Štev. 92.
V	Ljubljani, ponedeljek dne 1. aprila 1913,
Leto I*
vrnmmumtm
mfFmm
—pf
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom	K	T50; a pošto	celoletno K 20’—,	polletno
K	10’—,	četrtletno K 5'—, mesečno	K	1'70.	—
Z; inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja	upravništvu.	:::
Telefon	številka 118.	:::
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje nt preneha in da dobe vse številke.
„DAN
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	...	K	18-—	Četrt leta	...	K	4-50
Pol leta	...	K	9-—	En mesec	...	K	1'50
V upravništvu prejeman na mesec K 1’20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	...	K	2Q-—	Četrt leta	...	K	5 —
Pol leta	...	K	10-—	En mesec	...	K	1-70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se laliko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naroč.iine.
List se us‘avlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Boj za slovenskega otroka.
»Graški Tagblatt« prinaša iz pred sodišča slučaj, pri katerem hoče dokazati, kaka krivica se Nemcem godi, ker se jim ne prepuščajo slovenski otroki v šolo in vzgojo.
Krojač Jurij Pričeli (ozir. Pritzl) je bil pred leti določen kot varuh Terezije Laufer, ki je sedaj stara sedem let. Dal jo je o oskrbovanje dvema zakoncema Diamant blzu Št. Lenarta. Da bi iz otroka kaj pametnega postalo — tako pravi »Tagblatt« je hotel Pritzl dati deklico, ki je imela doslej slovensko vzgojo, v nemško šo-
lo.	Lani o veliki noči je torej zahteval Pritzl^ od Diamanta, da mora dati otroka v nemško šolo
—	v šulferajnsko v Šent Lenartu. — »da bi se poleg nemščine naučila tudi kulturo ...« Pritzl pa ni imel namena, da bi s tem iz otroka izte-pel slovensko dušo...« Občina pa se je pritožila ozir. — kakor trdi »Tagblatt« — začela je brezmejno gonjo proti Diamantu; tako, da so Diamantovi — »da bi jih ne pregnali ali celo ubili« — bili primoran vzeti otroka iz nemške šole in so ga dali v slovensko. Ko je o tem iz-' vedel varuh Pritzl, je pisal takoj vodji slovenske šole v Šent Lenartu, Kopiču, da mora nemudoma otroka iz slovenske šole odposlati v nemško šolo, ker on on kot postavni varuh zahteva, da se otrok nemško vzgoji. Kopič pa se baje na pismo ni oziral, odgovora ni dal in o-troka je obdržal v slovenski šoli.
Ker je Pritzl videl, da nič ne opravi, je poslal junija meseca svojo ženo v Šent Lenart, da naj otroka vzame in ga pripelje v nemški Gradec, kjer mu bo zagotovljena nemška vzgoja in nemška kultura.
Tako je prišla deklica v Gradec in v zač. šol. leta so jo opisali v nibelunško šolo. Šentlenart-■ čani pa so se — baje ne da bi imeli za to pra-. vico — pritožili in so zahtevali, naj se varuh odstavi, deklica paj pride zopet k Diamantu in vpiše naj se v slovensko šolo. Tožili so celo, da je Pritzl deklico odpeljal. — Oblast se na to pritožbo baje ni ozirala — na pritisk sodnije, pa je Pritzl vendar moral izjaviti, da bo še nadalje varuh, da pa bo poslal deklico nazaj v Šent , Lenart pod pogojem, da bo hodila v nemško šolo. Tako je prišla deklica oktobra meseca zopet v Šent Lenart.
	■	
	LJ	
• •• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
•••
•••
mmmmmmjiu w.i juiir ni |
Posamezna številka 6 vinarjev. ^
n:	Uredništvo in upravništvo:	:~
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica U. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se pla^a: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana to zahvale vrst« 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telef.m	številka	118.
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
Cez četrt ure se prikaže stric Stojko. Bil je to človek okrog petdesetih let, pogumnega in negrdega lica. z izrazom krepke volje in odločnosti.
»Stojko, povej kje tvoj sin — ti veš, kam si ga skril — da te ne bo bolela glava.«
Po teh besedah je enooki strastno nagnil steklenico z žganjico. Oko se mu je svetilo in iz njega so sršale iskre. Potem je dal steklenico tovarišu.
»Ne vem kje je.« odvrne starec.
»Veš. gjavr, veš!« zarohni nanj strastno zaptij.
Starec je znovič tajil.
»Počakaj, saj nama poveš!«
»Zobe ti izbijem in jutri te povlečeva peš s seboj,« se mu pogrozi tržaščast.
»Storita z menoj kar hočeta, imam le eno dušo,« odvrne starec krepko.
»Pojdi nekoliko na stran in razmisli si. da ti potem ne bo žal...« reče mu enooki s hinavsko krotkostjo. Njemn je šlo samo za.to, izvabiti iz starca odkupnino, katero mu je imel muhtar predložiti. Bilg jeto prava pjemba. toda ona sta hotela to tako zavleči, da bi to iz-gledalo kot prostovoljno darilo. Takšna'lopovstva so se vršila na ta način.
Stric Stojko se niti ni ganil.
Komaj so imeli Slovenci otroka v svojih »krempljih« — tako piše »Tagblatt« — že je bila v slovenski šoli, namesto v nemški. Ko je Pritzl to Diamantovim očital, so Diamantovi rekli, da ne morejo prenašati pritiska slovenskih nasilnežev, ki ne puste otroka v nemški šoli. Novembra meseca je Diamant pisal Pritzlu, da mu je celo občina prepovedala dati deklico v nemško šolo.
Sedaj je pa gospoda Pritzla potrpežljivost minila. Obnil se je na vodjo nemške šole (piše sc Flory) in na bivšega, Nemcem prijaznega obč. svetnika Scdmureka, da naj napravita red. Flory je svetoval Pritzlu, naj se obrne na dež. šol. svet. FJory je spisal pritožbo, ki jo je Pritzl podpisal. Pritzl se je obenem pritožil pri oblasti. Ta je zahtevala, od občine Šent Lenart, naj se ne vmešava v priv. razmere in naj ne brani, da preide Terezija Laufer iz slovenske šole v nemško šolo. Deželni šolski svet je prejel pritožbo v kateri ss je Pritzl pritoževal, da je Kopič po sili vzel deklico iz nemške šole in da jo je obdržal v sjovenski šoli proti volji varuha. Dež. šol. svet je pozval učitelja Kopiča, da se opraviči. Kopič se je vsled te ovadbe, ki je mrgolela samih neresnic, čutil prisiljenega, da je vložil tožbo proti Pritzlu in proti nemškemu u-čitelju F10ryju.
Pri obravnavi, ki se je vršila te dni, se je baje pokazalo, da je bilo Diamantovim vseeno, v kako šolo hodi deklica in da je le pod pritiskom »slovenskih hujskačev« ostal otrok v slovenski šoli.
Sodišče je obtoženca oprostilo, češ, da je bila deklica s silo vzeta iz nemške šole itd., kakor so trdili zgoraj.
To je list iz kronike naših razmer na narodni meji.	M.
Dijaške stavke.
O dijaških stavkah se je mnogo pisalo, ko so hrvaški srednješolci napovedali in izvršili svoj štrajk. Sedaj se je slučaj ponovil v Galiciji. Rusinski učiteljiščniki so napovedali stavko, ker se je eden njih kolegov ustrelil. V Lvovu je bil izključen rusinski pripravnik Czornij in sicer vsled tega, ker je baje prodajal slike Siczin-skega. Drugi trdijo, da je imel slike nekaterih rusinskih agitatorjev.
Neki poljski profesor je naročil nekemu poljskemu dijaku, naj kupi od Czornega več slik, te je predložil konferenci, in ta ga je izključila. Eni trdijO, da je bil Czornij izključen iz vseh galiških preparandij, oficielno poročilo pa pravi, da je bil izključen samo z lvovskega u-čiteljišča. Naj je že res to ali ono, res je, da se je Czornij bal očitanj od strani staršev in je šel v go£d in se je ustrelil. V pismih, ki jih je zapustil tovarišem, je povedal, da se je ustrer lil vsled tega, ker je bil izključen. Mladino je to razburilo in je napovedala stavko.
Tako imamo v Avstriji drugi slučaj dijaške stavke in že drugič ga je povzročila politika. V šoli imamo vedno dve smeri: ena, ki hoče obvarovati šolo pred vsemi javnimi dogodki, in druga, ki dela na to, da se šola ne zapira pred življenjem. Kdo ima prav?
Na eni strani lahko opažamo, da politika v vzgoji mladine škoduje, da odvrača mladino od samovzgoje, od lepe literature in šolskih dolžnosti, in da taka šola le prerada rodi enostranske ljudi, ki lete v politiko in javno življenje brez globokega znanja in kmalu omagajo. Na drugi strani pa zopet ni dobro, ako ljudje, ki zapuščajo šolo nimajo nikakega zanimanja
■9B99EfBn5i9£
za javna vprašnja in posvete vse svoje življenje svojemu trebuhu.
Šolske reforme zadnje dobe so imele namen dati mladini več svobode, nego jo je imela poprej, in zgodilo se je to z dobrim namenom. Zal, da se je ta svoboda v marsičem napačno razumela. Naravno je, da mladina preskoči meje dovoljene svobode, nasprotno pa je bila hrv. dijaška stavka lep dokaz mlade solidarnosti. Slučaj Czornij je svarilen zgled, kako se proti mladini ne sme postopati. Lahko, da je Czornij res imel one slike — nekatere ljudi politika bolj vabi nego druge — kazen je bila neprevidna in le profesorska kratkovidnost je mogla — mogoče zaradi strankarskega stališča — narekovati kazen, ki je zahtevala mlado življenje.
Kakor je opravičen klic, da politika ne spada v šolo, prav tako je napačno strogo postopati nasproti mladim ljudem, ki jih zgodaj zvabi političen boj.
Vseh teh dogodkov pa je seveda najbolj kriva vladna politika, ki povzroča v državi take razmere, pa naj bo na Hrvaškem ali v Galiciji ali na Kranjskem — mora že šolska mladina s stavkami protestirati proti tem razmeram.
Začudena nad toliko drznostjo sta ogledo vala drug druzega in se potem besno obregnila na starca.
»Ali si čul, starec?« zavrešči enooki.
»Nimam kaj premišljevati; pustita me domu,« odvrne mračno.
Zaptija postaneta besna.
»Muhtar, pograbi tega starca. In enooki vzame v roke korobač.
Muhtar in Canko sta prosila, naj se usmilita revnega starca.
Namesto odgovora ga enooki sune z nogo, da pade na tla. Potem pa kakor besen plane nadenj in ga jame tepsti, kamor je dosegel. Starec Stojka je nekaj časa kričal, stokal, potem pa omolknil; obilni znoj je polil čelo mučitelja, utrujenega od tega dela.
Na smrt pobitega starca izvlečeta ven, hoteč ga oživljati.
»Povejta mi, kadar pride k sebi. da ga naučim govoriti.«
»Prosim te, Hadži-aga, usmili se revnega starca, ker novih muk ne prenese!« je prosil vneto Canko.
»Živio cesar, komita!« se je razjezil trža-ščast. »Saj tudi tebe je treba kar obesiti! Ti zbiraš okrog sebe puntarje in bržkone skrivaš tudi čobana. Ne bo škodovalo, če te preiščeva.«
Canku se nehote spremeni obraz. Enooki dasiravno je bil omamljen od žganjice. je zapazil njegovo zbeganost. Ves osupel se obrne k tovarišu:
»Jusuf-aga, pojdiva pogledat, pri tem gjav-ru ni vse v redu,« mu reče. Na to oba vstaneta.
»Kakor se vama poljubi,« reče zamolklo Canko in gre s svetiljko naprej.
Povsod ju je vodil, prihranivši čumnato za nazadnje. Posvetil je tudi tamkaj. Na začrne-lerri stropu je bila luknja, katero, kadar je bila
Razkol v srbskem klubu bosanskega sabora.
V	srbskem klubu bosanskega sabora so bile krize že od začetka na dnevnem redu. Srbski poslanci, ki so bili v začetku vsi združeni v enem klubu in tvorili močno stranko so nazadnje le spoznali, da so preveč zaupali vodstvu kluba, ki je popolnoma prešlo v vladno službo. Zato je nezadovoljnost vedno naraščala, poslanec za poslancem je izstopal iz kluba, kar je po-menjalo popolno nesoglasje s klubovo politiko. Svojo pozicijo pa si je klub oziroma njega vodstvo s svojo taktiko povodom zadnjih dijaških dogodkov v Sarajevu, ko je klub zavzel stališče, popolnoma nasprotno pojmovanju vse javnosti. To je zadalo enotnosti kluba zadnji udarec. Opozicija kluba, ki je po zadnjih dogodkih vedno naraščala je hotela zadeve z klubom končno urediti in zahtevala jasnosti. Ali do sporazuma v načelnih vprašanjih ni prišlo, pač pa je izbruhnila kriza, tako, da sta predsednik kluba Kokanovič in podpredsednik dr. Šr-škič odložila svoja mesta in izstopila iz kluba, za njima pa izstopi še več poslancev, tako da znači ta razkol v klubu tudi razpad istega. Tako se razdle srbski poslanci na dve skupini, eno ki bo šla isto pot kot dosedaj, a druga bo pa zadala srbski politiki v Bosni popolnoma drugo smer za dobrobit srbstva v anektiranih zemljah. Demokratizem, ki ga dosedanji srbski klub ni poznal, je temeljna točka v programu te noye in zdrave skupine! Delitev duhov je torej popolnoma na mestu, posebno y zemlji kakor je Bosna, ker so v veljavi še stari principi in stare tradicije nedemokratske vlade močnejšega nad slabim! Srbska javnost pozdravlja ta razkol, ki priča novo poglavje v srbski politiki ter popolno osamosvojenje srbskega demokraškega elementa od . ljudi, ki so vodili politiki v službi raznih Burianov, Benkojev in Pittnerjev!
Macedonija.
Iz Sofije se poroča, da je pričakovati letošnjo pomlad odločilne akcije v Macedoniji. V dobro informiranih krogih, ki so v zvezi z bulgarr sko revolucionarno organizacijo v Macedonijj se trdi, da dospe te dni v Štjp, kjer je središče bolgarske propagande, nad sto četašev, ki pri-neso seboj vsa navodila za ustajo. Zaupniki v štipskem okraju so že popolnoma informiranj o dohodu ustašev, ki bodo potovali v maniih skupinah oboroženi z ročnimi bombami ter že medpotoma uprizarjali atentate na železniške vlake, ki vozijo turške vojaške transporte ter municijo, ter razstreljevali z dinamitom železniške proge in tunele. V osrednji macedonski organizaciji pa je opažati mrzlično delovanje, posebno od onega časa, ko so dobili od delegatov Miletiča in Georgova iz Peterburga poročilo, da ni treba upati nikake pomoči od vesesil. Zato pa hoče organizacija sama začeti akcijo, da opozori Evropo na macedonske dogodke. Hri-sto Matov eden voditeljev te revolucionarne organizacije izjavlja, da je položaj v Macedoniji napet do skrajnosti, da je pričakovati za letošnjo pomlad najrazburljivejših dogodkov. V Sofiji se organizirajo četaški oddelki, v katere sje je upisalo veliko akademične mladine ter se pripravljajo na odhod v Macedonijo.
~~ DNEVNI PREGLED.
—	Občinski svet ima rednoseio v torek, dne 12. aprila ob šestih zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poglavitno sledeče točke: A. Javne seje. 1. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. O dopisu županovem glede volila Albina Tertscheka v Be-rolinu mestni občini. 2. O dopisu županovem glede ustanovitve občinskega posredovalnega urada. 3. O prošnji Uršule Kalin za izbris služnosti za kopanje gline na njeni posesti. 4. O razpisu deželne vlade glede podelitve Matije Debeljakove ustanove. IV. Finančnega odseka poročila: 1. O prošnji trg. in obrt. zbornice za določitev prispevka za zbornične prostore. 2. O prošnji konzorcija mizarjev za doplačilo za mizarska dela v šoli na Prulah. 3. O prošnji Mart. Snoja in dr. za najem mestne senožeti. 4. O prošnji Roze l ili za odstop prednosti nekemu posojilu na njeno hišo. 5. O ponudbi za najem hotela «Tivoli«. 6. in 7. O dopisu županovem glede kredita za darila povodom streljanja planinskih polkov in za darilo povodom planinske avtomobilske tekme. V. Stavbenega odseka poročila o prošnjah za razde-ltve parcel in o dopisih mestnega magistrata glede izpremembe regulačnega načrta za nekatere ceste v okolici nove c. kr. državne obrtne šole ter delne regulacie Tržaške ce$te ob viški meji. IV. Odseka za olepšavo mesta poročili: 1. O dopisu županovem glede gospodarstva v gozdih podturnske grajščine ter razpisa službe gozdarskega pomočnika. 2. O imenovanju parka ob Bleiweisovi cesti. VII. Direk-torija mestne elektrarne in mestnega vodovoda poročili: 1. O dopisu mestnega magistrata glede izpremembe vožnega reda ter revizije tarifov
Rezervni zaklad nad 500.000 kron.
Obrestuje hranilne vloge po čistih 4
zaprta, ni bilo moči opaziti. Canko e vedel, da je Ognjanov skozi njo dospel na podstrešje ter verjel, da jo je zopet zaprl. In dovolj mirno je popeljal tjakaj Turka in posvetil.
Prvi njegov pogled je bil proti stropu.
Predor mu je odprt zeval nasproti.
Le malo je manjkalo, da se Canko ni zgrudil na tla. Turka sta ogledala čumnato.
»Kakšna luknja je tam?«
»Na stropu?« pošepeta Cank°- Noge so se mu šibile in oprl se je ob steno.
Tržaščast vojak je zapazil kaj se godi ž njim in da je to od strahu.
»Posveti mi bolje, jaz zjezem kviškp,« reče. Med tem se je porodila v njem neka neprijetna misel in poklical je tovariša.
»Hasan-aga, ti si višji; ti muhtar, skloni se!«
Hasan-aga. kadar je bil dobro pijan, je znal biti tudi dobro hraber; pijanost ga je napravila zverinsko krutega ter razvnemala v njem junaško kri. Stopil je muhtarju na hrbet.
»Čorbadži, daj luč, ali ne vidiš?«
Canko mu poda svetilko, bled kakor stena.
Enooki posveti najpoprej s svetilko v Rre-dor, potem Pa sam spleza za njim in po gibanju njegovega telesa je bilo moči spoznati, da se obrača na vse strani s svetilko v roki. Na to pa skoči doli in reče:
Crbadži. koga si skrival tukaj?«
Canko je gledal, kakor brez pameti. Ni vedel kai odgovoriti. Tega večera je doživel toliko strahp ip muk, da se mu je dozdevalo, kakor bi se mu sanjalo. Misli so se mu begale. Na daljša vprašapja je odgovarjal pptrto in preplašeno.
»Verisinejn.. da v Klisuri da komita jasnejši odgpvor. Ondi je boljša ječa... Nocoj boš tq prenočil,«.
Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. 72% bre? odbitka rentnega davka.
In vojaka ga zapreta v temno in mrzlo čumnato. Canko je bil toliko omamljen, da se je zbrihtal šele čez nekaj časa. Prijel se je za glavo in jo stiskal, kakor bi hotel zabraniti, da mu razum ne bi odletel. Obupno je tarnal in stokal.
Duri so se odprle; čul se je Dejkov glas.
»Kaj misliš, Canko, kaj počnemo sedaj?«
»Ne vem, baiDenko, svetuj mi!«
»Ti veš, kakšna je Turkov slaba stran. Zapri oči in daj, samo. da se odkrižaš... Dfu-gače te bosta vlačila po konakih in sodnijah, dokler te popolnoma ne ugonobe. Revni stric Stojko, tudi ta bi se bil zapiogel z malim rešiti pogina ... Daj. Canko. daj... bel denar za črne dni!«
Prišla je tudi bulka objokana.
»C^nko. dajva! Ne bodi ti žal za ničemur, Canko! Drugače se ne rešiš iz krempljev teh krvolokov... Stric Stojko je že umrl... Oh, mati, kaj vse smo doživeli!«
»Kaj naj dava žena? Saj veš, da nimava niti počenega groša.«
»Djva trak z denarji.«
»Mar Donkin trak z rubetami?«
»Dqnkin, saj druzega nimava; dajva ga, samo da se rešiš... Le pomisli, t&prokleta bol-vana že zopet povprašujeta po Donki.«
»Stori, bulka, kar ti je Bog vdihnil, jaz sem prišel ob pamet,« vzdihne Canko v ječi.
Zena in Dejko odideta.
Čez trenutek se zasveti skozi špranje luč in duri se odpro.
»Canko pojdi ven. ne boj se,« reče Dejko; vojaka sta vendar-le dobra človeka — celo bodalo sta ti vrnila. Po ceni sem ga odkupil,«
In sklonjvši .se k njegovemu ušesu, mu polpeta: '
cestne elektr. železnice v Ljubljani. 2. O prošnji »Pevske župe za Ljubljano« za brezplačno razsvetljavo. VIII. Volitev zastopnika mestne občine ter namestnika v kuratorij zavoda za pospeševanje obrti. IX. Samostalni predlogi:
1. Obč. svet. Ant. Likozarja o kanalizaciji na Privozu in v Hrenovi ulici; o zgradbi mostu na Prulah; o vodovodu in razsvetljavi in nasipanju Orlove ulice; o napravi javnega pisoarja ob Gruberjevem mostu; o napeljavi vodovoda na Barje. 2. Obč. svet. Matije Rothla glede preuredbe stavbnega reda osobito z ozirom na zgradbo eno- in dvodružinskih ter de-lavsikh hiš; glede ustanovitve stanovanjskega odbora in stanovanjskega nadzorstva; glede odstopa cenenih stavbišč za zgradbo malosta-novanjskih hiš; glede oprostitve malostano-vanjskih hiš od občinskih ter eventualno deželnih doklad. 3. Obč. svet. J. Smoleta glede nadomestitve lesenih mostičev v Trnovskem okraju z betonskimi; glede razširjenja Jeranove ulice; glede naprave stopnic pri Gradašči-ci; glede električne razsvetljave v kopališču pri Koleziji in na Zeleni poti. 4. Obč. svet. M. Rothla in Jak. Smoleta glede preureditve kopališča v Koleziji; glede raznih kanalizacij, regiulacije itd.; glede prepovedi kopanja na »Pasjem brodu«. 5. Obč. svet. Franca Kosa glede pobiranja užitnine od potnikov na kolodvoru ali vsaj tik kolodvor, poslopja; glede dohodov do Gruberjevega kanala in Ljubljanice na Prulah ter prireditve prostorov za pranje. 6. Obč. svet. J. Marinka glede regulacije Martinove ceste. 7. Obč. svet. M. Lillega in J. Reisnerja glede pomaknitve magist. uradnikov v I. razred aktivitetnih doklad. 8. Obč. svet. J. Jegliča glede zveze med Komensko ter Ilirsko ulico. 9. Obč. svet. H. Brandta glede poprave potov v tivolskem gozdu. 10. Obč. svet. T. Novaka glede oddaje mestnih senožeti v najem. — B. Tajne seje: Personalnega in pravnega odseka poročila:	1.	O prošnji nekega
uradnika mestnega magistrata za vštetje v javni službi prebitih let v službeno dobo. 2. O disciplinarni zadevi nekega mestnega uslužbenca. 3. O dopisu davčne administracije glede imenovanja treh zaupnikov za sodelovanje pri prireditvi osebne dohodarine. Finančnega odseka poročili: 1. O prošnji vdove nekega ma-gistratnega uradnika za podaljšanje miloščine.
2. O prošnjah četvero vdov mestnih uslužbencev za zvišanje vdovnine. Obrtnega odseka poročila o prošnjah za razne obrtne koncesije.
Častni večer vzornemu sokolskemu delavcu Pavlu Skaletu. V soboto zvečer je priredil Ljubljanski Sokol svojemu častn. članu Pavlu Skaletu časten večer v mali dvorani Narodnega doma. Ob tej priliki mu je izročil diplomo častnega članstva, s katerim ga je društvo počastilo za 25 letno delovanje v društvenem odboru, kjer je bil Skale ves ta čas blagajnik. Večera so se med drugimi udeležili tudi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, državni poslanec dr. Ravnihar in starosta Slovenske Sokolske Zveze dr. Oražen. Navzočih je bilo tudi več zastopnikov raznih sokolskih društev. Dasi je bil večer lepo obiskan, vendar je bilo pričakovati, da se bodo člani Ljubljanskega Sokola te pomembne priredbe v večjem številu udeležili, kakor so se. Časten večer zahteva častne udeležbe! Brat Murnik je kot starosta Ljubljanskega Sokola napil jubilantu v izbranih besedah in mu izročil diplomo. Zahvaljeval se je za slavje brat Skale spominjajoč na zgodovino starega Sokola. Imenom Gorenjske župe je pozdravljal slavljenca brat dr. Kušar, imenom »Sokolske Zveze« pa brat starosta dr. Oražem, ki je žel za svoja izvajanja obi-
lo	pohvale. Burno pozdravljen je izpregovoril tudi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Povdar-jal je, da je večer posvečen staremu Sokolu, če-gar zasluga je, da se je sokolska ideja vkoreni-nila na rodovitnih tleh. Očita se nam, pravi govornik, da nimamo naraščaja. A naš naraščaj je v Sokolstvu. Škandalozno je kako se zadnji čas preganjajo sokolska društva. Na najostudnejši način se je vrglo sokolstvo iz šolskih telovadnic. Občina, dežela in država ima interes, da biva zdrava duša v zdravem telesu. Kot župan ljubljanske občne protestira proti malenkostnemu stališču, ki ga zavzemajo gotovi krogi proti Sokolstvu. Zupan izjavlja, da bo on, in ljubljanska mestna občina v vsakem oziru podpiralo Sokolstvo. Laž je, da bi bilo učilnicam na škodo, ako se goji v njih sokolska telovadba. Viharno odobravanje je sledilo njegovim izvajanjem. Na častnem večeru je z priznano marljivostjo in preciznostjo sodeloval salonski orkester Sokola I. in oddelek pevskega zbora Slavca. Pohvalno je končno še omenjati postrežbo novega restavra-terja Dražila.
Vprašanje ljubljanske realke je kar najaktualnejše. Velevažna zadeva je to. V prihodnjih
»Le trenutek imej še potrpljenje, potem pa bodisi mi njih, ali pa oni nas; naj se to enkrat konča. Saj tako ni moči živeti dalje...«
XXXIII.
Zmagovalci goste premagane.
V	tem hipu je Ognjanov trkal na vrata Petra Ovčarova. Ne imajoč toliko moči. da bi prenesel grozne duševne muke pri pogledu na ogavnosti. ki sta jih doprinašala vojaka, na katere je gledal skozi špranjo v stropu; ne imajoč moči. da bi zadržal svojo roko pred krvavo osveto proti tem podležem, kar bi bila velika nepremišljenst z jako slabimi posledicami: je Ognjanov kakor znorel skočil na ulico in stekel naravnost proti stanovanju strica Stojka. Duri so se odprla.
»Kje jp Peter?« je vprašal, pozabivši na to, da se skriva.
Slovenska Šolska IVhtica.
Tiho in od javnosti neopaževano deluje naša »Šolska Matica.« Letos je izdala za svoje člane štiri lepe knjige: Letopis. Didaktiko III. del. Zgodovina Slovencev in Črtice o zrako-
•	plovstvu in aviatiki. Kdor bi mislil, da so to knjige, ki spadajo samo v šolske knjižnice bi se zelo motil. Razven Didaktike, ki je namenjena šolskim krogom, so vse druge tri knjige splošno
dneh se ima odločiti, jeli naj se razcepi dosedanja ljubljanska realka v slovensko in nemško, jeli naj se dosedanja realka utrakvizira ali pa naj trajajo še naprej i za dijaštvo i za profesorje neznosno stališče. Denarno vprašanje je vseka-ko pomembno pri tem, a nič manj pomembno ni šolsko vprašanje samo po sebi. V V prihodnji ponedeljek se vrši pri tukajšnji c. kr. deželni vladi konferenca glede realke. Povabljen je tudi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar in zastopnik deZelnega odbora. Nemci in klerikalci so baje domenjeni kako bodo s pomočjo vlade usilili ljubljanski občini glede preosnove realke tisto stališče, ki ga oni hočejo. Ne vemo sicer kako stališče je zavzel k danem vprašanju klub naprednih občinskih svetnikov. Vsekako pa se nam zdi opravičena želja, ki prihaja iz profesorskih krogov, da naj bi se v tako važni šolski zadevi zaslišalo tudi ninenie naših šolnikov. Brez obširneje ankete bi ne kazalo ralčnega vprašanja definitivno reševati.
Perutninarska razstava. Brez velikega hrupa smo dobili v Ljubljani perutninarsko raztavo, ki dela čast perutninarskemu društvu, ki jo je priredilo in vsem onim, ki so razstavili. Po besedah nekega strokovnjaka je naša perutninarska raztava lepša od graške in zagrebške. Razstava je brez velike reklame že včeraj privabila mnogo obiskovalcev, — do mraka jih je bilo 1655 — gotovo veliko število. Razstava se danes zatvori in naj jo danes obišče, kdor si jo že-
li	pogledati. Raztava je skozi in skozi zanimiva, vidi se na nji, koliko lepega hrani naše domače gospodarstvo in koliko lepega bi se dalo urediti s pravo rejo. Sedanja razstava bo gotovo marsikomu dala veselje za domačo rejo. Na razstavi ne vidimo samo kuretine, ampak tudi nekaj golobov, ptičev, fazanov, nekaj kuncev in celo kragulja ter nekaj drugih posebnosti. Perutninarska razstava je tudi na zunaj zelo u-kusno urejena, vhod obdajajo zelene smrečice in oddelki so primerno okrašeni. Sredino razstave krasi lep paviljon tvrdke Stupica, ki je razstavila razne potrebščine za perutninarje in za ku-rorejo. Poleg tega je razstavila nekatere stvari drogerija »Adrija« in Šarc. Pri razstavi sodelujejo gospodične v narodnih nošah. Vrt v Unionu je za razstavo zelo primeren. Otvoritev razstave se je vršila v soboto ob 11. dopoldne. Dež. vlado je zastopal svetnik pi. Detela, dež. odbor dr. Lampe, Ljubljanskega župana svetnik dr. Zarnik, kmet. družbo svetnik g. Pirc. Razstavo je otvoril g. nadz. Legvart. Na to je pozdravil prireditev dr. Lampe in je navduševal za napredek v tej stroki. Potem so si zastopniki skupno ogledali razstavo. Bili so iznenadeni nad lepimi komadi, in nad obilim številom živali. Zastopane so vse pasme. Naravnost krasni eksemplarji! Šport je zastopan po g. H. Franzlu, posestniku v Ljubljani z raznimi fazani, beločopki itd. Jajčarce — talijanske so že zelo razširjene. Plemena za meso so zastopana po Plimontti Rouls, Orpington, Brahma itd. Ugaja posebno Langthan g. Franzl-a in g. Klofutarja iz Tržiča. Lepi so eksemplarji Peking-rac, pozornost vzbujajo purani g. Mulley-a iz Logatca. Vsa razstava je lepo dekorirana; krase jo razni tiči. Lep je paviljon g. Steiner, kjer so razstavljena razna v to stroko spadajoča orodja in oprave. G. Čvančara je razstavil iz drogerije razna sredstva za konserviranje jajec in zdravila za perutninarstvo. V mali dvorani je razstavljena literatura za male živali, zajcev raznih plemen, krmila g. Poistererja, semena g. Lassniga. Vse je okusno in krasno aranžirano. Omeniti je vzoren kurji hlev g. mojstra Trenka, ki ga je razstavil, hleva za kunce g. R. Treo iz Ljubljane, razna zaklopna gnjezda itd. Nedeljo popoldne je delovala komisija za ocenjevanje. Komisije so precenile 173 razstavljenih skupin. Razstava samo še danes zadnji dan. Naj nikdo ne zamudi vredno si ogledati. Danes obiščejo šole razstavo. Vstopnina nizka 40 vin. Zvečer ob 5. uri se je sestala komisija. Razdelila je 115 premij in daril. Imena se sporoče pozneje. Razstavljalcev je 173, na vsak način častno število. Včeraj je bilo cel dan na razstavi zelo živahno.
Dr. Zajc odložil občinski mandat. Kakor čujeino, je dr. Zajec odložil svoj ljubljanski občinski mandat. Dr. Zajec je bil kakor znano voditelj klerikalne delegacije v ljubljanskem občinskem svetu in se je kot tak izkazal popolnoma nesposobnega.
Občni zbor pol. društva za Krakov in Trnovo se je vršil včeraj popoldne ob 4. uri pri Sokliču. Zbor je bil mnogoštevilno obiskan; Otvoril ga je s primernimi besedami predsed. g. Jak. Smole. Na to je sledilo poročilo odbornikov, iz katerega se vidi, da je pol. napr. društvo med najbolj delavnimi pol. društvi v Ljubljani. Pri volitvah je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika g. Jak. Smole. Pri slu-
važne in jih bo vzel vsakdo s pridom v roke. Zato govorimo o njih.
Razprave, ki so v letopisu so tako časovne in aktualne, da bi jih morali poznati vsi. ki se pečajo z vzgojo in šolo. To danes niso samo učitelji — ali vsaj ne smeli bi biti samo učitelji ampak tudi starši, člani krajnih in okrajnih šolskih svetov, in vsi oni. ki imajo kaj opravka z javno vzgojo. Poglejmo n. pr. takoj prvi članek. koliko lepih misli podaja za zgled:
Kaj je vzgoja? Vzgajati bi se reklo — dvigati kvišku srca. In roko na srce! Mar dviga oče, ki da sina v šolo, da bi mu, ko doraste, ne bilo treba delati? Ali mati, ki da hčerko »učiti,« da dobi »izpričevalo« ali glavo v rokah noseči in petice sipajoči profesor? Ali tisti duhovitež, ki neče biti »rodoljubar,« »solzar,« »narodnja-kar« ...? — »Kdor ne dviga življenskih moči, ta ne vzgaja.«
»Motor življenja je volja, kotenje, stremljenje ...«
Cilj srednji šoli bodi... »podajati družbi telesno zdravih in duševno nadpovprečnih Iju-dij...« itd. Pisatelja Oswalda poznamo že iz njegove brošure »Volja in dejanje.« V svoji razpravi nam je podal novih modernih misli o vzgoji. Popisuje nam tudi »šolsko občino« in poglavje o mladih zločincih.
Profesor Vales podaja svoje misli o »Prirodo-pisju,« Schmoranzer pa o »Prostoročnem risanju.« Domača vzgoja bi bila najlepša priprava
čajnostih se je priglasil k besedi g. prof. Rei-sner. ki je izpregovoril nekaj besedi v potrebi in pomenu političnih društev.
V zalogi pive knez Schwarzenbergove Pro-tiwinske pivovarne so opazili, da jim vsak dan zmanjkajo razni predmeti iz medi. Zasačili so pri tem težaka Josipa Susiča iz Splita. Škode ima tvrdka okrog 600 K, a Sušič trdi, da je vzel vsega skupaj za 5—6 kron. Zaprli so tudi brata Antona, ki je prodal pri nkern starinarju za 32 vinarjev medi. Oba so pridržali v zaporu.
Drama na vojaškem dvorišču. V četrtek se je po dvorišču infanterijske vojašnice v Oste-rodu pri Berlinu sprehajal stotnik Reetsch z več oficirji. Kar poči nenadoma kroglja in zadene stotnika naravnost v glavo. Reetsch se je na mestu zgrudil mrtev na tla. Ostali oficirji iz strahu niso mogli konštatirati odkod je prišel strel in so se začudeno spogledovali. V tem tre-notku poči drugi strel, ki je bil namenjen morilcu samemu. Morilec je bil prostak Ebnersle-ben, ki je izvršil krvavo dejanje le radi tega, ker je stotnik Reetsch prestrogo ravnal s svojimi vojaki.
Pred altarjem umrl. Med črno mašo v Ko-šicah je kanonika Madocsija nenadoma zadel mrtvoud. Madocsi je umrl pred altarjem.
Cela občina zgorela. Občina Troztena je v četrtek pogorela do tal. Tristo hiš je uničenih, med njimi tudi podružnici dveh bank, samostan, sodišče, samostanska cerkev in poštno poslopje. Kako je natal požar, še ni znano.
Bilanca Škodovih zavodov v Plznu izkazuje čistega dobička 4,404.134 K (lansko leto 3,483.222 K). Dividende se bo razdelilo 12 % = 24 K (lansko leto 10 % =20 K). V rezervni fond se prida 3,000.000 K. Tako raste premoženje tega velikega zavoda, ki reprezentira vrednost 31 in pol milijona kron.
Prejeli smo: Sklicuje sena določbo § 19. tisk. zak. prosim uljudno kot zastopnik gospoda Franc Hirschmana, da priobčite z ozirom na objavo v dnevnem pregledu Vašega cenj. lista z dne 30. marca 1912 št. 90: »Knjigovodja tvrdke
F.	Souvan sin — aretiran« — v današnjem ali pa v prihodnjem Vašem listu nastopni zakonu odgovarjajoči popravek: »Ni res, da bi bil gosp. Hirschman, knjigovodja tvrdke Fran Souvan sin v petek aretovan, — in tudi ni res, da bi se bilo dobilo pri njem 30.000 K denarja ali pa sploh kak denar, marveč je res, da g. Hirschman sploh ni bil aretovan.« Z odličnim spoštovanjem dr. Josip Furlan.
Sleparska banka. Pred kratkim je bil na državnem pravništvu v Parizu ustanovljen poseben oddelek, ki je dobil nalogo, da pazi na različne zgloglasne bankirje in sumljive finančne družbe. Novi oddelek državnega pravdništva je stopil prvič v akcijo v petek. Uvedel je namreč preiskavo proti sleparski banki »Credit Argentin«, katera je bila ustanovljena šele pred par meseci in je skušala izdati obligacije v znesku 10 milijonov frankov. Zneski, ki so bili podpisani v Parizu in okolici in so znašali 400.000 frankov so bili zaplenjeni. Hišna preiskava je dognala, da banka ni imela 5 milijonov akcijskega kapitala, kakor je bilo naznanjeno, ampak samo 2000 frankov. Bančni ravnatelj je nenadoma pobegnil v tujino.
Svojo ljubico ustrelil. Praško porotno sodišče je v petek obsodilo 181etnega delavca Vaclava Horkega, ki je dne 13. januarja t. 1. ustrelil svojo 171etno ljubico Ano Ružiško in pri aretaciji izjavil, da je deklica pred njeeovimi očmi izvršila samomor, na 8 let težke ječe.
Težka nezgoda pri stavbi nove cerkve. V okraju Modos pri Temešvaru na Ogrskem se je pri stavbi nove cerkve podrl strop, ki je zasul osem delavcev.
Njegova gospodinja ga je umorila. V Št. Rupertu na Moravskem je pred par meseci nenadoma zginil 781etni gostilničar Ungeheuer. Čisto slučajno so našli sedaj njegovo truplo v gostilniški kleti. Poleg trupla je ležala steklenica strupa in robec gostilničarjeve gospodinje. Preiskava je dognala, da je gospodinja kmalu po umoru gostilničarja odšla v Antverpen in odtod v Ameriko. Gospodinja je imela ljubavno razmerje z delavcem Kastlom. Kastla so sedaj radi soudeležbe na umoru aretirali in izročili sodišču.
Papeževa bolezen. V zadnjem času se mnogo piše o papeževem zdravstvenem stanju. Listi namreč poročajo, da je precej nevarno zbolel. Rimski listi sicer te vesti dementirajo, vendar pa na drugi strani izjavljajo, da papeževo zdravstveno stanje ni ravno najboljše.
Strašna nesreča. Pri preskušnji novih topov v Rio de Janeiru v Ameriki, se je eden izmed topov nenadoma razpočil, ubil dvanajst vojakov in ranil celo vrsto drugih ljudi.
V pravem času zasačen. Pred par dnevi
za šolo, ako bi ljudje poznali vsaj nekaj teh vprašanj.
Lansko leto je bil boj za t. zv. državljansko vzgojo in pa za šolo delavnico. Boj ni bil važen za šolo nego za one, ki imajo otroke in imajo besedo pri tem, kako se otroci vzgajajo. Šolske oblasti se bodo šele takrat mogle ozirati na mnenje starišev, ako bodo stariši o teh vzgojnih vprašanjih — premišljevali. Zato je zelo poučen članek Lichtenwallnerjev o »Šoli delavnici«, ki nam pojasnjuje to važno vprašanje. Splošno zanimiv je članek Fr. Milčinskega, o vzgoji mladih zločincev, kjer nam pojasnjuje z zgledi, ki jih je imel sam, kako se da pogosto iz mladega zanemarjenega otroka — napraviti dobrega človeka.
V	popisu osme štajerske deželne konference (sestavil L. Černej) in o »Temah in težah« (sestavil Jak. Dimnik) vidimo notrane stanovsko in izobraževalno strokovno deln učiteljstva. Dr. L. Pivko poroča o delovanju Šolske Matice.
Tako je letošnji Letopis lepa knjiga, polna vsebine.
Druga važna knjiga je Pivkova »Zgodovina.« S tem snopičem je delo dovršeno. Obdeluje naše notranje kulturne, gospodarske. pc>-litične in druge razmere od Ilirije pa do naših dni. Vsak bo našel v tej knjigi lep pregeld našega razvoja in odgovorov na razna vprašanja.
Aktualna in zanimiva je knjiga prof. Zupančiča o zrakoplovih. Danes ko čitamo vsak
je bil potniku Fuchsu v Pragi ukraden kovčeg, v katerem je bilo za 10.000 K dragocenosti. V petek je policija na državnem kolodvoru aretirala krojača Česala ravno v trenotku, ko je odšel v garderobo po kovčeg in se hotel odpeljati.
Uleten morilec. V Moskvi je neki llleten deček ustrelil dijaka Untilova, katerega so starši morilca vzeli za domačega učitelja in je imel z njegovo materjo ljubavno razmerje.
Beg konzula Miillerja. Berlinski generalni konzul ameriške republike Costarike, Hugon Miiller, je te dni nenadoma pobegnil iz Berlina.
V	Berlinu je imel konfekcijsko tovarno. Kakor se zatrjuje je zapustil v Berlinu velikanske dolgove. Beg vzbuja po vsem Berlinu velikansko senzacijo.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega sporeda. Omeniti je posebno veseloigro v barvah »Nje najljubša cvetka«, ameri-kansko humoresko »Stric« in velekomično sliko »Moric in čarovna palica«. Dodatek večernim predstavam »Smrtna ladja«. (Krasna drama.) Jutri, drama iz serije Asta Nielsen »Uboga Jenny« in amerikanska veseloigra »Lene tašče.«
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Zaključna predstava slovenske drame.
O živem mrtvecu se je pisalo lansko leto, takoj ko je izšlo to posmrtno delo, in tudi ob priliki, ko so to igro predstavljali na tržaškm odru. Zato ne bomo obširni. Snov je znana. Fedja Protasov, ki je prepil, prepel in prekrokal celo mladost, zapusti svojo ženo Lizo in se da ločiti od nje, da se more poročiti z njegovim prijate-ljm Kareninom, ki je dober človek in ga je ljubila od mladosti. Protasov gre med cigane, ljubimka se s ciganko Mašo, in živi veselo. Ker pa se onadva ne moreta poročiti, dokler je živ. Zato hoče izginiti.Poseže po samokresu — pri tem pa mu maša svetuje naj rajše napravi samo — navidezno smrt. Napiše naj pismo za slovo, ob bregu naj pusti obleko in vsi bodo mislili, da je utonil, on pa izgine v svetu. Tako se zgodi, Karenin in Liza se poročita, — a čez leta pripoveduje Protasov svojo zgodbo v krčmi — ljudje hočejo izrabiti njegovo stanje, izsilijo denar in ga naznanijo. Pride do obravnave, pri kateri se Protasov ustreli, da lahko žive drugi dobri ljudje. Drama ima 6 dejanj in 12 slik. Torej je tehnično nepopolna. Ideja je ista, kakor v »Ani Karenini« — ima še nove zanimive strani. Pravijo, da delo ni dovršeno in da ima svoje nedostatke. S tem bi se moralo pri uprizoritvi računati. Škoda, da so dali stvar šele sedaj. Želeli bi si bili lepši konec letošnje drame, ki nam je v sezoni nudila toliko lepega in dovršenega. Tudi smo pričakovali, da se bo publika zavedala, svojih dolžnosti, pa ni bilo nič posebnega. Ker e nastopalo vse dramsko osobje ne bomo pisali o posameznih osebah, dasi so se nekateri naši znaki igralci izborno izkazali. Glavni junak je bi Nučič, ki je prevladal vse. Drugi so stvar premalo resno vzeli. Zato tudi mi za slovo ne bomo pisali tako resno. Scenerija bi se morala bolj hitro vršiti, ni prav če j se izza sobe sveti zvonik, zbor je bil smešen —■ parkrat je skazil, ni bilo na njem nič ruskega, še manj ciganskega — štila sploh ni bilo. Posamezne scene so se vkljub temu posrečile in zadovoljile. G. Križaj je dobil venec s trakom. Gledališče je bilo skoraj razprodano. Trpelo je do
11.	zvečer. Bil je uspeh, a videli smo večje. Poznalo se je, da smo na koncu, naj bi se bilo pri tem mislilo na nov začetek.
Še enkrat: Antologija slovenskega pesništva. Ker mi Slovenci nimamo mecenatov, ki bi podpirali slovstvo in umetnost, in ker mi je eden založnik rekel, da bi ža tako knjigo bilo premalo kupcev, sem tega mnenja, da bi uprav tukaj denarni zavodi lahko Slovencem koristili. Ker je pokojni urednik časnika »Oester-reichisch-ungarische Revue« mene vprašal, bi 11 hotel prevesti na nemški jezik Klodčevo igro: »Materni blagoslov«, ki pa ni posebno značilna za slovensko svojstvo, sem 1. 1902. prevel Go-vekarjeve »Rokovnjače« z naslovom »Die We-gelagerer«. Naslednik pokojnega urednika Me-yerja pa se ni toliko zanimal za tako stvar in je odklonil prevod; isto tako češki založnik Otto v Pragi, dasi sta se dva Nemca ugodno izrazila o vsebini in obliki. Založnik Reclamove biblioteke v Lipsiji in Cotta v Stuttgartu sta izjavila, da bi na Nemškem bilo premalo zanimanja za slovensko gledališno igro. Če bi se pa Slovenci poprej pokazali s svojim pesništvom, ker je naš Prešeren prvi jugoslovanski pesnik, bi zanimanje gotovo raslo in to bi koristilo našemu ugledu izven domovine. V svojem sestavku pa nisem rekel, da naj Matica izda tako knjigo.
dan o poletih, o nesrečah, o tekmah in celo o zračnem brodovju, bo ta knjiga vsakemu pojasnila. kako in zakaj se vse to vrši. Imamo pregled aviatike od Ikarja pa do Rusjana. Posebno naša mladina, ki se zanima za šport, jo bo z užitkom čitala. Na 73. straneh imamo popis vseh poskusov, sistemov in važnejših dogodkov na polju aviatike. Knjiga je ilustrirana in nosi na čelu sliko slov. avijatika Rusjana. Oglejte si jo, bodete zelo zadovoljni in jasno vam bo vse. kar se je godilo v zračnih višavah. odkar je človek zaželel »kvišku.«
To so torej knjige Šolske Matice. Poročamo o njih, ker so vredne, da pridejo med čita-telje in je želeti, da bi nikogar ne motilo to. da jih je izdala Šolska Matica — kajti v njih je malo šolskega, pa mnogo vzgojnega življen-skega. Zato so vredne priporočila in — čitanja
Dr. I. L.
*
Spisi Mišjakovega Julčka. Izšel je III. zvezek spisov znanega mladinskega pisatelja. Knjiga ima 16. slik in stane 1 K 60 vin. Obsega 110 strani. Povestice so prav mične: Uganila sta. res je bilo drugače. — Kočarjev Peter.
In vendar ga je izmodrilo. — Jozve Lajnar. — Vsaka ima kaj posebnega. Pisane so v lahkem slogu, otrokom zelo primerne! Lep velikonočni dar!
Sodbe o prevodih so pa sploh jako subjektivne. Moj prevod Sakuntale so pred natisom prečitali trije slovenski pisatelji, in vender je en mesečnik v Ljubljani označil slog kot trd. navel pa ni nobenega izraza, ki bi bil trd in kako bi se moral glasiti blagoglasno. V moji tvarini za »Antologijo slovenskega pesništva« so zastopani razni prelagatelji; v mojih prevodih so zastopani Pagliaruzzi, Medved, Sardenko in Cankar.
Dr. Glaser.
Svetovni jezik Ido t. j. reformovani Eke-pcranto vedno bolj napreduje. Danes po Štirih letih njegovega obstoja izhaja že 15 časopisov v idskem jeziku. Za nemce je tiskanih pet različnih učnih knjig, od katerih je Noetzlijeva pred kratkim izšla že v 5. izdaji (9. in 10. tisoč). Tudi slovanski narodi se pridno uče tega lepega in lahkega svetovnega jezika. Učna knjiga za Srbo - Hrvate in za Bolgare je ravno v tisku, ozir. se pripravlja medtem ko ko je slovenska pravkar izšla in se dobi v samozaložbi spisateljevi Jak. Kovačič, nadučitelj v Št. Vidu pod Juno, Koroško. Cena 1 K. Knjižica vsebuje tudi berila in dvojni besedar, ki se ga morejo tudi esperanti z dobičkom posluževati. Naročenim knjižicam se priložijo poštne položnice.
D RUŠ T V A.
Veliki simfonični koncert »Slovenske Filharmonije« se je vršil v veliki dvorani hotela »Union«, seveda pred prazno dvorano. Koncert je bil obenem poslovilni koncert priljubljenega kapelnika V. Talicha. Sodelovali so prof. dr. Pavel Kozina, gospa Kramperova in gdč. Haumer. Na programu so bile same izbrane točke, katere so se izvajale dovršeno.
G.	kapelnik je dobil dva krasna venca. gdč. Haumer in gospa Kramperova pa vsaka po en šopek.
Protialkoholna zveza učiteljev ima svoj občni zbor v sredo dne 3. aprila v Mestnem domu. Predava nadučitelj Rudolf Horvat o temi: Mladina in alkohol. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstop je dovoljen vsakemu.
Telovadno društvo Sokol v Št. Vidu je izvolil na občnem zboru za 1. 1912. tale odbor: starosta: br. Fran Matjan, podstarosta: br. Fran Šušteršič, načelnik: br. Albin Eržen, tajnik: br. Robert Kenda, blagajnik: br. Ivan Goljar, gospodar: br. Anton Kratky, odborniki: br. Cvetko Kolbe, br. Ivan Pipan, br. Milan Poličar in br. Fran Železnik; preglednika računov-- br. Ivan Bitenc in br. Josip Matjan. Društvo priredi na belo nedeljo veselico z igro v korist sklada za Sokolski dom v Št. Vidu.
Telovadno društvo Sokol na Viču je priredilo v ncdljo burko s petjem: Moč uniforme, ki je v vsakem oziru izborno uspela. Občinstva se je kar trlo; mnogi so morali oditi in se zato igra prihodnjo nedeljo ponovi. Igralci so izvršili svoje vloge kar najčastneje. Duša igre je bil »mojster Cvirn« g. Ločnik Emerih, njegov humor je neizčrpljiv. Gdč. Gašperlinova je pokazala strogo, osorno ženo v vsej dovršenosti, boljše Ksantipe si ne moremo predstavljati. V pevskih točkah gre prvenstvo gdč. Tončki Severjevi; njen prisrčkan glas je navdušil občinstvo k živahnemu ploskanju pri odprti sceni. Dobro je pogodil svojstva Žida Wimer. Tudi o-stali igralci zaslužijo za svojo vestnost vso pohvalo. Pevce sta urila g. nadrevident Pahor in g. strugarski mojster Oblak; društvo jima izreka za njih nemali trud najtoplejšo zahvalo. Nedeljska predstava znači za viške diletante velik napredek; od enodejanjk smo se povzpeli takorekoč do operete. Bratje vztrajajte na začeti poti! Kdor še ni videl igre, nas gotovo poseti v nedeljo!
Za sokolski telovadni odsek Sokola I. v Mostah so darovali gospodje: R. A. 10 K, H S 7 K 20 vin., dr Š. 15 K. F. S. 10 K„ J. K. 20 K, R. K. 5 K. I. V. 10 K. — Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala, ter želeti bi bilo. da bi se našlo še več posnemovalcev. Nazdar!
Klub slovenskih farmacentov akad. društva »Ilirija« v Pragi je zakjlučil prvo polletje svojega obstoja. S ponosom lahko zremo nazaj na to kratko dobo, kajti svesti smo si., da smo v danih razmerah v polni meri storili in izpolnili to kar smo si začrtali v svojem programu. Glavni namen našega kluba je bil: izpo-?™:1.Tnei* .svojimi člani stanovsko izobrazbo. širiti zanimanje za znanstveno delovanjn in zainteresirati tudi širšo slov. javnost za farmacijo Izdali smo oklic na slovenske lekarnarje m službujoče farmacevte v domovini ter jih prosili, da nas pri našem stremljenju gmotno in moralno podpirajo. Bodi na tem mestu še enkrat izrečena vsem gospodom, ki so pojmili ustanovitev našega kluba, najiskrenejša zahvala. S poslanimi darovi nam je bilo omogočeno da smo si osnovali že lepo strokovno-znanstve-no knjižnico, na katere izpopolnitev polaga klub največjo važnost. Priredili smo dve predavanji. ki sta uspeli kar naj bolje. S »Klubom če-skyh farmaceutu« so nas vezale najintimnejše vezi in so nam šli češki tovariši vedno in povsod rade volje na roko. Veliko važnost smo polagali tudi na to, da spoznamo ustroj farma-ce-vstske industrije. Zato smo priredili tudi več strokovno-znanstvenih izletov v češke tovarne farmacevtskih izdelkov in potrebščin. Izmed teh omenjamo zlasti izlete v tovarno kirurgi-čnili potrebščin in obvzil Br. Čižkove nost. to. varno sodovke, žitne kave, gorčice itd. dr. Fr. Zatko ter zlasti izlet v Svatkovo tovarno mal-tonovih in železnatih vin. Posebno zadnjo tovarno priporočamo vsem lekarnarjem in zdravnikom kot solidno slovansko tvrdko ter omenjamo, da so njeni izdelki glasom strokovnjaških atestov mnogo boljši od preparatov različnih tujih tovaren. — Udeležili smo se tudi krasnega in velezanimivega demonstracijskega predavanja vseučiliškega profesorja dr. Šterbe »O tekočem zraku«, razven tega smo bili vedno zastopani pri raznih shodih in predavanjih ceskih strokovnih društev itd. Pri svakote-denskih klubovih sestankih smo razpravljajli o najvažnejših stanovskih vprašanjih, zlasti o novj medicmalni taksi, o reformi farmacevtskega študija, o razmerah farmacije na Slovenskem sploh o vseh aktuelnih stanovskih vprašanjih. — Ko je začel docent, na češki tehniki
ph. Mr. Emanuel Senft. predavati ofarmakser-gazijl t. j. o nauku, kako umetno gojiti medici-nalne rastline, je naš klub takoj sklenil, da se z ozirom na važnost predmeta udeleži teh predavanj, ki nam bodo dala direktivo, na kak način bi se dalo sčasoma tudi pri nas na Slovenskem vpeljati to novo panogo naše stroke in kako jo praktično izvesti. — V petih mesecih poleg mnogega opravila, ki ga zahteva naš študij na univerzi, gotovo dovolj uspešnega dela! Toda s tem naš klub še ni zadovoljen: mi stremimo še vedno naprej in upamo, da bo drugo poluletje še bogatejše na delu za naš stan, kot prvo. Naš klub je dal tudi iniciativo za to, da se je pred kratkim ustanovilo v Praagi »Aka-demično društvo jugoslovanskih farmacevtov«, katerega pravila so se že dala v potrjenje. — Od zadnjega časa do danes smo prejeli še sledeče darove: Ph. M. J. R. Hočevar. Vrhnika, 20 K; Ph. M. Fran Savnik. Kranj. 5 K; Ph. M. Karol Savnik, 10 K; Ph. M. V. Porazil, Konjice, 10 K; Tovarna maltanovih vin Svatek a spol. Praga-Smichov, 20 K. Za vse darove se najis-kreneje zahvaljujemo in prosimo, da nas podpirajo gg. lekarnarji v domovini še v prihodnje, kajti le tako bo mogel naš klub izjiolnovati stavljeno si nalogo. — Za »Klub slovenskih farmfacevtov akad. društva »lirija« v Pragi: Ph. St. Hugo Mužina, t. č. predsednik, Ph. St. Fedor Gradišnik, t. č. tajnik.
Glasovi časopisja.
Političen pretep.
V	krčmi sta sedela Janez Slobodnik in Jože Mračnjak in sta pila. Iz neznanega vzroka sta se sprla — pravijo, da sta imela tako navado. Gotovo je, da nista poznala niti zavožene niti nezavožene slovenske politike. Po kratkem boju sta se zopet pobotala in sta odšla domov. Listi so o tem poročali sledeče:
»SLOV. NAROD«.
Klerikalno nasilstvo. Poroča se nam: Te dni sta pila skupaj v krčmi Janez Slobodnik in Jože Mračnjak. Jože Mračnjak je znan klerikalen agitator, ki se je pri zadnjih občinskih volitvah udeležil raznih klerikalnih volilnih sleparij. Klerikalna žilica tudi to pot ni dala Mračnjaku miru in je začel razgrajati in kričati proti sosedu Janezu Slobodniku, ki je odločen pristaš samostojne napredne kmečke stranke. Klerikalni rogovilež je pokazal svoje klerikalno prepričanje s pestmi in kdo ve. kako bi se bili poka-zali sadovi čukarske vzgoje, ako bi ga ne bili pametni ljudje prijeli in posadili na svež zrak, kjer si je lahko ohladil svoje prevroče klerikalno srce.
»SLOVENEC«.
Liberalna surovost. Kako je vsled liberalne farške gonje naše ljudstvo podivjalo, kaže slučaj, o katerem nam poročajo: Jože Mračnjak, zvest pristaš S. L. S. se je te dni vračal domov in se je mimogrede zamudil v krčmi. Tam ga je napadel Janez Slobodnik, ki je hotel s pestmi pokazati svojo liberalno kulturo. Kričal je nad Mračnjakom in zabavljal proti našim uglednim poslancem. Povemo našim liberalcem, da ne bomo poslej več trpeli, da bi napadali naše ljudi. Našim somišljenikom — pa kličemo z besedami dr. Kreka: proč od gnilega liberalizma, ne občujte z ljudmi, ki so proti načelom S. L. S. Slobodnik je zagrizen liberalec, ki ima na grbi že več grehov. To dela vzgoja liberalnega učiteljstva.
»JUTRO«.
Posledice klerikalne vzgoje.
Kake posledice ima klerikalna vzgoja na kmetih, kaže nam nov slučaj, kateri se je dogodil v nam dobro znanem in po svetu razvpitem gnezdu, kjer nima nihče več miru pred žrtev nikdar sitimi klerikalci.
V	krčmi.
Povodom semnja se je zbrala 3. t. m. večja družba ljudij, ki so imeli med seboj prav živahen pogovor o najnovejših političnih dogodkih. Najbolj glasen med njimi je bil neki zagrizen klerikalec po imenu Jože Mračnjak. V svoji klerikalni navdušenosti je ta mož, ki ima na vesti take vrste pregreške. kakor so se zakrivili v Kandiji in Prečni, napadel svojega soseda Janeza Slobodnika. Kakor smo izvedeli iz zanesljivih virov, vlada med obema že
staro sovraštvo,
ki ga je zakrivila hujskajoča klerikalna politika, katera je korumpirala naše javne razmere! Cvet te politike Jože Mračnjak je po kratkem prerekanju vdaril Janeza Slobodnika po glavi.
Vsi pričujoči so ostrmeli in so se vrgli v obrambo Janeza Slobodnika, ta pa je k sreči umaknil svojo glavo. Na to ga je Mračnjak napadel
z nožem
in ga hotel raniti, pa so drugi k sreči zadržali njegovo hudobno roko. Ko je Jože Mračnjak videl, da ne more drugače izvršiti svoje krvo-zeljne klerikalne maščevalnosti je zgrabil sekiro,
ki je slučajno visela na v steno zabitem žeblju.
urP,osti polegsedečih se je zahvaliti, da ni Jože Mračnjak svojemu nasprotniku
razklal glavo.
•i Ysa. družba se je vrgla na kleikalnega na-!-n g,a Prav°časno postavila pod kap. Ie
'-J^nja dobrosrčnih ljudij se je zahvaliti, da ^°,groz.ncSa zločina, ki bi v pravi luči pokazal, kako nizko je padlo naše ubogo »do-,.v?. vcino<< ljudstvo, odkar mu vladajo kato-' roameIuki m ga pitajo z modrostmi iz turske tiskarne. Nas poročevalec je bil takoj na licu mesta m je med skrajno razburjenim ljudstvom nabral lepo svoto za Jutrov sklad.
»ZARJA«.
Politični boji na deželi rode čudne sadove. Naše meščanske stranke so »vzgajale« ljudi tako. da so vzgojile iz njih pretepače. Te dni sta
se stepla pripadnik liberalne in pristaš klerikalne stranke. Ubogo ljudstvo je prava žrtev naših meščanskih dveh strank, ki sta ga pripravili na rob gospodarskega in moralnega propada.
»EDINOST«.
Kranjska politika, o koji smo že večkrat imeli priliko pisati, se je pokazala te dni z dogodkom, koji priča, da smo imeli popolnoma prav. ko smo kranjski politični boj svoječasno primerno ožigosali, vkljub temu, da so bili nekateri gospodje v Ljubljani vsled tega ozlovo-ljeni. Iz politiškega nasprotstva sta se namreč Janez Slobodnik in Jože Mračnjak do krvavega v gostilni pretepla in se je drugim ljudem le težko posrečilo ju pomiriti. Je mnogo gnilega v kranjskih politiških razmerah.
»DAN«,
O vzgoji ljudstva govore klerikalci, pa ravno vsled njih vzgoje je ljudstvo posurovelo. Večna gonja proti šoli, proti učiteljstvu in proti ljudski prosveti omogočuje take razmere, da gre že sosed na toseda. Tako sta se stepla v neki krčmi Janez Slobodnik in Jože Mračnjak vsled političnih nasprotstev. Iz tega se vidi, da se je zanesla politika že v zadnjo hribovsko vas in boj ljudstva proti klerikalnemu nasilstvu se pojavlja povsod. Vse kaže, da bo klerikalni strahovladi kmlau odklenkalo.
Najncvejse vesti, telefonska poročila.
POSLANEC SILBERER.
Dunaj. 31. marca. Predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester je sporočil zastopniku pogrešanega državnozborskega poslanca Sil-bererja, da se mora poslanec Silberer do 18. a-prila zglasiti v zbornici, sicer zgubi državnozborski mandat.
Dunaj, 31 marca. Češki ocialni demokrati so sklenili, da bodo pri nadomestnih volitvah za mandat poslanca Silbererja na Dunaju postavili svojega kandidata. Sklep čeških socialistov je nemške socialne demokrate silno razburil.
Dunaj, 31. marca. Društvo »Die Natur-freunde« je sklenilo odposlati ekspedicijo obstoječo iz 200 mož, ki naj bi poiskala truplo pogrešanega socialističnega poslanca Silbererja.
NEMŠKA zbornica.
Kolin, 31. marca. Poslanec nemške poslanske zbornice, deželnosodni svetnik Roern je izjavil, da odlaga svoj državnozborski in de-želnozborski mandat. Svoj sklep utemeljuje s tem. da nikakor ne more soglašati s sedanjo politiko centruma v državni zbornici.
RUSKA DUMA.
Petrograd. 31. marca. Zasedanje ruske dume je vsled velikonočnih praznikov odgodeno do 21. aprila.
STRAŠEN ORKAN V AVSTRALIJI.
London, 31. marca. Na severozahodnem obrežju Avstralije divja strašen orkan, ki je zahteval dosedaj že nad 200 žrtev.
PROTI OBISKU NEMŠKEGA CESARJA V ŠVICI.
Ženeva. 31. marca. V Neuchatelu so imeli socialisti velik shod, na katerem so se enoglasno izrekli proti obisku nemškega cesarja Viljema v Švici. Na shodu je bila sklenjena resolucija, da se morajo socialistični poslanci v zbornici poslužiti vseh dopustnih sredstev, da se onemogoči prihod nemškega cesarja v Švico.	5
CARSKA RODBINA V SEVASTOPOLU.
Sevastopol. 31. marca. Ruska cesarska rodbina je prispela včeraj semkaj in se je podala na krov ladje »Standard«.
RUMUNSKA ZBORNICA.
Bukarešt, 31. marca. Sezija rumunskega parlamenta je podaljšana do 12. aprila.
RAZNO.
* Poskušen dvojen samomor. V sredo je prišel na Dunaju na kliniko mož z znatnimi u-reznimi ranami na obeh rokah. Svojega imena ni jiovedal. Rekel je, da si je rane prizadjal v samomorilnem namenu z britvijo. Pristavil je, da se je v njegovem stanovanju ustrelila neka gospa. Videlo se je takoj, da mož ni pri pravi pameti. Policija je poizvedovala in dognala, da gre za poskušen dvojen samomor 231etnega akademičnega slikarja Josipa M. in 191etne Karle V. Poslednjo so našli nezavestno s strelno rano na levem sencu v slikarjevem stanovanju. Njeni starši so jima branili zakonsko zvezo, zato sta sklenila skupaj umreti. Mladi mož jo je ustrelil v levo sence, ni imel pa več poguma, da bi bil ustrelil še samega sebe. Nezavestno^ dekle so odpeljali v bolnico, slikarja pa na psihiatrično kliniko.
* Demonstracije pri pogrebu. Iz Kolina poročajo: Med pogrebom ljubimcev, ki sta končala s samomorom, je prišlo na pokopališču do viharnih demonstracij. Duhovnik se je namreč branil, da bi samomorilca cerkveno pokopal. Zaradi tega se je navzočega ljudstva polotila razburjenost in kraval je zavzel tak obseg, da je morala posredovati policija.
* Poskušen samomor ogrske plemkinje. Iz Budimpešte poročajo, da se je komtesa Katin-ka Andrassy, hči umrlega grofa Teodorja An-drassiya v samomorilnem namenu ustrelila v prsi, pa se je samo težko ranila. Mlado dekle, ki slovi zaradi svoje lepote, je stalo pred zaroko. Baje si je že večkrat poskušala vzeti življenje.
* Miljonski zaklad na morskem dnu. Na
obrežju Castboarna so se podali potapljači na delo, da bi na dan spravili zlati tovor parnika
»Ocea-na, ki se je bil pred kratkim potopil. Vrednost na parniku se nahajočega blaga cenijo na 15 milionov mark. Udrli so v kapitanovo kabino in našli v njej ključ k skladišču zlata. Do sedaj so spravili ven en zaboj zlata in nekaj srebra. Upajo, da bodo če bo vreme ugodno, v kratkem času ves zaklad lahko spravili na varno.
*	Plaz zgrabil vojaško patruljo. Iz Inomo-sta poročajo: Patrulja Forta Tresassi ob soteski Falzarego, obstoječa iz enega poročnika in dveh mož je zašla na nekem obhodu v 40 metrov širok snežen plaz. Plaz je najprej vse tri smučarje potegnil za sabo, naposled pa se jim je posrečilo, da so se rešili iz njegovega ob-močja. Vsi trije so k sreči nepoškodovani.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.____
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo od 29. marca do 6. aprila.
		Cene v kronah	
		od	do
	1 kg govejega mesa I. vrste ....	1-80	2-—
	1 . . .11		1 60	1 80
	1 . . HI		1 20	1-70
	1 v telečjega mesa		1 68	1-90
	1 , prašičjega mesa (svežega) . . .	1-80	2-40
	1 . . . (prekajenega) . .	1 90	2-20
	1 , koštrunovega mesa		1 50	1-60
	1 , masla		2-60	2-65
	1 , masla surovega		2 50	2-60
	1 . masti prašičje		2 12	2-16
	1 , slanine (Špeha) sveže		1 72	1-92
	1 , slanine prekajene		1 90	2‘—
	1 , sala 		1 90	2--
	1 , čajnega masla .......	327	—.—
	1 . margarinskega masla		2-	2 10
	1 jajce 		—•05	— 06
	1 liter mleka		-20		*	
	1 , . posnetega		-08	—‘10
	1 , smetane sladke		—•—	—- •—
	1 . „ kisle		•80	— 90
	1 kg medu		1-20	1-40
	1 piščanec		1-80	2’-
	1 golob		—•48	-•56
	1 raca 		2-40	2*60
	1 gos		6-50	7*-
	1 puran		7 —	7*50
	100 kg pšenične moke št. 0 ....	37--	—•—
	100 , . . . 1 . . . .	36-70	—•—
	100 . . „ „ 2 . . . .	36-40		•—
	100 . . . . 3 . . . .	35-80	—•—
	100 . „ . „ 4 . . . .	3480		•	
	100 . . . . 5 . . . .	34 —		•	
	100 . . . , 6 . . . .	3340		•	
	100 . . . . 7 . . . .	30-50		•	
	100 . . . 8 . . . .	20 40		•	
	100 . koruzne moke		27-50	___•	
	100 , ajdove moke I. vrste ....	48-—	- •
	100 . . .11		45 —		•	
	100 , ržene mokt		34--		•	
	1 liter fižola		-•26	-•40
	1 „ gfaha		—•30	—•48
	1 „ leče 		—-42	—•38
	1 „ k. še		—•24	-•26
	1 „ ričeta		-•20	—•22
	100 kg pšenice		23-20	—■—
	100 rži		20-	—■—
	100 „ ječmena		19-—	—•—
	100 „ ovsa 		20-50	—•—
	100 „ ajde		22-	—•—
	100 „ prosa belega . 			19 —	—•—
	100 „ koruze stare		20 80	—•—
	100 „ „ nove 	 100 „ krompirja				—•	
		9 50	10--
	100 ,, činkvantina 		22--	—•—
	100 „ sena		6-	6-50
	100 „ slame		5--	5-50
	100 „ stelje			2'-	210
	100 „ detelje		650	7--
	Cena trdemu lesu za m3		950	10--
	Cena mehkemu lesu za m3		7-50	8-
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni niš popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6, uri z»ečer.
Priznana Specialiteta. Namočena polenovka, na poseben način pripravljena in v to po-rabno olje se dobi vedno pri Josipu Polaku, trgovcu, Sv. Petra cesta št. 9. Ljubljana. 168—8
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem	dnevniku	::
„DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za „DAN“ sprejema pc najnižjih cenah „Prva anončna pi sama" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije
Delikatesna trgovina
M, RAVTAR
Jurčičev trg štev. 3
priporoča cenjenemu občinstvu po najnižji ceni
velikonočne gnjati
in sicer praške od K 2 60—290; graške pa od K 2 40—270, kakor tudi razna zajamčeno pristna namizna In desertna
domača in inozemska vina.
Vedno sveže delikatese, šampanjec Itd. Zajtrkovalnica.	Pivnica.
Krojaštvo
Svan Kersnič
v Ljubljani
Sodna ulica štev. 5
najnovejše mode, solidno delo, zmerne nizke cene, znano pohvalna postrežba.
K 8,000.000.
»e. glavnica:	RreRjtna	banka	v	Ljub!jami. K 800.000.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vlogo na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
Umetni in trgovski vrtnar
J. WIDER, v Ljubljani.
Trg ©-vina, cvetlic:
Šelenburgova ulica štev. 3.
"Vrtnarija,:
Cesta na Rožnik štev. 25.
Tečna postrežba in takojšnja izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. 50
TEODOR KORN
poprej HENRIK KORN pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, z anheNt.c«uientniin škriljem (Eternlt) p »trn L IlntNvliek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.	245
Poprave točno in ceno.
Brez razprodaje
Namesto da veliko ationciram sem se odločil radi draginje otvoriii separatni oddelek v souterainu z oblekami za gospode in dame od zadnje sezije z 75°h znižano ceno, da prodajam do velikonočnih praznikov občinstvu, ki reflektira na ceni in dober nakup. Pošiljam na izbiro tudi na deželo.
Ogromna zaloga svežih najnovejših oblek in površnikov za gospode in dečke, ter konfekcije za dame in deklice po znižanih cenah.
„Angleško skladišče oblek", O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina*!
pr* wt c-mn
Največja in najbogatejša tovarniška zaloga
precizijskih ur, zlatnine, srebrnine in briljantov.
Lastna tovarna ur v Švici.
Konkurenčne ure K 3 50, K 4-—, K 5-—.
m. ČUDEN, Ljubljana
urar, trgovec in posestnik; delničar družbe .Union Herlogere".	258
da je .Sladni čaj“ edini izdelek, kateri dž
kri, moč, zdravje ter okusen zajtrk in južno
ter 50°/» prihranka denarja v gospodinjstvu
„Sladni čaj", pripravljen po predpisu dr.pl. Trnkoczy-ja, se prodaja pristen pod imenom „Sladin“, katero ime je uradno zavarovano in se ne sme zamenjati s sladno kavo.
Zavitek po en četrt kg stane 50 vinarjev. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah. — Glavne zaloge so:
v Ljubljani: lekarna Trnkoczy;
na Dunaju: v lekarnah Trnkoczy; VIII. Jo-sefstadterstraBe 25; III. Radetzkyplatz 4; V. SchonbrunnerstraCe 109. — V Gradcu: SackstraBe 3.	422
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
PR KAPUS, LJUBLJANA
Marije Toreaije cesta štev. 11,
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala
otročje vozičke
Itd. Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Cene nizke!	Izdelki	solidni	1
Kolizej.
Bretl: Kako si o-hranimo zobe. Cena 20 vin.
Uradne tiskovine za županstva.
Vse predpisane in potrebne šolske tiskovine.
Bazni napisi na lepenkah za šole.
Vovo! Popravljalna znamenja na tabelah.
Vse najnovejše tiskovine za o-brtno - nadaljevalne šole.
Stereotipija
Litografija
Tabela o pravilnem mešanju umetnih gnojil.
Muzikalije
V	»Učiteljski tiskarni« se tiskajo: Slovenski Branik, Ban, C*Keljski Tovariš, Slovenski llustrovanl Tednik* Rudar* Domače ognjišče, Zvonček* J*opotnik, JV asa Bodočnost* €*nsilec, Zarja* Tobačni delavec«
Vse tiskovine za knjižnice.
Založba knjig
UČITELJSKA TISKARNA
Telefon štev. 118.
v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8.
Telefon štev. 118.
Jan Legova knjižnica: Rape: Dane. Cena 1 K. Slapšak: Torki pTi St. Tilnu, Uustrovana knjiga. Cena 120 K.
Marolt:	Zgodo-
vinske učne slike. Cena 2 K.
Vizitke
M. Gregorič: Otroški oder, gled. igre za mladino. 1*50 K.
Engclbert Gangl:
Beli rojaki.
Cena vezani knjigi K 3’—, broširani K 2 60.
Knjižnica Učiteljskega konvikta:	Julčka	Mišja ko vega
zbrani spisi k H* 1» Iti* zvezek. Cena d 1*50 K. — Rape: Mladini. Cena 1*50 K. — Gangl: Zbrani spisi. I. zvezek. Cena 1*50 K.
Stupar: O prvinah in spojinah, ilustrov. Cena 1*50 K.
Kuverte s firmo
Brnnet:	Telovadba.
Cena 4 K.
Mešiček: Beležke iz fizike in kemije. Cena 40 vin.
Kaj izide zopet
9
Trgovske račune
Adamič: Slava Cesarju! Spevoigra za mladino. Cena 3 K. — Besedilo k Adamičevi spevoigri. Cena 10 vin.
Žirovnikove narodne pesmi. I. in II. zvezek. Cena d 20 vin.