St. 41. V Gorici, 11.oktobra 1889 Posanezne Stevilke se dobivajo po a kr. v toimkariiicah ne Starem trg* •ti \ N*nski ulici jn t prodajalnici G. . Likmja v ScmoniSkJM wlioah hV St; 10. Dopisi. ,iaj ae po^ftjajo urodniStru, narocnina pa oprayinJtfu ,:,Srt5oM, Via Mercato 12, II. Itokopisi »c nc yrafcajoj dppiii ne mi Ulagovoljno fnwkujejo. — Pelevcam iu ilrugin) iicpifrooinim ie nzrofinini xnila, akos* oaia»i> pri opravurttvu, Bodi jasno! (Beaeda ttteteljem naiim.) T zafatkn meaeca avguata tek. lata izvriila oo je pri naiem listu vaiEoa aprememba, ki narocnikom •aaim ni noprijetna; Ie tu pa taut bo so natihoma Oglaiali uekaki dvomi in pomialeki, ki so so pa tekoro dfah ineeecev popolnoma razpriili — vsaj poroSuli 10 flam tako od mnoglh atranij. Ob jako krititinnm 6aau nvftopil je nai tsdajatelj in urednik avojo Sasiiikarrikn teiavoo aluZbo. O gmotnej atraai in nesreSi zaradi toje nepogtenoztl — molCirao, ker to ie oi najveco hado, dasi truditi ae, akrbett io .zelagati" ni propri-jetno delo. Toda ker so ae po zadnjih dez>lnoxborak)h volitvab jako poostrile razmere v domacem taboru in ker ae naaprotniki nail dedavlje bolje organizujejo v elozno in dosledno borbo proti narodu alovenakemu, proti naroda nuiega najdreiim avetinjam, zategadcl mora nal urednik a poacbno pozornosrjo, doetojuo htadnokrvnoatjo in nepristransko objektivnoxtjo alediti evejej casnikaraki dollnoiti. V koliko je doalej vriil evojo uatogo v tern zmialu, aodijo naj caatiti fltatidji oaii. „Veak zadetek je tei&k*, pravi progovor; tudi M nas ni bit tahek, zlaeti pa ˇ aapominjaivk ailno obteiujoLih okolnostin. Ako bi torej tudi no bilo vbo v .tiajboljiem" redo, nam menda labko vsakdo oprostl, kajti „*ola u5I". Da bode pa jaano med nam! in na* iltni cltatelji io da bi kdo ne terjal od naa veL, kakor ma zamoremo dati in dovoliti pri danainjih teiavnih okotnoetih, naj slede tu vodila, ki naa vodijo in nas bodo r bodocnoati vodila toliko zavestnoje v naiem casnikarakem poslo in poklieu. T prfi rrati caka nas teLavna in siloo raalo Uipeina borba proti naitm narodnim oasprotnikom. Tetavna je ta borba nasa zaiegadel, ker so naaprotniki Dai: nireni ikodo vaestranskemu razvoja naroda naiega. Ker nam torej od te atraoi prate" razuovratne nerarnoati, pou-darjali emo ie featokrat v s?ojem listu, da hodemo na to stran poarecevati ve6i del pozornoati svnje, da bodeiuo natanfno pozuali vse naaprotne spletke, vie LISTEK. Cuore — Src6. Ifidijanski spisat Edmondo De Amicii. (Omm a politiinega ataliifo. in i oztrom na nai« odnoiaje) (Daljo). Mala straza lombardska. Ob Laau vojake za oirobojenje Lombardije v 1. 185»v malo dnij po bitki pri Solferinu in San Mar-tiott, kjer ao Francozi in Italijani smagati Avitrijce, >ia je nekega lepega jutra raeseca juoija nv.jhna oeta SaluSkih kunjikov 8 poiasnim korakom po samotni atezi proti sovrainiku, pazljivo opazovaje okolico. To 4 tarn gori, ako f>o avstrijskt vojaki na onej etrani, oblaki prahd, puike, ki so bli§<56 aH pa konji P — Kajpada, da bi znal. — &aj ho^> da mi narediS t# uilago? da ivet ne i»v6 njiliovih miilij in ialjA, ampak da vemo in poznamo telje najrailifinejfiib poAamiflalkov in etrank, kajti le na tak nafila je n^oioo pravo po* bratimsko aporazum'jenje. Ako jim pa ne aamo pri* lozuofttij, da porejo v*e; kar jim toil aro^, potem il ¦ami uitvarjamo zahrbtno itranko, ki bi ob krltiioem slu6aju utegnila prekueniti vie naie najdraia naorte. Sloveuoev na Oforiikem je razmerno jako malo, a vender Be pokazujejo in lilijo ni povrlje tudi tukaj raznovratne ielje in teiaje, ki ie pa vendar dajo tdruiiti, ako bi bilo na vaoh atraneh aedoBti reine volje. Ako pa hofcmo dosoci pravo ipora/.ttm1Jenje, ne Btnemo prezirati qobene atrf nko, ampak ratmemo uvaievati rama mnenja in tedfuje. naj prihajajo od kogarkoli. Da pa posluiamo in uvaiujemo najraznovrit* nejie glaaove iz po»l«dnjega kota dlovanakega dala do*o!o naie, to jo v prvi vrati ntd drugega kot 6ae-nikaraka dolieoBt jadinega iloTanikegf Caioika v grp-fovini gariiko-grndii«aaiki. Jeden Mm lilt imamo In nam tudi zadoituje za potrebe avoje. Ako bi Imeli dva liita, hirala in ilvptarila bi obi in Imeli bi po-'«« t;ga gotovo ie marfiikak nepotrebeo fiainikariki boj. Oe pa liofiemo, da bo jeden aem list aarea sado* itoval vkljub naiim mnogim potrebam, da noben re* momiilefi in dobrohotefi rammnik ne bo pogrcial pro* taora za avoje potrebe v tarn )laiu. tak6 mora tn je* dini list tudi odgwarjali veei prlbliano nam tern zabtevam. Pred nedavaim JatTom bi bill kmaln dobili poleg „SoLev ie dva tanika. Fomislite, kaj bi bilo I IWokrat smo interpelovaoi, ali je „SoCa" zarei glasilo ,,Slogettt kar je biio poadarjano coltf na yolllnem •bodu v Rifenbergu.Na to odgovarjamo: ,^ofia« je glasilo „Sloge« ravno toliko,, kolikor nS|dve>skega jeza." ali „Zavedn03tiK, ali Bpolit. (italnice v Oepo* vanu", ali pa tudi onega qstalega nafoda, ki ni5 ali le malo v^ o teh druitvih. Vaako teh druitev dobi za avoje potrebe proBtora v, naiem ,liatu, Tcakor tudi vae oatalo razumoiitvo in Ijadtfvo, ki niraa nikake zveze I njimi. Co bi pa ta ali oni predaednik ali kdorkoli zahteval, da bi ,8o6a* ne aprejela nifana ˇ svoje predale, kac nipoprejo4>bril on, to bi JajitevaI preve6 od naa in to iz gori navedenib, celfi naravnih razlogov, Ako ho6e ta ali, oil, da bikak Hit iel v boj proii vaem tiatim, ki elepp no plefiejo po njegovej volji, tak m-)ra res skrbeti za dni'ga&ia aredtfva, toda jedinega glasiia naj ne akuia zlorabiti v avoje namene. — Kaj da hoeem f — re6e deSek smehljaje ae. — Nifieaa. Prava re6! In pa.... Se bi bilo sa Nemce (misli Avatrijce. Prel.), na noben, naCin; sa naiiace pat Jaz aem Lombardee. — Dobro. Splezaj torej gori I — Koi, aarao da ai aezujera ga f^Sk.; De6ek pripogne glavo proti njema in pploiivii rokoj nad wta,; odgovori: — Dva , moid na konjih dolina beli eesti. — Kak6 dale5 od tukaj f — Pol milje. SOČA „8ofi»" izhaja »sak petek in t«1j pO polti prej i*flian« tli v Gorici na >lot poliljant: Vse let«.....f. 4.4t Pol leia.....„ -i.2c Četvrt leta •' . . . , „110 f n o*t»anjlia in tako tadi j»ri „^f-. tetueaA" te plačuje za navadno triatop. u» »rato: S kr, ee t« tiska I krat 7 *, „ „ „ 2 „ * « „ ,¦ „3 „ Zavad« Srka po proftorn. T zadoji iter, smo d. pr. natisniti dve izjavi od oplivnih stranij, da bi slovenski poalanei volili za deielnega odbornika povtod jednako priljubljenega poslanea dr. A. Gregoreica. Taki izjav jedoilo nasesro uredniitvn so bres ftevila — protiizjave pa ie nobeno, a to jo oajaijajnejii dokaz, da je to aires volja oarodeva. Coma bi no naeti i njimi oa dan? Kog&r take iijaTe bole naj ai pomaga drogaco, ao no islivati iolca pr jti naiosra litta tor aapeojati no moO, poslufevati ao Tteb moioih ireditev, da bi xatrl nai list ali aa kak dnaae>a nacia ikodoval urednika. To jo ce-posteno im neopravieeoo! To dneve jo ixjavi! ,Slo-Tenoof * arednik, da todi arodaik ai aikoraar — n.i kovalo. Hi ponavljarao to beaedo sa njim, kajti kara bi priHi, ako bi sa mko litta dopoakao ixjavo aaeeii aapadati arodaika tiati, katerim tako izjave aiso po godu? Uredrik jo nad takini sfeaakarskimi in *i-aebaimi sadevami! Zategadoi hjavljamo: 1). nSooatt jo nozavtsno glaailo naroda eloveatkega na Qoriikom, r ka'orom dobl prootora vsakdo, kdor so roaoo tradt aa b!agor natoda v vaakojakara pogledu. 3). Urodoik lista jo popoluoma aozavteen od vaako politiene strau-ko. od droJtev ali tadi katerikoli Boaamieoikov, — sa?Ilea jo itkljacno Ie od oaroda in tiskovnega aakoaa. — Tiati pa, ki bi radi poniiali RSoeo" v po milovaaja vredoo slaskinjo aamovolji eeatokrat jedoe sane otobo ia bi radi ukovali toIjo aredoikoTO v hlspeevake spooo, da bi srael ptaatt lo to ia le toliko, kolikor no dovoli aulostna ceaanra poMmifcoikov, ta tie solo moti, Kakor bitro bi ao to zgodilo, so ur<-„So6i' iteto ia imeii bi kmala novo glaailo — pa tudi bade eaanikarake boje. Ia oasledkiP Slostmo so torej, pa pobratiratkil Bodtmo slosni, pa bros pritiika in radovoljao! Ear so tiee pa .Soce', sapomnimo si slato reanioj, dw: Nihie no more vaera uatreti t — Kdor pa prav pomiali, ta spozna, da drugace delorati no morerao! Nat pa vodi preprifianje, da ravnamo — dobro, — La Gorizia italiana. (Konec). Sprehajaje se po mestn pa zapazimo na Sta-cnnah poleg majhne manjiine pravih italyanskih imen veliko maozino slovanskih in nekoliko tudi nemikih imen, samo da je labonska „omikau tem priimkom zasadila najsmesnidi pravopis. Nemski „Picktt postal je „Pich", ravno tako „Pinkerle" v — „Pincherle," prevefc podobno besedi „Pinscherle", ki pomenja posebno vrsto psov, etc. etc. Se smesnisa in se bolj spakedrana se kazejo j slovanska imena, katerih omikani, z i t a 1 i-jansko knlturo napojeni p r e b i-v a 1 e i ie kar vec ne znajo pray pisati. Na to stran je brati ime „Coppagu namesto Kopa6, „Met-veiseig" nam. „Medves6eku, nQualigu nam. „Hva-liew, etc. — ,In ti \judje bi bili Italijanci ?! — Sme§no!!u — Mesto goriSko Steje dandanes po ysem tem prebivalce r a z 1 i <5 n i h narodnostij in v njih se preliva pomeSana kri; kdor bi hotel tem prebiyalcem usiljevati prosljavljano „civilta italiana", 6e§, da so je y katerem koli dela potrebni. kot kako nize pleme (.razze inferiori**), ta br razzalil celo mesto, potem ko je doka-zano, da y resnici mesto nikakor ni italijansko. — Mima ata. — Kaj yidiS dragega? apraSa castnik po krat-kom molku. — Glej na desno 1 DeLek pogleda na desno. Potem rece: — Blizu pokopaliS5a se med dreyjem nekaj bliS6i. Zdi so mi, da so to bajonete. — Ali vidis ljudi? — "Se. Gotovo so skriti y zita. Y tem hipa zaavizga y xraku mimo leteda Sfin-ienka, ki se zgubi daled za biSo. — Pojdi doli, decek! — kliee 5astnik. — Vi-deli so to. Zadosti je. Pojdi doli. — Jaz se ne bojim — odgoyori dcfiek. — Pridi doli.... — ponayljsl je castnik, — kaj dragega yidifi na leri? Na leri? — Dk na leri. DeSok stegne glavo proti Ion strani; y tern tre-notku aaiviiga krogla drngio se ostreje ter prereie srak So niie. — DeCek so yes strese. — Aj Smenta! zakli6e — pray na me atrelja-jo! — Zopet mu jo ila krogla mimo pray Mian. — Doli! — zapovedayal je castnik vesraabarjen. ~ Pridem precej, — odgoyori de^ek. — Pa brani mo drev6, no dvomite. Na leyo hoCete tore] vedeU, — Oa na leyo, — odgoyori castnik; toda pridi doli. — Ha loyi, — pripoyoduje decek, pomoliygi ziyot na iato stran — kjer je neka cerkriea, zdi se mi, da ytdhn.... Tro^io aa2yizgo!a jo krogla y yitodini ia bipo* ma jo bilo xidofii jdofika, kakd jo aieaal 2 ikofoai, Vendar pa se nahaja v mestu majhna obfiina prebivalcev, katerih prapradedje so imeli svojo zi-bel bolj aa jatno in bolj na Yzhodn, nego najbolj italijanski ItaKjan; in ravno n^je te obfine se trn-dijo najo&tnise y goriSkem mestu ucepljati „civilta itaiiana*. Edaicno pa je pri ten to, da ravno t a toliko italija&ska obcina mora ra-da ali ne rada mod svoje priStevati priimke, ka-korsni so, n. pr.: Michelstadtar, S t e i-ner, Dorfles, Her in g, Scbnabel. itd. Taka imena paL jasno pricajo, da ona obcina sama ne spada §e v prvo vrsto pravokrvnib Italijanor.. Gorisko mesto kaze po tem taken prav pisa-no podobo z raocao preyagnjoiim slovanskim iiy-Ijem-, tip prebifaleev, jezik, imena raestnih de~ Iot in piiimki kaiejo v vsem mesta soglaaea znafaj: me^aaica prevladoje na vse bistyene strani. Tsled t e g a s m o mi prepricani, da, ko bi ne bil zadnjiS .Corriere* ieh raziner pozabil, ali bo^e, ko bi jib zarad svojih barvanih narocnikov ne bil prezl, gotovo tndi njegov stuvajofii fclanek M grande Slovenia' ne bi bil nigdar zagle-dal belega dne. Vsekako se da iz teh dejanstev izvesti jako va2en sklep in sicer najprej v obfie za i gorBke me§eane same. Ker teee rndi r onih me- j Seanih, ki se zdaj obnasajo in Latijo kot Italijani, dva-tri- in tudi veckrat pomesana kri — koliko tlrnzin ntegne pac dokazati pravi, eisto nepomeiani italijanski rod? — in ker teh razmer ne morejo predrnga^iti, nastane za nje in za vse prebivalce goriikega mesta neizogibna, pa tndi lepa d o 1 z n o s t, drag proti drnge-m u izkazovati spravijivost in v rairn med seboj ziveti. nCorriere* pa naj posname iz istih dejanskih razmer preimenitni nank, da se list, ki se postavlja proti dejanstvom in ki se bori samo s fantaztni, kmala osmeSi, komnlahko vsakdo njegovc izmiSlje-ne trditve spodbije in doka^e dejanska nasprotja. Ako hode tedaj imenovani Sasnik s pravico nositi svoje ime „Corriere di Gorizia", naj tndi t resnici neprestransko zagovarja k o r i s t i vseh Gorifianov, torej pomeSa-nih in nepomesanin prebivalcev obeh narodnostij; drugace naj si ime spremeni tako, da bode ustre-zalo sam6 tisti pe^ici me^-rnov, za katere se je pjtegoval doslej na skodo veliki vecini me.^aiiov.tt Tak6 je pisata pred 5. leti oseba, ki ni slo-venske krvi, katere pa narodna strast Se ni spra-vila iz ravnotezja hladnokrvne objektivnosti. Vso cast jej! Kak6 nasi „Corrierovci" pacijo nasa imena, pcvedali smo doslej menda ze vec kot dosti. Toda tndi to se ni zadosti tej sovraznej nam gospodi. Kjer nam imena ne morejo spaciti, tain dajejo na-Sim krajem kar nova imena. Triglav je postal kar 5ez na „TricornoK, a nasa Podgora „Piedimonte" itd. a teh novoskovanih imen se drze dosledno v domacem krogn in v javnosti. — Najbolj pa naj dokaznje njihovo strast naslednja resnica. V nasi okolici imaino tudi nekaj vasij,, katerih imena 2ivo pri5ajo nemsko gospodstvo nad' sloven-skimi tlacani. To so imena vasij Dornbei'g, Kron-berg in Eifemberg. §e cel6 tem imenom niso pri- '¦ zanesli ter jih prelozili po svoje v loncorona in Montespino. Tak6 poitalijanSnjejonasoslovensko okolico teoretifino, no nadejati se smemo, da se fakticno ne izvrse njih hndobne in pohlepne zelje! oprijemljajod se za deblo in yeje ter strmnglayil potem z odprtima rokama na tia. — Prokletatvo vaml — zaklide drtstnik terpri-biti na pomoL. Do5ek je padel na hrbat in je obleial z r.vzpr-tima rokama vzoak; krv mu je curljala na leri strani iz prs. Narednik in dva drnga vojaka sko^ili a konj; Castnik se pripogne ter mi odpre srajco; krogla ma je pridrla y levo pljufioo krilo. — Dmi! je! — Tskii-nil ie castnik. — Ne, ie im I — odgovori narednik. — Oj, M ttbog^» *i T"fM defiek! — vsklikal je castnik; — Ie poguine'a, le sr^ea bodil — Toda med-tem ko ma je prigoyarjal sr^oost ter mu je pritiskal rate na rano* zasuknil je de^ek oft ter povaail gla-to: bil je mrtev. Castnik xbledl ter ga gleda ne-premicno za trenotek casa; potem ga na rablo polo^i na travo; na to ustane ter ga ogledoje; tudi narednik ia oba vojaka gledali so ga nepremtdno: — drugi vojak; pa so bili obrojeni proti soTraioikn. — Ubogi decek! — ponavljal je o>«tnik z 4a-lostnim glasom. — Ubogi, vrli decek 1 Potem gre k hisi, aname z okna zastavo tco-bojnico ter jo razkrije kakor mrtvaSki prt nad mla-dega mrlioa, puativfii mu obraz odkrit. Narednik po-lo2i poleg rarliCa cerlje, kapioo, paliSico in noiiS. Ostali so tihi ie za joden hip; potem ee obrne castuik k naredniku, rekoc: — Poiljemo ponj nosil-nl6a?je: kajti umrl je kot vojak; pokopljejo naj ga zat6 yojaki. — IzgovorivSi to besede, poslje z roko mrliin poljubek ter zakli6e; — Na konje! — V8i aajaS^jo konje, Seta se zdruzi ter se napoti dalj». In malo or potem je bil mali vojak pokopao z ffojalko &iatjo. De2elnl zbor Gori§ki. Prva seja 10. t. m. ob 11. zjutraj. Po slovesoi sv. raa§i zbrali so no ndjo novoiz-voljenega deielnega zbora ob 11. uri predp. v dvo-raui dezelne hifie; — tndi preuzv. knezonadSkof med njimi. PogreSali smo aamo poslanoa Jvan6i5-at kojega cadrloje bolezen. Vladni zastopnik, g. c. kr. namest. avetovalec vitez Boaiaio aoje vital.inslov. je*iku piedftavil kot dezoloega glsvarja nj. prevzv, gospoda grofa Franca Coronini-ja in kot podglavarja g. d.r Josipa viteza Tonkli-ja, 6. glavar je na to polozil sloveano obljubo v roko vlad. aaatopnika in pravzemSi predaedoiltyo^otvori za$«danje z daljsim ital. in slov. govnrom. Prvt del ital. govora je blizu eoakega poraena, kakor oaslednji slov. del: ,Lepa beseda najde viclej lepo mesto, govorimo jo v katerem koli jeziku. Vendar pa stavim veliko veljavo y, to, da morem danes, ko nastopam zopet podeljeno mi iluzbo, svoje rojako slnvenskega rodu zagotavljsti tudi y njihovem jeziku, da aem ostal nespremenjen in z?eat onim oa-6e\om, ki so mo |vodila na mojem dosedaujsm ppii-titnem pctu in da me je resoa volja, odiueojati «nako doilnostno skrb vsem sinovom in vaem ttranem nalo deielo. kakor se nadejam, da «em to do zdaj vodno delal. S tem 2elim pripomodSi, da se med njimi ze v kalu zadu§i vaako zrno nzpora ia to v prid vsakemn posaraezniku, pa tudi v blagor naii celi ijubi domovini. Zdi se mi, da veljajo enake postave za privatno obSovaoje, kakor za javno iivljenje. Razburjena ranozica nam steer ne bo hvale pels, Ce bomo previdoi ia zmeroi v svojih zabtevah in ee bomo dobrohotno pretojevali toje ttinja; to jo red, da no. Pa ravno s tako zmernostjo in dobrohotnoitjo zagotovimo trajne, sptoino povoljne nspthe in domaLi mir, katerega na§e Ijndstvo reino zabteva, Naj so mi nikar ne zaraeri, da se vedno povra* (%m k iiti stvari, toda men! se zdi neizmarno pomen-Ijiva, in ker stavim zaneiljivo vero y to, da pridejo na^ela vzajemncga potrpijenja, katera ae enako uje-majo z uzviieoimi nauki pravtea kiiLanitva, kakor hc zapoved dozorelo svetue moaroiti, ntkdaj tudi pri nas, kakor v sknpni nnli avstnj^kt domavini do ne* rszrulljive veljavo, zdelo.bi a© mi, da se mi izpol; nujo prava sr^na ielja, ako bi videl, da so vnaj U eiikrat blii* ta blazVna doba." Po tem je Se nekoliko v ital. j^iiku nadaljevil o gtavnib nak«gah letosnjega zborovanja, posebno o zgradbi prepotrebtio noriluioe. 81ed»ji6 so jo spomiojal straauega dugodka v naSi ceaaraki rodbin?, ki jo pretresal celo d'savo z grozo in nepopialjivo zalostjo, a a tem Se bolj nave-zal avatrijsk© narode na prtdjubljenega vlidarja, ko-jemu je koncem govora uskliknil trikratni iivijo,.-— Potlanci in abcinatvo odzdravijo z navdutSenimi livio-klici. PredsUyljaaje g. vladnega zaatopnika izrasujo predaednik narfo, da bo kot sin te deZolo gotovo krepko podpiral delovanje dal zbora. Na to g. vladni zastopuik: »Pfed8rav!jara m Vftra knt vladin aaatopnik ia izvriijem prijftno iu Lastno nalogo, da Vas prjsrLno liozdravljim v imenu cesarske vlade. Ob iolndnem zahoda jo pridobivola cela 6th italijaoikih predatral naaprott sovrazuiku ia po onej poti, katoro je zjutraj prebodila ietica konjikov, ko-raka) je zdaj v dveh vrstah mooan bataljon beraa-Ijerjev (italijaaakah lovcev), kateri je malo dnij po-prej jnnasko napajal * krvjo gdfiek Sas llartino. Vest « deekovi smrti se je z> bila razoesla med vo-jaki ie prtdao to znpustili iotoriide. Ne dalec od hiie vila «e je poleg potoka steza. Ko prvi castniki od bataljona zagledajo malega mrlifia. leLed>ga ob vznozja jeseaorem ter pokritoga z zaatavo trobojnioo, pozdravijo ga s sabijo; in jedea njih se skloni k bregu potucka, ki je bil vea v cvetju, utrga dve ovetlici ter jth vrie na mrlioa. Na to ao vsi bersa-Ijerji mimogrcde trgali cvotlice ter jib me tali na mr* lica. V malo mi nut ah je bil decok pokrit y cvetlitami in Caitniki, kakor tndi vojaki, so ga mlmogredS pba-dravljalt: — Dobro, mali LorabanSek I —• % Bogom decek! — Tebi to cvetlico, plavo!ai6ek I 2ivio! — Slaval — Z Bogom! — Jedea 6istnik mu jo vrgol avojo svetinio hrabrosii, zopet drugi ma jo iel poljub-Ijat celo. In zopet ao mu kar deftle cretljioe na boso nogo na krvave prai, na plavolaao glavico. On pa j«, spat tam na travi z bledira obrazom in skoro smell-tjajoL; ubogi decek, kakor da bi bil slisal one poz-dravo io bi bil zadovoljeo, da je dal zivljenje za avojo Lombardijo." — Takd ta povest. Prihodnjid dalje. r (Dalje pride). (Dalje v prilogi.) Priloga k 41. št. "Soče" gViad* bode poaorno eledila Veiim razpravam, ona pa tudi trdno upa, da se bo novo deielno zas* topsfro drialo pott, katero so pokazala prejinja za-stopatva. 9J»z pa bodem ponosen na to, da si pridobim Vase zaupanje in da reiim dano mi nalogo z ono goreco Ijnbeznijo, katero gojim za to slavno deielo*. Ko 88 na to fie poslanci drug za drugim polo-itli sloveanc obljobe r predsednikove roke, zakljud ia m je prva seja. Draga seja je biia ob 3. pop., pri katert so ae petrdile volitve posianeev, astanovili odaeki in de-zelni odbor, V zadnji so voijeni: dr. Pajer, tit-, Veraegnaaai, dr. Abrani in dr. N. Tookli. Porocllo prih< Dopisi. i U 6oriC6 amo prejeli in priobcujemo nailed-nji d&pig: Ljobljanwki „8loveuec" prinesel je z due 4 okt. t. 1. iz Gonikega dopia o ueiib ra«n..irah. Mej drugim pravt gospod doptsnik, da ae vrii v Gorioi nek* agitaeija proli polit'toneum druitvu „8)0ga*. No, o takaj agitaciji ni doslej v Gorici ie nikomur nio | znano, raxun morda gospodu dopitniku ia njegovemu prijatolju. Sicer pa bi ne bilo prenapaSno, ie bi se res roalo preustrojil ^login" odbor, ki se gaae le j tednj, kcdar juekeum" prede. Dalje navaja dopianik tmeoa nekaterih uradnikov, kojitn se baje iline cede po BSloginih" portfeljib. A cudtio je pri tern lo to, da dva izmej ojih u i a t a n i t i u d a „81 o g e" in da ju tudi menda oi volja, pristopiti r to druitvo pri sedanjih raztnorak. Kuko oaj bodeta' torcj bodoca odbomike?! Namen je jaseo! Da je ceetiti gospod dopiioik natedel osa imena, je imel pouebon namen, katereg* pad ni t?Lko uganiti, O v a d i t i je hotel dotifinike kot politique agitato rje viiji m oblaati «n, Tekem u podleiuu iu po-vaem noutemeljenetnu ovajauju amo va-teniae eel 6 od nekeatrani, od koder bi je tmeli po vaej praviei najtnanj pri-2akovati in na nek naj predr za ej ii na-2 i n.... Jasoejie za danea So nocemo fa tie stnemo govoriti; a bodemo o priliki, ce bode potreba. Sccr pa bi gospodu „$lovenc'evemuu dopianiku in njegovemu *vi:m uatreiemo. In konoCoo izrai^mo 5«s to oaSe obialo?anje, da je dabro nam zoani dopisaik oauo-val avoj dopia tako, da ttSlovcaLer* urednik tudi pri najbotji tolji ni moge! apoxaiti huiobnega dopi* '> •nikovega nameita in ie mareikaj, kar je, r dopiau pre?idoo zakrito,, pa se vender doln&io vidi in spor.na tu pri na*, ki reiamere pozoamo. Zeleli bi, da bi se tudi „SloYeQ6oT* gospod urednik prepri&al nekolika pri boljJih virih o ne reselth razmerah naiih. I'f.i-aprotniki naii naa ie n« ovajajo m firnijo zadosti --zdaj so zaSeli vaeatran^ki ovajatt u»ti, ki bi nas i-meii brauiti pred tujimi preganjalei! Za danea dosti. RakOVeC pri PodnwICU, 24aeptembra —Dne 12. t. m. obiakal je prviktat uovi 2upnik podmeliki, pr&5. g. Josip PrimSar, na§o podmzuo cerkrico sv. Locije na LogarS&h. Sprejeli smo pre2. g. fupoika pri alavoloku, ki je bi) v naglici napravljen med na-bijanjem in streljanjem topicev; sicer v majhneui ifcevilu, vender (kakor se je v. i. g. fupnik v svojem govoru ˇ cerkvt izrazii) v njegovo izaeoadenje. Po st. mast je bil kratek pog>vor pred cerkvijo, n& le* pern po okolici in <5ez baneike bribe raztezajooim se razgleda. HtaliH so nam bodocega novega g. zupnika od mnogih stranij; zdaj pa, ko amo se osebno o tern propri5ali, moramo re6«, da je v»c istina. Oh rani nam ga Bog mnoga istat Slovesno umeiceuje je dne 89. t. m. — Pies] bi kaj tudi o cesti sis K!av2 v Podmelec", a kaj, ikoda za proator, ker je vae „bob ob steno". Kdor je tako ereSen, da ma je ni potreba z lastmmi ofimi videti, naj bere dopia v 12. it. BSoCe" 1. 1887 o teh gtapah (poteh) kakiae so in koliko jih po-trebujemo. — Novo cesto mislijo menda narediti s samimi obljubami, Teb je pa ie toliko, da Le bi jo vaaka podaljSala sarad za meter, bila bi ie davno narejena. Zdt se mi sll6:in podedovanemu grhu: da tako so imelltiaii prednik't, takt. moramo imett mi in tako moramo zapustiti potomcem. To jo ie presramotao za podmolfiko obiiino, ki bi imeia biti vendar tej strani fare za raarsikaj hvaleina I Z letino bomo Btabo zadoyoljni, kajti spbmladi je pozebJa jcaenska «etevT po leti so nas uadlegovale in nam skodorale poljske uiisi, trto je osmodila atru-pena khu, Padju skoro aiS, a zdaj pa ie alana takd zgodaj. Ubogi mi kmeije! ' Rako?aki. Seno2efie pri Biljani, 20. septbr. NaSa m je nekdaj nosiU, <5e uradno listine resnico govore, imo Seuosenkije ter je bila preset na glaau, ker je itala tukaj grajfioioa s avojim sodilfiem. Kakor dru-god, razpata je tudi tukaj grajSfiinaka veljava j blim nje razpata je tudi mala cerkvica, katero je vzdrze-ˇata iata grajiiina. Tako izginjuje slabo in dobro a povraja borne zeraljo. Tudi zatiralei nafiih narodnih pravic bodo poginili! Zapomni Bi to Lahon in Nem-2on! Naii ljudje niio po grajtfiuftkem aodiWu ni& ialovali, a tezko so pogreiali cerkvico. Zat6 to skle-nili pred nekaj leti nabirati darore za novo cerkfico. Ranjka oesarica (Ferdinandova iena) darotala je & stotice gl., drugi darovi dobajali so od eosodailt vaoij. S tomi darovi sezidali ao cerkvico novo, ve2o od prejinje v 6ast B. D. M. Sneinioi; a dne 22. Sep-tombra t. 1. blagoslovili so jo ter aloresno aveto ma6o v nji>j poli 6. g. Alojzi Fabijani, iuptdk biljanaki z aziatonco 4 duliovitikov, Pridigo so tmeli 5. g. vikarlj iz Gradnega, 2egar beaeda je globoko aegala t area v6rnib posluialeev. Petje jo vodil in lepo apremljal a hormonijom biljanski organist M. K. Okinftanju eerkve uredil je okui.no biljanski kaplan, ki r naio zalost kraahi odide kot iupnik na Lokve. Lepa b1o> vesnost konfiala je z nofeumw (darovanien) rb po-treb&ciue novo cerkve; nabralo se je — kljub aploi-nemu uboitvu 70 gl., in toj avoti dodal je po Bluibi Bozji grof. B 15 gl, Sr«5na hvala za te darove vaem dobrotnikoin! Ob da bi mogli kupiti zvoaove in sezidati tak6 lep zvonik, kakotfion je letos bil poatavljon v Gra« (ionski poddruznioi Krasno 1 Pomagaj nam o lilaiena D.vica Uarija! B.-aki. Politi6ni razgled. Iz Maribora brzojavljajo nSl. Narodutf : nV duhovnisklh krogih govore, da nih^e izmed nase slovenske duhovscine ne bode Skof Javantinski. V Gradcu in na Dunaju hofiejo nam uriniti Nemca, nad§kof se pa Se bfani. Slovenskt vo-ditelji na §iajerskem nameravajo sklicati tabore in slovesno ugovarjati nakanam take palitike," — Ncka gospoda ze ve, zakaj nam uriva samd tujee v vsc javne sluzbe in dostojanstva! — Nemski de2elni poslanci na Ceskem, ki so se zbrali v Pragi, so sklcnili, da tudi v bodo&e ne pojdejo v de^elni zbor. Tern gospodom je namree' za vsclej odzvouilo izkljnCno gospodstvo na Ceskem, zato se zdaj tako kujajo. Ako jim pa bode taka pasivna politika ve6 koristila, kakor 6e bi ustopilt v de^elni zbor in skuSalt s Cehi skapno delati za blagor de^ele, to bodemo se le videli. — Vlada ni potrdila pravi! nnepolitiCnegau dru-stva nSUdinarktt v Gradcu. To drustvo ima silno politiden namen, pokupovati po Slo-Tenskem posestva in naseijeeati tarn Nemce, ki bodo med Slovenci Sirili nemiko kultnro iu nem§ko slavo. Ker je bil uzrok zavrnitvi pravil le formalen, predloiili so koj nova pravila. — V Hrvatskem saboru je nastal prepir med opozicijo. Se tega je trebalo! Odli&tt poslanec je izstopil iz kiuba stranke prava, ker so ga . zalili vedni napadi njibovega glasila na izberno j uredoven dnevnik „Obzoru, ki velja za glasilo Strossmayerjevo. Na Hrvatskem prihajajo ve* dno slabsi Lasi v narodnem oziru. Jeden tek-Biuje bolj kot drugi} kako ustre^e madjaronski vladi! -l. Malone 14 dnij je kraljica Natalija ie v Belemgradu v srbskega naroda najodkritosrLni§e veselje, no se vedno ni videla svojega sincka, mladostnega kralja Aleksandra I. Begentstvo in J vlada iwata kralja se vedno nepristopno zanr* tega v kraljevskem konaku, da3i kralj vedno prosi, da bi ga pustili k Ijuftfjeni miateri svoji. Gotovo pa je toliko, da narod srbski he bode vef. dolgo 6asa gledal, da bodeta, ie dolgo za-radi t« jih intrig crpela in bila locena prva Ijub-Ijerica narodova — kratjica Natalija in kralj Alcksander. Iz Berolina brzoljavljajo 8. t. m.: „Car piiao jutrialipav petek v Berolhi in bode sta-nova! v palaLi ruskega veleposlaniStva. t% petek popoludne dolofien je obed v beli dvorami, zvefier Blavuostva pedstava v gledaliSCu, v soboto tov v Letzlingonu, v nedeljo zajutrek pri polku cor Aleksander, zve6er pa odhod. Bismarck pride jufri aewkuj." Torej vendarlo! Saj amo pa ia zadosti cakali in silno mnogo pisali. Kokorino so zdaj prikazni na politicnom obnebju, ta shod ne bode imel nikukega upliva na politicno od-nosaje. — Doma6e in razne vesti. Kup6ijs!ia in obrtnfjika ibornioa iboro* vala jo S, t. m, Is porofiila v uradnem llata te abor* niot („GorrioroM!) povzemamo aledefie jako zanlralve in pomonljive podatke: 1. Ta zbornioa jo iukljuCno v laakiU, nafemu naroda in njtgovemu napredku po-polaoma. naaprotnih rokah. To je ga veciao sloven-skega deielnogn prebivalatva jako slabo apriialo. Boi da $lovenoi nimamo vefiih kupiijikib in obrtnih kra-jev, toila nxorali bi biti ie aaradi avojoga iteviU tudi zaotopini v tej ssbornici, Poakrbeti bi bilo treba, da so doloSi, kakor pri velaposoatvut tudi tu manjfti odlo-Stjvalnl «QBMk, kakor je to tudi v drugih doielah. Potom bi so pa morali Slovenci potruaiti a vaami svojiwi mocmf, da poiljejo v to iboroico kolikor inogoi^e avojih anstopntkov. — 3. Ker je pa ta sbor-nlca iskljuiao v laikib roknh, zanima ae le aa laiki, oxiroma furlinaki del pol»(jine naie, podplra le laike obrlnijako aavpde, laike obrtaike inkupoevaUe, popoloonaa pa preziri sloveneki del deiele ter groioje alovenckih proailoov kar wol6e odklanja. Takd n. pr. jo ta zbornioa v otnenjanoj seji doloCila za prihodnje lato mnogo podpor v zneaku ve6 ti«oL goldinarjev, toda le v laike oamene. Aii doloSuje slavoa kup-iijska in obrtaijaka zbornioa take nagrade le iz do-neskov laikoga prebivalstva ? Na tako p.'eziranje bi morale vsaj visoka vlada stoiiti evoje korake! — V iati «eji je ta zbornioa odkloaila predlog vis. o, k. namastaiitrfr, da bi zbornioa dovolila letni donesek za vzdiievanje dipkarako Sole v Cepovanu. No, kaj pak, Oopovan je Blovenska vas! Oiklonila je pa to pomee* is tega uzroka, ker je jednaka Sola v Bolcu morals proaehati io ae tudi v Otlici ni posebno iz-kazala. Kolikor je nam zaauo, ftpkarsk* iola t Bolcu 3a ni prenehata, a ona v Otlici napreduje prav dobro. To se ve, da goapodje te zbornice ne znajo nio o tej Mi in o lepib olpkah, katero u&teljica jako drago prodaja v Trat, ker v Gorici ni tnogla dobiti kapoa. Miale deklice si zaalu* Jijo po 20 do 25 kr. na dan. V Bolou ae zarea ni epon^sla noaebno iz»rstoo, ker so Bolcani navajeni na ve^e dohodke; ker no pa ti vedno rnanjsi, zado-voljili bi se polagonia tudi s*izdelovaojem 6ipk, kakor ai ijudaUo v ovrkljanekib. ia Idrijskih hribib za eluii lep deaar. Ako bi ee pa tudi na teh dveh krajih Sola oe bila sponesla, alt Slovenoi niamo toliko vredoi, da bi poakustli ˇ kakem drugera slov. . krajn ? — Ravno tik6 je ta zboraica odkloaila proinjo jedinega slov. prosilca Nik. Cernigoja is Gergarja za raajbQo pripomod (udi se v Macyauu). Take prezi-ranje pa6 oe potrebuje komentarja! 1 — Volitev deielnega odbora vrSila se je ne'e-raj pri drugi eeji, a da bodeta izvoljetta obi stara aloveaaka odbormka, tega aiamo dvomili, ker pozoamo naie1 razowra. Volilci naj govor^ karhofiejo, naj jzra-iajo evoje ielje kakor hocejo, vse niS ne pebaga, korseiploh no giada mnogo na ielje volilccv. Zdaj goapodje trdno eod^6 dolgib' let in do tje se po-zabi mnogo. ZanimiVo je pa to, da flSlograu prod-aedD'k iroonoje vae izjave, ki so bile pribboene v ^SoiJi* ali t drugih liatih, daeo bile U jedne in iste lcovainice — ˇ Gorici. Proti takitri predrzoira isjavatn ptotestujemo kar najodloSueje. 0, da, mi unaejeino, da goapodje taie voljo'narodovo, kajti loie ee je bojevati proti domiilienini rogovileiem v Gorici, kakor proti aeljam in zahtevam naroda, loieje tajifci peaadovoljnoat oarodoyo, kakor priznati jo. Toda tudi iakelj potrjjeiljivosti bode kmalu poln hvmi smo iz izjav od raztuh alranij. popolnoma preprioani, da aarod jN» *J» oajveio oejewiyo, k&6 w sua porivajo t kot zasln&ii moLj6 xr. feak6 se proti takini yporabljsjo razoa aredstva, ki n>ao niti dostojna — niti poitena. Narodo priljubljeneg* dr. Anton* Ore-gortica zaman potiskate v kot, kajti narod zna ce-dalje bolj ceniti po pravi vrednosti avoje moid. Se ve, da bodete upraaali: ,Kdo pa je ta naiod?« Mi odgovarjamo: „Prepricate se o svojem Aasu% ako ste zdaj tlepi is gluhi !• In etem bodi zadosti! (Mislili emo, da nam bode raogoee priob&ti danes poro&Ic tndi o dragi aeji, ki je bila nceraj ob 3. pop. Ker - pa stavci nito mogli toliko pohiteti, da bi do polcdne s'oviii to porodilo, odloiiti amo ga morali do prih. alev.) „Corrierje>vV somnicenja. Tamo listn je Ysako areditvo dovoljeao, da le xamore crniti. sumnifiiti in obiekovati narod ilovenski. D?a agleda: — Ta Hit pripoTedujt ˇ predzadnji lie*., da so a* nekoji iIot. mladenWi, ki ao doili a deleie k voja-kom ttr odili t Trat, jako alabo obaaeali, slasti pa jako pobujiljivo naapioti deklieatu, ki ao ravno ale ii tola J>ri Kftrah Urirdinkah. Ako je to vso resnica (kar amo pa ooravicVni dvomiti — kajti pripoTeduje to ,Corr.» 0» mora^o vsekakor obialovati. — Naj-vaiSa aearamaost tegu liata je pa ta, da kar brez okolooati trdi, da ao taki m 1 adeoi 5i p I a-imni 2% to od nekojih oaeb. Tako de-janje je Tsekakor kainjivo in dobro bi bilo, oa bi kdo ta list priailil, da bi tndi imenoval tiste oaebe. Nes-rarooott iidovaka! — Drago, pa ie jako navadno aumaicaiye je to, da tadi pri ana aa Priroorakem kroiijo iu delajo cudeza — ruaki rnblji. Mi bi vaaj io radi fideli, da bi jih rea od kje dobili par zakljev; doalej jih aa nismo videli! In to govori tak Hat, ki maraikdaj objavi tadi darovaoe lire .Pro patriji* — is IUlije. Tc je lahonaka dvojna mera! Prepovedana igra. Politiena oblaat je te dneve prepovedala igro „DalPombra al sole", katero je naineraTalo igrati v tukajsnjem gledaliSCu neko dranjati(5no druStvo is Italije. .Corriere* se rlno €ndi tej prepovedi in je dokezal a tern zopet svoja protiavatrijska eustva. — Mi poznamo to igro; videli nrao jo pred leti ˇ videmsketn glrdaliicu, kjer je obcmstvo burno odlikovalo igralce ter dfakrat izzvalo plaatelja na oc'er. ZakajP V tej igri aenamree* amcii dahovaka Ytgoja in ae aa tak6 javnero meattt iusul-tuje vet atan a nekimi grchi. Nadelje povelicujo Igra Ganbaldija in njegovo junaitvo proti Avstriji in ~me!i se tudi — hrvatski narod. — In tako igro naj poalusa avstrijsko obcinstvo ?! Ako ao jo pred leti istrali T Trata (in igrali m le slabiih!), zadosti slabo ! Toda: D; Pretis je Sell Zapomni ai to bratec „Cor« riore" Italfjanaka gledaliika droStva, ki Ieto m Jetom dohajajo k nam v Avatrijo po sovrazene goldinarje, silno alabo uplivajo na razvoj patrijotiSnib 6uetev. Obiskovalci laakega glediaiSa nam gotovo pritrde. Id vendat se pri naa Se jako alabo gleda na kakovoat igraoib iger. Vsem se pa zdl to naravno. Ako bi pa priSlo k nam, redmo, Seiko ali hrvateko (rnsko Bog ne daj 1) druStyo, to bi bii krik in vik o neraroosti pred slovanskim poplarjem! Iz BolSkega smo prejeli naslednji dopis: Eakor hitro smo zvedeli, da bode koj od zaSetka zaaedanja dez. zbora -voliter novega odbora, y.bralo se naa je nekaj volilcer in podpisali smo proSnjo do aloT. poslancer, da bi volili za dezelnega odbornika tudi pri nas modoo cislaoega dr. A. Gregor«5i6a. Ako iakega moza preziramo, tak6 nfsmo vredni, da se nam porajajo taki moije, ki so tak6 redko sejani. To proinjo smo rekomandovano poslali — dr. Nikolaju Tonklijn. Ako to ne bode pomoglo, poskaiali bodemo drugafie. — Podpiai. — (Je ieprdpozno! TnvGoiici mislijo nekoji gospodje, da je kar Tea narod zaljub-Ijen t oba T. — in da prezira dr. A. €h, kakor ga pcezirajo tisti, ki bi se morali odkriti njegon delav-noati in nesebiLnosti. Ured.) Gorica in Gori^ko: — Med Gorico in Sol-kaaom je nasel nekdo pretokli teden moSnjigek /. sekcliko denarjem. Edor ga je zgubil, naj se oglasi t naiem nredniStvn, kjer iz?L, kje dobf nazaj svoj denar. — Urarl je v Gorici Karl pi. Czdrnig, plodo-vit pisatelj in slaven atatistik dne 5. t. m. Mesto je t znak ialovanja a. crnim in belim tulom pokrilo ?se Bvetilnice po mesto. Porojen je bii J. 1804 na eeakem, kar kaLe 2e ime, da je slevanske krvf. V Gorici dobi neka nova nlica njegovo im6. — T mestnem gledaJisca je bila na imendan Njih Yelicanstva slav-nostna predatava. 0 tej so vladni listi piaali jako laskavo. LeS, lejto, kako patrijoti5ai so Goriiani. Da bodo uaSi iitatelji videli, kak6 smesao je tako po-eenjanje vladoih liatov, priob6imo prihodojie natanL-neje porocllo o tej predstavi. — Trst m l3tra: — Petardisti ae niao vsi za- j prti! „Edinoat" je poroSala v 80. ater., da je na i predve5er cssarjevega godii podila pred kadetsko Solo petards, ki nt napravila eicer nobene Ikode. „EdiaostK ae 6udi, da ce!6 polaradni list .Mattino" nima za taka dejanja nobene grajalne besede. To oi mi cudnrga, saj so rai jednaki t Slovenaki poslanci naj si pridno zapjaujejo take dogodke^ da bodo zaali ] povedati ia temeljito dokazati, kakoaai listi dobivajo pri nas maatne podpore ia iatega zaloga, katerega tadi oni leto za letom dovoljojejo TaaffejoTema mi-niaterattu, — Lahonako iolako drnitro .Pro patria», namerava zopet natanoviti pri 2iat^ alovenskem st. Iraaa poleg Trata laSki otroaki rrt, da « iz sloven-akih otrofiicev tzgoji odpadnike in zreie tiCke za .laSko patrijo". Vlada pa mirno gleda tako prar ztito in prekaojenc politiino delo Mnepolitifnega* tega drnitva, kateremn prar pogoato dchajajo Y blagajnico Ia§ka lire, ne da bi se jih gospodje branili, ali da bi ae to komu Sadno zdelo. Ravno fcta gospoda pa Tank dan aumniel in 5rai nais narodne zsyodo in roditelje, fiaj, v3e te pntdpirajo — rnaki rob]j». Da bi bila to vsaj reanica, nic bi ae jih ne branili — pa niMe jib ne poHje. — Gotp. 2npnik pri ar. Jakobu pri (zdaj 4V t) Tratu (s. Moa^) ni hotel dati neki ¦lovenski mated krstnega liata za arojega otroki jedino nl6, ker ga je npfcala Y alovenaki otroaki vrt. Torej tadi « cerkeT se je ia utihotapito narorlno sotraStTo? — Druatro BAdrijafc je imelo preteklo nedeljo v Birkovljah pri Tratu. Icpo teaelico. Scde-lovali ao tudt nekoji pevci rojanakega povskegi drii-itva ttZarja". Take teselice mo^no budijo ntrodno zavcst t triaSki okolici. Zategadel z&limo, da bt prav pogoato prirejali take lepe narodne Teaeliee — P<»-Hti5no druatTO ,Edino«t* bode imelo r nedfdjo 13. t. m. aejo ˇ proatorih ^delarakega podporaega dra-it»aw. Na dnevnem re In bode razgovor o bodo5ih volitvah t meatni zaatop. ki je ob oriem tudi deielni zbor. — V dopisu „z Grote" pri Tratn 5itam« v zadnji .Elinosti", kako da „Pro pitrija" poitalijan-6uje tamoSnje alovensko Ijud^tvo. Cloveka prpSinja neka zalost, ko 2ita take doptse All ne bode Se ko-nec taJrih apletk proti nsaemu fwrodu? — Y Pom-janu pri Kopru ao imeli av. miaijon. Y „Edinosti" je o tern obairen in lep dopis, — Istrski deielni zbor je tndi zaLel uSeraj zborovati. Radovedni smo, kakd se bode pa f novi dobt godilo alovanaki pomno-icni stranki. Gosp. prof. Vj. SpinLi6, ki je ozdravcl, hvala BogtS 1 je tudi odiel r Pored. — KraDJ8ko : — Prvega t. m. je zaCela delovsti eota 8Meatna hranilniea Ijubljanska", ki ira4 v pr?i truti ta namen, da bi denar slovenukih atraok bii ohranjen w nirodovo vnestransko korist, a ne kakor ae to godi pri bogatem nomSkutarskem dennrnem zaYoda — kranjaki hraniloici. Donarni zavodt so nam i potrebni za naie narodno zivljonje, kakot ribi voda; I narod, ki niraa kapitalov, ali ki pulga avoj denar v [ tnjih rokab, nikakor ne more napredovati. Napis na I bili tega „narodaegaa zavoda je w ?loven»*kem in [ neraskera jeziku, 0, kakd krotkt In pottrei'jivi amo mi Slovenci! Yajeni amo pad sluibovati in uklanjati ae tujstva! — Y Motliki ob hrtaski meji so 16. sept, blagotlovili novo aolsko poatopje, ki je stalo 25.000 gl. — ^eleznico iz Ljubljane v Kamrtik bodo zaeeH v kratkem delati. Svet so zemljemnrei ie premerili in kmetom odkazali odSkodnia^. — Ha Brezjab, pri znani romaraki bozji poti npri Mariji pomagaj" bodo zidali novo in mnogo Te(5o cerkev, Tmbar je pridigoval v Gorici! .Corrier-jev" dlankar-jezikoaloTec to sicer zanika in ce!6 oaaa jfSofa" mil v zadnji Stevilki prar naivno pritrjnje, kljub temu pa je in 03taae zgodovinska resoica, da je nai Primo2 y slorenski Gorici sloveaski pridigo-val. Neredni in neverni Tomaii, naj si poiSSejo „XJrkuadlicbo Beltrlge zur Geacbichte der protestan-tiacben Literatur dor Sudslaven in den Jahren 1559-I 1565. Gcsammelt and herausgegeben von Ivan Ko-stren5id. Wieo. Druck und Yerlag von Carl Gerold's Sohn. 1874.* Y tej trio zanimivej knjigi dtta§ str. 202 v Trubarjevetn piamu (I. dee. 1563.) do Jurija grofa Tbum-a in do gorilkin deieinih atinoT te le zanimife besede: „Mir ist in diseu vergchmnen ta-gen glanbwierdig angezeigt. wte etlich wenig per-sonnen ansa der graueschifffc Gortz sicbvordar roan. ! khay. maj. vnnaerm allergenedigsten herra vnnd | lanndtfnrsten wider mieh yaad raetne inngsten zu ' j Gortz, Rubya vnnd zam Grouts getbannen pre- I ; digten haben beachwardt...." In str, 219 Y Tru-barjevem piamu (9. dee. 1563.) do Ivana plent, Ungnada stoje Mlrno na belem" te le jasne in ra~ zumljive besede: ,Voir 4. wochen bin ich vom herrn Jorgen graven freyherro vom Thorn gen Gortz erfordert vnd daselbst 14. tag naeheinan« der tiutsch, windiech vnd waliach in der herrn von Eekh hansa vnd zn Rubya im gschloas.... go-predigt vad das nachtmal in alien drey spraehen gehallten------• Zdaj pa naj Se trdi »CorrierjeY* Clankar, da ni bilo v 16. atoletju Slovencev Y Gorici, | v 16. atoletja, ko ao Se ziipniki solkanski bili tudi iup-niki goriski. Berje pri Rifeabergu 2. okt. 1889. I JOSIP BALI6, u^itelj. Dostavek arednistva. Yeseli naa to pojasnilo marljivega goapoda u^itelja Jos. Baliea. Tako je praY I Yed oSij, ve5 vidi • Didaktofoil. Bili smo nauzoSt pri zborovanju I ^Uditeljakega druitva za |;ori§ki okraj " 3. t. m, y | slovenaki deielni kmstij^ki Soli, kjer je gospod izu-| roitelj Alojzij Luznik razlagal svoj didaktofon. Poskaa a tremi de6ki, ki nUo §e nikoli atiiali <5esa a glfcskah, I izkazal ae je zar«s izborno v sploino obfiudovaoje in pohvalo. To je bii nekak nazorni nauk glasbe, da so otroci igraje in na silno Iahkoteo, otrocjemu dnhu pristopeo nafiin v 3/4 are 2e igrali iu peli neko pe-amieo. Edor ne vidi na svoja o6i takega poskiisa, skoro da ne more verOY*ti. Ker je to prvi in icboroi dokaz, da ae zamore glaaba pou^evati nacorna( lahko umljivo in nekako igraje, zat6 naj bi Solske oblastnije to velezanimivo izuajdbo poskusala uve3ti v vae sole, Cena je silno nizka, niti 30 gl. ne stane, a slazi vsakemu igralcu popolnoma tudi kot harmonij. Gospod izumitelj zasluzi, da ga v«aj ozi rojaki bolje podpi-raroo za prvi, tezavni po6etek, dokier didaktofon ne prodrg v Siroki svet. Dragi maturanti. „Moravskd Orlice', gla-silo Seskomoravskih drzavaih poslancev, objavila je naslednjo zatiiraivo o^vico: Na nemiki dezelni realki v Kromerizu bilo je v zadojem letu le 8 dija-kov; «.d te!i so jih pustili k skuinji le 7, a od teh je 1 odstopil od skuaoje zaradt bolezni, tako da jih je napravilo maturo le 6, Po natandoero ra6una ome-njanega liata je izdala dezela za teh 6 maturantov 26.000 gl. Ta realka je — n e m S k a, zatd ni nifi Skoda denarja, katerega plaiujejo veoiooraa 6eho* sloYani. Al: smo mi Slovenci kaj na boljem P Spod* nja gim-iazija v Kranjn je pa bila — predraga I Udit. drugto za Sezanski okraj bode zbo* rov«»Io v Komi.u due 17. okt. t. 1, ob 10 uri dop. po sledecem vsporedu! 1, Vcrifikovanje zapisnika. 2. Praktifien pouk v III. razredu. 3. Predavaojo iz vzgojestovja. 4. Predavanje \% sadjaratfa. 5,Volitev delegatov k ob6. zboru .Zaveze". 6. Bazot oasveti, ODBOR. Nagrajenje konj v Tolminu dne 25. aep~ tembra t. I, Nagrade za kobile L zrebeti ao dobili : Andrej Kobal iz Ponikve 35 gld., Janes Lapajne 20 gld„ Jakcb Gregorys iz Krna 15 gld, Srebrni sveti-nji: Jo sip Lipulfiek iz Lama in Janez VolariC iz Su-iida. Za 3 in 4 leta stare breje kobile; Janez Strgar iz Starega Seta 25 gld., Janez Bavli a Kata 20 gld,, Janez Lahnrnar a Police 15 g(d„ 8 rob mi avetiiiji: Anton Sovdat iz Bmmti in Alojzij Zagar z Lage za mkd§ 1 in 21otne kobilice: Andraj Krnjnc iz Kobarida 15 gld., Anton Vogri6 iz St. Vit«ke Gore 10 gld., Janez seklt iz Livka 10 gld., Siebrni svetinji: Mihn 6nrli !z Podmolca in Peter Miklavifi iz Idrakega, Orgeljski odmevi. Zbirka prediger in po%er za orglje all harmonij. Z% uporabo v cerkvir Soli .n na dorau. Zlo/Jt m visokorodnemu gospodu A n to n u K1 o d i L u, vitezu Sabladoskemu it J. udano pokloni! D a n i 1 o F a j g e 1 j. op. 40. fol. 70 strani. Cena I gl. PriSujoSit zbirka obsega stiri dele: YI, delti je 40 kratkih prediger Y avtont;6nih starocerkvenih tooih.II. in Ilf. del iroata namen, orgljavcu podati toliko gradiva, da ai /amore tocno priavojiti igranje v vseh modernih tooih dota ia molla. IY. del obsegA 20 postludijev v na-vadncjSih tonih. Take poigre morejo igrati se na konca sv. ma§e. Igre so detoma prav kratke (r.\ mo* morovanje), detoma daljSe, da je za vaak aluCaj kaj primeroega. Se nobeoo delo naficga marljivega D. Fajgija, pravega atrokovujaka Y org1jar*ivu in v skladauju za orglje, nam ai tako ugajalo, kakor ta najnovejla obseioa zbirka. Odkritosrfino in brez pretiranja mora mo reci, da so te orgeljske skladbe in skladbma glede motivov, izpeljave in harmonizacife prav dobrn, nektere cold dovriene, popolnoma eerkvene, lahke, rabljtve in naSim razmeram primerne. Tu dobi org-Ijaveo res za vaak stufiaj kaj dobrega in Icpega, za-to a polnim prepricanjem priporoeamo najaovejle to delo vsem nasim orgljavcsra, u6iteljera, duhovoikom in sploh giasbe veSd>m. Siiiali smo, da so atrokovojakt skiadatolju na tern izborncm deln dastttaii. G?na 1 ft. za 180 orgeljskih koiekov, 70 straoi v foliju ni pre-visoka. Treba pri fem Se pomialiti, da aa^i sklada-telji in zalo^aikt navadno mnogo izgiibe trpe*, ker se naie muzikalno obSinstvo le malo briga za prav eerkvene in uraetne akladbe in narofiuje rajae iz ino-zemstva alabej§e blag6. Pomagajmo oajprej domain umetnikom! — Vcb tega je Le vendar enkrat 6as, da odpravimo ono nesiano ilobudranje in orgljarako otrobe-vezanje a naiih k o r o v tor upeljemo v hise boije spodobno, apod-budno, razumno orgljanje. Y to pomozite tudi vi, „orgelj^ki odmevi"! (Mnogi naii orgljavoi na dozcli veiejo take otrobe ter igrajo „ia glave" same pre-hode, da Lioveka aaesa bo!6. Takim naj bi alavna cerkv. predstojniitva kupila te „Orgeljske odmeve", katere naj bi orgljavei morali uporabljati!). V Gradcu 2ive5i umiroYljeni major g. Andrej Kernel pi. Socehran, nal rojak iz Solkaaa, je pred kratkim i?.dal knjigo, ki je nameujena oaSim sloven-skim raladenicem pri vojakih. »81uibovnik8 ob-aega vset Ccaar je treba znati vojaku. Na jedni atfani je tekst slovenski, a na drugi nemSki. Oni, ki ne znajo fleaisktga, iahko ai preranogo pomagajo s to knjigo. Opozarjamo torej ybo caatito duhovScino slo-yeoako, gg. ucifcelje in sploh vae narodojake, naj bi ˇojaike novinoe opozorili na to knjigo. Na nas je, da knjigo razSirimo in tako jcziku nasemu pripomo-remo do vi'Ijave. Slciianje bo pokazale, da nemicma sama ie nitna cudovite modi in ne dels dobrih voja-kov. Naravno je tudi, da morajo castniki poleg skup-nega poveljnega jezika znati tudi jezik vojakov, ka-terim zapuw.dujajo. Vendar so prostakt nu bodo mo* ra!i uelti nemsclne edino le v ta naineo, da bi jib Castniki umeli. Mnogi gospr.dje drtijo slovanske jo--^k«^--kec-Dlmaja-^8«elja,----da4)l-4ie-jim-..n6HK.--Tenibol|--nas retell, da je neda?no korni poveljnik fcm. baron Schonfeld Da ljubljauakem kolodvoru priporoeal no-aktivaim eastnikom: „Pridno »e ucite sloven-a dine, ker Caatnik mora znati obSevati i b t o j i m i v o j a k i.u Marljivi piaatolj je preakrbel sloveaske Tcjiike z rsemi mogoimi kojigimi. NuSo uredniStvo tado sprejme narofrla in knjigo pieskrbi. Knjige „DruLbe ar. Mohorja* so ze dotiskane in ao bodo razpoiiljate po naznanjenem rodu. Knjig je Seat, kakor po navadi; 1, 2irljenje Marije in at. Joiefa, Till. *nopi6; 2. jjtirlje&je naiega Gospoda Jezuaa Krietusa po besedah tv/evasgelistor; 8. Obfina zgodovina, XIII. anopiS; 4. Ftrika ali nauk o prirodi, I. ktjjga. Raz?eaettli smo te tfc knjige, ki je zares izTutno doita. 5. Slorenake Yeeernice, 43. zvtiek ; 6. Koledar za leto 1890., lei ima pmv mnogo za-batnega in pouinega berila In kraee ga prav mnoge •like. Ted izpregoToriiuo o kojigab o priliki. — <5itatelje naSa, ki m pelajo z glaabo, opozarjamo n* dunaiuji inaerat marijivega SeSkeg* skla-datelja in velikega prijatelja naiega naroda gosp. Ludvika Kube. & m n o g o k r a t smo opozarjali na izboroo njegoro delo („8to?anst?o ve svych «pe-vecb*), toda iedajatelj bridko toil, da ga Slovenci ailno revoo podpirajo. Sloveuaki glaabeniki, poaezite po tem delu, w bode vain gat! Hal trgorec, G. Likar v Semeoiikih ulleah it 10, imp lepo zalogo ftolskih, mainih in up'uavalnib knjig, ratnih ptstnk za iolo, tiskovin za duhovuijo in tainovratnib potrebicm. Pricakejtmo torej, da kdor ima iskrieo redo* Ijtibja, ne bode vec* dajal dobieka za take reei nalim piihziijciiim in akritim naaprotoikont. i Itustrovan narodni koledar za uavadoo mo 1890, je ravaokar iziel ˇ „Narodni Tiskarui" v lijubtjani, Credit, izdal in zatoz.t g* je g. Drugotiti Hribar. Basren Difadoeganaltevanja letnegakoledarja, mrakov, vtdnoiti planetor in drugih zvezdoilovnih prika/.tti, to6noga k ilodarj i n katoli§kimi in slovauskiini imeni in zaznjnioiraiijri iraeatnili zgodoriaakih dog<>d* koT, dvornega kolsdarja, pr^gledi raznth del oblasti na Kraniikcm, poitnih doiofieb, brzojavnega eenika, leslvice za pristojbine kolkor, aejmav iid., razua tega grrdira prinaia tudi obSiren „Zibavui del". T tem ee Dpi*uje zivljenjo ia deioranje slovanskili in alovenBkib pcrakov, Jar. StroBsmayorja, Matija Cigile ta, Slom-Ska, Rudeza. Tem iivotopisom aledijo izborui spisi „Buzja pota SloteaccT", ,V noci KtHalk", obSiren „Razg!ed po svetu" in nSmesoice". Skupaj torej okoli 100 ttr. raza0*r«neg», komtwga in zabavuega berila, katpro pojagQujojo dobro iztcl.uie alike. Kejig«, trdo ˇeiaoji t platntee, je res tredua 45 kr. in brez d?ojbc stoventko obein$tfe mnogobrojao pote2e po njej. Mi jo naiira dtateljom gorko priporofiamo. • Ministerstvo za uk in begolaatje je na proiojo polit. druitvii .Sloge* dovoltlo slor. otroikemu vrtu 300 gl. podpore. — Lisinica upravniiitva: P. Teod. Sch. Fwldsberg: do 31/|f t. I. ic it kr. — Ooipica Vilj.Fmmko r Lj. : poslano siota am) Va« zabiljo/ili za t 189)., ker «te ta. Ictosnjo leto Je pleiaSi. — Razne p. a. gy. naroiaike. ki «o aieer io pla-LaU, a so bill opomin.aiii, prostmo, naj so 2«radi tega ne hu-dujojo, saj je vse to la naia rgube. XaroCoiki naii ne zgube nifa^a, k ve^ema 2 kr. ta dopiinico, mi pa imamo ocitao ve-liko zgubo. Na caitt menda Cadi nihCe ne trpl, saj imo opozorili io naprej, da naj se nam blagorole aaznaojati tso mo-rebltno pomote. — Krojacem, Id so se oglaaili na og'asilo «Za krojaJe", naznanjamo, da naj stojo proSnjc posljejo o-Brodajemu ••meaisiu t Gerici. — Zahvala. V dan 1. septebra t. 1. bo Divfico se svojim pohodotn poCaetilt: Sokoli Ljubljanski, Triaiki in Goriiki; ndeleiila ao se tega izleta tndi druga rodo* Sjubna firuStra in bilo je poleg teh vrlih druitev ie pra? mnogo odlicnega ob6instva. Prvi d»n aepteaibra 1889. leta oBtaoe Di?aci nepoaabljiv; s ponoaom ae bode nanj apoininjala! Da pa je priilo do tega veliiiastnega izleta, ae ' iniamonajvec zahvaliti vrleuiu rSoko!u Ljabljaaskemu," ki je prvi to didne misel aprezil. 5Taj nam tedaj vt!i vSokol Ljubljanski* ne zameri, ce mu tem putom izrekamo uajtopTejSo zahvalo za njegOTO poirtvoval-noat in obili trad, ki ga je imol zbog priakrbjenili nam kraanih zaatav. Sr6ua naSa zahvala naj pa dooi tudi Tiiaekim in Goriskim Sokolcem, kakor tudi drugim narodnim druatvom in pesameznim izletnikora, ki so DivaSo v tako obilnera Stevilu obtBkali. Vrli Nabreiiuei io Sazutici, ki so nam posodili zastay, da amo mogli vse izletnike, kulikor mogo^e, &OOGC 1889 OZNANILO. Kaznaoja se g tem, da se bodo doe 31. nktobra 1889 ob 10 uri zjutraj v pisarnioi tukajsnjega deiel-nega odbora, javno arefikale obligicije zemljilouo od-teznega zaloga v zneaku odmorjenem r razdololit-voiiem nacttu 3. mareija 1858 (Drz, zakl. II it, 4.) mUim ODBOR V GORICI dne 5. oktobra 1889 deieloi glavar C 0 R 0 N I N I I. r. Gestreifte unci karrirte Sci-denstoffe von 80 kr, ?(tyf6S!: Baud,) — v«r», robon- und atackweino porto- nod nollfrei du Fabrik.IMp6t (i. Hcnneberg (K. u K. HofHuf), /airid.. \lunt«r uiiig^htnd, Hriofo kotlen 10 kr, Porto. HENNEBEBG'S ..MONOFOLSEIDE" 1ST DAS BESTE t KUR DIRECT 1 9UfkaYai^aaT«a^^ Slovenslie |3 za, glasovlr In spev harmonlzovane. ^ §! biiji LUD0V1S ESU — Podjikidy w Crikii^ y x Oaem anopiftev po . , . —.32 kr. 4fe S|9 Bdeu anopl6 s poato . . . —.40 n laf Q Cela zbirka a poato . . . 3.20 „ Q |5 Zbirka io more narociti v vsakl bukvarni, zlasti jQ K"4l pa pri izdajatolju. j^ _^! Opwdm. Pcami jo izdajatelj najvei na svojeni M sj^| potovauju po Koroakom, Stajorakom, Kranjsketa in S^ ^fe Primorflkem leta 1888 in 18S9 nabral. Oosedaj iz- gfe ^S dani snopifi obsegajo JM Jvf Skoraj vsaka peiem ima dva arangementa: a) za Ml j% spov iu 6) za glasovir *); oba sta samogtalna. Na jff* ?k? ta nattn obsega zbirka zc 102 arangementa. Tekdt U lyl je ˇ celoti priotCen., sMI 5|f» Za gluovir vMta. »jJ ¦AAA- i Po kratki rabi preboristno zobno distilo. X 5 ¦¦ -,„«,„,. i Nova amerlkanaka r fP lepota | gijcerinova zobna crema > VF ZOO (zdr.7n.5ko preiskana) ftALODONT ri:ff5 c k. dvorni zalagatelj m Dunaju. *Dobiva se pri lekainicurjih parfamearjih J itd., 1 koa. 35 kr. — V Gorici pri G. B. Pon- \ JaMM.Jk.m'NA. G. CRISTOFOLETTII InifMnflm I « K. DVOR»I | It IMS | ZAM0A1!EU f Gorioil ^ ima v zalogi vaa domafia in zunauja sdruvila, ¦ tvedno avej^a. pristna in iz prve roke, v mineralne vode, zdravstvene di^avc in stvari . ft % gumilaatike. « Priporoca so poaebno goapodom odje-fe malccm % dc2elc ter jamii za bitro in na-A; tanino izvriitev vaakega naro6ilo. 1 ^ PRISTNI Ioga§ki scmenski grab © t vre5.ih po 2 do 5 kg. proti po- I itnemu povzetju jjjj LogaSki zgodnji grah znan je v ob&e kot najzgodnjejao iu jako rodovitno pleme. IK @ 2elod(ne bolezni in spodnjih telemih deloT, joter in Vranice, %lata 2ila, ztiprtjo* Todenioa in kronicna driska zdra" ti sa najvspdinejo tPiccoUjevo „Lsenco za ielodec", koja je tudi izrrntno sredatro proti gli-stnm. Posilja jo iitdelovatelj lo-karuar ,,Piccoliu t Ljubljani (na Dunajaki oenti) proti poStnetau povzetju. — V steklenicab po 15 kr. nabaja se v vsoh lekarnah v Gorioi, Toiminu, Cerrignanu, Oradu, Gradii&i, Tr2ifii, ˇ Trstu' na §tajei8kem, Koroikeni, Kranj-sketn, Hrvaskem, v Dalmaciji, Istri in na Tirolsken. I, 6406 Htttra in gr&tova pojnod prizitofetoi&iiSsasi * NajboljK ia najdelaraisi pripoateitkta wdrieraaja , adrarja, m ciaeeaja in *a Srto «Aw, leaker tndi if ia za peapaZefaaja dobreg* ptabavljaaja jt «ie powad onraajenje ineai in prUjub\jeai ^rJfoosa-e zivljensti balzam". Izdelan it najboljaih idrarilnih zeliie jako ekrbao, npHra dobro pri raeh teiarah v prebarljanji, vzlaats pet ilabem teku, ielodJnem kr4i, kUiem rxbuboranji, krrnem natoka, henerojidaa itd. Tiled ta eroje preis-TOtav delaraosti ja peatal la-ta balzaw «o*»«»»«1«*I3»BO Jjadiko dttaaee idravilo. YaUka iteklenlca Han* I gMU mala 60 kr. TiwSe pritaalaik pU«a Ja na raspolago. SVARILO! D« at tonal pmari, apaiariaia ta, d* ja «aka »tekleoica dr. Rom-* balsaiaa, edrao la pa a*»i pra-rilno prinjeaega, f awdat kertoa aewta » da lata na •trial aftpiit „9* »°»t,ii»3W tf"1^ !S* kerne „prHratw aria" B, Fragnerja, Piaga 205-8, t Miaiciai, eettiai, wadjarKtal i« franeeUiai, tar da mj^^ Mm Mtiaa^Mi* ntojo aaknaito aeaaiwmM Pravi dr. Roaa-e ziyijenslu balza m dobi ae nao ˇ gtaraej, zalcgi LFRAGNER-ja, lekaraa .pri crneia ©rlntt, Praga, it 205-3. V GarUi prilakaqih: 0. OJUSTOFOUCTI. A. Fl. OmONCOtl, B. KtJftKER, * K. PONT02H. Vat Yaeja lfkarna ˇ Ava^OgerakeJ imajo aalogo teg* ihrUenikega balsama. Tarn m tudi dobi i titoii tehralnih pitam prixnano r Praia* **>a«ate Marlto zojer bale, rone in *netje vsake vwte. Rabi N,iiN zeaam pr»a unamejo, zapiraio ali atrdijo kootrokaodataTljajo; pri oteklinah wake rrate; pri «rTu t prtta ia pri zanohtoici; (a »i Irdv roko ah nog© arije; pri morakej artvi koati, ftoper rermaticne otekliae, krontfno nne^e r kolenih, rokah in todjih, zoper odnrte rana na nogah in na ˇtaken dela telei* ¦nioa, pri trataej ottklini. Vte bula, otaklia* ia utrdine oidravi y kratkem; «• to gnojl, iwleJ* Ttn in K«oj tar t kratkem ordravi. V UtaUffeali pu 25 in 35 kr. jpjafajajaa^aaU^^^ BVABILO! ^^^^^¦¦¦Bil^' K*r *• Praiko unitanalno ^B^^^I^^V^ ntasilo od t»6 atranij ponareja, ^^HP> opozarjam, da ga la jax pn- ^P^DpSr Tilne xdalnjem. Priatno jt ta- ^^^r no, ee imajo romane ikar- Ijiee, t kafrerin ja ma»tor najik, kako ja rabiti, na ru- datyua papirji, tiskan v daretih jazikih, in 5e ao zavite t aTatlomoder kartoa, ki ima natisnjeno TarstYeno Oalaam *a hIia Skuieno in po mnozih poakasth maMM ML U11U. kotnajzaceBljiTejiaaredstTozna. no, odatrani naglufcos*, in po njem an dobi popolno Lo agab^en slab. 1 ateklenica 1 gld. ie belexni hitro in gotoio oxdravi edino in nepreaegljiTo ielod&o idisrilo. Tzbrati t raznik zelotlteik boleznfli zdrarilo, katoz« bi t reaniei odgoTarjalo naawsa, ni lahka atrar dandanea, ko ae prodajajo TJukoTratna taka zdrarila. Vcieji del onih kapljie. izI>ekor itd itd^ ki se oznanjajo in priporocajo ebdinatTU z visoko leteSimi besadani, to dnMg* ko pretar*. pogoato ie ikrdljiva. Santo jerwzalemski balzaaa, vie davno znan po aroji prtproati aeatari in p« oiiir\jajoei aroji moti na ialodeaa «tc», ai ja pridobi! pradnaaft pred wai drn-gimi do sdaj zaaaiaii pomeiki, kar potrjaje njegoTa razprodaja, ki vadne rasw. Ta baliam, oagat krep«ajoLe ntoL> kiaalkaga ra-barbara, koraaika, ki ja sploh znana pa aTojeai ara-baraaai aspakia, daja gotova arodstvo proti ialedteim izvirajojim iz Derwirega prebavljanja. •a pripofnea, ko j-Mti n« diiir proti aeprijatni aapi, gnjuiB, rlganja, tabananjo, aamorojdalnim teiavam; ----------tadi proti zlataaiet, gfiatan in bolezniai t drobu. ateklenica • podukom 30 kr, Glatna saloga ˇ iekarai G. B. Fontoni v Gorici. V TR8TU pri 6. B. Ko*ts> ˇ KORMIKU pri A. Fraazoni, t T0LM1NU pri C Fajista. !!Zagluhe!! Osaba ki ja bila pe priprosfara srad»tva iTOJoha 23!et-vega ogln.tasja r TSesih otdratljena, jo pripraTljena pisintsno Sofaaniti t ne«B3kera iazikn ruakemu brazpla&o. NbsIot : J. [. Nlhokmm, Wiea IX. Kolingawe 4. f* Sbllke knjige ia vie iolzke ^Q potrebWine ia tm ufrMM* 9 bhn4u ia di deSelt prod*;* •asjigu, podijalic pipirjt is tiihr J. PALLICH1 te, u Inrai. it 6 pojakonixkfh cenab. Mnogim gospodoro uSiteljem in prijate'jero z dfitiii, ki ao me t preroklcm Solafeem lehi podai^evali 7 meogimi oaroSili, zab-valjo|«n ae pa teta potn najsrLoeje ter aa nadejaas, da mi tudi v bodoSe skaiojo atoje aaapanje. Z najodli5ne^tm apoito-njem u8»ni NARODNI KOLEDAR za leto 1S0O. Uredil, izdat in za!»Lil Dragotin Hribar. Dobiva ae r nNarodni Tiskarni" in ˇ bakvarnah J. Gloatini-JeTi in M. «erber-jevi v Ljabljani. H- 1 NaroSa so pa labko t taeh bukvarnah. ^J BH Cena 45 kr., po posti 50 kr. bBI Ysebina: Popolen kalendarij, koledar, kaferemu.. ao pridejasa tudi t«IoTanska iwena, in eerkveni koledar. Nadalje: Qanealogija ceaargte hiSe. Sedanji via-darji evrepaki Vojrodina Kranjsko: Ysi deielni za-•topi, dezelni cdbornikt, dezeini poslanoi, meat.ii odborntlci, naSelniki uradot, c. kr. notarji, advokati itd. Sploine dclogbe c. kr. poite. Brzojarni canik. istojbina kolakov. Sejmi na Kranj-• del: Kaii zaalu^ni raoije. Boija noci Ruaalk. Gglad po aretu: r*Ll jU0fodJtl v »rbyi. Bazttara t Parisu. JJouUnger. r||j OnjenuUka ialaznioa itd. Sraeinice. — NaananiJa. i Na drobno in na debelo. JOŽEF CULOT v GORICI v RAŠTEUI; obilna in mnogovratna zaloga norimberSkih, galanterijskih, malih redi in igrač. Najvtfči iibor blaga za raznoleoke (havzlrarjt) kramarje, čevljarje in krojače, potem molkov, svettb podob, rožeokra,Dco led,; priporoča avpjo veliko zalogo nres ali lepotici}, tapecerij, olepševalnega papirja kakor tudi zlate in »rebrno podlega za mrWa6lLe truge po fabrt« čnih cenah, veliko zalogo sveč in veliko zalogo Čevljev vsake aorte za tnale in veliko cene in mož© itd. ____ POSEBNOST VRTNA SEMENA vnake vrste in gotove dobrote. tako nizke, da se ni bati tekmovanji. Na drobno in na debelo. JTvorniSka zaloga suknaj lafT BRNO •"¦! Ferdinandova nliea Si 7. S.G. majTe^e in na^enejSe kop*Talli«c za — zimsko dobo. ~ Najveca zaloga primernih boiiSni darov. Ceniki «• preoblekt ali perilu sa gotpode Is goape in 0 galanterijab, uzorci ankna in rezanega blaga zaatonj in fraoko. Po- SHjatve s postnim povzetjem. ,^%?:.X l.eo. g 1.20 ¦^M '**$*•* Oxford - arajoa ta deialc« Imocne, dobre bale, t komade I. f. 2.— n. 1.40 Spodnje liiade ali svittce tz tt<>jmoLnejSega platna, kopeija [ali barga&ta I f. 2 50. II. f. 1.80| za 3 komade ¦ Normalno parilo i Uaagerjer sistera aama rolna, zaj fgospode in gospe 1 srajca !. 2.50 ]1 hygg f. 3, iz bombaga f. 1.50 kom. Mozke nogavice kimake, bele in barrane, pletene 6 paror f. ,1.10 Kape be pliia | Namizni prti Sifon in decke, 6 koni. 1 l^QJaneni, T»eb barr, 3 komadi 3(4 za rooiko in zebsko perilo, 1 kom. 2 for. 3 komadi 6|4 1 for. l»rticnwrTiele)" ( 0 komolcev) 1.1_5 W), 11. f. 4.50 Frosniiki bariant Kanevas 3 ponodni koneti •iz fin iif. z Tezenjeml. 4. f. 11 f. 1B0I Presita zimska pokrivala iz rnia, popolno dolga in atroka, 1 komad 3 for. Predpasniki xa zenske [iz oxforda kretona anrorega platnaj, ali aifona, 6 komador f. 1.60 ' Spodnje VuknjeIs kloba- [Serine. bogatotamoarirane,rde^e, ahraali drapiraoe, 8 kom. 3 for.! Jacquard-Manila bodna preproga, 10 metror dolga, trpeino blago f. 3.50 ' Txarnitura od rtpaa [2 pregrinjali za poataljo, 1 nanricnif prt, najmodernejie barrane f. 4.50[ Hiube (plahte) 1 kom brez lira, 2 m. dolg. f. 1.30] iQotov slamajak, 2 m. dolg. 1 Icomad, I. f. 1.40, II, 90 kr. iKonjake plahte, teike vratej [z obrobki, 190 em. dolge ISO cm.j iiroke, I. rnmena f> 2.50, II. sira f. 1.50 IPlanelaate rate za na glavo za zenske, zelo tople 3 komadi I. 2 for. 13. 75 kr. |za posteljne preproge 1 kom. (30 fd. komolce*, I. f. 750. II. f. 5.50 Angora-Ogrtad zimaki, 10|4 velik f. 2.81 [I! Kupi se 0 priliki !! Zimaki Niger-loden za ienske obleke, najboljie vrate, 10 m. f. 8. Volnena zeoska jopiea (Jersey) vseh barren, lapo pritto-J jajo^a 2 for., II. f. 1.20 Nogavice za zenake zimsko, bele ali barrane, *» paror pletene f. 1.50 - Joupon i trozi6no blago ,r rsek itarrag, I. f. 3.50, II. f. 2.80 Daznastne vbrisavke iit lane, 6 komador z franzami f. 1.80, z obrobkom f. 1.2Q Plutnina in tkanina 1 komad — 29 komolcer Domace platno jmoSne rrste (29 komolcer) 1 kom. 5t4 f. 5.50, 4|4 f. 4.20 Oxford, najnovejii uzoree 1 komad (29 kmolcer) f. 4A0\ Jttodno blago za dame. ""Karirano modno blago 10 cm. iiroko za Mpalne inknje in otroika ooleke, 10 m. f. 2.50 Fianela ^ [najnorejii uzoree, aleria 10 in: f. 4.- Kalmuk najnorejii uzoree, 10 m. f. 2.70 Bariant za obleko najnorejii u.torec pristna barre, _______10 mttror, f. 3.—______ Kaimir dvojne airokosti ;drn in barren. 10 m. for 4.- Atlas od volne, dvojne i&irokosti, 6rn in barren, 10 m. f. 6.50 Iidajatelj ANB. GABBSCEK; odgovorni aredoik M. KORSlC. ^ HilaTijanska tiskarna v Gorici,