PRIMORSKI DNEVNIK ^S.gržuppr,M Cena 60 lir" Leto XXV. Št. 128 (7322) Zaključeno tridnevno gostovanje tržaškega Slovenskega gledališča v Beogradu Poher ne bo odstopil TRST, sreda, 4. junija 1969 Prisrčno srečanje predsednika Tita s člani gledališča in delegati SKGZ Pozdravne besede predsednika SKGZ Gorazda Vesela - Tito je poudaril zanimanje Jugoslavije za življenje manjšin - Odlično izvedena predstava «Treh sester» je navdušila beograjsko občinstvo in zlasti mladino (Poseben dopis po telefonu) . POGRAD, 3 — Slovensko gledališče iz Trsta je nocoj s slav-s no predstave A. Čehova «Tri sestre« zaključilo svojo tridnevno 8 «ovanje v Beogradu kot gost Jugoslovenskega dramskega pozorišta. "redstave se je udeležil pred- ®dnik republike Josip Broz Tito s °Progo, prisotni pa so bili tudi redsednik izvršnega seta Mitja Ri- bičič s soprogo, predsednik skup- ^ine SR Srbije Dragoslav Markovič, Pomočnik sekretarja za zunanje za-j*ve Mitja Vošnjak, predsednik SZ b Slovenije Janez Vipotnik, načel-:.c'a komisije za manjšinska vpra-pri SZDL Majda Bojčeva, ge-jjeraJnj tajnik predsednika republi-® Jože Smole, tajnik predsednika Publike Vlado Šestan, italijanski ^jeposlanik v Beogradu Folco Tra-a«a s soprogo, ataše za kulturo ™ yeleposlaništvu dr. Tozzi ter šte-m drugi predstavniki beograjske-„ političnega, kulturnega in jav-neto življenja. ' Predsednika republike in njegovi soprogo sta pri vhodu v gleda-pričakala in pozdravila rav-Jugoslovenskega dramskega "^ortšta Bojan Stupica in ravnali Slovenskega gledališča iz Trsta ‘ubert Benedetič, ki sta potem J™ v častni loža skupno s pred-^duikom republike in njegovo so-Pfogo. Med glavnim odmorom sta pred-jT3®* republike Josip Broz Tito ]i- ni®g°va soproga v fojerju gleda-, Ca sprejela člane vodstva Sionskega gledališča iz Trsta, ki sta * Poleg ravnatelja Filiberta Bene-vort-53 Podstavljala tudi umetniški “dja Josip Tavčar in podpredsed-. k upravnega sveta dr. Rafko Dol-,ar, ter igralce. Sprejela sta tudi delegacije SKGZ, ki so jo sedali predsednik Gorazd Vesel, “»Predsednik dr. Angel Kukanja, Jnik Bogo Samsa in načelnik ko-za šolstvo Edvin Švab. j^jedsednik republike tovariš Ti-H 86 v svojem nagovoru dejal, da J*, ie zelo drago, da lahko vidi (J:e gledališke umetnike Iz Trsta, uP drage Slovence ter da obžari6, da ni mogel prisostvovati 1 ostalima predstavama. Dejal *lik'Se’ da sta mu bib Ppvi dve 1 Olo Všeč. Zatem se je razvi' tone 611 ln Prisrčen razgovor med v0 dsednikom republike in njego-8tvs°-°rogo ter igralci in člani vod-vasKGZ. v katerem se je togi ls Tito živo zanimal za delo Mev®nskega gledališča in za življe-j6 Slovencev v Italiji. Mimogrede gai^enil, da je v predvojni lle-v ‘‘ Večkrat potoval skozi Trst ter S tem obudil nel5atere svoje imenu delegacije SKGZ je «Navdaja nas z zadovoljstvom — je dejal Gorazd Vesel — vaša človeška skrb za slovensko manjšino v Italiji kot za italijansko manjšino v Jugoslaviji ter vas prosimo — gospod predsednik — da bi tudi v bodoče spremljali naše življenje.)) Predsednik republike Tito mu je odgovoril: «MI smo se večino živo zanimali za življenje manjšin in bomo njihove probleme imeli živo pred očmi tudi v bodoče.« Ko je razgovor nanesel na italijansko - jugoslovanske odnose, je Gorazd Vesel pripomnil, da je manjšina odigrala važno vlogo pri zbliževanju, predsednik Tito pa je dejal, da naj bo, tako kot je italijanska manjšina most za sodelovanje, tudi slovenska manjšina v Italiji most v tem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. »Mi imamo sedaj čudovite odnose med našima državama — je dejal predsednik Tito — in naša meja z Italijo je med najbolj odprtimi na svetu«. Potem ko sta se predsednik Tito in njegova soproga rokovala s člani našega ansambla, so mu predstavniki SG izročali v dar umetniško sliko tržaškega slikarja Klavdija Palčiča «Goreča nevarnost«. Predsednik republike Tito in njegova soproga sita predstavi prisostvovala do kraja in z navdušenjem ploskala našim gledališkim umetnikom za res odlično izvede- lliuilllillllillillllliiliiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii NA SPREJEMU V NOVEM SADU Tito o važni vlogi jugoslovanskih gledaliških iger Ponovno je poudaril nujnost enotnosti jugoslovanskih narodov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito se je sinoči s soprogo udeležil sprejema, ki ga je v salonu stare petrovaradin-ske trdnjave blizu Novega Sada, priredil predsednik občinske skupščine Novega Sada inž. Dušan Ili-jevič umetnikom, ki so bili nagrajeni v Sterijinem pozorju. Na sprejemu so bili navzoči poleg nagrajenih umetnikov predsednik CK ZK Srbije Marko Nikezič, predsednik skupščine Srbije Dragoslav Markovič, predsednik izvršnega sveta Srbije Milenko Bojanič, predsednik skupščine Vojvodine Ilija Rajačič, številni drugi predstavniki političnega in javnega življenja Srbije in Vojvodine, kulturni in javni delavci iz vseh republik in mnogi gostje Sterinijega pozorja. Tito se je dalj časa zadržal v prisrčnem pogovoru s kulturnimi in javnimi delavci iz vseh republik in z nagrajenimi umetniki, ki so mu bili predstavljeni. V odgovor na pozdravne besede predsednika Sterijinega pozorja akademika Josipa Vidmarja, je predsednik republike ugotovil, da so jugoslovanske gledališke igre pomemben element v zbliževanju umetniških krogov iz raznih krajev Jugoslavije. Tito je poudaril, da je želja vsakega Jugoslovana, da umetnost prispeva k ustvarjanju trdne enotnosti večnarodnostne jugoslovanske 0»sednika republike nagovoril *a 3i!d Vesel. Zahvalil se mu je ([Udeležbo na predstavi in pou-J ’ da vidimo v tej udeležbi ^ brinje predsednika Tita za na-Oljenje in naše probleme. jgušl ODNOSI MED CASTROM IN SZ? Tudi Kubu prisotnu na komunističnem vrhu Ustava sovjetske delegacije na konferenci - Moskovsko ^sedanje bodo spremljali tudi številni zahodni časnikarji ^ °®£vA. 3. — V Moskvi so da-W»;otrdili- da bo na svetovni !*dn s?nci komunističnih ln delav-an*C ki se bo začela po-^leo« -ein’ Prisotna tudi kubanska Delegacijo naj bi se-SohtK, e trd osebe, in sicer en član %/jjtPja KP Kube in dva člana nepotrjenih vesteh naj bi vodil minister v Castrovi 'Jtnj arlos Rafael Rodriguez. Po-toijd* opazovalci so mnenja, da kubanska prisotnost na Jc>v0 , 1 komunistični konferenci jtsjh zrrimenje, da so se v zadnjih °dnosi med SZ in Kubo juT izboljšali. jWrv-b.cija Tass je danes uradno 5» & sestavo delegacije KP SZ rencl- Delegacijo bo vodil rr«žniini tajnik KP SZ Leonid , tskiJ6V’ v njej pa bodo še sov-Predsednik Podgornl, pred-Jjitvn ,vlade Kosigln, člana taj-1 °V V n Politbiroja Mlkhail Su-iNhiii Andrej Kirilenko, člana vhs t>a Constantin Katušev in Sle h„,,Qn°marev ter član osred-ortle komisije Constantin s komunističnim vrhom j*W;rihes zjutraj v moskovskem $?tliioU JUrnalistovi) zbralo na de-fdsoju.fahodnih časnikarjev, da bi $J* ^t0Vali akreditiranju dopisnl-ja,°dnih listov, ki bodo smeli > n° slediti zasedanju kon->-°3ovi Gre za važno novost v ?aho t komunističnih vrhov: 1 namreč, da sta bili dve !aiUzdaji, v letih 1957 in 1960, Ob ‘ rhmi vrati. konference je bil tudi ul UliHr n tiskovni urad v osredju n« Prospekt Kalinina, poleg jSjhja oo v vsakem dnevu zase- avlJeno ~ talto so na' ~~ obširno tiskovno pb-0 I>oteku konference. Tudi to pomeni nedvomno novost, kot je tudi novo dejstvo, da bodo smele posamezne delegacije, ki se bodo udeleževale zasedanja, imeti ločene ((Informativne« tiskovne konference, V tej zvezi je značilen komentar nekega sovjetskega funkcionarja, ki je dejal: «šlo bo at komunistično konferenco na ameriški način«. MOSKVA, 3. — Britanski minister za trgovino je podpisal danes v Moskvi nov angleško - sovjetski trgovinski sporazum, ki nadome-stuje sporazum, sklenjen pred desetimi leti in ki je bil obnovljen leta 1964. Bela knjiga o Rodeziji LONDON, 3. — Britanska vlada je objavila danes belo knjigo o stikih, ki jih je imela s Smithovim režimom v Rodeziji. Bela knjiga pravi, da je »Smithov nezakoniti režim uničil s svojimi ustavnimi predlogi 7 maja možnost sporazuma z Veliko Britanijo«. Med drugim ugotavlja bela knjiga, da vse Smithovo ravnanje kaže, da Smith nasprotuje večinskemu režimu sedaj in pozneje. Med drugim pravi bela knjiga, da britanska vlada ne more sprejeti rešitve, ki bi kakor koli spodkopavala šest načel, na katerih temelji britanska politika v Rodeziji. Na koncu izraža britanska vlada upanje, da bo Snjith proučil vse mogoče alternative še pred referendumom«. skupnosti, s tem da se vsakemu narodu omogoči uveljavljanje, da uveljavi to, kar je najboljše, in da na tem področju sodeluje enakopravno. S tem v zvezi je predsednik republike dodal, da je zelo dobro, da je na čelu Sterijinega pozorja, ustanove, ki deluje na področju pokrajine Vojvodine, oseba iz druge republike, tokrat predsednik Akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar. Tito je pripomnil, da ga vse, kar spodkopava enotnost hudo zadeva: »Preveč žrtev smo dali za našo skupnost, da bi z lahkoto spregledovali razne pojave.« Tito je tudi tokrat, kot ob vsaki drugi priložnosti, pokazal, da mu je glavna skrb bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, v katerih vidi najzanesljivejše jamstvo za napredek in boljšo prihodnost jugoslovanskih narodov. »Potrebno je delovati tako,» je poudaril Tito, «da bo vse naše ljudi prevzemala ideja bratstva in zavest, da so naši narodi in narodnosti, ki jim je usoda namenila skupno živeti, usmerjeni drugi na druge. V naši zgodovini smo doživeli mnogo nezgod in viharjev, toda vedno smo ostali trdni na teh tleh. Utrdimo torej našo enotnost, da ne bo nihče in nikdar v njej našel najmanjše razpoke.« Ko je nagrajenim umetnikom čestital za dosežene u-spehe, je Tito obljubil, da se bo skušal prihodnje leto osebno udeležiti te pomembne revije sodobne jugoslovanske drame. Izvršni biro Zveze komunistov Jugoslavije je danes na svoji deseti seji razpravljal o nekaterih aktualnih družbenih in idejno - političnih vprašanjih v zvezi z izvajanjem gospodarske politike in razvoja družbeno - gospodarskih odnosov. Razprava o tem spada v vrsto vprašanj, ki bodo na dnevnem redu na eni prihodnjih sej predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Na seji je Stane Dolanc poročal o nedavnih razgovorih s predstavniki KP Avstrije. B. B. Seja CK ZKS LJUBLJANA, 3. — OK ZK Slovenije je na današnji seji pouda: ril potrebo, da se komunisti na podlagi sklepov 9. kongresa ZKJ in 6. kongresa ZKS zavzamejo za razvoj takega sistema somauprav-ljanja v delovnih organizacijah, v katerem bo v največji meri prišel do izraza modemi kriterij racionalnosti in učinkovitosti. V razpravi o aktualnih vprašanjih so opozorili na možnosti, ki jih sprejem ustavnih amandmajev daje, da se v samoupravnih dejanjih delovnih organizacij uveljavljajo nove oblike samoupravljanja na višji stopnji. V FAŠISTIČNI ŠPANIJI Policijsko nasilje tudi prod duhovnikom BILBAO, 3. — Francova policija je danes vdrla v sedež nadškofije v Bilbau, kamor se je v petek zateklo pet baskovskih duhovnikov, ki so začeli gladovno stavko v znamenje protesta proti mučenju političnih ujetnikov v španskih zaporih. Kljub odporu nadškofa so agenti s silo vdrli v poslopje in aretirali duhovnike, eden od katerih je težko bolan. Aretirance bodo prijavili sodnim oblastem zaradi ((prevratniške propagande«. LAGOS, 3. — Več tisoč Nigerijcev Je danes demonstriralo proti sodelovanju švedskih pilotov z Biafrčani. Demonstranti so se zbrali pred švedskim poslaništvom v Lagosu in so tam Zažgali švedsko zastavo, . no predstavo. Nocojšnja predstava je dejansko predstavljala umetniški vrhunec celotnega gostovanja v Beogradu. Dvorana je bila do kraja zasedena in med občinstvorti je bila zelo močno zastopana zlasti beograjska mladina, ki je po predstavi tako kot vsi ostali udeleženci soglasno izražala prepričanje, da take kvalitetne predstave že dolgo ni bilo v Beogradu. Predsednik republike Tito je našeniu ansmablu podaril veliko košato cvetja, predstavnik Jugoslovenskega dramskega pozorišta pa lovorjev venec z narodnimi trakovi. Dopoldne je vodstvo našega gledališča in ansambel sprejel tudi podpredsednik mestne skupščiiie Beograda Milan Vukos. Sprejemu so prisostvovali tudi sekretar mestne konference SZDL Miša Radojfe-vič ter sekretar za kulturo Miljen-ko Zrelec. Jože Koren in Božo Božič Kampanja za uničenje ameriških interesov na arabskem svetu AMAN, 3. — Predstavnik fronte za osvoboditev Palestine je danes sporočil, da se je začela ((kampanja za uničenje vseh ameriškfh interesov na arabskem svetu«. Ta kampanja se je začela prejšnji deden, ko so sile osvobodilne frcnite razstrelile naftovod, ki vodi iz Saudove Arabije po Jordaniji in Siriji do Libanona. Predstavnik je dodal, da morajo ZDA plačati za podporo, ki jo dajejo Izraelu proti arabskemu ljudstvu. Načelnik opazovalcev OZN general Buli je začel danes v Damasku pogovore s sirskimi voditelji Ni znan razlog njegovega o-biska v Damasku. Do sedaj je Sirija vedno nasprotovala vsakemu stiku s posredovalci, bodisi v okviru OZN ali pa v okviru drugih organizacij. Ob Sueškem prekopu je bil danes zopet topniški dvoboj na dolžini 6 kilometrov; trajal je pet ur. V Tel Avivu je predstavnik izraelske vojske sporočil, da so v Gazi razstrelili več hiš arabskih partizanov. V Jeruzalemu pa so izraelske varnostne sile včeraj aretirale več Arabcev v vzhodnem delu Jeruzalema, ko so razdeljevali letake in pozivali na splošno stavko in demonstracije ob drugi obletnici izraelskega napada. PARIZ, 3. — Francoski začasni predsednik Alain Poher je imel danes popoldne tiskovno konferenco, na kateri je potrdil, da se ne misli umakniti iz drugega turnusa predsedniških volitev, kot bi želeli Pompidoujevi pristaši in tudi nekateri centristični predstavniki. ((številne dobre duše — je ironično dejal — so me skušale prepričati, naj se umaknem, češ da je boj še zgubljen. Jaz pa nisem imej nikoli dvomov o potrebi, da ostanem v tekmi. Predstavil sem ss — je nadaljeval — da bi preprečil neposredni spopad med go-listi in komunisti: ta cilj je še sedaj nad vse aktualen«. Poher je dejal, da si šteje v čast, da ga je glasovanje določilo za udeležence drugega turnusa: «Gre za čast — je dejal — ki jo globoko občutim in ki mi daje možnost, da branim svoje ideje ter neko koncepcijo demokratične in republikanske Francije«. Začasni predsednik je nato napovedal, da bo vodil za drugi turnus mnogo širšo volilno kampanjo. Poher je priznal, da razpolaga Pompidou z «resno prednostjo«, v zvezi z odločitvijo komunistov, da se vzdržijo, pa je skušal podtikati KPF stopati jo do ((tistega, ki se je uvrstil na prvem mestu«. »Mojo volilno kampanjo ■— je nadaljeval Poher — bo označevalo oporekanje metod in ekscesov včerajšnjega režima ter volja po politični spremembi«. Centralistični kandidat je nato povzel glavne točke svojega volilnega programa ter na zaključku polemiziral z go-listom Andrejem Malrauxom, ki je pred časom izjavil da »med goliz-mom in komunizmom ni ničesar«. V ZUNANJEPOLITIČNI KOMISIJI SENATA Nenni bo prihodnji teden poročal o zunanji politiki in o tehnikih ENI Minister Ferrari Aggradi se pogaja za rešitev spora s šolniki srednjih šol ■ Posvetovanja voditeljev struj PSI RIM, 3. — Na podlagi sporazuma med predsednikom senata Fanfanijem, zunanjim ministrom Nennijem in predsednikom zunanjepolitične komisije senata Pello so sklenili, da bo zunanji minister Nenni navzoč na prihodnji seji zunanjepolitične komisije senata ter poročal o zunanji politiki in v okviru tega govoril tudi o posredovanju za reiitev italijanskih tehnikov, uslužbenih pri ENI, ki so zaprti v Biafri. Davi so se sindikalni predstavniki šolnikov sestali z ministrom Fer- rari Aggradijem. Po sestanku so nekateri sindikalni predstavniki izjavili, da se minister zelo trudi, da bi našel rešitev sedanjega spora, in da je upanje, da se bodo pogajanja ugodno rešila. Seveda je odvisno od zaključka pogajanj, ali bodo sindikati preklicali sklep o ukinitvi ocenjevanj in izpitov ob koncu šolskega leta. Jutri in prihodnje dni se bodo pogajanja nadaljevala. Oddelek za srednjo šolo v šolski komisiji socialistične stranke .je pozval ministra za šolstvo, naj izda okrožnico o izpitih na srednjih šolah, ki naj šolskim oblastem pojasni način teh izpitov. Jutri bodo v tej komisiji razpravljali o stanju v šoli v zvezi s stavko, ki so jo napovedali sindikati, ter o stališču, ki naj par- ga socialisti zavzemajo iamentu in v vladi. Danes se je začela vsedržavna stavka sodnih kanclistov in tajnikov. Stavka se bo nadaljevala tudi jutri ter se ponovila v dneh od 10. do 13. t.m. ter 19. in 20. in nato od 1. do 4. julija. Od 6. junija do 15. julija bodo sodni kanclisti strogo izvajali zatone in veljavne pravilnike. Pri stavki ne sodeluje sindikat CGIL, ki je v svojem poročilu poudaril, da je stavka nepotrebna, ter je pozval druge sindikate na takojšnji sestanek, da se sporazumejo o akcijskem načrtu. Jutri zjutraj bo seja glavnega vodstva krščanske demokracije. Govorili bodo o zakonu o deželah, o deželnih volitvah na Sardiniji, o delu parlamenta, o organizacijskih vprašanjih in raznih drugih vpra- D0KUMINT SKUPINI SENATORJEV IN POSLANCEV IDA Poziv kongresu, naj izvaja strožje nadzorstvo nad Pentagonom Zaskrbljenost zaradi vedno večje vloge vojaškega aparata v političnem življenju - Rockefellerjevo potovanje se je spremenilo v politični polom NEW YORK, 3. — Devet senatorjev in 36 članov predstavniške zbornice je objavilo dokument, v katerem izražajo zaskrbljenost nad vlogo, ki jo ima vojaški aparat v ameriškem političnem življenju, in zahtevajo, naj kongres izvaja strož. je nadzorstvo nad Pentagonom. Dokument tolmačijo vsi opazovalci kot nov dokaz naraščajočega nezaupanja, ki se širi v ameriških političnih krogih do oboroženih sil na splošno. ' ((Najnujnejša naloga kongresa je, pravd dokument, uveljaviti svoje nadzorstvo nad vojaško birokracijo m nad procesom političnih odločitev, ki se je tičejo.« Nato zahteva, naj se število ameriških oboroženih sil skrči za milijon in naj se takoj začne umik ameriških čet iz Južnega Vietnama ter naj so dela za ustanovitev prehodne koalicijske vlade v Južnem Vietnamu, ZDA in Sovjetska zveza pa naj se naglo sporazumejo o omejitvi strateškega orožja. Vsi podpisniki, ra zen enega, pripadajo demokratski stranki. Med temi so: senatorji Ful-bright, McGovern, Mondale in Ty-dings. Dokument pravi dalje, da je sedaj nevarnost, da bi ZDA ppstaie država, kjer bi prevladovali {iro- 1111111111111 n uiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiii n mi iiiiiiiiiiiiiiuiuiiiihiiuiii SKLEPI PREZIDIJA CK KPČ Vsa vodilna mesta dodeljena «konzervativcem» Štrougal imenovan za Husakovega namestnika - Odgovorna mesta za Bilaka, Indro in Lenarta - Predsednik madžarske vlade na obisku v ČSSR PRAGA, 3. — V Pragi se je danes sestal prezidaj CK KPC, ki je razdelil partijske funkcije med člane OK. Glavno novost pomeni imenovanje Ljubomdra štrougala za namestnika prvega sekretarja KPČ. Štrougal, ki je bil v začetku šestdesetih let nekaj časa minister za notranje zadeve, je postal tako druga najvidnejša osebnost v CSSR. Po avgustovskih dogodkih so ga pištevaU k tako imenovanim ((realistom«, se pravi tisti skupini, ki je zagovarjala nujnost, da se upošteva pripadnost CSSR socialističnemu taboru ter prisotnost sovjetskih čet v državi, v zadnjih časih pa se je znatno približal najbolj filosovjetskim ((konservativcem«. Pred kratkim je bil tudi imenovan za načelnika urada KP za Češko in Moravsko: to funkcijo ho obdržal tudi po današnjem imenovanju za Husakovega namestnika Ostale funkcije v vodstvu partije so bile tako razdeljene: prvi sekretar Husak bo odgovarjal za politično organizacijo ter za o-brambo in varnost (se pravi za vojsko in policijo); Vasil Bilak o-stane odgovoren za mednarodne stike; Alois Indra prevzame področje državnih organizmov in masovnih organizacij; Josef Lenart bo odgovoren za gospodarstvo; Josef Pene bo prevzel vodstvo dela v industriji, prevozih in telekomunikacijah; Jarolim Hettes bo odgovarjal za poljedeljstvo; končno bo Josef Kempny vodil ideološko dejavnost ter partijsko politiko na področjih informacijskih organov, šolstva, znanosti in kulture. Tiskovna agencija CTK je sporočila, da je celotni prezidij CK KPC mesta Prage dal ostavko na Sestanku, kateremu so med drugimi prisostvovali tudi Husak, Cer-^iik, Štrougal in Kempny. Na mesto dosedanjega voditelja Bohumi-ln Simona, predstavnika ((napredite« struje v KPC, so izvolili Ol-dricha Matejko. Ostale člane praškega prezidiuma bodo izvolili pri-. hodnji teden. Vzroki ostavke niso bili pojasnjeni. «Rude Pravo« poroča danes o ostavki ravnatelja lista «Pocho-den», ki izhaja v Hradec Kralove. Agenciji CTK in MTI sta sporočili, da je danes dospel v CSSR na petdnevni uradni obisk madžarski ministrski predsednik Jenoe Fock. Po njegovem prihodu v Prago so se takoj začeli madžarsko-češkoslovaški uradni razgovori. blemi državne varnosti, in zaradi tega se sedaj gre po poti militari-zarije ameriške družbe. «V imenu učinkovitosti« pravi dokument, »srno poenotili službo v oboroženih silah, ln smo spodbujali najtesnejše odnose sodelovanja med vojaki in industrijo. Rezultat tega je, da sedaj izvaja as cijsko oblast ena sama sila, ki se lahko bolje izogne nadzorstvu demokratičnih organov.« Newyorški guverner Nelson Rockefeller- je na zhhtevo venezuelske vlade opustil svoj obisk v Caracasu in se vrnil v New York iz Tri-nidadžf- V tvashir.gtonu so vsi vznetorie ni, ker je venezuelski predsednik odgodil Rockefellerjev obisk 2e prej mu je demonstrantivno odpovedala gostoljubje tudi junta ge neralov v Peruju. Rockefeller je tako prekinil svoje drugo potovanje po Latinski Ameriki v vrsti štirih ((informacijskih potovanj«, ki bi jih moral opraviti kot Nixonov osebni predstavnik. Ob prihodu v New York je Rockefeller. izjavil, da kljub neredom in nasiljem je njegovo potovanje imelo «veli kuspeh«, ker da je omogočilo »bolje spoznati čustva, upe, težnje in probleme latinskoameriškega ljudstva.« Opazovalci in tisk pa niso tega mnenja in ugotavljajo, da se Rockefellerjevo potovanje po Latinski Ameriki spreminja v politični pn-lom in diplomatsko blamažo, V latinskoameriških državah so Rockefellerja doslej sprejemali z množičnimi študentskimi demonstracijami, prvič pa se je sedaj ranjenih, bolje razveljaviti njegovo prihodnje potovanje ter poslati v še ne obiskane prestolnice delegacije izvedencev «brez vsakega hrupa«. Tisk kritizira Rockefellerjeve izjave, da namerava nadaljevati svoje obiske kljub incidentom. Prav tako kritizira tisk stališče, ki ga je zavzela Bela hiša in podprla Rockefellerja. Glavni tajnik organizacije ameriških držav Galo Plaza je včeraj izjavil: «V Latinski Ameriki je globoko zakoreninjeno prepričanje, da se morajo odnosi z ZDA menjati. Latinska Amerika čuti sovraštvo in nezadovoljstvo do ravnanja ZDA, ki ji nočejo priznati vloge, ki jo ona hoče imeti na polobli.« Sirija podpira Irak v sporu z Iranom DAMASK, 3. — Sirska vlada je objavila izjavo v zvezi s sporom med Irakom in Iranom zaradi meje na reki šat El Arab. Sirija se postavlja na stran Iraka in obtožuje iranske voditelje, da so «ek-spanzionisti, napadalni, reakcionarni in povezani z angloameriški-mi monopoli«, Sirija praživa iransko ljudstvo, naj zruši šaha, ki je agent imperializma. V zvezi z iranskimi poskusi, da bi izpolnil politično praznino v Perzijskem zalivu, ki je nastala z umikom An- I šanjih. Nadaljujejo se pokrajinski pri-pravljlani kongresi krščanske demokracije v zvezi s pripravami za 11. vsedržavni kongres. Danes so objaviti podatke o izidu dosedanjih pripravljalnih pokrajinskih kongresov. Do sedaj vodi struja «Im-pegno democratico« s 33,3 odst. Na demokristjanskem zborovanju v Milanu je danes govoril poslanec Aldo Moro. V zveal z notranjim položajem je izjavil, da je treba «drža.ti obast, ki bo jamčila vse svoboščine«, in je dodal, da to ni v protislovju z napori za uresničenje deželnih in univerzitetnih avtonomij. Dejal je tudi, da bodo morale politične sile prispevati k okrepitvi »toliko pristnega pluralizma, ki klije v družbi, ob spoštovanju svobodnih kritičnih mnenj, kjer koli se pojavijo v socialnem življenju«. Med drugim je tudi izjavil, da biti v opoziciji v demokratičnem režimu ne pomeni oporekati oblasti, temveč sodelovati pri izbirah z nadzorstvom in s predlogi. Moro je govoril tudi o mednarodni politiki. Poudaril je. da je treba podpirati Združene narode «kot izraz nastajajoče prave univerzalne skupnosti«. Zatem je dejal, da je spodbudno, ker se je Nixonova uprava usmerila k pogajanjem s Sovjetsko zvezo. Dodal je, da se pogajanja ne smejo tikati samo velesil, ki ne bodo mogle rešiti vprašanj, ki jih je zapustila druga svetovna vojna, brez udeležbe srednjih in manjših držav. Govoril je nato o gospodarski in politični enotnosti Evrope in je dodal, da je ideja o evropski varnosti ((vprašanje, Iti smo ga resno predlagali v okviru NATO«. Izjavil je tudi, da je edina realistična možnost obnovitev procesa pomirjenja v okviru pogodbe proti širjenju jedrskega orožja, »ki dejansko poudarja dvopolamost našega sistema, tudi če se spopolnjuje z neoporečno stvarnostjo kitajske na. vzočnosti in z nastopom vmesnih držav in kontinentalnih skupin«. Nocoj se je sestal ožji odbor voditeljev raznih struj socialistične stranke pod predsedstvom Nenni-ja. Razpravljati so o resoluciji socialistične internacionale in 6 stališču, ki naj ga stranka zavzame, ter o sestavi morebitne delegacije na kongresu te internacionale. Navzoči so hiti Neund. Ferri,- Tanas-sd, Cariglia. Preti, Mancini, Viglte-nesi. De Martino, Bertoldi, Lombardi in Giolitti. že zjutraj je bilo več sestankov predstavnikov raznih struj. Poslanec Corona je izjavil, da socialistična stranka ne more biti odsotna na kongresu socialistične internacionale, ki ne bo razpravljala samo o odnosih do komunizma, temveč tudi o drugih resnih mednarodnih vprašanjih, »pri katerih so italijanski socialisti pogostoma prispevali kot protagonisti«. Po njegovem mnenju bi morali na tem kongresu zastopati socialistično stranko Nenni, Bemporad in Ca-nglda. Po sestanku je Nenni izjavil, da so samo začeli vrsto sestankov, ki jih bodo zaključili pred 23 jund-jem. Ni hotel odgovoriti na vprašanje časnikarjev, kaj so sklenili v zvezi s sestankom socialistične internacionale. Na zadevno vprašanje je nato iziavil, da niso še določili prihodnjega sestanka. racino zavrnile njegov obisk Menijo, da je hotel venezuelski predsednik s svojo zavrnitvijo pred. vsem ostro kritizirati vsebinsko si-romašnost Rockefellerjevega odposlanstva in pritisniti na Nixonovo vlado, da upošteva gospodarske potrebe in zahteve latinskoameriških držav. V komentarjih ameriškega tiska prevladuje danes prepričanje, da je bil Rockefellerjev obisk v Latinski Ameriki neuspeh z vseh vidikov. «New York Times« in «Dai-ly News» zahtevata v svojih uvodnikih, naj se razveljavi tretje Rockefellerjevo potovanje, ki bi ga moral začeti 16. junija. Po mnenju lista ni izključeno, da bosta tudi vladi Čila in Urugvaja sledili zgledu Venezuele in Peruja ter odpovedali obisk. «Daily News» se sprašuje, ali ni spričo neredov, ki jih je izzval Rockefellerjev prihod, in ki so povzročili deset mrtvih ter več sto (abot prisoten zgodilo, da so nekatere vlade u- J Z ousiupijo narodno zavrnile nieeov obisk rodnih pravic arabskega ljudstva«, j Zatrjuje se, da je Sirija nedavno poslala v Irak svo„e vojaške enote, in sicer okoli dva tisoč mož Davi je odpotoval iz Bonna v Sirijo vzhodnonemški zunanji minister Otto Win?er. Za ta obisk vlada veliko zanimanje, potem ko sta Irak in Sudan sklenila urediti diplomatske odnose z Vzhodno Nemčijo. Novi incidenti v Singapurju SINGAPUR. 3. — Pet oseb je bilo danes ubitih med novimi silovitimi spopadi med Kitajci in Malezijci, do katerih je prišlo v različnih krajih na ozem ju Singapurja. V Singapurju je od pretekle sobote do danes umrlo v spopadih deset oseb, devetinpetdeset pa je bilo ranjenih. Včeraj so delavci zasedli ladjedelnico »Sv. Marka«, da s tem prisilijo pristojne oblasti k učinkovitim ukrepom za zaščito ladjedelnice in zagotovitev zaposlitve. Podrobneje poročamo na 4. strani na razgovoru med Nixonom in Thieujem VVASHINGTON. 3. - V ameriških uradnih krogih so danes sporočili, da se bo razgovora med Nixouom in južnovie.namskim predsednikom Van Thieujem, ki bo 3. junija na otoku Midvvay, udeležil tudi načelnik ameriške delegacije na pariških pogajanjih za Vietnam Henry Cabot Lodge. Lodge bo dospel v VVashington v četrtek, nato pa bo obiskal Nixona v njegovi rezidenci v San Clementeju v Kaliforniji. Ameriški predsednik bo tu, skupaj z državnim sekretarjem Ro-gersom, s sekretarjem za oorarn-b° Lairdom in s svojim zunanjepolitičnim svetovalcem Kissingerjem, obdelal dokončno stališče ZDA v zvezi z vietnamskim sporom. Južnovietnamski predsednik Van Thieu, ki se je danes vrnil s petdnevnega uradnega obiska na For-mozi, je na tiskovni konferenci zanikal, da se bo na sestanku na Midwayu govorilo o problemu nove koalicijske vlade v Sajgonu. Zani-kal je tudi, da bi obstajali med stališči ZDA in Južnega Vietnama kakršnikoli načelni razločki. V go-voru, ki ga je oddajala radiotelevizija, je Thieu ponovno odbil zahtevo po ustanovitvi koalicijske vlade ter dejal, da se s tem strinjata tudi predsednika Južne Koreje Park in Formoze čangkajšok. Thieu je prav tako odbil «nesmiselne zahteve* FNO po umiku ameriških čet iz Južnega Vietnama. Na južnovietnamskih bojiščih je v zadnjih dneh razmeroma mirno. Vojaška poročila beležijo danes samo dva spopada, do katerih je prišlo v bližini Sajgona Osvobodilne enote so bombardirale štiri a-meriške postojanke ter prizadejale samo manjšo materialno škodo. Pač pa je bila intenzivna dejavnost a-meriških bombnikov, ki so izvedli vrsto akcij v pokrajini okrog Sajgona in na osrednji planoti. Iz Hanoja poročajo, da je sever-novietnamsko protiletalsko topništvo sestrelilo včeraj nad Haiphongom ameriško izvidniško letalo brez pilota. A hrfMMirl i hif ii it iip* * j f'' p m ***{'%['. 8 PROGLASITVIJO RODEZIJE ZA NEODVISNO REPUBLIKO Črni oblaki rasne vojne od Salisburyja do Pretorie Tolikokrat so že govorili o popolnem prelomu med Britanijo in Rodezijo, da je zvenelo kakor stara gramofonska plošča. Toda v zadnjih dneh je plošča dobila nov in nepreklicen zven. Premier rodezijske vlade lan Smith je v radijskem in televizijskem govoru dejal, da ie izgubil '.sako upanje na sporazum z Londonom. Priporočil je volivcem, naj 20. iunija glasujejo za republiko. Volivci bodo sicer izbirah med republiko in britansko krono, toda nihče ne dvomi, da bo zmagala republika. lan Smith je že marsikaj govoril, odkar je 11. novembra 1965 enostransko razglasil neodvisnost Rodezije, dotlej v bistvu britanske kolonije s posebnim položajem. Toda to pot ni samo govoril, ampak ie Afrika ima dovolj opravka z OZN slišal skupaj z drugimi soobtožen- in svetovnim javnim mnenjem zaradi svojega apartheida in zaradi Jugozahodne Afrike, ki si jo je dejansko priključila. Ko podpira Rodezijo, si nakopava še večje sovraštvo svetovne javnosti, predvsem Afričanov. To pa ovira Vorsterjeve načrte, da bi se na severu obdal z vrsto afriških držav, ki bi bile voljne sodelovati s Pretorio. Lesoto, Be-čuanija in Svazi so majhne državice, ki so popolnoma odvisne od Juž. Afrike. Večja »riba* je dr. Banda, predsednik Malavija, ki prejema izdatno pomoč od Pretorie. Toda Vor-ster cilja še dlje: na Zambijo. Če bi Pretoria pridobila Zambijo, ki je najbolj prizadeta zaradi sedanjega položaja v Rodeziji, bi bil krog »prijateljskih* držav na seve- vofivcem predlaga] osnutek nove ru sklenjen in Južna Afrika bi se ustave, ki izključuje sleherno moz-! čutila bolj varno. O tem. da si Pre--1 \ dezea lahk° prišla na tona resno prizadeva «spreobrniti» nhiacf. viaHa r^nntpU Zambijo, pričaj0 tudi besede južno- oblast večinska vlada. Osnutek uva ja popoln apartheid po južnoafriškem vzorcu in poseka celo južnoafriško ustavo, ker določa cenzuro, preventivni pripor, pooblastila za hišne preiskave in zaplembo imetja, afriškega obrambnega ministra Bothe. Ta je dejal, da predsedniku Kaundi ne bi bilo treba iskati orožja proti Južni Afriki , če bi bil , . , . . , »realističen*. Bolje bi bilo, če bi iz-- odpravo pravice do priziva po raz | gM] «teroriste» s svojega ozemlja sodbi zaradi določenih^ prekrškov in j jn skupaj z drugimi deželami Južne Afrike ustvaril silo proti komu- pravico do kavcije «Smithova poli-1 tika naravnost izziva nasilen odpor in bo nujno pospešila rasno vojno,* je zapisal londonski »Guardian*. Konferenca premierov Common-wealtha, ki je bila septembra 1966, je določila 30. november istega leta kot datum, ko bi morala Britanija rešiti rodezijsko vprašanje Wilson je zagotovil pretnierom, da bo Britanija šla pred OZN z zahtevo po uvedbi »selektivnih* sankcij proti Rodeziji, če dotlej rodezijsko vpra Sanje ne bo zadovoljivo rešeno. nizmu, ki poskuša podjarmiti tudi Zambijo. Očitno je, da se Pretoria boji »teroristov* oziroma partizanskega gibanja. Zato je poslala policijske in celo vojaške enote na pomoč Rodeziji. Nedavno so bili v Južni Afriki veliki manevri, ki so bili izrazito protigverilske narave. Nekateri politični opazovalci celo trdijo, da bi bil Vorster pripravljen žrtvovati ne ___j_ __________________o_._ ________ samo lana Smitha, ampak celo do- Predvsem pa’je zagotovil udeležen- pustiti afriško večinsko vlado v Ročem konference, da Britanija ne bo deziji, če bi dobil jamstva, da bo podelila neodvisnosti Rodeziji, če ne ta vlada naklonjena Pretorii, bo prej ustanovljena večinska vla j Zambija je sicer v izredno težav- da — v szladu s sestimi načeli bn- nem po]0žaju m je morala celo polanske vlade. ^ i večati svoje nakupe v Južni Afriki, To je v začetku decembra 1966: toda Zambija ni ne bivši britanski pripeljalo do sestanka med Wilso-! protektorat ne Malavi. Predsednik nom in Smjthom na krovu britan- j Kaunda je točno napovedal, kaj se ske ladje «Tiger» v Gibraltarju. Wil-1 bo zgodilo v Rodeziji in je očitno son je ponudil Smithu pogoje, ki so 1 istega mnenja kakor njegov mini-bili dosti ugodnejši za belce, kakor ster, ki je dejal, da je Britanija je kdorkoli pričakoval. Predvsem je «brezzobi buldog* Toda Kaunda se vrgel čez krov »Tigra* načelo N IB- j tudi boji, da ne bi Rodezija in Juž-MAR oziroma načelo, da bo Brita ; na Afrika v slogu izraelskih povra nija priznala rodezijske- neodvisnost samo, če bo dežela dobila večinsko vlado. Smith je zavrnil Wilsonove pogoje. »Selektivne* sankcije niso prisilile Rodezije na kolena, ker sla Južna Afrika in Portugalska odkrito kršili sklep OZN, bolj ali manj pa so ga kršile razne francoske, nemške, švi carske in japonske firme. Sankcije pa so nekoliko škodovale tudi britanski vladi, ki se je upravičeno pritoževala, da vsi s prstom kažejo nanjo, medtem ko druge države v taki ali drugačni obliki lagodno trgujejo s Smithom. V resnici pa so bile sankcije obsojene na neuspeh tudi zato, ker bi jih bile morale zahodne države naperiti tudi proti Južni Afriki in Portugalski. Osmega oktobra 1968 sta se Wil-son in Smith vnovič sestala, to pot na ladji »Fearless*. Wilson je ponovil svoje predloge, a jih še nekoliko osladil. Popustil je na primer v tem, da bi se Rodezija samo for malno »vrnila v legalnost* (menda za nekaj ur), preden bi dobila neodvisnost od Britanije Toda Smith še vedno ni mogel požreti pogoja, da belci ne bd mogli naknadno, «rek-troaktivno* spreminjati ustave, o kateri bi se dogovorila London in Salisbury. Ko bi oil Smith takrat sprejel W:l-sonove pogoje, bi bilo kakih sto laburističnih poslancev glasovalo pro ti njemu v parlamentu in tudi kak mnister bi odstopil. Toda VVilson je čilnih udarcev nenadoma napadh Zambije, da bi uničili taborišča afri ških borcev, ki prehajajo čez Zam bijo v Rodezijo. Zato poskuša dobiti lovce in drugo orožje v tujini, predvsem v Britaniji Vse kaže, da je Zambija pretrd oreh, da bi ga Vorster lahko strl. Kaunda se ni odzval sirenskim glasovom iz Pretorie. Oktobra lani je na južnoafriške ponudbe takole odgovoril: »V Južni Afriki premier Vorster v zadnjem času vztrajno govori, da je za prijateljstvo z Zambijo. Te izjave so dobrodošle, toda popolnoma jasno moram povedati, da prav nič ne ovira prijateljstva in sodelovanja med Zam bijo in Južno Afriko razen politike apartheida, ki je, odkrito poveda no, politika zatiranja in izkoriščanja . . . Naj Afrikanerji (belci v Južni Afriki) poko že jv spoštovane do Afričanov in iskreno izpričajo pripravljenost za sodelovanje med vsemi sloji južnoafriške skupnosti, vštevši afriško večino Po.em bom z veseljem ponudil roko prijate'j-stva v duhu resnične enakosti in v obojestransko korist.* Podkvcstor Scire v zaporu v Grossetu ci. Kot je znano, gre za 46-letnega karabinjerskega marešala Giovanni-ja Pagliara ter za višjega karabinjerskega marešala Alfonsa Dio-nisija ter za agenta javne varno-sti Giacoma Maggija, ki je bil šofer podkvestorja Scireja. Sodnik Aldebrandi pa še ni prišel v Gros-seto, verjetno zato, ker je v tem trenutku občutno pomanjkanje sod-nijskih kamclistov, ki so prav sedaj zapleteni v vsedržavno stavko kanc-iistov in tajnikov pri sodiščih. Scireja in njegove tovariše so zaprli v štiri ločene celice v malem sodnijskem zaporu v Grossetu, kjer je navadno komaj 60 pripornikov, katere pa straži kar 25 stražnikov. Zdi se, da je ravnanje s Šetrajem zelo humano, saj visoki policijski uradnik lahko zahteva, da gre na jutranji sprehod, kadar se mu zljubi. Na dvorišču se je sprehajal kar tri ure in pol. V Parizu so se srečali sovjetski in ameriški kozmonavti. Na sliki so od leve proti desni: David Scott, Vladimir šatalov, James McDivit, Aleksi s Elisejev in Russel Schweikart iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil POGAJANJA Zfl OSVOBODITEV 18 TEHNIKOV SKUPINE ENI V BlflFRI Posredovalci za izpustitev tehnikov ENI so že pristali na biairskem letališču Uli Za izpustitev italijanskih in drugih tehnikov ENI se zavzemajo razne države v Afriki Biafrske oblasti obtožujejo tehnike ENI, da so pomagali Nigeriji v borbi proti Biafri ABIDŽAN, osvoboditev — Pogajanja za tehnikov skupine GROSSETO, 3. računal, da bi v tem primeru gla- : coia Scire, bivši sovali zanj konservativci. Največja taktična napaka, ki jo zagrešil Wilson še pred 11. novem brom 1965, je bila ta, da je vnaprej povedal, da Britanija ne bo nastopna z orožjem, če se bo Smith uprl. Rodezijski rasisti niso dosti tvegali, ko so pokazali osle Londonu Toda rodezijska atera ni vplivala samo na odnose med Londonom >n Salisburyjem, ampak je pritegnila v svoj krog tudi Južro Afriko. Na prvi pogled bi kazalo da je Pretoria naravni zaveznik lana Smitha in da bi morala iti za njim čez drn in stm. V resnici pa premier Vorster ni voljan v neskončnost podpirati Rodezije. Za to je več razlogov. Glavni razlog je političen. Južna Podkvestor Ni-višji nadzornik rimske sodne policije, je včeraj prebil tretjo noč v sodnijskem zaporu v Grossetu. Kot je znano, je preiskovalni sodnik dr. Aldebrandi, ki se ukvarja z afero nezakonskih igralnic, ukazal, naj policijski organi aretirajo visokega policijskega funkcionarja. Ta pa je prišel v nede jo zjuiraj ob 1.30 v sodnijski zapor v Grossetu, kjer je izjavil, da je na razpolago preiskovalnim sodnijskim oblastem. Tudi včerajšnja noč je pretekla za Scirčja brez pomembnih dogodkov. Visoki policijski funkcionar pričakuje namreč, da bo čimprej prišel v Grosseto preiskovalni sodnik dr. Aldebrandi, ki ga bo za- enega Libanonca) iz ujetništva v Biafri se bližajo h Tcraju. Značilno je, da se pogajanja nadaljujejo v Biafri in ne več na Slonokoščeni obali, se pravi v Librevillu. Sinoči ob 21.30 je odpotovala iz libre viha delegacija posredovalcev, ki se ji je posreči o ,da je pristala na letališču Uh. Kako je de,egacija se stavljena se še ne ve. Gotovo pa je, da sta prisotna obrambni minister Slonokoščene obale M'Bahiable Kouadio ter neki drugi minister ga-bonske vlade. Po vesteh iz Librevil-la. se je potovanje delegacije zaključilo brez vsakršnih sitnosti. Kot je znano, sta podtajnik Pe-dini in njegov šef kabineta Mancini odpotovala včeraj iz Abidžana v Libreville z letalom, ki jima ga je dal na razpolago predsednik Slonokoščene obale Houphouet Boigny. Prav ta se-je obvezal skupno z gabonskim predsednikom Bongom, da naveže stike z biafrskimi oblastmi, tako da bi prišto do čimprejš n e osvoboditve zadržanih tehnikov ENI, ki so bili obsojeni od biafrskto o’o'asti na smrt. Sinoči so se v nekaterih krogih bali, da ne bi letalo, ki je bilo namenjeno v Uh, moglo pristati na tamkajšnjem letališču zaradi poškodb, ki so jih prizadejala nigerijska vojna letala. Zvedelo pa se je, da je letalo pristalo na letali šču Uli včeraj zvečer ob 21.30 (po krajevnem času). Domnevajo, da se bo že ponoči, ah pa vsaj v jutranjih urah današnjega dne, zvedelo za rezultate pogajanj ter s tem v zvezi tudi za pojasnila o usodi 18 jetnikov. Domnevajo, da obstajata dve možnosti: ali bodo biafrske oblasti osvobodile brezpogojno jetnike, ali pa se bodo pogajanja še nadaljevala. Medtem se je zvedelo, da bodo trupla 11 tehnikov, ki so bili ubiti na področju Kwale 3, prepeljali v petek, 6. junija v Rim. Prevoz bodo opravili z letalom. Isti dan bo katoliški nadškof v nigerijski prestolnici bral mašo zadušnico, ki se je bodo udeležili predstavniki nigerijskih oblasti. Zakaj so pravzaprav biafrski vojni oddelki pobili določeno število uslužbencev ENI v Biafri ter obsodili na smrt drugih 18 je pojasnil v Ženevi Ifegwu Eke, ki je komisar za informacije pri biafrski vladi. Ifegwu je izjavil, da so teh- posebno sodišče obsodilo na smrt. Glavni dve obtožbi pa sta zadevali pomoč, ki so jo baje omenjeni tehniki nudili nigerijski vojski in celo, da so pomagal Nigeriji pri pripravljanju vojne proti Biafri. Biafrski predstavnik je izjavil, da so vojaški oddelki Biafre aretirali prizadete tehnike, ker so bili oboroženi. Pripomnil je še, da bo tehnike zagovarjal odvetnik Monyelu, ki je bil pravdnik pri tožilstvu v Nigeriji. Eke pa je pristavil, da je sodišče predložilo razsodbo generalu Ojuk-wu, ki je pooblaščen, da sklepa v teh primerih. Eke je izjavil dobesedno: »Zadevo proučuje sedaj poglavar države.* Ko so ga vprašali kaj meni o sklepu drž. poglavar ja, je biafrski glasnik rekel, da ne more v tej zvezi podati nobene izjave. Medtem se je zvedelo za podrob državljan pa ima seveda pravico,, MOSKVA, 3. — časopis »Sovjet-da se pritoži na policijske organe, j skaja Latvija* sporoča, da je umrl če meni, da nekdo ni dostojno • general Mihail A. Bogdanov star 70 oblečen«. Gert Yssel je pred kratkim sprožil v Južni Afriki silovito kampanjo proti minikrllu in «drugim peklenskim oblačilom«. Sel je celo tako daleč, da je trdil, da je huda suša. ki je prizadela deželo, posledica božje jeze zaradi uporabe minikril. Angleška arktična odprava na poti proti domovini OSLO, 3. — Ravnatelj norveškega polarnega inštituta Kaare Lunquist je izjavil danes, da bodo š.irje člani angleške arktične odprave dosegli ver.etno zelo hitro otoke Spitz-bergen. Lundauist je rekel, da se .. *"» ^ štirje raziskovalci, ki že neka dni nejse podatke o napadu a p’ujejo po morju na veliki ledeni go- cet na področje ENI v kraju a ne Docj0 mogoče mogli izkrcati le 3. Neki čuvaj naselbine je izjavil, da so se biafrski vojaki nenadoma pojavili pred taboriščem ENI Bogat plen kanadske policije MONTREAL. 3. - Kanadska policija je zaplenila 2 milijona ponarejenih kanadskih znamk v neki razkošni vili blizu Montreala. A-genti so zasačili 4 moške in 1 žensko, ko so opravljali razna deia pri ponarejevanju znamk. Trgovska vrednost znamk, ld so izdelane zelo dobro, znaša okoli 40 milijonov lir. na kraju morske ožine pri Hinlope-nu. Domnevajo, da se bodo onlarni raziskovalci mogoče lahko izkrcali iiiskay. Nekaj blizu rta VVerlegen, ali rta se je razlegel klic: «Ubij:e jih.» Takoj nato so zaregljale strojnice, ki so pokosile še druge žrtve. Biafrski vojaki so menda odnesli iz taborišča vse kar je bilo količkaj vredno. Iz Londona sporočajo, da bodo odpravo oskrbovali z letali. Isti viri pa so zanikali, da so člani odprave zahtevah nujno oskrbovanje z letah. Člani odprave so, kakor je znano: Wally Herbert (poveljnik), AUan Gill, Roy Koener ter Ken Hedges. Ti so odpotovali v februarju 'ani iz Point Barrovva v A’jaski z namenom, da prehodijo peš arktično celino po najdaljši poti do Spitzber-gov. 6. aprila letos so dosegli Severni tečaj. let. Pokojni je bil borec v španski državljanski vojni ter v vojni proti Japoncem. Odložena obravnava proti Cassiusu Clayu HOUSTON (Texna/, A. - Proces proti bivšemu svetovnemu prvaku v boksu v najvisji kategoriji Cas-siusu Clavu, ki bi moral biti včeraj. je bil odložen Ustrezni sklep je sprejel sodnik Joe Ingraham. Včeraj bi morali sodniki poslušati magnetofonske posnetke pogovorov med bivšim prvakom in drugimi osebami. Menijo, da bi mogoče magnetofonski posnetki lahko dokazali, da Cassius Clay ni bil tako kriv, kot so trdili sodniki prve stopnje. V tej zvezi so namreč obto-ženčevi zagovorniki zahtevali, da se še enkrat posluša' magnetofonske posnetke. Kot je znano, je sodišče prve stopnje obsodilo Casslusa Cla-ya na pet let zapora, ker je bil nasproten vojni v Vietnamu. Pole? zaporne kazni so sodniki naložili tedaj Clayu tudi 10000 dolarjev globe. Vprašanje ponovnega zaslišanja prič ter poslušanja magnetofonskih posnetkov je precej nerodno za državne oblasti, spričo dejstva, da so policijski organi prišli do ustrezne dokumentacije po nezakoniti poti, vsaj v smislu nedavnih sklaoov višjega ameriškega sodišča. | VPRAŠANJA IN ODGOVORI | Kdo bo deležen in od kdaj pokojnine po novem sistemu Kaj je treba priložiti k prošnji za prejem pokojnine Vse kar naši čitateljici danes lahko odgovorimo je to, kar pr®“' videva zakon. Predvsem je treD predložiti rojstni list, kot dokaz, o je prosilec že dopolnil 65 let-to je potrebna izjava s strani * nančnega urada, ki jo mora brezplačno, da prosilec ni žen dohodninskemu davku (riccn®1 za mobile) ter izjava prosilca posebnem formularju, da se haja v pogojih, ki jih predvideva zakon za prejem pokojnine. To predvideva zakon, treba pa š® počakati, da socialni zavod Pn? , vi potrebne formularje ter da > podrobnejša navodila, ki bodo lan ko še dopolnila zakonske določa® Kdor ima danes pravico do cialne pokojnine ima čas d° ’ decembra 'etošnjega leta, da pravi prošnjo, pokojnina pa mu vsekakor začela teči s 1. m8™ letošnjega leta. Ob izidu kateregakoli zakona je težko takoj izreči sodbo ah je ta zakon dober ali ne, kajti treba je vedno počakati, kako se ta zakon izkaže pri njegovem praktičnem izvajanju. Tako bomo lahko o novem pokojninskem zakonu lahko izrekli pozitivno sodbo le takrat, ko bomo ugotovili, da načela izrečena v zakonu pravilno izvajajo in da so upokojenci s tem izvajanjem zadovoljni. Med tem časom pa bomo skušali čim boljše obrazložiti našim čitateljem razna načela in zakonske določbe. Tako bomo danes odgovorili čitatelju Alojzu L., ki nam piše: Slišal sem, da obstaja možnost tudi za tiste, ki so šli v pokoj pred 1. majem 1968. leta in ki jim je bila izračunana pokojnina po starem pokojninskem sistemu, da zaprosijo za novo pokojnino, ki jim bo zaračunana po novem sistemu in sicer v določenem odstotku na plačo zadnjih treh let. Če je to res, kakšne možnosti imam, da se na podlagi novega pokojninskega zakona tega poslužim kot upokojenec z inva idsko pokojnino. Res je, da zakon predvideva možnost, da se upokojencem izpred 1. maja 1968 zaračuna pokojnina po novem sistemu. Toda besedilo zakona pravi: Upokojenec ki uživa strostno pokojnino izračunano po starem pokojninskem sistemu izpred 1. maja 1968 in ki je bil nepretrgoma v delovnem razmerju do izida novega zakona (1. maj 1969), ima možnost v roku 180 dni, da zaprosi ponoven obračun pokojnine po novem pokojninskem sistemu. (Pokojnina izračunana v določenem odstotku na plačo zadnjih let.) Na novo izračunana pokojnina pa mu bo izplačana, ko bo prenehal z delovnim razmerjem. Torej ta možnost obstaja le za tiste upokojence, ki so bih od dneva upokojitve do dneva izida novega zakona nepretrgoma še vedno v delovnem razmerju. Možnost, da zaprosijo ponoven obračun pokojnine, pa zapade 31. oktobra letošnjega leta. Kdor se hoče poslu-žiti te možnosti, pa mora računati tudi s tem, da mu bo od dneva, ko bo napravil prošnjo, dokler ne bo prenehal z delovnim razmerjem odvzeta vsaka pokojnina. Isto možnost, da zaprosijo za ponoven obračun pokojnine, imajo tudi tisti, ki so bih deležni pokojnine za dovršeno detovno dobo, ki so dopolnili 60 oz. 55 'et pred 1. majem 1968 in- ki so bih nepretrgoma v delovnem razmerju do izida novega zakona. Invalidske pokojnine pa niso v tem primeru omenjene, kot so sploh v novem pokojninskem zakonu zelo malo obravnavane- Edina neposredna ugodnost za invalidske pokojnine je predvideni 10 odst. povišek, kot za vse ostale pokojnine. Predvideno pa je v novem zakonu, da mora vlada do 31. decembra 1971 izdelati reorganizacijo invalidskih pokojnin. Odgovorili bomo še na vprašanje čitateljice L. Pečarič, ki nam pravi Č:tala sem v Dnevniku, kdo vse ima pravico, da zaprosi in prejme v novem zakonu predvideno socialno pokojnino. Nič pa niste napisali, katere dokumente je treba predložiti na socialni zavod skupaj s prošnjo. Rada bi, če bi tudi o tem nekaj več poveda’i. Saragat je pomilostil 12 južnih Tirolcev BOČEN, 3. — Južnotirolski ^ »Dolomitten« je objavil danes vest, da je predsednik republike S»ra gat pomilostil 12 južnih Tirolc® > ki so bili obsojeni na razne zapo^J •kazni na prvem procesu v MU®*\ v zvezi s tako imenovano «oKnj®® nočjo«. Omenjeni so bili naknat® izpuščeni iz zapora, kamor P8 __ se morali vrniti po razsodbi kasa cijskega sodišča. Omenjeni južnotirolski so spadali v skupino, ki j® 0> sojena na prvem procesu v Mn Ta se je začel v novembru 1S63 ter se zaključil v juliju 1964. časopis «Dolomibten» kom®1^. sklep predsednika republike o g ga ta kot otipljiv znak dobr®a d» in piomiritve. časopis pristavlja, bi morale oblasti odpreti VJJatf^jx0 porov tudi drugim J užnotiro*56"^ političnim pripornikom. Gorska nesreča v stenah Catinaccia TRENTO, 3. — Huda gorska sreča se je zgodila na vzhu0' steni Catinaccia. Gorski reševa* so našli 33-letnega Rodolfa C® ploia iz Ortisejev, ki je zmrzuu , steni. Nekega drugega gornika ™ so rešil v zadnjem trenutku. Rodolfo Comploi in Mussner, star 22 let iz Selve dene, ki sta oba izvežbana Pleza ,e sta bila tik pred zaključkom S1L, plezalne ture na vzhodni steni tinaccia, kjer so naleti tudi n8 stB sto težavnostno stopnjo. Okoli , metrov pod vrhom ju Je netila silovita nevihta. TemP^". tura se je hudo znižala ter ju silila malo pozneje, da pretvO ^ noč na prostem. Comploi, ki ves premočen, ni prestal Južnoafriški apartheid dovoljuje minikrila CAPETOWN, 3. — Južnoafriška vlada ne bo prepovedala minikril. Zahtevo za prepoved tega oblačila je postavila «Državna liga za o-brambo nravnosti«. V svojem pismu predsedniku «Lige» Gertu Ysselu je minister za notranje za- ______ _ __ deve Mueller pisal: «Vlada vas ob- nild ENI zagrešili hude prekrške na (vešča, da je žal nemogoče, da bi škodo biafrske države. Zato jih je sprejela ukrepe glede mode. Vsak iiiiiMiiiiHiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ROP V VIDEMSKI IN PORDENONSKI HRANILNICI Drzna roparja sta ukradla čeke in en milijon in pol lir V popoldanskih urah sta zlikovca vdrla v hranilnico z revolverji v rokah ter potem zbezala z avtom, ki ga je upravljal njun pomagač Lepotice prinašajo vroče poletje nizke temperature ter j® P°vajcl umrl zaradi zmravenja. Rea® jcal so slišali Mussnerja, ki Je K ,j r na pomoč Mladeniča so Prenes precej hudem stanju v dolino. PORDENONE, 3. — V podružnici videmske in pordenonske hranilnice v Brugheri pri Pordenonu je prišlo danes popoldne do roparskega napada. Dva moška, ki sta bila oborožena z revolverjem, sta v popoldanskih urah (ko je bila hranilnica odprta) stopila v poslopje ter se polastila 1,5 milijona lir ter številnih čekov, ki na srečo niso izplačljivi. V trenutku napada so bili v hranilnici ravnatelj Giorgio Piai, uradnik Urbano Picco, 25-letni Gian-carlo Tauro in 15-letna Natalia Presotto. Prisoten je bil tudi tehnik podjetja SIP-Telve iz Pordenona, 24-letni Franco Zillo, ki je po pravljal telefonske naprave. Zlikovca, ki sta stara okoli 30 let, sta prisilila vse prisotne, da so se postavili ob steno ter izročili denar in čeke, ki so jih imeli pri sebi. Ko sta zlikovca pobirala denar, je vstopil v hranilnico še neki drug moški, katerega je doletela ista usoda kot ostale. Takoj potem, ko sta se polastila denarja, sta zlikovca zbežala iz hranilnice ter skočila v avto znamke «fiat 124», ki je bil parkiran pred poslopjem in katerega je u-pravljal neki njun pomagač. Avto se je odpeljal z veliko hitrostjo v smeri proti Trevisu. Ravnatelj podružnice je takoj nato telefoniral na karabinjersko postajo. Agenti so sicer postavili razne cestne bloke, toda do sedaj še niso našli drznih roparjev. Izterjevalki davkov so razstavili avtomobil LYON, 3. — Služba izterjevalca davkov postaja vedno bolj nevarna. To je na svoji lastni koži občutila ISusaime Bussod iz Lyona, ki je za- radi svojega poklica izgubila avto, kar pa je bil zanjo in verjetno tudi za druge le prvi opomin. Bussodin avto je »izginil* brez sledu že pretekli ponedeljek. Sinoči so ga sicer našli, toda popolnoma razstavljenega. V bližini je bil listek z napisom: »Organizacija za pobijanje nesramne in zločinske fi-skalnosti.* Menijo, da so avto uničili pripadnika neke skupine, ki tolmači mnenje in zahteve malih davkoplačevalcev. V nekem drugem listu, ki so ga našU blizu avtomobila, je bilo napisano: «Svojo akcijo bomo še bolj okrepili ter bomo pri tem uporabljali zelo manj humorja kot v tem primeru, in sicer proti tistim, ki ne bodo poslušali naših svaril.* proti Feliccju Kivi MILAN, 3. — Jutri se bo nadaljeval na milanskem sodišču proces proti Feliceju Rlvt In drugim 16 soobtožencem, ki Jih dolžijo stečaja podjetja «Valle Suša«. V prejšnjih dneh je sodišče obravnavalo razne zahteve obrambe, ki pa so bili v glavnem proceduralnega značaja. Kot Je znano, Felice Rlva živi sedaj v Libanonu. Na procesu niso niti trije drugi tuji državljani. Na jutrišnjem procesu bodo sodniki zaslišali najprej Vittorla Rlvo, mlajšega obtoženčevega brata, ki je bil član upravnega odbora podjetja «Valle Suša«. Nato bodo prišle na vrsto številne druge priče, ki pa so bile vse člani upravnega odbora. Menijo, da se bo obravnava nadaljevala kljub temu, da je v teku stavka sodnljskih kancllstov. Zadevne posle bi moral namreč opravljati neki notar. Karikature «Brez bcsed» v «Pavlihovi» razstavi LJUBLJANA, 3. — V Mestni galeriji Ljubljane so sinoči odprli prvo mednarodno razstavo bienale karikatur »Brez besed*, katere organizator je satirični in humoristični list »Pavliha* iz Ljubljane. Po propozicijah razstave, ki naj postane tradicionalna, ' razstavljene risbe ne bodo nagrajene, temveč bodo avtorji povabljeni v Ljubljano, da se kot gosti »Pavlihe* raz-govarjajo o svojem ustvarjalnem delu. Razstava karikature »Brez besed* bo odprta do 29. junija. Železniška nesreča v Zahodni Nemčiji: vsaj 4 mrtvi ptjii BONN. 3. — Pri hudi Pr0“Lfl1 nesreči, ki se je pripetila naJ?re(el' železniškem prehodu blizu K da. so izgubile življenje vsaj f be. Neki potniški vlak j® ID avtobus, ki je bal poln P0^ . jeki je prav tedaj zavozil ® ne-lezniški prehod. Zdi se. da J ev, sreča zahtevala tudi več Oblasti trdijo, da je bil žel ^ p prehod zavarovan. Avtobus ^. po trčenju zaletel v posloPJ lezniškega čuvaja. Nacistična zločinca pred sodniki v Zahodni Nemčiji BONN, 3. — V Bebenhausenu se je začel danes proces proti odvetniku in časnikarju Rihardu Kroe-gerju ter trgovcu Andreasu von Košku!lu. ki sta obtožena, da sta umorila najmanj 900 oseb. Bivši standartenfiihrer oddelkov SS Kroger, ki je sedaj star 64 let, je obtožen ,da je ukazal streljati vsaj 569 Judov. Nacistični zločinec ie zagrešil te umore v začetku vojne proti Sovjetski zvezi, ko je bil poveljnik neke esesovske edinice na meji. V juniju leta 1941 je zločinec ubijal Jude v Dobromilu, v juliju istega leta pri Lembergu in Vinici, v oktobru pa pri Dnjeprope-trovskem. Njegov namestnik Kos-kull pa je sodeloval pri prvih dveh justifikacijah, nadalje pa je vodil dva druga pokola pri Makajevki v decembru leta 1941 in v januarju leta 1942. Catherine Dencuve nova zvezda MOR PREDAN NA ZBOROVANJU V ČEDADU Stanje v Beneški Sloveniji in ustavne obveznosti hestoba lastnemu jeziku in narodnosti ne more pomeniti nasprotovanja Italiji Stališča cerkve, ki niso v skladu z evangelijskim naukom in koncilskimi načeli Posledice ekonomske diskriminacije Pred mesecem dni je vi-d?mska federacija KP1 prire-dila v Čedadu uspelo zborovale za priznanje pravic slovenske narodne manjšine v Beneški Sloveniji in za gospodarski Preporod Furlanije-Julijske kra-Pne. Med drugimi se je oglasil k besedi tudi Izidor Predan. V kratkem povzemamo iz njego-Ve9a govora nekaj najbolj bistvenih misli. JHdvsem se zahvaljujem videm-j*1 federaciji KPI — je dejal v — za to koristno pobudo, pri ®er moram pripomniti, da bi bil wse zadovoljen, ko bi mogel Pogovoriti tudi na kakem dru-z*x>rovanju> ki bi ga s podob-7® namenom priredila ena sili od strank levega centra. U-da se bo to že v kratkem Bothlo, saj glede tega — namreč tod St^a obsto-)a slovenske na-J®® manjšine in njenih pravic — l ®°g°če še naprej ne zavzeta ne-Ij.?* jasnega in pozitivnega sta-,r, ' k° so vendar te pravice zagrnjene v sami ustavi, s Preteklosti — je nadaljeval U®"®1 — so obstoj te slovenske odne manjšine oblasti tajile in letovale. Vlasti so se meščanski ^Pisi trudili dokazati, da v teh vendar ni moč govoriti o l*} ?Jovenski prisotnosti, ker da ,^7 |judmi iz dolin Nadiže še v bit v°jm ni bilo niti enega vo-(j, e8a ubežnika. To se pa sliši tta°' kot da bi nekdo, ki se sma-tj. ^ Slovenca, spričo tega nujno anti Italijan, kar je po-zgrešeno. ^ugi spet za takšne svoje trdit-les navajajo razlog, češ da sicer govorimo nekakšno slovensko da pa prav zaradi tega tem ^venci. Nisem .ezikoslovec, Ijj, Pa, da ga ni jezika, ki bi ne (jj]®0vorjen v številnih narečjih, ta otnur. razumljivo, ne bo prišlo ij..Pamet, da bi, postavimo, Mi-jj^oanom ali Neapeljčanom odre-ligvj.P^Padnost k italijanski jezita, skupnosti samo zaradi tega, p, k°Vore v svojem narečju, da je naše narečje v zad-slo letih bilo podvrženo do-VrtjPJau spremembam zlasti pod 1^ om italijanskega .ezika in fur-t^otne. Za to pa nismo mi krivi, ^ oni, ki so storili vse, da bi jstj^dbo preprečili razvsli in mnogi naši bratje so Hojgdaljili od svoje narodne skup-h » .er niso hoteli biti označeni V^ti_ Italijane. Hm ljudeh se vrši nekakšen '‘'le? v n spopad: po eni strani ^iča’ ■ obran'ti svoj jezik, svoje in navade, ki so jih pode-tMj od očetov, po drugi pa za-čj^ tega ne bi hoteli biti ozna-'idbii^ nasprotnike Italije, ker jo kjt H. ker so se zanjo borili in Spr"26*6 ostati globoko zvesti, s *! ■100 tega — je dejal govornik ^Predlagamo oblastvenim orga-10 vsem demokratičnim silam Pigw.v deželi kot državi, da od-^vhottu Fa 1945 pisal župniku v klij ’. v katerem je med drugim *ko priznal popolno pravico sloven-W®0vorečih ljudi do uporabe ..Tofc.teika. jrjor se pred odvetnikom Cando-Pf^nr in tudi po njem — je rekel Hi P..~ so številni zgodovinarji, H . larri akademik Tebaldo Cic-H, *z. yidma, da ne omenjamo JHjJpaških osebnosti, priznavali Mujg^st. našega obstoja. Celo sam *Voj; an| jo je priznaval, saj je v ‘H« knjigi «La mia Guerra*. na '5 Štirinajsti, zapisal naslednje: sattembre 1916 arrivai a S. Hfett Natisone, capoluogo del Hlg j dei sette comuni, dove si 'Ham lingua slava, a me com-s; ate sconosciuta, detto per-L0bsfo-etro degh Slavi.* '°HnrtJa nada'je tudi dokument žju verskih obredov, kakor °menjenem dokumentu tudi Hj 10 ukazuje, naj se tudi vna-H vf?gotovi svobodno izvajanje H bj kih obredov v taki obliki, tbraA.se ne ustvarjali povodi za H 'x'rK> pritožbe. tp^Jndant 4. armadnega zbora He jtaknil vprašanja, ki je pe-Hnie danes, še danes se od vseh Hyi. 5kuša ovirati svobodno o-'U u^aje verskih obredov v jezi-'■'v^TAIkov, kot .e to v skladu z HiAvp-rikim naukom ter v duhu *a. koncila. Še vedno pošilja v0r^'> lja v Vidmu furlansko go-Hr,jL duhovnike med slovenske vHu e m, nasprotno, slovensko go-HA/ duhovnike med furlanske e' Komu koristi to?l Meni- mo, da videmska nadškofija s tem ne varuje interesov svojih -vernikov in tudi ne interesov cerkve, pač pa neki določeni in dobro znani politiki asimilacije, zakaj nihče bi je ne mo, J bolje opraviti od duhovnika. Spregovorimo torej še nekaj besed o raznarodovanju Po končanem zadnjem svetovnem spopadu — .e ugotovil Predan — smo še predstavljali, čeprav se tega nismo zavedali, močno in strnjeno etnično skupino. Jasno je, da to ni šlo v račun onih, ki so nas hoteli čim-prej raznaroditi. Niso se več zadovoljili samo s tem, da so naše najbolj odtujene ljudi navajali na to, da so v svojem narečju kričali: «Jest nisem Sloven, mi nismo Slovenci. Io non sono sloveno, noi non siamo sloveni.* Zakaj to jim še ni povsem zagotavljalo, da oi se nekega dne ne ovedli in spet našli svojo vest. Za te svoje namene so začeli uporabljati nova sredstva: ekonomsko in socialno diskriminacijo, ki je naše ljudi potisnila v emigracijo. V državni ustavi — je dejal Predan — pa .e rečeno, da naša re-pubhka temelji na delu, kakor je tudi v njenem 6. členu zagotovljeno, da bo s posebnimi predpisi varovala jezikovne oziroma narodne manjšine. Nam je to dovolj, delavci smo, ki radi delamo, delati pa hočemo na svoji zemlji, zakaj pravico imamo živeti ne samo na osnovi ustavnih, marveč tudi človeških pravic. Želel bi, da me tu čujejo ljudje od Kolovrata do Kanina, mladina, še zlasti tista, ki se .e iz strahu zi nekatere svoje neposredne koristi oddaljila in se izločila iz svojega naravnega občestva, želel bi, da vsi ti prisluhnejo mojim besedam v imenu tega, kar v tem trenutku predstavljam. Trdim, da smo lahko obenem zvesti državljani Italije in zvesti sinovi svojih očetov Nikakor ne iščemo svojih pravic izven meja naše domovine, pač pa se samo borimo za uveljavitev svojih pravic v mejah ustavnost' in v okviru spoštovanja italijanskih zakonov, še vedno smatramo odločitev naših prednikov iz 1. 1866 za veljavno. Naša zvestoba do Italije se ni spremenila, a prav spričo te zvestobe in pa glede na priznanje, ki nam ga je dolžna, bi pa vsekakor Italija morala biti-tis,a; ki bi mo-’ rala spremeniti svoj odnos do nas. Saj niso bili državniki in politiki v Ljubljani, na1 Dunaju, v Beogradu in Moskvi, ki so izdelali našo ustavo, marveč so to bili demokratični ljudje Italije. Želimo in za- aiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmiiiiii Nevarni poskusi za bakteriološko vojno VVASHINGTON, 3. - Demokratski predstavnik New Yorka Richard Mccarthy je izjavil, da so poskusi ameriškega obrambnega ministrstva za tako imenovrno bakteriološko vojno okužili večje področje letalskega oporišča Wen-dover. Senator je povedal, da na tem oporišču vršijo poskuse v sodelovanju z vojaškim oporiščem v Dudgwayu. Gre za poskuse na širših področjih. Na oporišču Wen-dover pa so ugotovili «stalno biološko okužbo* večjega obsega. Senator Mccarthy je v nekem pismu ministru za zdravstvo Robertu Finchu med drugim zapisal: «To področje je okuženo s posebnim strupom, ki mora z zastrupitvijo pljuč umoriti človeka v 24 urah. Samo ob sebi je jasno, da ta okužba spravlja v_ nevarnost ljudi in živali, ki žive ria tem področju*. htevamo, da se ustavne obveznosti do nas izpolnijo, obenem pa zavračamo tezo, da bi zaradi tega bili anti Italijani. Oni, ki so proti ustavi, niso številni, vendar so razpršeni po vseh pokrajinah Italije in se, na žalost, v mnogih primerih nahajajo na oblasti. Spričo tega je naloga italijanskih demokratičnih sil, da se bore in premagajo vse tiste zapreke, ki jih leti ustvarjajo, da b’ tako mogle v najkrajšem času polno uveljaviti vse ustavne obveznosti. Pravice ljudi in narodov ne smejo biti predmet samovolje in nesramnosti neznatne skupine konservativcev, neodgovornih reakcionarjev, ki jih je treba zatorej odstraniti z oblastvenih položajev v prid vsega človeštva, Italije, Evrope in vsega sveta. ZASEDANJE ODBORA ZA JEZIKOVNE SKUPNOSTI Tokrat so razpravljali o ogroženosti Ladincev Na zasedanju ni bilo predstavnikov Furlanov V nedeljo, prvega junija, je bi-, ne (v celoti so manjkali naši Fur-io v Cianacei (Canazei) na Tri-1 lani), predstavniki Nemcev iz bo-dentinskem 5. zasedanje Zveznega1 censke in iz tridentinske pokraji-odbora za narodnostno jezikovne | ne, Provansalcev iz Piemonta in skupnosti in pokrajinsko kulturo | trije tržaški Slovenci. Zasedanju v Italiji. Ta organizacija, id je, je prisostvoval tudi karabinjer v italijanski odsek Mednarodne zve- ze za obrambo ogroženih kultur in jezikov, se že nekaj let trudi, da bi 6. člen ustave prenehal biti prazna obljuba. Eno od sredstev za dosego tega cilja so tudi zasedanja organizacije. Vedno so v krajih, kjer živi kaka manjšina, in znotraj manjšin imajo vedno prednost tista področja, kjer je manjšina zaradi nezavednosti in strahu najbolj šibka. Zato je bilo prejšnje zasedanje med beneškimi Slovenci, zadnje pa med tridentinskimi Ladinci v Val de Faša (Val di Fassa). Na zasedanju so bili prisotni predstavniki Ladincev iz belunske, tridentinske in bocenske pokraji- dvilu. Večji del zasedanja je bil seveda posvečen položaju Ladincev, saj je prva točka dnevnega reda predvidevala prav razpravo o neizvedeni zaščiti Ladincev v tridentinski in belunski pokrajini ter v naši deželi. Zaradi odsotnosti Furlanov se je razprava omejila na dve pokrajini. Najprej smo izvedeli, da oblasti povsod izigravajo, na škodo manjšin, bodisi člen 6 ustave, bodisi druge zakonske določbe. Statut avtonomne dežele Tri-dentinsko-Gomje Poadižje namreč izrecno pravi (v členu 87) «E ga-rantito 1’insegnamento del ladino nelle scuole elementari delle loca-lita ove esso č parlato*, vendar liiiiiiiimiMiiiiiiimiiiiiiiiiimiimiuiiiiiiiiiuminniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMumiumiuii ŠE 0 KARANTENI' ZA «AP0LL0 11» Se sesalec za prah in kemični pivnik Samo «bitja, ki bi mogla skozi zid», so nevarna NEW YORK, 3. - Sedaj, ko je bil določen tudi že datum, kdaj bo prvi ameriški človek s »pil na Luno (hkrati se govori tudi o bližnjem sovjetskem «sestopu» na Luno) so v teku tudi priprave, da b’ prvi človek, ki bo stopil na Luno, ne prinesel s seboj na Zemljo kake nevarne klice, kake okužbe. Sicer je res, da ameriški znanstveniki zanikajo slenerno možnost obstaja mikroorganizmov na naši sosedi, vendar pa previdnosti ni nikoli preveč in v tem smislu se vrše tudi tozadevne priprave za poskus z vesoljsko ladjo «Apollo 11*, ki bo ponesla prvega Američana na Luno 20. julija. Ameriški vesoljci bodo pri tem poskusu imeli s seboj poseben sesalec za prah in poseben kemični «pivnik», tako da bo vsestransko zagotovljeno, da ne bo možna nikakršna zastrupitev ali kakršna koli neposredna ali posredna o-kužba. Strokovnjaki ameriške ustanove NASA se že več mesecev ukvarjajo z načrtom «karantene» astronavtov, ki se bodo vrnili z Lune ter tudi z mnogimi drugimi ukrc pi, katerih namen jr 'preprečiti sleherno okužbo*. V namen so doslej potrošili že cel kup milijonov dolarjev in pri tem načrtu sodeluje na desetine in desetine strokovnjakov in tehnikov. Po dosedanjem načrtu so preverili že na tisoče možnosti, kako bi preprečili prav toliko možnosti okužbe. V glavnem so sedaj vzeli v poštev dve novi sredstvi, dva nova pripomočka in sicer poseben sesalec za prah ter svojevrsten kemični «pivnik». Naprave in načrt proti morebitnim «bakterijam z Lune* je prikazal v glavnih potezah dr. David J. Spencer, načelnik komisije, ki se mora ukvarjati z zdravstveno zaščito. Ta komisija je doživela sicer že nekaj kritik in prav zaradi tega je bolj kritična, vestna in natančna. Dr. Spencer se je pri srečanju z novinarji posebej ustavil pri nekaterih glavnih delih tega načrta in poudaril, da je sleherna bojazen, da je sleherna kritika odveč, kajti od aprila do sedaj je bil načrt glede zaščite pred morebitno okuž- V soboto zvečer, ko so se izletniki za Sofijo odpravljali na pot je bilo na sežanski postaji zelo živo ................................................................................................................ bo z Lune temeljito izboljšan. Predvsem so posebej izvežbali osebje, ki bo imelo na skrbi že omenjeno karanteno, to se pravi osebje, ki bo moralo paziti na to, da astronavti pri pristanku na Zemlji ne pridejo v neposreden stik z drugimi ljudmi in drugim okoljem, preden ne prebijejo «ka-rantene*. Vrh tega so si izvedenci omislili nove rešitve. Dr. Spencer je sicer rekel, da so šli v svojih pripravah do skrajnosti, venaar pa da niso prešli na področje fantastične znanosti, kot se jim očita, kajti tudi v primeru, ce bi na Lum zares obstajali mikroorganizmi, bi imeli o-pravka z mikroorganizmi ne pa z živimi bitji, ki bi «mogla skozi zid*. Samo «bitja, ki bi mogla skozi zid*, bi mogla izigrati vse zaščitne ukrepe, ki so jm ameriški izvedenci pripravili za zaščito Zemlje pred morebitno okužbo z Lune! Nekaj podrobnosti, v zvezi s tem načrtom za zaščito varnosti Zemlje oziroma človeštva: LEM, tore. tisti del vesoljske ladje, ki se bo ločil od matice in odnesel dva kozmonavta na Luno, bo po vrnitvi k matični ladji in po prehodu kozmonavtov na matično ladjo, ostal v vesolju in se ne bo vrnil na Zemljo. Okužba s te strani torej ne more priti. Kozmonavta, ki se bosta vrnila z LEM v matično ladjo, bosta imela na voljo 10 ur za temeljito očiščenje kabine. V ta namen bosta imela na razpolago že omenjeni sesalec za pran in še poseben kemični pivnik. Vso snov, ki jo bodo kozmonavti zbrali s posebnim sesal- j cem ter s kemičnim pivnikom, bo- j do zaprti v zrakotesni konteiner, | ki ga bodo imeli s sabo in ki bo vseoovai tudi posebna kemična j razkužila. In tako bo notranjost vesoljske i ladje v precejšn.i meri razkužena. ! Kar pa se tiče zunan.e strani ve- 1 soljske ladje, bo isto nalogo opra- j vila velikanska toplota, ki bo na- ; stala, ko se bo vesoljska ladja z velikansko brzino okoli 40.000 km | na uro «vrgla» v gostejše plasti zemeljske oble in bo prišlo do trenja, ki more dvigniti tempe- j raturo tudi na več tisoč stopinj : Celzija. In brž ko bodo prišli na j Zemljo, si bodo kozmonavti na- j deli posebne tute, tako imenovane «biološko izolirane* obleke, s katerimi bodo stopili iz ladje in jih bodo v takšnih oblekah spravili v »karantenski laboratorij* na vesoljskem oporišču. Tudi na sami ladji, ki jih bo dvignila iz morja, bodo povsem izolirani od okolja in to do takšne mere, da bodo mogli priti v stik s svojim okoljem le preko prozornih sten. Hkrati pa bodo vzorce mineralov, ki jih bodo prinesli na Zemljo, prav tako podvrgli kemičnim in bakteriološkim analizam, da bi se preprečila sleherna možnost o-kužbe. Šele tedaj, ko bodo vsi pregledi, ko bo sleherna analiza dokazala, da ni možna nikakršna okužba, šele tedaj se bo prenehala «karantena» v ožjem in širšem smislu, namreč karantena kozmonavtov, karantena njihove opreme, karantena tistega dela ladje, ki se bo vrnil na Zemljo, in, končno, karantena mineralov, ki jih bodo kozmonavti prinesli s seboj. V ponedeljek popoldne smo imeli dve lepi otroški prireditvi. Čeprav so nastopili otroci treh šol, ni šlo za šolske prireditve, temveč za prireditvi, ki so ju organizirali prosvetni delavci od Banov in s Proseka-Kontovela. Prva prireditev je bila v prosvetnem domu na Opčinah in so nastopili otroci od Banov, ki obiskujejo šolo na Opčinah. Banovski otroci so uprizorili veseloigro v treh dejanjih «Ro-bot Pepi». To je lepa sodobna igra, ki prikazuje, kako je robot zelo spreten, sposoben in za vse pripraven vendar ne more še nadomestiti človeka, ker nima čustev in ustvarjalnega razuma. Nastopajoči otroci so se kar lepo vživeli v vloge in jih posebno v prvem in drugem dejanju kar dobro izpeljali, vtem ko so v tretjem dejanju nekoliko popustili, kar je tudi razumljivo, ko je delo vendarle nekoliko prezahtevno. Pohvaliti je treba vse. Teo Renar, Romea Malalana, Robija Kovača, Renata Kralja ter Maria in Renata Milkovič. Pohvaliti pa moramo tudi Tončko in Albina Vidav, ki sta delo režirala in pripravila za oder. Drugo prireditev so imeli otroci s Proseka in Kontovela, ki so uprizorili otroško igro «Čudežne goslh. Tudi ta ne spada med šolske prireditve, pač pa med prireditve prosvetnega društva Vsi otroci so se dobro izkazali, posebno še Magda Husu v vlogi žene. Sicer pa so nastopili še: Valter Husu, Jana Banj Igor Starc, Aleš Timeus, Nadja Rupel. Valter Fer-folja, Marina Gorjup Rosana in Karla Verša, Arijana Kapun ter Marko Ban. V vlogah vil so lepo rajale Elizabeta Danev, Nives in Ana Ukmar, Karla in Rosana Verša ter Erika Milič. Vse je pripravila Nadja Štoka. IZ UMETNOSTNIH GALEK1J C. Russo je razstavil «Pri beli dami» v Devinu V polni dvorani devinske restavracije «Pri beli dami» sta predsednik turistične ustanove in de-vinsko-nabrežinski župan Drago hegiša slavnostno odprla razstavo slikarja Čira Russa. Obširno sta po jasni’a kulturni pomen, ki ga ta izpod Vezuva priseljeni slikar tu opravlja za dvig ugleda ses-Ijansko-devinskega letoviščirstva. Ciro Russo se nam to pot predstavlja s številnimi najnovejšimi olji pokrajin in tihožitij, nenavadno čisto izvedenimi v osebnejšem načinu italijanskih BIK (od 21.4. do 20.5.) Dovolj ste sposobni, da lahko sami opravite neko nalogo. Korak naprej v ljubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zlepa se ne vdajte, premislite in znova stopite v akcijo. Vaši čustveni odnosi so kot list v vetru. RAK (od 22.6. do 22.7.) Dajte roko bivšemu nasprotniku, ki se vam skuša približata. Prišlo bo do nepotrebnega prepira v družini. LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne zapirajte oči pred resnico, finančno ste HOROSKOP kar se da v slabih vodah. Ne zagovarjajte nekega prijatelja, ki tega n! vreden. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Neka vaša prošnja bo ugodno rešena. Preveč se oddaljujete od narave. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Razočaranje nad nekom, ki ste ga dvigovali do nebes. Ne padajte na kolena pred nikomer. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Niste še dobro pripravljeni za izpit, SREDA, 4. JUNIJA 19S9 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Slov. narodne: 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.40 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casa-massima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Znane melodije; 20.00 Šport; 20 35 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran: 13.20 Popevke; 14.35 Ščepec poezije. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00. 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro 'utro; 8.40 Glasbeni spored: 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Plesna glasba; 10.45 Znane popevke; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Nove plošče; 11.45 Sestanek s pevci: 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Kulturne aktualnosti; 14.10 Prisluhnimo jim skupaj; 15.00 Operna glasba; 16.30 Primorski zbori; 17.40 Melodije; 18.00 Iz Masca- ke interpretacije; 14.30 Iz Cata-linijeve opere «Lore!ai»; 16.10 Do-natoni in Manzoni; 17.20 Nemščina; 18 15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturni preg ed; 19.15 Koncert; 20.30 Vzroki druge svetovne vojne. FILODIFUZIJA 8.00 Mozart in Stravinski; 9.45 Ital. komorna glasba; 10.10 Buso-nijeve variacije; 11.55 Ruska o-perna šola; 13.20 Stravinski, simf. za pihala. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.15 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 9.55 Pisarn svet pravljic; 10.10 Glasbena šola Koper; 10.30 Majhni ansambli; 10.45 Slov. narodne; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert za oddih; 16.40 E. Adamič: Telefonistov primer: i7.00 Vsak dan za vas; 18.05 Mladina sebi in vam; 19.00 Aktualnosti; 19.15 Hornist gnijevih oper; 18.30 Ritmi; 19.00 Raj. Vudian- 19 40 Naš razgo-™ Prenos RL: 20 00 0rke- vorf 2015^Glasbene £&£&. 21.00 «Ti in opera*; 23.15 Madžarski Alba-Regia festival; 24.05 Eros Segni4 Pesmi; 24.15 Nočni vrtiljak. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Francoščina; 13.00 V anti- in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester; 23.10 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročala; 8.33 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 11.30 So- pranistka R. Carteri; 12.05 Kon- kvariatu; 13.30 Dnevnik; 15.30 Gi trapunkt; 13.20 Plošča za poletje; ro d ltalia; 17.00 Giocagič; 17.30 14.45 in 15.10 Nove plošče; 16.00 Dnevnik; 17.45 Program za mla-Spored za najmlajše; 17.05 Pro- dino; 18,45 TV razprava; 19.15 V gram za mladino; 19.13 Roman; Piemontu; 19.45 Športne kronike; 20.15 E. Bagnold: II giardino sul- 20.30 Dnevnik; 21.00 V srcu zem ki je pred vami. Prevelika zgovornost vam vsekakor škodi. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) Ugoden trenutek za vse, kar je v zvezi s finančnimi operacijami. Vaša ljubezen ne bo imela odmeva. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Vaše vedenje do nekega bivšega sodelavca ni najbolj častno. Neprijeten sorodniški obisk. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte kar najbolj dostojno sprejeti nekega tujega partnerja. Majhen oblaček na vedrem družinskem nebu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Poiščite si kako drugo delo, to, ki ga imate zdaj, ni za vas primerno. Preveč razmišljate, to vam ne bo koristilo. | la roccia; 21.45 Koncert. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.05 Kako in zakaj?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 »Vialdijeve priložnosti*; 14.00 Juke box; 15.00 Izbrani motivi; med 15.15 in 17.00 »Giro dltalia*; 16.35 V diskoteki; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Stari in novi motivi; 20.11 Pomladni noeturni; 20.55 Plošča za poletje; 21.20 O-pemi pregled; 22.50 Ameriške nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Hindemithova komorna glasba; 11.40 Zborovsko petje; 13.45 Veli- lje; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Evropsko prvenstvo v boksu; 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena komedija: 23.00 Knjižne novosti. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23 00 Poročila; 10.35 TV v šoli; 15.30 Evropsko prvenstvo v boksu; 17.45 Giro dTtalia; 18.45 Primožev dnevnik: Danes sem zidar; 19.30 En frangais; 19.45 Sodobna prehrana: Skrite kalorije; 20.05 Gospodinjski pripomočki: Pečice; 20.15 Baletne miniature; 20.45 TV prospekt; 21.30 8-2-1; 21.35 S. Mrožek: Na odprtem morju — TV igra; 22.20 Blejski festival JRT. Uspeh «Ognjenega angela» v Frankfurtu V Frankfurtu ‘tr Zahodni Nemčiji zadnje dni z dokajšnjim oziroma, recimo raje, velikim uspehom prikazujejo znano Prokofjevo delo Mgnjeni angel.* Delo je režiral Čehoslovak Kaslik in ga predvajajo v frankfurtski Operi. Njegova mistično-erotična vsebina, postavljena v sredo poznega srednjega veka, z njegovo huui-čevo alkimijo, gonjo proti čarovnicam, z njegovo sveto inkvizicijo in pohotno ljubeznijo s huai-čem, predstavlja kar ustrezen material. Prizore razgaljenih aojk m erotičnega zvijanja teles oa hudiča obsedenih redovnic, ki sreai glasbenega sle-nosti*. Glede neuspelih razgovorov s podtajnikom Ma’fattijem pa je prof. Monfatoon vložil pismeno vprašanje tržaškemu županu SpaccinFu. od katerega zahteva pojasnil tudi v zvezi z doslednim stališčem župana na seji z dne 7. in 27. marca. Novi izvršni odbor Nove DZ-CGIL Kot smo že zapisali v svojem poročilu o četrtem kongresu Nove delavske zbornice CGIL, so izvolili nov izvršni odbor, v katerem je 35 članov. Danes objavljamo njihova imena po abecednem redu: Claudio Acerbi, Attilio Battilana, Mario Bernoni, Giuseppe Burlo, Elvio Bertolini, Arturo Calabria, Antonio Cattonar, Giuseppe Carul-li, Sergio Križman, Anita Ciuk, Mario Criscenti, Ferdinando Dreossi, Laura Duše, Francesco Franco, Albino Gerli, Rudolf Grgič, Silvio Laurenti, Carlo Leban, Josip Lov-riha, Francesco Ludovisi, Bruno Mosetti. Giuseppe Muslin, Giuseppe Paoletti, Giovanni Pagiiari, Bruno Petronio, Sergio Petronio, Ri-naldo Rutigliano, Giuseppina Apo-stoli-Tomaselli, Floriano Tranquilli-ni, Spartaco Valentinis, Armida Zo-bec-Valentinis, Dario Varin, Livio Saranz, Emilio SemiUi in Augusto Seghene. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Mario Bisia, Licia Chersova-ni in Oscar Vatovac; za namestnika Giordano Cocevar in Vinicio Garbin. Razsodišče: Mario Desanti, Antonio Liberio, Milena Sila, Giorgio Derosa in Rinaldo Vidale. Za odposlance na sedmi zvezni kongres CGIL, ki bo v Livornu od Seminar za otroške vrtnarite i—a Včeraj se je začel v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 dvodnevni seminar za otroške vrtnarice na Tržaškem. Tajnik Sindikata slovenske šole prof. Franc Škerlj je pozdravil pedagoškega svetovalca prof. Staneta Miheliča, nadzornico otroških vrtcev Canciani-jevo, didaktičnega ravnatelja Tavčarja ter vse udeleženke, katerim je voščil obilo uspeha. Podčrtal je pomen in potrebo teh didaktičnih in jezikovnih predavani za vrtnarice, ker iz naših vrtcev prihaja največje število otrok v slovensko osnovno šolo. Obljubil je, da se bo sindikat še v bodoče zanimal za taka predavanja. 16. do 21. junija, so bili izvoljeni' Giuseppe Burlo, Arturo Calabria, Renzo Ciardini, Mario Criscenti, Silvio Laurenti, Albino Gerli, Mario Stopar in Bruno Petronio. niluilllllllMHlllliliilllliimilllllilliiiillilliiiiiiiilliliHiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiilliHllliiHUiiiimuiimiliiiHiilliimiiiiiiilinililinimMHiniininiiiHiiiiiiHliiuiiiiUUl VPRAŠANJA IN' INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU Deželni odbor nasprotuje predlogu zakona o carine prostem področju Nezadovoljiv odgovor svetovalcem KPI o seslauku v zvezi s CIPE - Gospodarski položaj na Tržaškem V deželnem, svetu so včeraj odborniki odgovorili na razna vprašanja in interpelacije svetovalcev Tako je odbornik Stopper odgovoril na interpelacijo Bacicchija, in drugih komunističnih svetovalcev glede sestanka na deželi, ki je bil 10. marca letos Stopper je v odgovoru dejal, da je šlo za enega izmed sestankov v prid deželnemu gospodarstvu, ki jih sklicuje deželni odbor. Sio je za predmet, ki se nanaša na izrecne obveznosti deželnega odbora, ki skuša tudi z operativnimi sestanki usklajati pobude raznin ustanov, ki so zainteresirane na uresničenju načrtov CIPE. Udeležba predsednikov finančne družbe, trgovinske zbornice, industrijskega pristanišča, konzorcija za zgraditev suhega doka in pod-ravnatelja avtonomne pristaniške ustanove se lahko pojasni, če se upoštevajo pristojnosti ustanov, ki jih zastopajo in njihova neposredna zainteresiranost pri uveljavljanju načrta CIPE. Prav tako se lahko pojasni navzočnost tržaških pokrajinskih tajnikov strank leve sredine, to je strank, ki 50 se izreki«: za sklepe CIPE m v tem duhu podpirajo njihovo uveljavljanje, ter navzočnost tržaških parlamentarcev, ki politiko leve sredine, se lahko pojasni potreba podpirajo Končno s< iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiumMiiMiiiiiiiiHii SEJA DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o zak. osnutku o zasebnih loviščih in njih upravljanju Tudi demokristjan Virgolini obsoja pomanjkanje določil za zaščito interesov kmetovalcev, ki jim povzroča divjad veliko škodo V deželnem svetu se je včeraj nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o loviščih in o njihovem upravljanju. Prvi je spregovoril komunist Zorzenon, ki je obravnaval vprašanje zasebnih lovišč v tržiški občini, kjer je skoraj vse ozemlje, primemo za lov. v rokah zasebnikov. Tako ostaja zelo malo prostora za druge lovce. Rekel je, da se z lovom ukvarjajo tudi delavci, kar jim služi za razvedrilo po trdem delu. Odtočno je kritiziral sistem zasebnih lovišč, ki je ostanek iz preteklosti. Liberalec Trauner je v svojem govoru zagovarjal zasebna lovišča in rekel, da morajo lovci mnogo plačevati zanje. Psiupoven Bettoli je seveda tudi nasprotoval zasebnim loviščem, ki jih je imenoval «baranie». Govoril je tudi o veliki škodi, ki jo povzroča divjad in perjad kmetom. Misovec Won-drich je hvalil bivšo staro avstrijsko zakonodajo o lovu. ki da je ščitila zemljišča in divjad. Dejal je, da odpade pravzaprav samo 10 odstotkov deželnega ozemlja na zasebna lovišča, kar naj bd bilo po njegovem malo. Zato je branil ta lovišča in tudi on poudaril, da morajo lovci mnogo plačevati za pravico lova na njih. S stališča kmetovalcev je odločno kritiziral zakonski osnutek demokristjan Virgolini, ki je tudi rekel, da je doslej popolnoma zaupal odborniku za kmetijstvo Co-meliiju dri je tudi demokristjan), da pa mu odslej ne more več popolnoma zaupati (Comelli je namreč strasten lovec). Virgolini je rekel, da se kmetje upravičeno cliioliju, ki je že več let bolehal pritožujejo, saj morajo pravzaprav na srcu, nenadoma postalo slabo Zbrani delavci v aaaedenem obrat« oni vzdrževati na svojih zemlji sčih divjad, kar je kakor nekakšen davek. Po domače povedano, redijo kmetje divjad za lovce in lovske družine. V zvezi s tem je Virgolini predvsem zahteval, naj bi vključili v zakonski osnutek določbo, da mora vladati med površino lovišča in številom divjad in perjadi določeno sorazmerje ter da se ne sme spuščati nova, nakupljena divjad v lovišča, kjer je je že mnogo. Pri tem je tudi omenil neko lovišče, na katerem je 130 lovcev, članov lovske družine, ki ima Lovišče v zakupu, postrelilo okrog 70 stotov divjadi in perjadi. Rekel je tudi, da je bilo vloženih v videmski pokrajini na stotine prošenj za odškodnino za povračilo škode ,ki jo povzroča divjačina po poljih in vrtovih. Sam se je prepričaj, kako veliko škodo so povzročili fazani in sme koruzi, ki je komaj pognala. Virgolini je tudi rekel, da bi bilo prav, da bi zakonski osnutek poslali nazaj v drugo komisijo ter ponovno razpravljali o njem, da se zagotovi kmetom pravična odškodnina. Precej je govoril o zakonskem osnutku tudi socialist Dal Mas, ki Je rekel, da je v deželi nad 20.000 lovoev. O lovu je govoril na splošno in odločno zahteval, da se tudi v tem pogledu zaščiti deželna avtonomija. Tudi on je rekel, da posvečajo mnogo svojega prostega časa lovu tudi delavca, kar .je zelo zdravo. Zaradi tega bi morali predpise o lovu demokratizirati. Glede odškodnine kmetom je rekel, da gre za težko rešljivo vprašanje in da se o tem v komisiji niso mogli sporazumeti. Ker so se štirje svetovalci odrekli posegu v razpravo, sta ostala samo še komunist Lovriha in demokristjan Del Gobbo, M bosta spregovorila danes, nakar se bo začela razprava o posameznih členih zakonskega osnutka. V začetku seje so bili na vrsti odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije svetovalcev, o čemer pa poročamo posebej. Zadela ga je srčna kap 58-letnl Federlco Marchioli iz Ul. Biasoletto 12 se je v ponedeljek zvečer odpravil z nekaterimi svojimi znanci v Bazovico, kjer je pivovarna «Dreher» organizirala j praznik piva. Nameravali so prebiti par uric v prijetnem raapoLo-‘ ženju, toda okrog 19. ure je Mar- po uskladitvi politične in upravne dejavnosti na krajevni in vsedržavni ravni za dosego znanih smotrov. Na koncu je Stopper dejal, Cia niso hoteli izvajati nobene diskriminacije nasproti sindikalnim organizacijam, s katerimi so se predstavniki deželne uprave večkrat sestali in posvetovali ter se še bodo. Bacicchi je ostro zavrnil odgovor odbornika, češ da i je odgovoril v Imenu leve sredine in ne kot deželni odbornik vseh. Tržaška vprašanja so vprašanja skupnosti in ne le strank leve sredine. Zato gre za nedopusten pristranski od govor. Ravno zavoljo tega so dali pravi in resničen odgovor včeraj delavci Sv. Marka. Isti odbornik je odgovoril na interpelacijo komunistov Cuffara m Bacicchija in vprašanje liberalca Morpurga glede zakonskega predloga za ustanovitev carine prostega področja v Trstu. Odbornik je dejal, da se stališče deželnega odbora do tega vprašanja ni spremenilo zaradi sedanje razprave v parlamentu. Vlada tudi ni doslej zaprosila za mnenje deželnega odbora, niti nf udežela ničesar predlagala na lastno pobudo. Po mnenju odbora ni ta zakonski predlog najbolj primeren za reševanje zapletenih vprašanj, zaradi katerih je sedanji gospodarski položaj v Trstu in na njegovem ozemlju precej kočljiv. Samo poročilo, ki spremlja zakonski predlog, se o-mejuje na to, da trdi, da hi Trst s prosto cono ponovno pridobil prvenstvo v pristaniškem prometu z državami srednje in vzhodne Evrope. Toda gospodarska in politična stvarnost v teh državah se v celoti razlikuje od tedanje. Ta trditev je nevzdržna, ker gre v tem »rimeru za konkurenčne tarife pn prevozu in manipulacijah z blagom, na kar ne more prosta cona prav nič vplivati. Kar se tiče carinske plati pristaniškega prometa, vlada v pristanišču že sistem carine prostih zalog. Po drugi strani bi ustanovitev proste cone ustvarila ovire za industrializacijo ozemlja Pri tem je dovolj, če pomislimo, da bi morali plačevati carino na vse krajevne proizvode, ki bi jih prodajali na italijanskem in evropskem tržišču. Vse to bi zavrlo javne in zasebne industrijske pobude pri nas. Hude bi bile tudi posledice za zunanjo trgovino; ustanovi tev carinske pregrade pri štivanu pa bi imela tudi psihološke posle-dcie. Zato meni deželni odbor, da ni moč zagovarjati ustanovitve proste cone v Trstu .Tudi senatna komisija za industrijo je izrekla glede zadonskega predloga o prosti coni neugodno mnenje .Edina u-godnost bi bila nižja cena bencina, likerjev in določenih potrošmh predmetov Toda to bi lahko dosegli z dodelitvijo kontingentov blaga po nižji ceni, kot na primer bencina, kar je deželni od- •UIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllVNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllll SPOROČILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE in se je zgrudil na tla brez zavesti. Eden od njegovih prijateljev ga je nemudoma posadil v svoj avto ter ga odpeljal v glavno bolnišnico, toda za nesrečnega moškega ni bilo več nobene pomoči — že med prevozom je izdihnil. Dežurnemu zdravniku dr. Reini ni preostalo drugega, kot da potrdi Marchio-lijevo smrt ter odredi prenos njegovega trupla v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. • Tržaško županstvo sporoča, da bo pokriti bazen v nedeljo, 8. junija zaseden zaradi plavalnih tekem. Zaradi tega bo bazen odprt za občinstvo šele po 12. uri. Stavka na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem Stavkovno gibanje se začne 12. junija Ker prosvetno ministrstvo še ni sprejelo zahtev slovenskih šolnikov ob stavki 20. februarja t. 1„ ker ni raztegnilo zakona Bellisarlo na slovenske šole, ker ml rešilo vprašanja nestalnih profesorjev, niti vseh o-stallh splošnih vprašanj, zaradi katerih stavkajo tudi sorodne italijanske sindikalne organizacije, je Sindikat slovenske šole na svoji seji 27. maja sklenil, da bo stopil v stavkovno gibanje ob zaključku letošnjega šolskega leta. Potek stavkovnega gibanja: Do 12. Junija naj se vsi profesorji na vseh srednjih šolah vzdržijo ocenjevalnih konferenc. Opozarjamo, da noben zakonski predpis ne zahteva, da mora profesor že pred 12. junijem izpolniti redovalnico, še več, v duhu zakona mora ocene predlagati sam predmetni profesor na razredni profesorski seji, le ta o njih razpravlja In jih določa. 13. in 14. junija bodo stavkali profesorji in ravnatelji vseh višjih srednjih šol. 13. junija bodo stavkali profesorji In ravnatelji vseh nižjih srednjih šol. 16. Junija bodj atavVall samo profesorji italijanščine na nižjih srednjih šolah. 17. junija bodo stavkali profe- sorji slovenščine in ravnatelji vseh nižjih srednjih šol. 18. junija bodo stavkali profe- sorji tujega jezika na nižjih srednjih šolah. 19. junija bodo stavkali profe- sorji matematike na nižjih srednjih šolah. 20. junija bodo stavkali profe- sorji latinščine na nižjih srednjih šolah. 21. junija bodo stavkali profesorji likovne vzgoje, telesne vzgoje, tehnične vzgoje in verouka. Sindikat še posebej obvešča kolege, letne suplente ln začasne su-plente, da ne bodo Izgubili pravice do plače čez poletje, če se udeležijo stavke, kajti po razsodbi ka-sacijskega sodišča se stavka ne šteje za samovoljno odsotnost. Ravnateljem na slovenskih srednjih šolah priporočamo, da se drže zakonskih predpisov In naj ne kratijo pravic slovenskim profesorjem do stavke, kot tega ne delajo njihovi stanovski kolegi na italijanskih šolah. Odbor sindikata SPD Trst priredi v petek, ■ junija 1969 predavanje Bojan* Pavletiča s temo: Planinci, alpinisti in smučarji med poletnimi počitnicami Predavanje bo ob 20.30 ? Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9. Podporno društvo DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni OBČNI ZBOR v torek, 24. junija 1969 v Trstu v Ulici Geppa 9 ob 20. uri. bor že zahteval. Odbornik Stopper je odgovoril tudi liberalcu Traunerju na njegovo vprašanje o gospodarskem položaju v tržaški pokrajini. Stopper je pri tem naglasil, da je predsednik Berzanti med obrazložitvijo programa zagotovil, da bo odbor spremljal razne faze uresničevanja načrtov CIPE iz let 1966 in 1968. Sklepi CIPE iz leta 1966 se izvajajo ter ostaja nerešeno vprašanje dejavnosti podjetja Sta-bilimenti Meccanici Triestini. Sklepi CIPE iz lanskega leta so se delno uresničili, delno so jih zače U izvajati, delno pa jih bodo šele začeli uresničevati in odbor se zavzema, da bi do tega prišlo. Kar se drugih obveznosti tiče, se vlada zavzema za jedrski po-speševalnik v Doberdobu, podaljšali so zakon o industrijskem področju do leta 1980, zgradili bodo rafinerijo Vincor v industrijskem pristanišču, CIPE je priporočil gradnjo predora pod Monte Croce Camico, poslanska zbornica je odobrila finansiranje dramskega gledališča in v kratkem bodo proučili posebni obrobni položaj naše dežele v odnosu do EGS. Glede nerešenih vprašanj odbor stalno posreduje v Rimu ter poudarja, katera vprašanja so v Trstu najbolj nujna. V zvezi s tem je odločno zehteval v Rimu, da se dodelijo ladjedelnici Arzenal - Sv. Marko zadostna naročila, kar je bilo te dni delno uresničeno, da se začne proučevati nova industij-ska pobuda in da se poveča proizvodnja v podjetju Stabilimenti Meccanici Triestini. VESTI S KOPRSKEGA Sprejem ob prazniku italijanske republike Ob državnem prazniku italijanske republike je italijanski generalni konzul v Kopru dr. Mario Alessi priredil sinoči sprejem v hotelu Triglav v Kopru. Udeležilo se ga je nad 500 povabljencev, med njimi člani izvršnega sveta Slovenije Jožko štrukelj, Bojan Lubej in Vladimir Bračič, sekretar obalnega komiteja ZK Ivan Renko, predsednik obalne konference socialistične zveze Mario Abram, predstavniki vseh primorskih občin in občin hrvatske Istre, predstavniki javnega, kulturnega in gospodarskega življenja koprske obale, predstavniki italijanske unije za Istro in Reko in predstavniki duhovščine. Prisotna sta bila tudi direktor RTV Ljubljana Milan Merčun in direktor tržaškega radia inž. Candussi. Spre jema so se nadalje udeležili tudi številni gostje iz Trsta, med njimi predstavniki Slovenske kulturno go spndarske zveze, direktor Tržaškega velesejma Slocovich, predstavnik ustanove za tržaško pristanišče dr Franzil, direktor Ljudske knjižnice v Trstu Stelio Crise in drugi. Nazionale 15.30 «Putiferio ?a guerra«. Grattacielo 16.00 «Riuscirš d n“jce amico ad impalmare la sua . meta?«. A. Sordi, M. Mastroia" Technicolor. . Fenice 16.00 «Le amanti <•! U , la«. Christopher Lee. Techn-c Eden 16.C0 «Cuore di mamma«. ( la Gravina, Beba Lončar, P*“"n, Leroy. Technicolor. Prepo? mladini pod 18. letom. $ Excelsior 16.00 «L’uomo venuto Krerolino«. Anthony Quinn, Rjr. renče Olivier, Oskar tVerner, ^ bara Jessford. Technicolor. nja predstava ob 22.10. £. Ritz 16.00 «6 simpatiche carogn Robinson, M. G Buccella, A. g Alabarda 16.30 «Le salamaamf^j. Schurer, B. Cuningham. ‘F jg. color. Prepovedano mladim P letom. Filodrammatico 16.30 «A qua^ju5 prezzo». Ira Furstemberg, Kinsky. ,uicida*. Aurora 16.30 ((Commando Aldo Ray. Technicolor. (a(to Cristallo 16 30 «Che cosa ha' i0?i. quando siamo rimasti al Doris Day. Technicolor. cost Capitol 16.00 «Non s' tratta"1 Re, le signore«. Rod Steiger, L ,ano my, George Segel. — PreP°v mladini pod 14. letom. Impero 16.30 «La monaca olor. za«. Anne He.vvvood. Tefn leto*0-Prepovedano mladini pod 1®.- , (a-Vittorio Veneto 16.15 «Crlro'" .plin-ce». J. P. Belmondo, S. L Technicolor. cieW i Astra 16.30 «E per tetto un stelle«. G. Gemma. Technic« Ideale 16.00 «Cenerentola» color. Abbazia 16.30 «Tarzan e -fiume«. J. Muray. M. H« Millay. H Prosvetno društvo v SK#<| j j it. ganizira v nedeljo, 15. JuntJ? .j-a. * let na Vrhniko, na 2rad_\.ataiPsltl •'zviru Ljubljanice in v ° , na se grad. Vpisovanje za Skedenj f se dežu društva vsak dan raze botah in nedeljah od 20-3U pin® ure, za Kolonkovec vpisuj Stančič, Šalita Zugnano l6- ^ SPDT priredi dne 8. Ju" Jn0 V osnovno in srednješolsko rnl*®, se let na Višarje Starejši ,iIij]aV! bodo lahko povzpeli ob spFe »i izkušenih planincev na L° n’ofn( koder Je krasen razgled na jev-Julijce. Zaželena udeležba sl prejet*’ Prosvetno društvo France r eI1o- v Boljuncu priredi 8. jun‘ja ofie dnevni izlet v Goriška ®rdam Kjf! dom vinske kleti v Dobrove". goji bo kosilo. Nato skozi M0?1 z vv na Tolminska korita. Pohiti1 sovanjem pri Slavi Slavec. SPDT priredi 15. t.m. jzleLP°iz!ia' ški grapi v Podbrdo, Wer orSt 1,1 dišče za planince na Črno «goricO. čez Petrovo brdo v prel*P°. Vpisovanje v Ul'ci GepPa ROJSTVA, SMRTI IN Razstave V galeriji Torbandena Je odprta razstava slikarja Nina Perizlja. Razstava bo odprta do 19. junija od 10.30 do 12.30 in od 16.30 do 19.30 ter ob praznikih od 11. do 13. ure V galeriji Kulturnega doma Je odprta razstava Millgoja Dominka -z Ljubljane ln Silvestra Komela Iz Nove Gor'ce. Razstava Je odprta še danes od 10. do 13. ter od 17. do 19. ure. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Uniti bo razstvljal samo še danes Fulvio Monai. V umetnostni galeriji eLa Lanter-nas razstava slik Japonskega slikarja Kuri Tsujimota. Razstava bo odprta do 13. junija. V dvoranah Italijansko • ameriškega združenja v Ul. Gaiattl 1 slikarska razstava Romea Danea. Razstava bo odprta do 15. junija. Včeraj- danes Dne 3. junija 1969 se j? ^ oS*a' rodilo 19 otrok, umrlo Pa Je lina UMRLI SO: 81-letna Na.ta;ij ^ nedet vd. Zangrando, 87-1®-j, seppe de Dotton degli AlDE_sSi, 1 letna Lid-ia Petronio por. ",.flj Gl“' letn-' Giusto Sommariva, 88'F0vJ,’J, vanni Castellana, 76-letm gn* Palmisauo, 53-letnl Giova« j3.lt«1 baz, 55-letni Aldo De Attilio Arrigoni, 88-letna An fur®!,; senhofer, 75-letni GiusepP*' j na Akvedotu, o katerem pisec trdi, di je bil ie pred leti spremenjen v *otok» za pešce, prepovedan avtomobilskemu prometu, ter da začenja dobivati videz «pravega sprehajališča« in »oaze mirui. Čudim se, kako more pisec govoriti o totoku za pešce» in o «oazi miru», ko pa je vendar res prav nasprotno. Res je, da je bila ta ulica v sredini vedno dovoljena samo pešcem, pred leti so tudi prepovedali avtomobilski promet ob strani do Ulice Rossetti. Toda danes se tega skoraj nihče več ne drži. Ulica se je spremenila v pravi parkirni prostor, zlasti od Ulice Rossetti navzgor. Pešci so tu v večji nevarnosti kakor kjer koli drugje, prisiljeni so namreč hoditi ob strani, kjer je cesta za avtomobile, ker je njihov totok» natrpan z avtomobili. Številni avtomobili parkirajo tudi od Ulice Rossetti navzdol, kjer je sicer promet sploh prepovedan. Prav od Ulice Rossetti navzgor se začenja najlepši del za spreha-' janje pod košatimi drevesi. Danes je to nemogoče, ker je sprehajališče natrpano z avtomobili, tako da se lastniki vedno številnejših lo kalov stalno jezijo, ker ne morejo niti namestiti mizic, gostje pa se neradi ustavijo med gozdom avtomobilov, če se lastnikom lokalov sploh posreči kje namestiti kako mizico. (Pustimo sedaj, ko so v teku popravila). Ali res ne bi bilo mogoče odločno nastopiti in poskrbeti, da bi ta ulica kot edina v Trstu zopet res postala notok za pešce» in »oaza miru», in da pešci ne bi bili prisiljeni hoditi ob strani, kjer je cesta za avtomobile. Poleg tega bi morali popraviti tudi pločnike, da avtomobili ne bi mogli voziti po njih, kakor se sedaj dogaja. (Sledi podpis) Preteklo soboto in nedeljo je bil v Gradiški pokrajinski kongres sindikatov CGIL, katerega so se poleg izvoljenih kandidatov udeležili tudi številni povabljeni delavci ter delegaciji CISL in UIL. Glavno poročilo je podal pokrajinski tajnik Bergomas, ter ga spodaj navajamo v daljšem izvlečku. Poročilu je sle-oila živahna debata, pid kateri so podrobneje obravnavali posamezne probleme. Sklepni govor je imel Luigi Nicosia od državnega vodstva CGIL. Na kongresu so izvolili nov pokrajinski odbor in delegate za vsedržavni kongres tega sindikata. Izglasovali so tudi posebno resolucijo v kateri ugotavljajo pomanjkljivosti in neuravnovešenost v goriškem gospodarstvu, kot jih navaja že Bergomasovo poročilo ter navajajo nekaj smernic za bodoče sindikalno delo. Obenem zahtevajo, da mora biti IRI gibalo gospodarskega napredka v pokrajinskem in deželnem merilu. Odobrili so tudi tri priporočila od katerih govori prvo o nujnosti, da se zgradi protosinhrotron na Goriškem v bližini Doberdoba in se zato poziva vlado, da ukrene vse potrebno v tem smislu. V drugem je govor o pristanišču za tovornjake v Gorici ter o ureditvi ustreznih naprav za tranzitni tovorni promet preko goriške železniške postaje. V tretji pa je postavljena zahteva po izboljšanju Govornik je nato nanizal navedbe o delavskih stavkah v ladjedelnici, tekstilni tovarni v Ronkah, borbe delavcev v Solvayju in v Sa-fogu. Naštel je tudi težave in stavke v tovarni Lacego v Rubijah ter po drugih tovarnah. Med 6. in 7. kongresom pa so vkljub težavam zabeležili znaten napredek na sindikalnem področju. Pri tem je o-menil izboljšanje zdravstvenih predpisov na delovnih mestih, kar je zlasti važno za zmanjšanje števila nesreč na delu, saj je bilo lani v državi kar 2528 smrtnih nesreč na delu. Poročilo navaja potrebo izvedbe reforme kar se tiče delavskih stanovanj, zdravstvene pomoči, prevozov na delo itd. Vse naše borbe, je zaključil govornik, ne bodo imele uspeha, če jih ne bo spremlja a tudi borba za mir in bratstvo med narodi. CGIL namerava tudi v tej smeri dati kar največji prispevek. Danes v Gorici seja občinskega sveta Danes se bo nadaljevala ob 18.30 seja občinskega sveta v Gorici za diskusijo o občinskem proračunu. Seja hi morala hiti že prejšnji teden, pa jo je moral župan odpovedati, ker je manjkalo nad polovico svetovalcev. Izgleda, da bo danes udeležba večja, ker so se Mesnice bodo obratovale tudi popoldne. Jutri, 5. junija, na vnebohod: Vse trgovine bodo ves dan zaprte, samo pekarne in mlekarne ter cvetličarne bodo obratovale dopoldne. Ta urnik velja za vse občine na Goriškem z izjemo Gradeža. S ^ ^ zadevneša ! tedri Srleo svTto^lci pripmvih Glavno poročilo na kongresu je 23 diskusijo, imel pokrajinski tajnik CGIL Ful-vio Bergomas. ki je podal pregled de a in dogajanj od VI. kongresa, ki je bil 20. marca 1965 v Tržiču, pa do sedanjega. V tem razdobju se je znižalo število brezposelnih od 3832 na 2405 ob koncu meseca aprila. Vendar pa ta številka ne daje jasne slike o položaju goriškega gospodarstva, kjer dejansko obstaja gospodarski zastoj. Poročilo omenja tudi počasno naraščanje števila prebivalstva, ki se je od 1961 do decembra 1963 povečalo samo za 3450 ljudi v vsej pokrajini. Zlasti je opažati odseljevanje mladih diplomirancev in strokuvno usposobljenih- delavcev, ki ne najdejo primerne zaposlitve doma. Tako se je zmanjšalo števi o zaposlenih v kovinarskih podjetjih, kemičnih tovarnah in v gradbeništvu. Po drugi strani pa se je povečalo število zaposlenih žensk zlasti v likerski, slaščičarski in tekstilni industriji. Kar se tiče zaposlitve ženske sile je Bergomas omenil, da je bila pri pristojnih organih vložena prošnja za zaposlitev žena in deklet z druge strani obme'nega pasu iz Slovenije. O zadevi so obvestili tudi jugoslovanske oblasti in sindikate. Ta problem bo treba po njegovem mnenju skrbno proučiti in upoštevati razpo’ožljivo delovno silo na tej strani meje v deželnem merilu. Tudi na kmetijskem področju niso zabeležili večjega napredka. Le- Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Izlet iz Tržiča na Bled Ob priliki veslaških tekem, ki bodo na Bledu dne 22. junija organizira čolnarsko društvo iz Tržiča avtobusni izlet na Bled. Vpisovanje udeležencev na sedežu društva. Po stopnicah je padel V tržiški bolnišnici so pridržali včeraj za 15 dni na zdravljenju 63-letnega Franca Legišo iz Seslja-na 55, ki je dobil poškodbe po obrazu in na prsnem košu, ko je padel doma po stopnicah. ZAKLJUČENA LETOŠNJA SEZONA Dr. France Bernik crisai delo pisatelja Alojza Rebule Večer je bil v klubu «Simon Gregorčie» - Nasto. pil je tudi pevski zbor društva «Oton Zupančič* Ob prisotnosti precejšnjega števila poslušalcev je klub »Simon Gregorčič« v Gorici zaključil svojo letošnjo sezono, ki je hila, prav tako kot prejšnje, zelo uspešna. Zadnji večer je predaval dr. France Bernik iz Ljubljane, tajnik Slovenske matice, ki je znal tudi tokrat, kot že v preteklosti, pritegniti zanimanje in pozornost poslušalcev, med katerimi smo opazili mnogo študirajoče mladine. Dr. Bernik je govoril o najnovejšem romanu tržaškega pisatelja Alojza Rebule «V Sibilinem vetru« in nekako primerjal to delo s prejšnjim Rebulovim spisom »Senčni ples«. «V obeh delih je skrita duhovna in umetiško oblikovalna problematika pisatelja«, je uvodoma dejal dr. Bernik, «zato je razumljivo, da ne moremo globlje razkriti romana V Sibilinem vetru, če ne poznamo pripovedi izpred osmih let, in obratno. V luči zadnjega pisateljevega romana dobijo tudi nekatere idejno tematske plasti »Senčnega plesa« bolj nazorno podobo.« Nato je predavatelj orisal dogajanje v povesti «Senčni ples«, ki govori o življenju slovenske manjšine na Tržaškem v da- tiiiiiiiiitiuiiiiiimiimHiiiiliiiiliiimiiiiiiiiiMtiimimiUHmMUHnimmiMiiiiiiHimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiirniii NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Romani ponovno župan v Tržiču z glasovi KD Kaže, da so za rešitev krize volitve neizbežne V petek zvečer so demokrščan-skiski občinski svetovalci v Tržiču z relativno večino glasov ponovno pana. Seji niso prisostvovali trije Ravnateljstvo slovenske nižje i svetovalci (dva socialistična in en srednje šole v Gorici vabi starše j komunistični), o katerih teče še dijakov, ki obiskujejo tretji razred j vedno pravda v znani zadevi mest-te šole, na sestanek, ki bo v ne-1 nega avtobusa. Glasovanju ni pri- še. Za demokristjane je program levega centra še vedno veljaven, po njihovem mnenju ni vzroka za izvolili geometra Romani ja za žu-, razkol s socialisti, župan Romani si je pridržali pravico sprejeti mandat. Za socialiste ni več možno Romanijevo županovanje, kajti deljo, 8. junija ob 10.30 v šoli v UL Randaccio 10. sestvoval niti misovski svetovalec in je tako omogočil, da je bil Romani izvoljen. Po obširni debati, v kateri so zastopniki različnih skupin povedali svoje mnenje je prišlo do glasovanja. Romani je dobil 13 glasov svoje skupine, komunist'Franco je ctobil "sedem gla-Danes, 4. junija vse trgovine bo-1 sov, socialist Bonadonna 4 glasove, do lahka, odprte zvečer .do 20. ure.! Iz debate posnemamo najvažnej- lllllll|IIIIIIU*UIIIIIIIII|IIMIt||||tty|||||||||||||t||||||l|l||ll|,U||,||,|f||||„||||||||||||||||||||||||||||n|||||||||||||m|| PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE Urnik trgovin za vnebohod izhajati v novi zunanji obliki pod . _ .naslovom »Economia Isontina«, je ta 1961 je bilo kmečkih delavcev , objavilo v svoji prvi številki med 1622, lani pa jih je bilo le še 1221. drugim tudi maloobmejni blagov-Jkto velja za spolovinarje, ki solni promet v okviru videmskega sporazuma, za katerega navaja za pretekli januar naslednje podatke: Trgovinska zbornica je izdala 3 uvozna dovoljenja za skupnih 184,6 milijona lir in končno je bilo uvoženega na carino še za 84,4 mili-lijona lir raznega blaga. Na carino so uvozili samo mleko za vseh 22 milijonov lir. Na carino pa so uvozili za 19 milijonov lir konj, 11,5 milijona loja, za okrog 35 milijonov drv in drugega lesa ter za nad 18 milijonov lir papirja. Pri izvozu naj omenimo predvsem: tekstil in oblačila za nekaj nad 27 milijonov lir, sanitarne potrebščine 18 milijonov; avtomobilski nadomestni deli za 35,8 milijona; orodje in nadomestni deli 10,4 milijona, opeka 19,5 milijona; ploščice 12,6 milijona, strojene ko- Mali blagovni promet na Goriškem v januarju Uvoz je dosegel nad 104 milijone in izvoz pa nad 184 milijonov lir V -0?’ že A1'4 m,a!-ana' drogerijsko blago j Jih je ooaziti tu pa tam'po "mestu! ric!, ki je v letošnjem letu začelo nad 8 milijonov, papir in papirni ! nncedsinri d hnno dokazal je v prejšnjih letih, da zna podpisati sporazume in programe, izvaja pa le to, kar se mu zljubi. Zaradi tega so še vedno za levi center, so pa za spremembo lludi Komunisti s svoje strani menijo, da je moč doseči koalicijo na levi in zaradi tega apelirajo na tiste demokrščanske" svetovalce, ki pripadajo., levičarskim strujam.. So-cialproletarec je izrekel kritiko dosedanji upravi, nato pa ni glasoval ne'ža^kbmuMStdčhega ne za socialističnega kandidata. Misovec pa je ostro nastopil proti demokristjanom in socialistom, potem pa je odšel iz dvorane in tako o-mogočil izvolitev Romanija. Stanje v Tržiču ie torej tako kot pred občinsko sejo. Kompaktnost demokristjanov in niihova ponovna podpora Romani ju onemogočata vsakršno reritev krize. Nove volitve so tore.i neizbežne Za zaključek še vtis, ki smo ga dobili ob obisku v Tržiču. Da se volitve najbrže bližajo, dokazujejo asfaltiranje ulic in cest, dela, ki leta 1961 šteli še 637 družin, lani pa le 235 družin. Tudi pri neposrednih obdelovalcih gredo isto rakovo pot. Goriško gospodarstvo se je spremenilo iz kmetijsko-indu-strijskega v industrijsko kmetijskega predvsem zaradi bega kmetov z zemlje in zaradi posledic nove državne meje. Eden od vzrokov za prepočasen gospodarski napredek je nezadostna prometna mreža. Šele po 15 letih razprav, konferenc in obetov se gradi avtocesto Villesse-Goriea s predvidenim podaljškom proti Ljubljani, še vedno je odprt problem železniškega tovornega prometa z goriške postaje v Jugoslavijo in dalje proti vzhodu. Veliko oviro za napredek predstavljajo vojaške služnosti, ki zajemajo skoraj dve tretjini površine na Goriškem in skoro polovico v deželi. milijonov, papir in papirni j Dosedanji župan si hoče torej pri-izdelki 10 milijonov itd. I dobiti določeno kategorijo volivcev. Trg Culiat v Gorici urejujejo ŠE DVA VLOMA V GORICI V NEDELJO ZJUTRAJ NA TRSTELJL Za milijon lir dragocenosti j Pozdrav goriškega SPD odnesli tatovi v Ul. Sauroi ob 20-Ietnici PD «Nova Gorica» V lekarnarjevem stanovanju niso našli ničesar V nedeljo zvečer, ko se je vrnila z Izleta domov, je Anita Albreht, soproga Inž. Diega Devetaga, ki stanuje v neposredni bližini karabinjerjev v Ul. Sauro 18 v Gorici, opazila, da so med njeno odsotnostjo neznanci vdrli v stanovanje. Iz predala v spalnici so ji odnesli nekaj gotovine in več dragocenosti v skupni vrednosti enega milijona lir Tatvino Je takoj prijavila preiskovalnemu oddelku karabinjerjev. Ti so ugotovili, da so tatovi obiskali tudi stanovanje lekarnarja dr. Renata Marzinija, ki stanuje nasproti Albrehtove, tam pa niso imeli sreče ker niso našli ničesar In so morali oditi praznih rok. Karabinjerji so ugotovili, da so vlomilci tudi v teh dveh primerih uporabili dleto, s katerim so vlomili ključavnici, da so lahko prišli v stanovanje. Za družino To-riggiani v Ul. Roma je to v nekaj dneh že tretji primer vdora v tuje stanovanje z Isto tetiniko. Do sedaj niti policija niti karabinjerji niso izsledili krivca, ali krivcev in meščani, zlasti tisti bolj petični, se sprašujejo, kateri bo sedaj na vrsti. Iz goriške bolnišnice Prejšnji večer, nekaj pred polnočjo je padel na cesti z vespo 18-letni Franco onzari iz Villesseja. Pri tem je dobil poškodbe na lobanji in prsnem košu; kljub temu pa je prišel še sam domov, kakor je povedal včeraj zjutraj oče, ki ga je pripeljal v goriško bolnišnico. Pridržali so ga na opazovanju. Ob 12.30 včeraj so nudili prvo pomoč 25-letnemu Karlu Lavrenčiču iz štandreža, Mihaelova ul. 15, ki je dobil poškodbe na prsnem košu in levem zapestju pri trčenju s fiatom 850 na križišču ulic Boccae-cio in Cadorna v Gorici. Okreval bo v 5 dneh. Glavni govor je imel sodnik Hvala iz Nove Gorice - Igrala je godba iz Prvačine Dva zastopnika goriškega Slovenskega planinskega društva, podpredsednik Bernard Bratoš in odbornik Peter Čermelj, sta v nedeljo zjutraj zastopala zamejske planince na proslavi 20-letnice obstoja Planinskega društva Nova Gorica, ki je bilo pri planinski koči na Trstelju. Ob prisotnosti velikega števila ljudi, med katerimi je bila zelo močno zastopana mladina, je proslavo otvoril predsednik PD Nova Gorica Mihelj, nakar je irpel slavnostni govor sodnik Alfred Hvala iz Nove Gorice, dolgoletni predsednik novogoriškega planinskega društva. Za njim je spregovoril še urednik Planinskega vestnika Tine Orel, pozdrave svojih društev so prinesli še zastopniki SPD Gorica (Bernard Bratoš, ki je nogovoriškim planincem daroval v imenu Goričanov bakren krožnik z vrisanim goriškim motivom), planinskih društev iz Ajdovščine, Vipave, Sežane in Kopra. Po govorih je sledil kulturni spored, pri katerem, se je množica planincev prav po domače zabavala. Igrala je tudi godba iz Prvačine. našnjih dneh., prešel na najnovejši roman, v katerem se je pisatelj samo navidezno umaknil v rimsko preteklost. Osebe v romanu so dovršeno izdelane, zelo jasni so tudi zapleti dogajanja, »človek« je v tem Rebulovem romanu v središču dogajanja. Predavateljeva izvajanja je občinstvo nagradilo ž navdušenim ploskanjem. Po tem začetnem delu večera so prišli na oder pevci moškega zbora društva »Oton Župančič« iz štandreža, ki so pod vodstvom Franca Lupina zapeli nekaj pesmi. Deležni so bili ploskanja s strani prijateljev kluba, ki so jih v tej dvorani prvič poslušali. S tem nastopom štandreških pevcev, je dejal predsednik kluba Marko Waltrisch, se je klub pridružil praznovanju ob ■■ stoletnici čitalnice v tem goriškem predmestju Izrazil je tudi prepričanje, da bodo ti mladi pevci še kdaj na. stopili na kakem klubskem večeru. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE V tednu od 25. do 31. maja s« je v goriški občani rodilo 27 otrok, umrlo je 16 ljudi, poročil se ni noben par, oklicali pa so jih 7. Rojstva: Jožko Devettd; Fabio Macuzzi, Paolo Segalla, Mario Rus-so, Franco Medeot, Gabriele To-masdn, Paola De Marco, Angela Franti, Damiano Marchesan, Mau-ra Selva, Diego Rossi, Denis Pe-tean, Cinzia Bor&i Lugnan, Tullio Oiancarella, Elisabetta Furlan, Sabrina Buttignon, Cristira Visantan, Maria Moretto (rojena mrtva), Alberto Bisceglia, Stefano Bergomas, Enrica Leghissa, Luca Macoratti, Michela De Dorigo, Luisa Škorjanc, Germano Gerardi, Antonella Chionchio in Nicola Gregoris. Umrli: gospodinja 74-letna Carla Galpin; gospodinja 90-letna Maria Foghini, vd. Grassi; upokojenka 79-letna Angela Tušar vd. Bevk; gospodinja 76-Ietna Rosa Fiorelli vd. Boschi; gospodinja 74-letna Paola D’Agnolo, vd. Bissi; upokojenka 83-letna Emilia Zorzettig, vd. Veni ca; gospodinja 60-letna Firmd-na Dreosto por. Del Degan; upokojenec 63-letni Giuseppe Tronkar; eno uro stara Maria Russo; upokojenec 60-letni Luciano Bregant; delavec 58-letni Vincenzo Maligoj, 54-let ni dr Luigi Fabbro; gospodinja 84-letna CaTmela Gašperini, por. Francescato; gospodinja 73-letna Ida Pussig, vd. Medeot; upokojenka 87-letna Amabile Peteani, vd. Azzan in gospodinja 80-letna Cie. mentina Prinčič, vd. Tronkar. Poroke: Nobene. Oklici inž. Bruno Bigot in uradnica Nadia Leban; prof. Elio Di-nelli in gospodinja Franca Blasi-ni; mehanik Francesco De Santo in šiviija Emilia Accurso; uradnik Raimomdo Burcheri in tiskarka Anna Maria Pian; električar Clau-dio Simionato in delavka Gabriel-la Milvia Piovesana; študent Piero Fidanza in prof. Maria Luisa Mac-caluso; nogometaš Edoardo Reja in učiteljica Livia Contin. V Gorici so ukradli avto V ponedeljek zvečer okrog polnoči j« Giovanna Famea por. Giu-liani iz Gorice, na Korzu Italija 122, parkirala svoj avto alfa ro-meo giulia 1300 na cesti blizu svojega doma. Ko je včeraj zjutraj hotela z avtom po opravkih, je u-gotovila, da so neznanci ponoči avto odpeljali. Ni ji preostajalo drugega, kakor da je tatvino prijavila na kvesturi, ki sedaj išče sledu za tatovi. CORSO. 17.00: «Stuntman», G. Lol-lobrigida in R. Vicario, barvni film. VERDI. 17.30—22: «La notte del giomo dopo«, M .Brando, R. Moreno. Kinemaskope v barvah. Mladini pod 16. letom prepovedano. MODERNISSIMO. 16.30—22: «La battaglia del Sinai«, A. Dayan in Z. Revah; italijanski kinema-skopski film v barvah. VITTORIA. 17.15: »Cuore di mam-ma«, C. Gravina in B. Lončar; italijanski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Le amanti dl dracula«, C. Lee in R. Davies; ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Tržič AZZURRO. 18.00: «L’alibi«, V. Gass-man in T. Aumont. Barvni film. EXCELSIOR. 16.00: »Stuntman«, Gina Lollobrigida in R. Vicario. Barvni film. PRINCIPE. 18.00: «Sull’orlo della paura«, L. Harwey in M. Far-row. Barvni film. Novn Gorico Soča. «Sodoma in Gomora«. Ameriški barvni — ob 18 in 20.30. Svoboda (Šempeter): »Brazpravni zakon« — Italijanski barvni — ob 18. in 20.30 Deskle: «Daleč od razuzdane mno- - žice«, ameriški barvni film — ob 20. uri. Prvačina; «Nevada Smith«, ameriški barvni film — ob 20. Šempas: «Upor», japonski barvni film — ob 20.30 Kanal: «Koraki revolverašev«, a- meriški barvni film — ob 20.30. Renče: «Lawrence arabski« — Angleški barvni — ob 20 30 OE2URN1 LEKARNE gorica Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel 2972. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna «AUa salute« — Ulica Cosulich — tel. 72480. VELIK ODMEV DISKVALIFIKACIJE EDDYJA M£RCKXA Predsednik UCI A. Rodoni napovedal strogo preiskavo Osuplost in ogorčenje - Kolesarji zahtevajo reformo sistema antidoping in zaščito MILAN, 3. Predsednik med- narodne kolesarske zveze Adriano Rodoni se je danes sestal s tajnikom UCI in predsednikom belgijske kolesarske zveze Mauricem Moysonom. Oba sta prišla v Milan po presenetljivi in neverjetni vesti, da je trenutno eden najboljših kolesarjev na svetu Eddy Merckx užival poživila. Rodoni je izjavil, da bo osebno vodil preiskavo. V zdravniške izsledke niti najmanj ne dvomijo, pač pa bo treba raziskovati »druge zadeve,). Tudi za predsednika UCI gre za spletko, ker pozna Merckxa kot. poštenjaka in za odličnega kolesarja. Tudi Maurice Moyson je istega mnenja. Belgijec je poudaril, da Merckx ni otrok, ki bi se poslu-žil mamil v etapi, ki mu ni mogla škodovati in po kateri bo moral nujno na zdravniški pregled. Rodoni je odpotoval v spremstvu dveh članov italijanske kolesarske zveze Lombardom in Menandrijem v San Pellegrino, kjer se bo lotil «policijske» preiskave. Iz Bruslja so najavili prihod v Milan bivšega glavnega tajnika belgijskega olimpijskega odbora Luca Silanca. ki je izvedenec za športno pravo. Silence bo stopil takoj po prihodu v Milan v stik z Merck-y.om. Eddy Merckx se neverjetno sramuje obtožbe in obsodbe. Sedaj je v Milanu, vendar ponoči, kot je izjavila njegova žena Claudine, ni zatisnil očesa. Lahko se torej govori o tragediji kolesarja ki se čuti nedolžnega, a se ne more braniti in ne dokazati, da je njegova vest čista. Eden od spremljevalcev ekipe Paema, kateri pripada Merckx, Giacotto, je še enkrat poudaril nesmiselnost uživanja mamil v etapi, ki je sledda dnevu počitka in ki ni predstavljala kot za kolesarje na koncu splošne lestvice nobene nevarnosti. Giacotto je kritiziral tudi obnašanje direktorjev posameznih ekio in tudi žirije, ki je vodstvo Faeme obvestilo o diskvalifikaciji leaderja lestvice eno uro pred startom. Precej se je ugibalo o posodi za vodo, ki je ni bilo na Merckxo-vem kolesu. Zadevo pa je pojasnil direktor ekipe Farma Marino Vigna. Merekx je pred startom etape Parma - Savona odšel v cerkev in je iz previdnosti odnesel posodo s seboj. Tudi za Vigno obstaja možnost spletke in je na vprašanja novinarjev odgovoril, da jim v nekaterih hotelih ne dovolijo, da bi v kuhinji nadzorovali pripravo jedi' za kolesarje. Zveza italijanskih profesionalnih kolesarjev je danes objavila poročilo o sestanku, kateremu je predsednik Fiorenzo Magni načeloval včeraj zvečer v Paviji. Iz poročila je razvidno, da so vsi prisotni izrekli Merckxu solidarnost ter izrazili bojazen, ker jim norme ne dovoljujejo nobene obrambe. Kolesarji oporekajo veljavnost norm in predlagajo, seveda v primeru pozitivnosti zdravniškega pregleda, stopnjevanja kazni, ki naj bi se začelo z denarno. Poleg tega pa zahtevajo reformo sistema anti-doping in bodo njihove zahteve predočili podtajniku ministrstva za zdravstvo Usvardiju. Diskvalifikacija Merckxa je naletela tudi v tujem tisku na ostre kritike. V Belgiji, kjer so hoteli delavci tovarne Citroen stavkati, zasledimo v vseh časopisih izraze osuplosti in ogorčenja. «Katera tolpa je na skrivaj podtaknila požiralo Eddyju Merckxu» se sprašuje «Soir)> in dodaja vedno v vprašalni obliki, če je postal žrtev spletk. Medtem ko «Libre Belgi-que» označuje kot «prevaro» seznam zdravil, ki so v nekaterih državah prepovedane, v drugih pa ne. trdi «La Cite», da je Merckx žrtev strahovite spletke. Vsi časopisi pa so si edini v trditvi, da Merckx ni imel razloga, da bi za-užil poživila v etapi, v kateri bi lahko zmagal tudi «če bi kolesaril z eno samo nogo«. Tudi angleški tisk obširno piše o »zadevi Merckx». «Daily Express» pravi, da so z diskvalifikacijo Belgijca spremenili Giro dTtalia v pravcati pogreb. «Daily Mirom, ki je mnenja, da gre za spletke, pa pravi, da je lahko kdorkoli podtaknil Merckxu poživila. Precejšen odmev tudi v švicarskem tisku. «Tribune de Lausan-ne» piše med navajanjem, da je lahko kak neznanec podtaknil Merckxu poživilo, «skora.j o neverjetni zadevio in se sprašuje: »Kaj ni morda neverjetno, da bi Merckx zaužil poživila?« Diskvalifikacija Merckxa je sprožila v Belgiji pravcato diplomatsko akcijo, številni poslanci so vložili interpelacije, minister za zdravstvo pa je zahteval od orga-nzatorjev kolesarske dirke in od Rodonija podrobno poročilo o zadevi. Belgijska televizija bo preki- nila vse oddaje o Giru, ker je dirka po diskvalifikaciji Merckxa izgubila na zanimivosti. Belgijski minister za kulturo, turizem in šport je brzojavno obvestil Merckxa, da je zahteval od italijanskih vladnih organov strogo preiskavo. Danes so se sestali predstavniki tovarne Faema z odgovornimi za kolesarsko ekipo in Merck-xom. Kaže, da bo vodstvo ekipe vložilo pri sodišču prijavo proti neznancem. Vsi so namreč prepričani, da gre za namerno protizakonito dejanje. Nocoj je prispel v Milan Luc Silence, ki bo kot izvedenec za športno pravo proučil «zadevo Merckx». V MLADINSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Breg-Libertas 2:0 (0:0) S to tekmo so Brežani končali prvenstvo BREG: Žerjal, Slavec, Gerli, Husu, Bandi, Čuk I., Glavina, Zahar, Krmec V., Čuk M., Berdon. V nedeljo so mladinci odigrali odgodeno tekmo proti ekipi Liber-tas in so zaključili tako svoj nastop na mladinskem pokrajinskem prvenstvu. V teku prvenstva so mladinci odigrali 27 od 30 predvidenih tekem, ker je kriška ekipa Vesna izstopila iz prvenstva, medtem ko se je pa Esperia odpovedala povratni tekmi. Z rezultatom ne moremo biti preveč zadovoljni, saj bi se ekipa lahko uvrstila na precej višje mesto, kot ga je dokončno zasedla. Brežani so imeli v tem prvenstvu lepo priliko, da bi I se potegovali za prvo mesto ter so liiiiiliiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;ii||||||||||l|||||l|||||||i||l|||||||||1|llll|||||||||||||||l||||lll,i,„II||ll||||,,,l(||,| . • - •** . KOLESABSTVO «(ilR0 D IIALIAk 19. ETAPA Basso osvojil obe poletapi «Giro» je prispel do Dolomitov - Skupna lestvica brez večjih sprememb S. PELLEGRINO TERME, *. — Z obema današnjima poletapama, na katerih je zmagal Basso, se je »Giro» končno približal Dolomitom, ki bodo verjetno prinesli dokončno odločitev na tej dirki. Po odhodu Merckxa je ostal na tem delu proge en sam favorit in to je Gi-mondi. Le smola ali nepredviden dogodek bi mu lahko onemogočila osvojitev prvega mesta. V prvi današnji poletapi se je praktično vse odločilo v zaključku dirke, ko se je skupina 13 vozačev pognala proti cilju, takoj za njo pa vsa glavnina, ki je zaključila svojo vožnjo z zaostankom 3”. Lestvica: 1. Marino Basso, ki je prevozil 115 km dolgo pot od Pavie do Zingonie v 2.5F28” s p. h. 40,241 km na uro. V njegovem času so prispeli še: 2. Zandegu 3. Durante 4. Bitossi 5. Sgarbozza 0. Morellini 7. Cravero 8. Dancelli Merckx se je zaradi razočaranja in obupa razjokal 9. Ballini 10. Neri itd. Druga poletapa je imela odločilni trenutek približno 15 km pred ciljem, ko je ušlo pet tekmovalcev, od katerih sta nekaj kasneje padla Salina in Altig, ostali trije pa so nato opravili poslednji nalet v katerem si je Basso priboril že četrto etapno zmago. Lestvica: 1. Basso, ki je 'prevozil 100 km dolgo progo od Zingonie do San Pellegrino Terme v 2.46’07” s p. h. 36,119 km na uro 2. Paolini v istem času 3 Benfatto 2” zaostanka 4 Corti 17” 5. Chiappano 18” 6. Salina 33” 7. Altig 8. Bitossi 3'21” 9. Dancelli 10. Neri itd. Skupna lestvica: 1. Gimondi 82.16'01” 2. Zilioli 2’13” zaostanka 3. Schiavon 2’51” 4. Bitossi 3’10” 5. Miohelotto 3’25” 8. Cdlombo 3’35” 7. Dancelli 6’22” 8. Mori 7’38” 9. Moser 9'59” 10. Altig 14'48” itd. BUKAREŠTA, 3, — Na evropskem amaterskem boksarskem prvenstvu sta v četrtfinalu izpadla dva jugoslovanska tekmovalca: v mušji kategoriji je Sovjet Novikov premagal po točkah Mirkoviča, v lahki kategoriji pa Romun Čutov Vujina prav tako po točkah. Italijan Grasso pa se je z gladko zmago (p.t.) nad Angležem Nedhamom uvrstil v polfinale muš-je kategorije. Italijanski boksar minimušje kategorije Franco Udella se je uvrstil v polfinale evropskega boksarskega amaterskega prvenstva. Udella je s silovitimi udarci prisilil Turca Telela, da se mu je predal. V četrtfinalu srednje kategorije je Jugoslovan Parlov odpravil po točkah nevarnega Poljaka Gortata. TENIS PARIZ, 3. — Organizatorji letošnjega mednarodnega teniškega prvenstva Francije so namenili najvišje uvrščenim igralcem visoke nagrade. Tako bo prejel zmagovalec med moškimi posamez- niki skoraj 4.500.000 lir. Trije Avstralci in en Holandec, vsi profesionalci, bodo nastopili v četrtek v polfinalu posameznikov na drugem mednarodnem odprtem teniškem prvenstvu Francije. V prvem dvoboju se bosta spoprijela Red Laver in Tom Okker, v drugem pa Ken Rosenwall in Tony Roche, ki Je po zagrizeni borbi premagal presenetljivega »killerja» profesionalcev Jugoslovana Franuloviča v petih setih. V četrtfinalu je Laver premagal Spanca Andresa Gimena, Okker pa je izločil Avstralca Johna New-comba. V ženski konkurenci je Američanka Nancy Richey premagala v četrtfinalu rojakinjo Julie Held-man, Avstralka Margaret Court pa prav tako rojakinjo Kerry Mel-ville AVTOMOBILIZEM ATENE, 3. — Finec Pauli Toivo-nen je na avtu porsche «911 S» osvojil prvo mesto na rallyu «A-kropola«. 2 je bil Anglež Roger Clark na avtu ford «escort» MODENA, 3. — Jutri se bo v Modeni začelo evropsko prvenstvo v rokoborbi grško - rimskega sloga. Prijavilo se je 170 borilcev iz 21 držav. Prvenstvo bo trajalo štiri dni. v začetku prvenstva tudi več časa vodili na skupni lestvici. V nadaljevanju prvenstva pa so si svojo prednost zapravili. Velik del krivde nosijo igralci sami, ker se niso udeleževali treningov ter so večkrat s svojo neresnostjo zapravili marsikatero tekmo, delno pa je vplivala nanje odsotnost trenerja, ki jih je v začetku odlično pripravil nato pa jih je prepustil same sebi. Od 27 odigranih tekem so mladinci zmagali dvanajstkrat, enkrat so zmagali b. b., dvakrat so igrali neodločeno trinajstkrat pa so bili poraženi. Dosegli so 39 golov, prejeli pa 43. Na končni lestvici so zasedli 6. mesto z 28 točkami. Svoje letošnje zadnje srečanje so Brežani lepo in uspešno zaključili. Vesel zaključek pa je skvarila poškodba vratarja Žerjala na roki, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Tekmo bi Brežani lahko osvojili že v prvem polčasu, a so jo po večjem naporu šele v zadnjem delu igre, ko so nastopali le v desetih. V prvem polčasu so Brežani igrali vse premalo odločno ter niso dovolj napadali nasprotnike, ki so bili tehnično slabši. V prvem polčasu so zapravili številne priložnosti, da bi ukanili nasprotnikovega vratarja. Istočasno pa so igralci tudi preveč zadrževali žogo. Brežani so si s to zmago priborili višje mesto, kajti prav Libertas je do te tekme bil na 6. mestu. Ekipa pa se v tem srečanju ni preveč izkazala, če 'izvzamemo nekaj bliskovitih protinapadov Bonazze in Arteritana. Prav slednji pa je povzročil, da je ekipa v drugem polčasu povsem popustila, ko ga je sodnik po večkratnem prerekanju izključil. Brežani, ki so v glavnem napadali, niso znali zaključiti svojih akcij. Že v 7’ p.p. je Berdon z nevarnim strelom za las zgrešil cilj. Nekaj minut kasneje pa je zamudil Glavina krasno priliki, ko je sam pred vrati zgrešil. Tudi nasprotniki so medtem časom nekajkrat resneje zaposlili Žerjala. V 8’ d. p. se je Žerjal poškodoval. Na njegovo mesto je stopil Berdon in Brežani so igrali v desetih. Nasprotniki so skušali izkoristiti svojo številčno premoč ter so se pognali v napad. Kmalu pa so jih Brežani zaustavili in so sami prešli v napad ter so stalno o-grožali nasprotnikova vrata. V protinapadih so zadeli nasprotniki dvakrat drog, medtem ko so Brežani v 28’ povedli z Glavino po krasni Čukovi akciji. Gol je nasprotnike precej zmedel, tako da so povsem popustili. Brežani so nato zapravili še številne prilike. Dve minuti pred koncem pa je postavil Krmec končni rezultat K. B. liiifiiiiiiiiamiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiijiiii ZE SEDAJ BLAZNE PONUDBE Inter ponuja za Luigija Rivo 1 milijardo 300.000.000 lir Vodstvo Cagliariju je ponudbo zavrnilo MILAN, 3. — Komaj se je zaključila prvoligaška nogometna sezona, že se oglašajo mogotci, ki ponujajo za noge (glave gotovo ne) nekaterih nogometašev neverjetne zneske. Do sedaj rekordno vsoto je predsednik Interja Fraizzoli ponudil za sicer odličnega Rivo: 1 milijardo in 300 milijonov lir. To vest je danes potrdil tajnik Interja Manni, ki pa se je skušal rešiti v «koL z izjavo, da ne gre za vsoto denarja, pač pa protivrednost v igralcih. Cagliariju so namreč ponudili za Rivo nekatere nogometaše Interja, katerih vrednost na nogometnem trgu doseže nad milijardo lir. Vodstvo Cagliarija je ponudbo zavrnilo, vendar ni izključeno, da se bo še premislilo. Tega mnenja je verjetno tudi tajnik Interja, ki je izjavil, da «se bodo pogajanja na nogometnem trgu zaključila 10. julija. Do tedaj — je dodal Manni — bo vse možno.* D #fe Odbojkarska šesterka Krasa s trenerjem prof. Drasičem. Zgoničani so osvojili v prvenstvu odlično tretje mesto .............................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiimniliimiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiMUiiii»"" Kras osvojil tretje mesto po zmagi nad šesterko PAV Kras — PAV Videm 3:2 (3:15, 15:11. 9:15, 15:9 18:16) KRAS: Kobal; Škrk, L. Milič, Guštin, živec (k), Budin, Z. in B. Simone ta. PAV: Starti, Armano, Travagli-ni (k), Aliorandi, P. in R. Kleiner. SODNIKA: Cassani (Go) in Zia-ni (Ts). Uradno se je moško odbojkarsko prvenstvo D Lje zaključilo že prejšnjo nedeljo, ko so goriški gasilci z nezasluženo zmago v Zgoniku osvojili naslov prvaka, medtem ko je bilo drugo mesto na točkovni razvrstitvi oddano šesterki ACE GAT. Predvčerajšnjim pk so odigrali' nekatera odložena srečanja. Najzanimivejša borba je bila v Zgoniku, kjer sta se pomerili šesterki videmskega PAV in domačega Krasa. Pred tekmo sta imeli obe ekipi isto število točk, tako da je oilo srečanje ne le prestižnega pomena, temveč direktni spopad med kandidatom za tretje mesto. Vreme pred tekmo ni bilo ravno idealno: nadležen veter je zadajal žogi dokaj čudne parabole, medtem .ko je sonce tu pa tam »pokukalo« izza oblakov in tako u-stvarjalo še večjo zmedo na igrišču. Tekma je bila zelo čudna in muhasta, potek igre pa je bil naklonjen zdaj eni zdaj drugi šesterki. te izvzamemo četrti in peti set, lahko trdimo, da sta obe šesterki tekmovali, katera bo bolj banalno grešila. Edino olajševalno okoliščino predstavlja veter, ki je odločilno vplival na točnost igre. Začetek tekme je potekal v znamenju popolne premoči videmskega predstavnika in Kras je zbral le tri točke. Tako bogat »plen« gostov pa ni bil sad izredne igre: krasovc; so namreč zaigrali obupno raztrgano in zaspano (morda je bila to posledica legalne ure?) Tudi drugi set ni obetal veliko dobrega za domače barve, saj so Videmčani že vodili 8:5. Tedaj so krasovci zaigrali za spoznanje bolje in, čeprav z veliko težavo osvojili set. Tretji set je bil ponovno porazen za domačine, ki se niso še »zbudili« in so predvajali igro, ki ni bila le mučna za oko, temveč je bila tudi neproduktivna. V četrtem setu smo vendarle bili priča preporodu Krasa, ki je zaigral z večjo zagrizenostjo in živahnostjo. kar ;e spravilo v škripce gostujočo šesterko. Kazalo je, da se bo Kras v petem setu z lahkoto uveljavil, a bili smo priča ponovnemu katastrofalnemu začetku domačinov, ki so dopustili Videmčanom, da so močno povedli (8:2). Tedaj so Zgoničani poskrbeli za presenečenje in s požrtvovalno igro skoraj dohiteli PAV. Videmčani so postali živčni in so si tako- — b s — RIO DE JANEIRO, 3. — Dva navijača nogometnega kluba Fla- se je pogovarjala o nedeljsld vS[ mi med obema ekipama, P ”^9- rekoč skopali jamo. saj so vztrajali, mengo sta do smrti pretep s podajami s prsti in sodnik je kega 23-letnega pristaša piskal marsikatero napako. Krasov" I;-------------------> ci, ko so videli, da jim sodnik piska skoraj vsako žogo (veter je bil tedaj posebno «živahen»), pa so sistematično podajali le s čekiči in ta poteza je bila odločilnega pomena. Kljub dobremu finišu Zgo-ničanov je imel PAV na razpolago 5 match - žog, toda krasovci so se z neverjetno zagrizenostjo uspešno rešili iz nevarnih voda. Kras je dohitel PAV ob stanju 16:16 in tedaj je uspelo domačinom zbrati še dve točki, ki sta jim prinesli zmago. ker je žalil njuno moštva vi. !< « i pa se je izrodil v prepir, rem sta pristaša Flamenga cama ubila svojega sogovom* 1" SOFIJA, 3. — Na mednar?^. atletskem mitingu v Sofiji J strijska Ilpna Gusenbauer ^ vila odlično značko v skoku šino: preskočila je 184 cm ^j ko letvico, kar je nov avS.jjyii rekord obenem pa tudi naj tej letošnji rezultat na svetu disciplini. lllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIMillllllinilllllllliuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllMl11 MU'...... N A M! IN! TENIS NA GOSTOVANJU V ZDA Presenetljiva zmaga Korpe in Stipančiča Takoj po državnem prvenstvu Jugoslavije, ki je bilo prejšnji teden v Sarajevu, sta odpotovala Ištvan Korpa in Antun Stipančič v ZDA, kamor so ju povabili tamkajšnji organizatorji. V New York sta prišla tudi znana češkoslovaška reprezentanta Stanek in Miko, še najmočnejše predstavništvo pa je poslala Japonska. Zastopata jo namreč Ka-sai in šigeo Ito, slednji še s svežim naslovom svetovnega prvaka, ki ga je osvojli v aprilu na letošnjem svetovnem prvenstvu v Mtin-chnu. Jugoslovanska reprezentanta sta se najprej pomerila v ekipnem tekmovanju z Japonsko, kjer pa nista mogla preko častnega poraza s 4:1. V tekmovanju dvojic sta Korpa in Stipančič šla preko vseh pričakovanj. Zasedla sta celo prvo mesto po napetem finalnem dvoboju z japonskim parom Ito - Kasal z rezultatom 2:1 (15:21, 21:10, 21:19) V tekmovanju posameznikov je • .sveto*1 3 zmagal po pričakovanju a vse prvak šigeo Ito, a mu n' sr-j it lahko, eno tekmo je le >z= negs to po zaslugi izredno nadar.l . Antuna Stipančiča. Mlad' jjjvO' slovan igra vedno bolj _ zan pf' kar je že dokazal na državfl je venstvu v Sarajevu (prema* cd° šurbeka, Veoka itd.) in sed gjn# odpravil svetovnega prvaka v dveh setih (21'16, 21:18>• Na končni lestvici je Stip®11^ res izrednem drugem mestu 5o svetovnim prvakom, za n}™11 ^ uvrščeni znani igralci, kot Kasal, Miko in Stanek. Lestvica posameznikov: ^ 1 1. Ito (Japonska) 6 zmas poraz; 5 2. Stipančič (Jugoslavija 3. Korpa (JugoslavFa) 4 * 6 7 *'J Kasa.i (Japonska) 4 "L M*ko (CSSR) 4-3: 6. Stane’? (CRSR) 3-4; 7. Lee IZDA' 2-5: 8 Svveris (ZDA) 0-7. Ji 44. MAKS ZADNIK Med Snežnikom in morjem Spomini na NOB ■ Istrski odred v Brkinih in Istri Tam smo počivali. Globoko sem se zamislil nad trpljenjem protifašističnih borcev in milijonov ljudi v zaporih in taboriščih smrti pa tudi tistih, ki so umirali pod strašnimi bombardiranji po vsem svetu. Trnovski gozd, Kozje stene, planota gorja ali kakorkoli naj se ta kraj imenuje, se je vsakemu borcu vtisnil neizbrisno v spomin kot kraj trpljenja za svobodo, šli smo naprej, a spomin na trpljenje in gorje je ostal. Še danes je živ v zavesti in podzavesti slehernega borca. Spet smo nosili radijske postaje. Hodili smo že več kot dve uri navzdol in prišli okoli 15. ure v Mrzlo rupo, toda še vedno ni bilo konca te strašne poti. Kapetan Jaka, ki je kraj poznal, nam je rekel, da imamo še dve uri poti do Vojskega, kjer bomo počivali. Ni pa povedal, da je čas hoje odvisen od hitrosti! sicer pa on ni nosil. Nihče ni verjel, da bo poti kdaj konec, nihče ni mogel več hoditi in nositi. Vsi smo bili tako izčrpani in lačni, bili smo prepričani, da je dosegla naša zmogljivost skrajne meje. Nihče več ni verjel, da bi zmogli prenesti ta bremena še približno 10 km daleč. Toda preostali sta nam samo dve preprosti možnosti: iti in preživeti ter zmagati ali obnemogli tu zmrzniti. Zmagala sta volja po življenju, zavest in nagon samoohranitve, ki so nam pomagale, da smo vzdržali še te zadnje napore. Napotili smo se dalje proti Vojskemu; v začetku smo zmogli prehoditi še po 100 in več metrov brez počitka. Potem smo počivali in šli spet naprej, šlo je vedno težje. Preden smo prišli na Vojsko pa smo lahko prehodili brez počitka samo še po 10 do 15 metrov. Okoli 18. ure smo končno le prilezli do zaselka Vogalce. Tu smo po 23 urah nepretrganega prenašanja 35—40 kg težkih bremen vendarle odložili te dragocene tovore. Bilo je konec poti, ki je bila v našem življenju najnapornejša in bo ostala vsem, ki smo jo prehodili, v spominu kot trpljenje, ki je prispevalo k naši osvoboditvi. Na Vojskem smo že 19. februarja zvečer izročili radijske postaje in ujetnike štabu XXX. divizije. Borci so našli zavetišče v bližnji hiši in takoj kot pobiti pospali. Za mene pa še niso bili končani vsi napori tega dne. Moral sem še poiskati borcem hrano in jo skuhati, saj nismo mogli vedeti, kaj se še lahko zgodi, šele pozno, okoli 21. ure, sem dobil približno 20 kg mesa, stalil sneg in meso skuhal. Okoli 23. ure je bila jed kuhana; razdelil sem jo po porcijah in jo odnesel do onemoglosti utrujenim borcem. Mnogi so pojedli, nekateri pa so bili tako utrujeni, da so hrano zaužili šele zjutraj. POČITEK NA VOJSKEM IN POHOD V ČEPOVAN Po hudih naporih prejšnjega dne in noči smo noč od 19. na 20. februar mirno prespali. Mnogi pa zaradi preutrujenosti niso mogli zaspati. Komandir Janež je dopoldne sklical četo v zbor. Opravili smo pregled in ugotovili, da so borci sicer vsi v glavnem zdravi, vendar ima večina do krvi ožuljene noge in bi morali vsaj tri dni počivati, da si opomorejo. S komandirjem sva napisala poročilo o oborožitvi, obleki, moralnem in zdravstvenem stanju čete in ga poslala štabu XXXI. divizije. Odločili so, da četo začasno priključijo k XVIII. brigadi, ki je bila tam in smo ji tudi formalno pripadali, vendar se dotlej nismo poznali. Pri tej brigadi naj bi tudi dobivali hrano. Na Vojskem smo ostali tri dni, najprej smo bili dva dni v neki hiši blizu cerkve, en dan pa blizu štaba divizije. Vreme je bilo prve dni zelo hladno, hrano pa smo dobili le po enkrat na dan in sicer kos mesa in porcijo juhe. Primanjkovalo je tudi vode za umivanje in kuhanje. To nas je skrbelo in nam povzročalo težave. Morali smo poskrbeti, da se borci spočijejo in si opomorejo. Ukrepati je bilo treba takoj, ker nismo vedeli, koliko časa nas bo sovražnik pustil mirovati. Prav tedaj je partizanski tisk prinesel novice z jaltske konference, ki je bila od 5. do 11. februarja. «Trije veliki« so s konference sporočili svetu, da bodo združeni narodi kmalu dokončno uničili fašizem in osvobodili vse narode sveta izpod njegove tiranije. Borcem smo obrazložili sklepe jaltske konference in jim prebrali deklaracijo, ki so jo z navdušenjem sprejeli in to je okrepilo zaupanje v skorajšnji,! uppeh naše borbe. Vsi smo bolj slutili kot vedeli, da se bliža konec vojne, nihče pa ni mogel vedeti, kaj vse bomo še morali prestati, preden bo bojni bes utihnil. Zlasti je bilo težko prenašati glad, ki je bil čedalje hujši sovražnik. Ko nam je bilo najtežje, smo se tolažili z upanjem, da Rdeča armada prodira proti Berlinu in Dunaju in nam bo pomagala uničiti fašiste. Vznemirjala pa nas je nemič zahodnih sil v Italiji in.na. zahodni fronti. Vsi borci so na sestankih in političnih' urah povpraševali, kdaj bo konec vojne, vendar jim zanesljivega odgovora nihče ni mogel dati. Počitek smo kar najbolj pridno izkoristili za politično vzgojo. Pazljivo smo proučevali Leninove članke, ki smo jih dobili v raznih brošurah. Zlasti pa navajali borbo komunistov, ki ima namen osvoboditi delovne ljudi revščine in izkoriščanja. Bili smo ponosni, da k tej borbi prispevamo vse svoje napore. PROSLAVA 26. OBLETNICE RA V ZGORNJI TREBUŠI 2. februarja smo se zbrali pred štabom divizije in v se*" it«- koloni po eden krenili proti Zgornji Trebuši Pri zbo^ r srečal tudi kapetana Draga Masla, mojega bivšega konian%e-Kolona se je pomikala počasi in se vila kot kača P° L if ženih strminah Okoli 11. ure smo prispeli k skupini n pti se ustavili Tu so nas razporedili po hišah in gosp°d® ape-poslopjih, šele zvečer okoli 18 ure smo dobili nekaj ‘ ^0-Bili smo hudo lačni. Stikali smo okoli hiš in na nekeiUp rSv rišču našli kup jabolčnih tropin ter jih kot kure zbirali. c ;2-so bile gnile in že dva ali tri mesece stare 2e P°Pol,:]etnlC.e februarja smo zvedeli, da bo zvečer proslava 26 Bi' Rdeče armade. Zbrali smo se v velikem skednju, M ] okrašen z zastavami in gesli. Najprej je pevski zt)Oi js9f pesem «Hej brigade...«, potem pa sta govorila Polip0 pl0". XXXI, divizije in član pokrajinskega komiteja KPJ slavi smo zakurili kresove in streljali v zrak ter tako 1 ^ resnično navdušenje nad zmagami naše osvobodilne in Rdeče armade. . Naslednje jutro <23. februarja) smo zgodaj krenil' ^ Cepovanu. Hodili smo po globokem snegu, grapah >n 8l)j« benih in okoli poldne prispeli na Cepovan. To P°lup0si|1 pa je bilo za nas znatno lažje kot prejšnja, ker nisII1Porpene radijskih postaj. Na Cepovanu so se zbrale skoraj vse $e enote IX. korpusa. Prišel je tudi ruski bataljon. p°P^8r#11 je s črnim osebnim avtomobilom pripeljal tudi k0”11 korpusa podpolkovnik Jože Borštnar s štabom korpusa in težko orožje pa so pripeljali s kamioni. Postavili so „ < in začeli pripravljati hrano. Večina borcev je bila ot,'etjU s° angleške in nemške uniforme. Vse je bilo živahno, in mazali orožje. Tu sem prvič videi angleške «Piate» sti>< OP tizanske «partope». Čeprav se je zbralo veliko borce-vsi dobili dobro kosilo in še dodatek. Prvič po odL 0Dle' Mašuna smo se nasitili. Pogled na tolikšno število dobr . ji* čenih in z modernim orožjem oboroženih partizano ^' kamione in topove ter dobra hrana, je spodbudno ( NaaaiTevaizle UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA, mesečno t#* vnaprej četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka » tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dm (1.000 starih dinarjev), letno m0 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaAfcj® <0 ^ Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoč) račun pr) Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca- trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - MaU 0Claw beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ne naročajo pri upravi - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «SocletA Publlcltk ItaUana« — Odgovorni urednik. S.IANISI.AV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst