Leto Xf ftt. 10 Lliibfiana, petek 11. fpnuapfa 1929 Cena 2 Din Maročntna mata mesečno 26 Din. sa inozemstvo 40 Din. (Jredniitvo: Ljohljana, Kimflova uliea 5. Telefon it 3122. 8128. 3124 812Б to 3126 Maribor: Aleksandrova oesta 18. Tele! it. 440. Celje: kocenova nlica 1 Telefon iL 190. Rokopisi и ne vračajo _Oglasi p« tarifo. _ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpravaiStva: Ljubljana, PreSernova ulica 54. Telefon St 3122, 3123, 8124 3126 ta 3126. (nseratni oddelek: Ljubljana. PreSernova ulica 4. Telefon St 2492. Podruiiiiea Maribor: Aleksandrova ce-tta 13 Telefon St 455. Podruiuica Celje: Kocenova ulica X Telefon it 190. Računi pri poŠt бек. ваvodih: Ljab-Ijana St 11-842, Praha čislo 78.1«); Wiea Nr. 105.24L Ljubljana, 10. januarja. Ena najzanimivejših in najdalekosež-nejših odredb novega zakona o zaščiti države je čl. 3. V tem členu je rečeno, da se razpuščajo vsa udruženja in politične stranke, ki vrše propagando ali prepričujejo druge, da je treba izpre-meniti obstoječi red v državi. Ravno tako se prepovedujejo in razpuste vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije. se kaznuje, v kolikor to ne spada pod člen 2. tega zakona (ki predvideva kazni za člane komunističnih, anarhističnih ali ravolucijonarnih zarot) z zaporom do 1 leta in z globo do 50.000 dinarjev. Te odredbe se v pravniških krogih različno tolmačijo. Najbolj daleč gredo oi, ki menijo, da je sploh vsaka stranka prepovedana, ki ne odobrava današnjega stanja v državi. Iz tega bi sledilo, da bi bila dovoljena sploh samo tista stranka, ki bi sprejela program današnje vlade kot svoj strankarski program. Gotovi, senzacij lačni inozemski dopisniki so že poročali svojim listom, da so policijske oblasti dobile nalog, razpustiti vse obstoječe politične strankarske organizacije. Kdor bi •hotel ustanoviti novo stranko, mora zaprositi velikega župana za dovoljenje, vendar je strankarska politika in strankarska borba prepovedana in je vsled tega malo verjetno, da bi bilo ustanavljanje novih strank dovoljeno. Te vesti se v Beogradu ne potrjujejo in so tudi v nasprotstvu s samim duhom omenjene odredbe. Ako bi čl. 3. nameraval razbiti politično organizacijo naroda po strankah, potem bi bil enostavno vse stranke perpovedal. ne bi se pa trudil obeležiti znake za nedopust-nost ene ali druge strankarske organizacije. Smatrati je torej, da so s čl. 3. novega zakona le postavljeni pogoji, kdaj postane kaka od obstoječih a'i kdaj je na novo ustanovljena stranka nedopustna. Po čl. 3. je to takrat, kadar vrši propagando ali prepričuje druge, da je treba spremeniti obstoječi red v državi. Propaganda, odnosno prepričevanje drugih, da je treba spremeniti stanje, ustvarjeno s kraljevim manifestom, odnosno z zakoni, izdanimi od novega režima, bi se moralo torej šele objektivno ugotoviti. ' Dočim torej novi zakon dopustnost političnih strank na splošno veže na questio facti, ali te stranke kot stranke propagirajo spremembo sedanjega novega stanja v državi, pa za dve vrsti strankarsko-političnih organizacij sam in definitivno rešuje vprašanje njihovega obstoja."Prepovedane so in se razpustijo vse poiiticfte stranke, ki nosijo versko ali plemensko obeležje. Iz tega imperativnega besedila sledi, da je obstoj verskih in plemenskih strank prepovedan tudi v primeru, ako se te stranke v ničemer ne pregrešijo proti obstoječemu stanju v državi, da. celo tudi tedaj, če bi to stanje naravnost podpirale. Kot verske in plemenske stranke so dosedaj veljale vse, ki so po svojem imenu bile obeležene kot take ali so se po svojem programu ali delu v verskem ali plemenskem oziru afirmirale. V Beogradu veljajo kot verska stranka Jugoslovanska muslimanska organizacija, kot plemenska stranka SHS in Srbska stranka, kot verska in plemenska obenem pa SLS. Vsaka teh strank pa lahko navaja argumente proti temu naziranju in tako je smatrati. da tudi tu zakon ne stopa neposredno v veljavo, temveč da tvori !e podlago za konkretne ukrepa vlade, ki bodo izdani na osnovi individualne ocene o verskem, odnosno plemenskem značaju stranke, ki se ima razpustiti. Pravilnost tega naziranja potrjuje tudi dosedanja praksa vlade. Danes je bila s posebnim aktom razpuščena Srbska stranka. V navideznem nasprotstvu z našimi izvajanji v prvem delu č'anka so pa določbe čl. 4. Tu je rečeno, da je ne le ustanavljanje novih političn h društev, temveč tudi nadaljnji obstoj obstoječih političnih društev vezan na dovoljenje velikega župana. To protislovje pa je le delno. Ni namreč dvoma, da so po celem smislu te določbe miši lene tu razne druge, ne ravno strankarske organizacije. temveč po društvenem zakonu osnovana društva, ki imajo političen značaj. Kakor se v Beogradu zatrjuje, pridejo tu v poštev zlasti razne nacijonalistične organizacije, na primer Srnao. Orjuna in podobne. Obstoj takih organizacij bo torei podvržen reviziji. Po verbalni interpretaciji čl. 4. pa bi bilo seveda tudi mogoče, da bi pri nas ponekod obstoječa politična društva, ki so kot krajevne strankarske organizacije ustanovljena na formalni podlagi društvenega zakona (taka društva imata zlasti v Ljubljani pod raznimi imeni tako SDS kakor SLS) morala zaprositi za dovoljenie nadaljnjega obstoja. V ostalem se bo kmaln videlo, kako se ta čl. 4. interpretira, ker je velikemu županu prepu- Prva politična stranka razpuščena „Srbska stranka" kot plemenska politična organizacija »Pravda« napoveduje razpust JMO, SLS, HPS ter nemške in madžarske stranke. — V Zagrebu pričakujejo razpust HSP in HFS. — Razpust delavskih strokovnih organizacij v Beogradu Beograd, 10. januarja, p. Na podlagi novega zakona o zaščiti države je bila , danes kot prva razpuščena Srbska j stranka, ker je že v imenu poudariala svoj plemenski značaj. Beograd. 10. januarja, p. «Pravda» objavlja članek, v katerem dokazuje, da je smatrati v smislu novega zakona prav za prav vse stranke za razpušče-ne, pripušča pa tudi drugačno tolmačenje. Po tem drugem tolmačenju ie oo «Pravdi» smatrati za razpuščene: HSS kot plemensko. JMO kot versko, SLS kot versko. HPS (hrvatsko klerikalno stranko) kot versko, nemško in madžarsko stranko kot plemenski. «Pravda» poroča nadalje, da bo doktor Spaho mesto dosedanje «JMO» ustanovil novo stranko pod imenom «Jugosiovenska narodna stranka», dr. Korošec pa bo osnoval «Narodno stranko», češ da je ne more več nazvati «slovensko», ker ji ne sme dati plemen skega obeležja. Beograd. 10. januarja, p. Na podlagi 61. 1. zakona o zaščiti države so bile v Beogradu razpuščene vse delavske strokovne (sindikalne) organizacije. Sarajevo. 10. januarja, r. «Jugosl. List» poroča iz Beograda: B vši poslanec JMO Šalih Baljič je v razgovoru z novinarji izjavil na njihovo opozorilo, da bo njegova stranka, to je JMO. razpuščena. da se bo njegova dosedanja stranka docela odrek'a verskemu značaju in da se bo po vsej priliki imenovala «jugosiovenska monarhistična organizacija». Zagreb, 10. januarja n. Tu se govori, da bodeta kot prvi stranki na Hrvatskem razpuščeni Hrvatska stranka prava (frankovci) in Hrvatska federalistična stranka (Trumbičeva), ki imata izrazito plemenski karakter. Vlada pripravlja programatično deklaracijo Posvetovanja ministrov s predsednikom vlade. — Avdijenca generala Živkovica. — Drž. podtajnik Letica razrešen. — Budžet bo znatno reduciran Beograd, 10. januarja, č. Iz vladnih krogov se izjavlja, da bo vlada sprejela svojo vladno deklaracijo, ki bo obsegala njen delovni program, na eni najbližnjih sej. V deklaraciji bodo posebno naglašene smernice vlade za delo na gospodarskem polju. Beograd, 10. januarja p. Danes je bilo po vseh ministrstvih že zelo živahno. Ministri, ki so se preko pravoslavnih božičnih praznikov mudili na svojih domovih, deloma izven Beograda, so se vrnili v prestolnico in so danes sprejemali referate vodilnih uradnikov posameznih resorov. Tudi novo imenovani minister brez portfelja Ni-kola Uzunovič si je danes uredil v vladnem predsedstvu svoj kabinet. Tekom dopoldneva se je vršilo pri ministrskem predsedniku generalu Ziv-koviču več konferenc. Med drugimi je bil pri predsedniku na daljšem posvetovanju tudi minister pravde Milan Sr-skič, s katerim sta razpravljala o novih zakonih, ki pridejo na vrsto prihodnje dni. Tudi Nikola Uzunovič ie bi! dalj časa pri generalu Živkoviču. s katerim sita bržkone razpravljala o de-krogu. ki £з bo prevzel Uzunovič kot minister brez poitfelja Popoldne se je mudil general Živkovič v notranjem ministrstvu, kjer ga ie posetil med drugimi tudi minister prosverie Etoža Maksimovič. Ob 4. je bil general Živ-kovič v avdijenci na dvoru. Danes je izšla nova številka »Službenih Novin«, ki objavlja med drugim tudi ukaz, s katerim se razrešuje svojih funkcij dosedanji državni podtajnik v finančnem ministrstvu Dušan Letica, ki je postavljen na razpoloženje. Popoldne je kralj sprejel v poslovilni avdijenci bivše min lire dr. Spaha, St. Bariča in Dragišo Cvetkoviča. Na dvoru pa se je mudil tudi Velja Vukiče-vič. Novi minister financ dr. Švrljuga je bil danes skoro neprestano v svojem ministrstvu, kjer zlasti proučuje budžet, ki ga je pripravil bivši minister financ dr. Subotič. Govori se, da bo novj minister zmanjšal Subotičev načrt budžeta za 40 odst. V prvi vrsti bodo reducirani oni uradniki, ki so bili postavljeni iz čisto partizanskih razlogov in ki so sedaj nepotrebni. Danes dopoldne se je oglasilo v predsedništvu vlade večje število bivših narodnih poslancev in ministrov, med njimi dr. Vlada Andrič. Sal'h Baljič, Gjuro Jankovič. Srma Račič itd Predsednik vlade Živkovič je dal bivšim poslancem in min strom sporočiti, da jih ne more sprejeti. Rigorozne odredbe poštnega ministra Stroga navodila za točno izvrševanje službe Beograd, 10 januarja, n. Zastopnik mini-tsra pošte in brzojava, minister Savkovič je izdal na vse podrejeno uradništvo naced-bo, ki se glasi: l.) Uradništvo mora prihaiati v svoje pisarne pravočasno in ne sme zapustiti svojih mest pred določenim časom. 2.) Uradništvo mora vršiti vse posle vest-no in naclo in ne sme ničesar ostavljati za kasneje Sprejemanje privatnih obiskov kakor tudi čitanie časopisov ie med uradnim! 'irami strogo prepovedano. 3.) Občinstvo sme soeiemati in mu da-poiasn'la le generalni direktor ali njegov pomočnik ali šef odelenia Kralj pri obolelem ministru Vsi načelniki morajo do 20. t. m. izročit) ministru preko generalnega direktorja spise vseh nepotrebnih uradnikov zaradi redukcij. Pri sestavljanju teh spiskov se mora ю načelniki ozirati le na službene interese v nobenem primeru ne na strankarske-ozire in vplive s kakršnekoli druge strani Načelniki morajo vsak dan poročati mini-stru preko generalnega direktorja, kdo od iradnikov ni pri*"' oavočasno v urad ali pa vrši službo nem,-. 'Vratnem primeru bodo načebsjki ; • p.c. . i, odgovornost za •se "osledicfe, iz' «izvrševanja te naredbe. "V Г 'ovico Beograd. 10 ianuaria n. Zunanji minister dr Voiislav Marin!'ovič ie resno obolel in mora ostati v Postelji Tekom današnietra popoldneva ga ie poseti! na niegovem stanovanju kra!i ki ie ostal z n'iin dali časa v razgovoru Kakor se zitriuie bo odpotoval dr Marlnkovič v svrho leeenia na daljši dopuc t v inozemstvo, čim bo nie-govo zdravstveno stanje dopuščalo daljše potovanie. »Jedinstvo« v novih rokah Beograd, 10. ianuaria. 6. «Jertbstvo;*. ki je te dni prenehalo izhajati ie danes !7.4o v docela novi obliki in nod dni • .Sno »uprava. ki je veljala za glavno n d'kalne stranke, danes pa je dem< 4; • k -anka ustavila svoje službeno glavi/» k». Prenehalo ie tudi «JedinstvoT zr ' н jskaški organ bivše vlade. Podajanja ы ncv posojilo Sarajevo. 10. jantar * list> objavlja na u -brzojavko o položni v v je, da bo vlada ponor i'.*: skušala najeti novr iilo. Kot rowvllod"" ki ji nafelu'e »mer»'".-- i- ii ler. Pogajanja bo v •«••,•> dr. Švrljuga. ki je b'; dn-l ameriške skupine ■ •Tugoslnvpi^ki estu ob^žno ridii in 7„ithi гЧга flivkovif" n izemsko pose ivn oVnninr • ;*der Rookefel minister finam 4 zastopnik te viji. Vprašanje arjs^h medvojnih dolgov j Franciji Beograd. 10. januarja. Kak poroča pari ška r Agense Ecot- Financier», se haaSko mednarodno pred juli jem k rod г rr.i di vprašanje srbsk 1 r ne bo sestalo 7-.,fHinju. Zato tu-vdvojnih dolgov v Franciji ne bo rešt г r | : i • -.'gustom Parlamentarna bitka Poincarejeve vlade Predsednik Bouisson poudarja, da gre za likvidacijo vojne in nje posledic. — Odločno stališče za obrambo parlamentarizma. — Socijalisti ljut0 napadajo vlado. Pariz. 10. januarja Danes se ie v parlamentu začela diskus.ja o prvih protivlad-nih interpelacijah Splošno oričaku eio. da bo vlada pri elasovaniu zmagala s kakimi 315 glasovi proti 260 glasovom opozicije Kakor znano ie predsednik v'ade Poincare nedavno zagrozil da bo Doda ostavko, ako ne bo večina or glasovanju o zaupnici vlade znašala vsai 50 glasov Po gornjih računih Poincare lahko računn na večino kakih .30 do 40 poslancev in se ne ve. da li se bo strogo držai svoje zahteve Radikalni socijalisti hočeio z nezaupnic, zrušiti vlado sami zato. da ods.ramjr iz nje Dristaše Marina n da zasedejo niih mesta Poincare bi v primeru ostavke taknj sestavil novo vlado v kateri b- bili tud; radikali Vendar ni gotovo, da bi Poncare z lahkim srcem žrtvoval Marinove pr staše Zato so poluradni kroci mnenja, da predsednik ne bo v vsem ustregel socijalistoin vedoč da on- ne morejo sestavi več n-skega parlamentarnega kartela Vsi 'isti ugibaio. kai da bo storil Poincare. on sam pa molči in ne 'zdiia svojih načrtov Zato vlada tem večie zanimanje za glasovanje o dnevnem redu ki se bo vršilo v petek. Pariz. 10 ianuaria s V zbornici ie vladalo popoldne razpoloženje velikega dneva Poslanci so bili navzoči polnostevi'no in tudi diplomati novinarji in poslušalci na tribunah so do zadniega mesta zasedli svoie prostore Pričetkom seie ie imel novoizvoljeni zborničn- predsednik Bouisson otvoritveni govor, v katerem ie med dru-eim izvajal. d3 gre sedai za definirivno likvidaciio voine, ki bo za 'eta. ali morda tudi za generacije do'ocila življenje naro- i cijalna dela. dov. Veliko knjigo iluzij ie treba sedai za^ 4 preti in se ie ne sme nikdar več odpreti. Leto 1929 bo po vsej pr lik pr -icslo kunč-i no ureditev vprašani reparacn n izpraznitve Porenia ter ie zaradi tega eno izmed najvažnejših !et v Povojni dobi Bouisson ie govoril nato o notranie-p.ditičnem položaju in nastopal odločno za parlamentarni režim k' g* trenutno z mnoeih str' ni oobiiaio Kampanja proti parlamentu nikakor ni nepomembna. Razn elemenij s u-šaio razgaliti oariamentarn: sistem ;n hočeio tako diskreditirati republiko Ko se ie Poieglo burno odobravanje ie predsednik Prečital seznam 60 interpelacij j Ministrski predsednik Po ncarč ie izja-I vil. da zahteva vlada taknišnjo razpravo o interpelacijah srede splošne ooiitike vlade. Vlada hoče vedeti dni* lahko vztraja pri tein. za kar se ie trdno odloči.a. Sociiahst Frossard ie iz av^i da ie politični položaj izredno paradoksen V zbornici ni trdne večine Ta večina ve samo. česa noče. ne ve pa kai hoče Vlada >e po večini sestavljena iz mož. ki n majo : niti dobre volie niti moč« za vladanje Za-I radi tesra ie parlament v svojem delova-I niu okrnjen in polagoma se veča nevar-I uost za diktaturo. Vlada nai jasno pove. j ali ie proti laiiškj zakonodaj in ali se namerava lotiti rešitve socüaln h p nblemov. KončnoveLjavna likvidaciia voine ie mogo-j ča samo tedai. če se bodo razorožile vse i države Ce hoče vlada obstojati, mora I meti zunanje republikanskih množic, danes Pa tega brez dvoma nima Sociia'isti so pripravljeni vlado podpirati in celo sodelovati v niej. če bo v resnici vršila so- Rumuniji ponujajo od vseh strani posojila Nemčija ponuja 400 milijonov lejev, Avstrija pa 225.000 funtov V Parizu se vrše zaključna pogajanja za 55 milijonov dolarjev Bukarešta, 10. januarja, s. Rumunska vlada je prejela ponudbo nemške finančne skupine Kanipfma.ver in draždanske banke za posojilo 400 milijonov lejev ki nai bi služilo za flnansiranje in podporo po suši prizadetim krajem. Od tega zneska bi prejela RumiMiija 200 milijonov lejev v gotovini. 200 milijonov pa v živilih, ki bj bila nabav-Ijena na ramunskem trgu Pogodba bo ba.ie iuitri ali pojutrišnjem končnoveliavno zaključena. Rumunska vlada je prejela dalje od žitne delniške družbe na Dunahi ponudibo za posojilo 250 tisoč angleških funtov, ki nai bi služili v iste namene. Glede velikega rumunskega stabilizacijskega posojib se vrše v Parizu še pogajanja, ki bodo najbrž v soboto zaključena Začasne nai bi Romunija prejela 55 milijonov dolarjev, od katere vsote bi podpisala Anerika M Franciia Л), Nemčija 10 in Anglija pet milijonov dolarjev. Bukarešta, 10. januarja g. Zaradi ugodn'h poročil o posojilu bo finančni m''nisi er Popovič! odpotoval-v Pariz, da določi emisijsko kvoto, obrestno mero in provizijo za posojilo Kljub zaključnemu poso'üu so cii-cijelni krogi precej rezervirani ter se zatrjuje. da je treba razčistiti še mnogo zelo ežavnih vprašani Naglasa se, da bo morala rumunska vlada nastopiti zelo energično proti sistemu zavlačevanja, ki ga izvaja Blairova skupina. Obupna borba našega parnika z viharjem Tovorni parnik »Mejdan« je zašel na Kvarneru v silne viharje in se je rešil le s tem, da je pometal del tovora v morje. Šibenik, 10. januarja, п. V torek, ko je divjalo na Jadranu neurje, bi bil skoro uničen parnik «Majdan», last Ja- dranske plovidbe. Vozil je s Sušaka na otok Drač z velikim tovorom gradbenega materijala. Pri Senju je parnik zgrabila strahovita burja, tako da se je moral zateči v neki zaliv pri Aleksandrovem na otoku Krku. Tam se je parnik vsidral toda v sredo zjutraj je nastaja tako strašna burja, da je razburkano morje potrgalo sidra in ladjo je jelo gnati proti peščinam na otočiču Plavniku. Vrhu tega se je parnik nagnil za 40 stopinj in katastrofa se je zdela neizogibna, zato se je naglo sestal svet ladijskega poveljnika in mornarjev na posvetovanje, kai naj store v tem brezupnem položaju. Sklenjeno je bilo. da se materijah ki ie bil na ladji, vrže v morje, da se parnik razbremeni, nakar bi morda bilo moiroče odül ti iz onega opasnega kraja Tako je b:!o storjeno in ladja je. čeprav težko ha-varirana. vendarle dospela v Š iben.k. 1,400.000 Din nagrade za pobegle kaznencc Iz Lepoglave je pobegnilo 14 zločincev, obsojenih na večletne ječe. — Za vsakega je razpisanih za izsleditev po 100.000 Din nagrade Zagreb. 10. januarja, г. V noči med 8. in 9. januarjem je pobegnilo iz kaznilnice v Lepoglavi 14 kaznencev. in sicer Pavel Gaš'jevič (kaznovan na dve in pol leti ječn) Anton Horvat (3 leta in 8 mesecev). Janko Nikolič let). Josip Kokaš (10 let). Niko Niko ič (5 let). Branko Nikolič (5 let). Mato Gju-ričič (4 leta). Stevan Stojkov (13 in pol Poslanik Kennard pri ministru pravde Beograd, 10. januarja, n. Novi zakon o sodnikih, ki je. kakor znano odpravi', načelo stalnosti, odnosno n^premestlji-vosti, je v gotovih inozemsk h kroaih vzbudi! bojazen glede neodvisnosti našega pravosodstva. V tej zvszi se ie včeraj og'asi! angleški poslanik Kennard pri ministru pravde Srskiču ter je ž njim dali časa konferiral K;ikor se zatrjuje, je minister pravde opozori1 angleškega poslanika da tud' novi zakon o sodn kih s prisero vež«? sodnika. da se pri izr°kaniu pravice dr"i sn-mo zakona in da ie v čl 14. so^ejeto nače'o neodvisnosti sodnikov. Čl. 17.. ki dopušča premeščanje, p^nzijoniran.e in odpuščanje sodnkov iz dr/avne službe, se seveda ne bo uoorab'ial v svrho okrnjenja sodne neodvisnosti. leta) Ištvan Jukas (8 let in 11 nrse-cev). Matija Urban (9 let). Pandor Glu-ričč (4 leta) Gjuka Gjur čič (4 leti), Lazo Novakovič (15 let) in Fran Križ (3 leta). Za vsakogar izmed pobe? h kaznencev ie razpisana naerada "П0 tisoč D:n ža oneea ki iih izsledi ;n prijavi. Ubežniki so večinoma cigani. I Obtožnica izročena Puniši ^згјги in tovar??e*t| Reoprad. 10 ian č Divi je sod šče izro* č'lo obtožnico Puniši R:ičiču, Tomi Рогю» viču in DratJutinu Jovanoviču-Lvnetu Ob« tožnica je bili dostaviiena tudi njihovm brar.iteliem Obtoženci imajo tridnevni rok za pritožbo na kasačiio. SpaM VOZOV! V Bosni Sarnjevo, 10 jan. p. Nu ozkotirnih želez« nicnh Bosne in Hercegovine, bodo uvedeni spalni vozovi Inozemska družba, ki razpo» laga s takimi vozovi in ki vzdržuje tak pro« met že na ozkotirnih železnicah v Egiptu, ie ponudila ministru saobračaje pod spre* iemljivimi po^ji. da uvede na ozkotirnih železnicah v Bosni in Hercegovini promet s svojimi vozovi, ki jh bo stavila naši že* lezniški upravi na razpolago Za enkrat bo» sta stavljena v promet po dva sp Ina vozo* va na progah med Sarajevom m Beofradom in Sarajevom in Brodom na Savi. Restav» racijski vozovi bodo kasneje pridcljeni Projekti za nove ureditve v državi Revizija budžeta za L 1929-30. — Veliika redukcija uradništva. Revizija uradniškega zakona. — Uvedba posebnega zakonodajnega odbora in odbora za upravno reformo. — Nova razdelitev na oblasti Zagreb, 10. januarja, r. «Jugoslo-venski Lloyd» objavlja razgovor, ki ga je ;mel z aktivnim ministrom sedanje vlade. «Razgovor je potekel nevezano in zato ga ni mogoče objaviti v obliki intervjuva. z!asti ker se tega bran-jo vsi člani vlade po besedah, ki jih je dejal predsednik vlade novinarjem: «Sklenili smo dtlati, ne pa govoriti!» Viada bo podvze'a korake, da se izvrši revizija vseh zakonov, ki so se pokazali za neprimerne in neracijonalne za naše razmere, zlasti pa bo posvetila veliko pozornost onim. ki so v tesni zvezi z našim gospodarskim razvojem, istočasno pa bo podvzela ukrepe, da se izvrši unifikacija celokupne naše zakonodaje. Ker bo novi proračun uveljavljen s kraljevim ukazom po njegovi strokovni proučitvi, bo vlada storila vse. da Se proračun za 1. 1929.-30. zmanjša po možnosti za poldrugo miM'ardo dinarjev. Da bi dosega ta svoj namen, namerava vlada reducirati nad 20.000 državnih uradnikov. Ta redukcija bo pogodila vse one uradnike ki nimajo potrebne kvalifikacije za mesta, katera zavzemajo. V zvezi z odpustitvijo državnih uradnikov ie vlada sklenila, da da tem uradnikom gotov čas za poiska-n.h drugega poklica. Vlada bo do'oč;la odpovedni rok. ki se bo gibal od 3 do fi mesecev. V zvezi z uradniškim vprašanjem obstoj? namera vlade, izvršiti revi7"o uradniškega 7ак*>Пя kakor turi' па o državnih upokojencih.» Zatem se ima zvršiti ooenostavPe-лје administracije, posvetiti se ima po- Poslanik Balugdžič poklican v Beograd Beograd, 10. ianuarja. č Naš berlinski po-s!?n'k Živo ln Balugdžič je poklican v Beograd. V poučenih krogih se trdi da je treba tolmačiti prihod našega berlinskega poslanika v Beograd v smislu raznih kombinacij, med katerimi je najverjetnejša, da bo Bflusrdžič pozvan narprej. naj prevzame ministrstvo zunanjih del, ako bi zdravstveno stanje dr. Marinkoviča ne dopuščalo, da še nadalje vodi resorne posle ministrstva zu. nantih del. Navodila za razpust oblastnih odborov Beograd. 10. ianuaria d. Notranji minister general Pera Zivkovič ie izdal vsem velikim županom naredbo s katero pooblašča velike župane, da v smislu zakona o («hlastnih in občinskih samoupravah razpuste dosedanje oblastne odbore in imenu-ie o vladne komisarie Veliki župani oa so dolžni obvestiti pred imenovaniem vladnih komisariev notraniega mnist.ra o tem. ko-га nameravaio imenovati z-, komisaria Beo rraiski veliki župan se ie že poslužil tega Pooblastila ter ie imenoval za oblastnega konfsaria dosed:in:ega pravnega referenta beograjske oblasti Luko Markoviča. Borba med zagrebškimi listi Zagreb. 10. januarja, č. Nocoi&nip «-Novostih objavljajo štiri velike popravke «Tipografije». d. d., ki izpolnjujejo skoro celo stran. Popravki se nanašajo na svoiečasne članke in očitke, ki so izhajali v «Novostih:* jod naslovom «Kuhinja laži v Tipografiji-rem tisku: (Jutarnjem listu, Večeru in Ob zoru) in v katerih se je očitalo tem listom. <1a so bili prodani radikalom. Obsodbe po zakonu o tisku Zagreb, 10. januarja č. Dopoldne je bila pred sodiščem izrečena razsodba proti odgovornemu uredniku »Narodnega Vala« Kre šimirju Devčiču. ki te bil obtožen zaradi 29 postopkov po tiskovnem zakonu Obtoženi Krešimir Devčič je bil obsojen zaradi devetih prestopkov, zaradi ostalih 20 pa je bil oproščen. Obsojen je bil na leto dni zapora in na globo 20.000 Din Državni pravd-nik in zagovornik obtoženca sta oba vložila pr ziv. prvi zaradi premik) odmerjene kazni drugi pa zaradi prestroge. Zageb, 10 ianuarja č. Danes ie sodišče izreklo prvo obsodbo, s katero ie še po sta-rem zakonu o tisku obsodilo re samo pisca oziroma urednika zaplenjenega lista, temveč tudi tiskarja. V številki 13. z dne 25 oktobra je izšel v časopisu »Zaščita človeka« članek, ki ga ie nap'sal urednik tega lista in književnik Avgust Cesarec Članek je bi! zaplenjen, sodišče pa je obsodilo tako pisca zaplenjenega članka, kakor tudi tiskarja Miroslava Zidana, oba na podlagi čl. 45 zakona o tisku na 14 dni zapora in na kazen 1500 Din. Branitelj dr. Ivo Politeo je vložil proti odmeri kazni priziv. državni pravdn'k p? si je pridržal trodnevni rok za premišljevanje. Odlikovanja pri zagrebški poli- Cljl Zagreb. jO. januarja, n. Šef zagrefbške policije dr. Vragovič .ie bil odlikovan z red.im Sv. Save III. razreda, poveljnik redarske pfrnže Boško Pavlovič pa z redom Belega Orla V. razreda. Poskusen samomor pred policijsko direkcijo Beograd. 10. januarja, p. Pred beograjsko policijsko rlirekcijo je izvršil danes dopoldne poskus samomora madžarski begunec Andraš Hadu, po poklicu trgovec, star 25 let. Pognal si je dve krogli iz samokresa v prsa. Nevarno ranjeenga so ga prepeljali v bolnico,' kjier so ga takoj operirali. Domneva da ga je pognalo v obup slabo gmotno, ^tanje. sebna pozornost pospeševanju nacijo-nalne industrije, kakor tudi sanaciji gospodarske krize. Vlada bo vzela v pretres tudi vprašanje razdožitve kmetov in v smislu svojega programa skušala priti do kreditov potom za-ključitve večjega posojila v inozemstvu. S posojilom, ki naj bi se baje najelo v Angliji, misli vlada započeti velika javna dela. zlasti pa dokončati že v prejšnjih letih započeta. Javna dela naj bi se izvršila predvsem v pasivnih pokrajinah, v Hercegovini. Dalmaciji in Orni gori. Beograd, 10. januarja, p. Prihodnje dni bo imenovan posebni zakonodajni odbor, sestavljen iz uradnikov vseh ministrstev, ki bo imel nalogo, pripravljati nove zakone. Sedaj se študira vprašanje ali in katere strokovnjake iz svobodnih poklicev'bi bi'o pozvati v ta odbor. _ Drug odbor bo izdelal načrt reorganizacije državne uprave, s katerim bosta izmenjena zakon o vrhovni in zakon o splošni državni upravi, a menda tudi nekatere do'ocbe uradniškega zakona. Z največjo pozornosMo se študira vprašanje nove razdelitve države v oblasti ter se namerava reducirati dosedanjih 33 oblasti na 14. Nove ob'asti bi se v g'avnem pokrivale z ozemljem nedavno ustanovljenih novih finančnih direkcij. V tem primeru bi Slovenija tvorila eno oblast s sedežem v Ljubljani ter hi se veliko županstvo v Mariboru ukinilo. Preiskava o dubrovniškem atentatu Dubrovnik, 10 jan. n. Policija ima še vedno v zaporu ono gospo ki je bila areti» rana v zvezi z atentatom na stanovan je le--škoslovaškega in francoskega honorarnega konzula dr. Birimiše Proti njej je odrejen preiskovalni zapor, ker jo bremeni neki svedok. ki ie baje izjavil, da ga je ta dama nagovarjala, naj izvrši sličen atentat proti dr. Birimiši. Strahovita beda v Bosni Sarajevo. 10 ianuaria n Oblastni odbor in državna zaščita dece v Sarajevu sta dobila akt sreskeg^ poglavarja iz Hoče. v katerem se popisuie strašen položaj v ta-mošniih vaseh kier narod nima ničesar ie-sti. Dve rodbni že 14 dni nista absolutno ničesar zavžili: sekata si slamo in si iz nie pečeta kruh Državna zaščita ie danes nakazala 1000 Din kot prvo pomoč, da se ta denar izroči eni izmed g!adu;očih rodbin dočim ie za ostale rodbine uvedena akci-ia Rdečega križa >n državne zaščite za deco. Komisarijat v Subotici Subotica. 10. .ianuarja. č. Veliki župan Manojlovič je razpustil občinski svet in ob činski odbor v Subotici ter poveril vodstvo poslov dosedanjemu županu ir. Stipiču. Priprave za razorožitveno konferenco Beograd. 10. januarja, p. Zunanje ministr stvo je prejelo službeno obvestilo, da se se stane dne 14. aprila v Ženevi pripravljali!-razorožitvena konferenca, ki bo izdol.il-predloge za plenarno razorožitveno konte renco. Končni sporazum med Vatikanom in Kvirmalom? London. 10. ianuaria s. Rimski dopisnik »Dail.v Newsa« poroča, da ie papež v tai-nem konsistoriiu izrazil kardinalom upa-nie. da bo v kratkem prišlo do sporazuma z italijansko vlado Pogodba bo oo ratifikaciji v italijanskem parlamentu predložena v registracijo Društvu narodov nakar bo imela mednarodni značaj Italiia bo po zakliučeni pogodbi odposlala v Vatikan poslanka dočim bo Vatikan zastopal na italijanskem dvoru Dapeški nuncij. Ljeninovo truplo bodo znova balzamirali Moskva, 10 jan. Ljeninovo truplo, ki se nahaja v velikem javnosti dostopnem raa> vzoleju na Rdečem trgu tik pod stenami Kremlja, je bilo takoj po smrti balzamira= no. Kmalu pa so se opazili znaki razpada* nja. Na obrazu so se pokazale velike tem= nozelene pege pa tudi na ostalem telesu je trohnoba močno napredovala Po par ted= nih so morali balzamiranje obnoviti in so Ljenmovo truplo prepojili z neko kavčuko* vo maso. Poskus se je tako dobro obnesel. da je Ljeniti v svoji stekleni krsti izgledal, kakor da spi. Le izredna voščena bledost lica je bila mrliška Zadnje dni pa so za* čeli zopet opažati znake trohnobe. Vlada je sklenila, da da Ljenina zopet balzami» rati in je zato poklicala z Dunaja prof dr. Hochstädterja, ki je proučeval egipčanske mumije in iznašel nov način uspešnega bab zamiranja. Njegov novi način baje ohrani truplo neizpremenjeno po par sto let. Uče= njak bo na Ljeninu prvič preizkusil svojo iznajdbo. Italijanski novinarji kot filmski cenzorji Sanghaj. 10. januarja, (be.) Ko se je igral v kinu film 'Cestni angel varuh», ki je prepovedan v Italiji, je vdrb 70 obo^ž?nih italijanskih mornarjev križarke «Libia» v kinematografske prostore, zaplenilo film in ga sežgalo na ulici. Kralj tobaka umrl Newyork, 10. januarja. Načelnik ameriške tobačne družbe Benjamin Newton Duke je včeraj umrl po večletni bolezni. Njegovo imetje cenijo na 600 milijouov d Ha rev. Poostritev tiskovnega zakona Z včerajšnjim dnem so bile tudi v Ljubljani ukinjene izredne policijske preventivne mere, ki so od nedelje veljale za časopisje. V naprej veliaio določbe novega poostrenega tiskovnega zakon, ki iih zato v vednost našim čitateljem in dopisnikom znova objavljamo in sicer v primerjavi s starim zakonom. Nove tiskovne odredbe so razglašene v »Službenih Novinah« kot »zakon o izprernembah in dopolnilih zakona o tisku od 26. avgusta 1925«. Prva izprememba se tiče dosedanjega čl 2.. ki ie velel: »Ne sme se ukreniti nobena preventivna odredba, ki zaor.'čuje izhajanje prodajanje in razširjanie spisov in novin razen v primerih, ki }ih določa ustava (sc. vojna).« Iz tega bi se morda sklepalo. da se sme z upravnim aktom uvest' preventivna cenzura. Toda nespremenjen je ostal v veljavi čl 7., ki tiskarni predpisuje da šele predno začne širiti novine. pošlje pet izvodov državnemu pravdništvu ln da se razširjanje sme začeti čim se ti izvodi izroče. Inozemskim časopisom po novih oredpisil-ministrstvo notranjih del lahko zrbrani prihod v našo državo brez motivacije dočirr ie po dosedanjem čl. 18 tisk zakona tak^ zabrana predpostavljala ali eno od kaz-njivih de'anj, ki povzroča zabrano tudi domačih listov ali pa vsaj konstatacijo da ie v *eh listih kaj naperjeno proti interesom države Velika in dalekosežna ie prentemba čl. 19 Doslej je bila zaplemba doprstna samo zaradi: 1 uvrede vladarja in članov kraFev-skega doma. 2 zaradi uvrede tu iih državnih vladarjev 3 zaradi uvrede Narodne skupščine. 4 za neposredno pozivanje državljanov na.i šiloma izpremene ustavo ali državne zakone in 5 za težko kršeme iavne morale. 6. zaradi izzivanja mržnje zoper državo kot celoto i izzivan'a verskega in plemenskega razdora. 7 Za pozivanje nai državljani šiloma izpremene ustavo in zakone, vendar le če se iz članka očividno vidi. da merijo na takšno pozivanje. Po novih odredbah je vsako izrecno tako oozivanje že razlog za zabrano. Vrhu tega pa na novo- ako je v tiskanem delu kal-, zločin ali preg^ešek proti državi na oodlng' kazenskega zakona ali kakršnokoli kaznji-vo dejanje po novem poostrenem zakonu o *ašči.'i javne varnosti ln reda. Končno tudi. ;e vsebuje kak član°k kleveto ali uvredo orotl organom oblasti. S tem je krog deliktov, ki so podlaga za-olembe močno razširjen. Ali obstoji tak delikt, o tem brez pritožbe odloča državni pravdnik sam. Sndnije so torej po novih predpis^ v zadevah konfiskacij' popolnoma Izločene. Ta izprememba je najbolj dalekosežna. kajti doslej je za mnogo manjši krog deliktov bila prednjsana z ustavo predložite^ zabrane sodnij v odločitev. Nova je določba, da se ima vsak popravek oblasti tiskati če tudi ne odgovarja raznim formalnim predpisom in je n. pr več nego dvakrat večji, kakor je bil članek, ki se popravila. Jako dalekosežno vendar dokaj nejasno ie razširjenje odgovornosti pisca, urednika izdajatelja, tiskarja, in razširjevalca za ti skovne delikte. Proglašena je niihova solidarna odgovornost. Zelo važna je uvedba novih določb, da ministrstvo notranjih del lahko popolnoma orepove Izhajanja Hsta: 1. ako ie tekom enega meseca bil trikrat -:apien;en. 2 ako ne tiska v prihodnji številki popravka oblasti. 3 ako se denarne globe ne plačajo v roku treh dni. V slučaju te definitivne žafrane se list ne sme na novo Doiaviti na orimer, če bi oblast smatrala, da se prikriva oblika ali če na zunaj drugače izgledi Ameriški pacifisti za Kelloggov pakt Washington. 10 januarja, (be.) Tu so se /Лrali zastopniki 100 vodilnih mirovnib iru ■itev ki hočejo doseči pri senatu da bi odo bril Kelloacrov prot'vojai pski in odkbn:' gradnjo 15 novih križnrk Tukajšnji pacifi ■iiični krogi so mnen:a. d-л mornjn Zedinie , ie države, ki so dale pobudo za sklenitev mirovenga pakta, prve dati ostalim državrm dober vzgled in ne oirnžiti m:rovne?a4fi banja z novim oboroževanjem Končno izra žajo upanje, da bo ameriški senat iivirl-?' tehtnost teh pomislekov in odstavil г dn>v nega reda grr.dnjo novih vojnih la-lij. / ■r Protijai^nsko gibanje na Kitajskem Напкот. 10. januarja, (be.) V?ki iipon •iki vojak ie z motornim kolesom do smrti povozil nekega Kitajo^, nakar so nastale * mestu velike protijaponske demonstra-Д.'ю Množica se vedno bolj in bolj razburja in položaj pestnja ved^o boli napet. Kitajske oblasti se posvetujejo z japonskim konzula 'nm kako naj se preprečijo eventualni ne miri. Tokio. 10. ipnua.\ia. (be.) Japonski nini strski predsednik Japonska odpoklic-!ja brž ko bo ki sli zadrževati u pa mora varovati nov in preprečiti, takih incidentov. Гапака je izjavil, da b la svoje čete iz Šrntun ajska nacijonalna vl-id nudila dovolj jamstva za varnost japoa^ki' državljanov. Japonska vlada nikakor ne mi in,-enin Kitaiske, vendar interese svojih d rži vi ja da bi ponovno prišlo oo kakor v Tsinanfu. M<' žpli kitaiska nacijonalistična vlada, da se japonske čete čim pri-e.j odpoH;cejo, mora \se kakor poravnati inrident v Tsinanfu in «kr-beti, da se slični dogodki v bodoče ne bodo več ponavljali. Japonska vlada tipa, da bo Kitajska storila v^p zn varnost iaroniaci'!' imetja in japonskih -Irzivlianov Smrt indtistuHjca Karla Škode Dunaj. 10. januabrja. h Dauos je umrl i.a Semmeringu po сйо!ш bolezni dr. K irol rikoda. sin nstanoVifoIja znanih Škodi,-i h tovarn. Dr. Knrel škoda e bil pred prevratom inicijator w iz^KMo^anje motorski^ baterij kalibra ?>0.l) om. Po prevratu je cd sel v Švico, nato fia se je naselil v Batbnu pri Dunaju. Rusko-nemlko zbližanje Eno iz;med glavnih pravil nemške politike zadnjih let je, da ohrani ravnotežje med zapadom in iztokom. Nemški zunanji urad se ne mara popolnoma vdati niti lokarnski smeri sodelovanja z Anglijo in Francijo niti rapalski politiki zveze s sovjetsko Unijo. Dr. Stre-semann igra z obema kartama in — mora se reči — ne brez uspeha. Strah zapadnih si] pred nemško-ruskim blokom ie doslej pripomogel Nemčiii Že do cele vrste pridobitev. Vstop Nemčije v Društvo narodov in sodelovanje z lokarnskinv silami pa ie svarilo Moskvi pred možnostjo protisovjet-skesa bloka. Ta taktika izigravanja iztoka z zanadom in zahoda z vzhodom ie močno utrdila samostojnost nemške zunanje politike, ki ima ambicijo postat: nekak arbiter med zapadnimi silami in Rusijo. Da si ohrani svoj vpliv v sovietski Uniji, mora Nemčija seveda tudi sama kai nuditi Moskvi. Tako se stalno opaža da dela Nemčija ob času zasedanja v Ženevi razne maniše usluge zastop nikom sov'etov. da se ne bi preveč Hudovali na lepe Stresemannove аГ Vliillerieve govore ob bregovih Leman-skega ie-zera Tako smo tudi preteklo ■esen videli Čičerina v B?r1inu kamor ie prišel no svo.ie običaino darilo Nemško časopisje se tedai n: kdovekai pečalo s tem posetom liuds^oorg komisaria za zuname zadeve Č:čer:n Da je eotovo zadovoljen odšel iz Berlina Zakaj, se ie pokazalo ka i krra'u ko so se zopet otvorla gospodarska "п^а-;an:a med Nemčiio ?n Pus'io. ki !!h .ie 'anskegi februaria bi!a prekinila a^e-tac'.ia nemških in'enieriev v rudnik'h 'n tovarnah doneške kotline Ta poga'an:a so zaklntcek cele vrste kompromisov in pogodb ki so bile sklenjene med Moskvo in Berlinom po oodrrsu rapalskega zveznega pakta iz 1. Ю22. ki pa niso v polni meri zado-vcb'eväle ne te ne one strani. Na.ivaž-ne:ša v ser i: dosedaniih pogodb je vsekakor berlinska iz 1 1925. s katero se >e Čičerinu posrečilo otvoriti Dri nemški Državni banki in še nekaterih drn-T:h velik'h denarnih 7avnH:h kred:t do viš:ne 300 m:l;;onov zlatih mark. Kmalu nato ie sledila redna trgovinska pogodba in končno nri'ateb'sk' naVt. k1 sta ga 24. aprila 1926 podp:sa!a dr ctresemann in sovjetski veleposlanik v Berlinu Krestinsk:i. Ta nriiat^liski pakt ie imel pomiriti Rušilo ^lede posledic vstooa Nemčiie v Društvo narodov isitočasno pa zagotoviti Berlinu veČin samostojnost v Ženevi in močan adut v noga;anüh z zapadnimi silami. Protokol, ki ie bil podpisan tik pred božičnimi prazniki, ne prinaša prav za prav ničesar novega v zda! že tako rekoč tradicionalni nemško - ruski politiki. Z njim so se v bistvu samo od-stranHe ali pa pojasnile neke sporne točke. Novih kreditov ruska delegacija navzlic žilavemu prizadevaniu ni mogla izposlovat'. ker nemške banke le z velikimi težavami vteriuiejo denar, ki so ga dosle.i posodile sovietom. Pač pa so Rusi dosegli da ie Nemčija iz-nova priznala obstoječi režim monopola v zunanji tr?ov:ni Zato ie Rusi:a napravila Nemčiii važne koncesije načelne narave, tičoče se zaščite patentov in industriiske lastmne. trgovinske ga razsodišča. poenostavl:ania uvoznih in izvoznih formalnosti, prevoza nemškega blaga na DnHni iztok skozi.ozemlje Uniie sov'etskih repubVl,- ;n pravice stabl'rania. Vse to s^ vpraš?n'a ki so doslei da;a!a povod za pogosto izme-niavo dokai trnkih not med Vjliemovo ulico 'n Kremliem Z nainove'š:m protokolom pa f-i niso zakl:učeni razgovor' med obern^vladama ki sta se sporazumeli. da se bodo nogaiania nadaljevala in ffe bo sklenila še cela serija novih konvencij, ki se med drugiiji tičeio -ežima car:narnic. zaščite avtorsk'h '»rrrVic. dvoinega obdavčenja itd. ' Tako ie po začasn' ohladitvi odno-šaiev vsled donešVe afere, od katere so si mnogi obetali popolnoma novo ori.ientaciio nemške politike napram sovietski Uniji, prišlo sedai še do ož-:ega sodelovania in poživlienia rapalske politike Rusiia si ie zagotovila novo priznanie svoiega režima s strani Nemčiie. Le-ta pa upa žeti konkretne in neposredne sadove gospodarske narave s pogloblieniem svoiega vpliva v sovietski Uniji in razširjenjem trgovskega delokroga čez Rusiio na Dalim '/hod. politične pa s tem da z ruskim strahom izsili čim ugodneje pogo.ie pr-->redstoječih reparacijskih pogajanjih. 'T Kvropi ШГ32. v Avstraliji Smfznder (Španija) 10 jan. s. Tukaj ne* o'e.itano sneži: več vasi je zaradi vi-sokeßa чпейа odrezanih od okolice in iim grozi 'nko+a Kot silna nadloga nastopaio črede o'kov. ki jih je mraz prignal v dolino. Afere. 10 jan. s. Po vsej državi ie pri= Msn" hud mraz V Makedoniji ie padel ter= -nornete na 5 s^op'nj pod ničlo. Bratislava, 10 ian s. Zaradi tramegn mraza ie Odra z mnocimi pritoki popob noma zamrznila Parniški promet počiva po* po'noma Sidney, 10 jan. s. Strašna vročina je po? vzročila v okolici mesta številne požare Mnoge hiš in perutnine ie zgorelo V Lb verpoolu. Novi Južni Wales, ie pogorelo bivše taborišče nemških voinih ujetnikov Konjenica ie v zadniem hipu rešila iz pla? menov dve ženi in štiri obroke. Smrt predsednika švicarskega oarla^enta Ženeva. tO ianuor^. ^ЬеЛ Kakor ,x>ro čajo. ;e umrl predsednik švicarskega oarla mentn M-':llefer. Pokojnik je bil predsednik od 1. 1026. Preiskava v pariškem finančnem škandalu Pariz, 10. januarja. Pri konfrontaciji bto-ženega Amarda z direktoriem »Journala« Vidalom, 5c je "^Kazalo, da so Amard-'ve izpovedbe večji del neresnične Preiskova ni sodnik ni mogel ugotoviti nič zanesljivega o milijonih, ki jih ie Amard preiel od Hma-uove za podkupovanje listov Poficüa marljivo išče v stanovanju Hanauove oni skrivnostni notes, ki baje hrani podrobne zapiske o imejiteljih 61 anonimnih računov Privatni rajnik Hanauove Rousseau je izpovedal, da v kniigah »Gazette du Franc« ni bilo takih računov Vsi računi so bili polno vplačani in so knjige v tem oziru v najlepšem redu. codlšče ima malo upanja, da bi dobilo v roke ta zapisnik, ki baje kompromitira celo vrsto znanih parlamntarcev. Težkoče v vodstvu Armade Spasa London. 10. januarja (lo.) Danes je visoki svet Armade Spasa soglasno sklenil, naprositi generala Bootha. naj odloži vodstvo armade. Sedem članov s^eti bo posetilo bednega generala v njegovem domu pri Southwoldu v Suffclku in mu sporočilo odlok sveta da priznava njegove zasluge za armado, da pa ne more odobriti njegovega predloga, naj vodi do njegovega ozdravljenja Armado Spasa svet petih. Svet smatra, da general Booth zaradi visoke starosti ue b. mogel več nositi tako težko oreme, kakor poveljstvo nad veliko organizacijo. Svet bo ob tej priliki naprosil generala, naj še na-ialje posveti svoje sile Armadi Spasa. Booth bo še nadalje nosil naslov genersla in *asti. ki so s tem naslovom v zvezi. General Bramwell Booth je vodja Armade Spasa od leta 1912. dalje. Je najstarejši sin VVilliama Bootha, ustanovitelja Armade Spasa. Po dosedanjih pravilih določi živeči general svojega naslednika v pismu, ki se odpre šele do njegovi smrti. Francija proti madžarskim aspiracijam Budimpešta, 10. ianuarja. s. Pariški dopisnik »Magyar Orszaga« se je razgovarjaj z uglednim francoskim politikom, ki je zatrjeval, da je napačno misliti, da so spre. menjene razmere v Rumuniji in Jugoslaviji skalile odnošaie Francije do teh dveh držav Francija bo ostala zvesta svojim prijateljem kar pa nikakor ne pomeni, da bi bilo zbližanje z Madžarsko izključeno Dokler pa Madžarska ne opusti svojih aspiracij, ne more biti o zbližaniu govora Madžarska naj spozna, da s svojo prepagando ne mor» ničesar doseči. Taka propaganda vzbuja mnogo antipatij in državi več škoduje nego koristi. . Amerika o reparacijskem vprašanju London, 10. januarja (be) Tukajšnji politični krogi posvečujejo razgovoru generalnega agenta za reparacije Parkerja Gil-berta z ameriško vlado veliko pozornost Razgovori se vodijo v največji tajnosti, кет se Zedinjene države nočejo niti ofici.ielno niti neoficiielno vezati v razgovorih o reparacijskem vprašanju. Zediniene države smatrajo, da je rešitev reparacijskega vprašanja predvsem zadeva evropskih dr. :av Kakor bi ameriške Zediniene države г veseljem pozdravile pravilno rešitev relacijskega vprašanja ver. J ar ni v njihovem interesu, vmešavati se v razgovore, ker bi й lafrko" dovedli do eventuelne re. 'izije dogovorov glede odplačila zavezniških dolgov Zedin.ienim državam Ameriški gospodarski krogi stoje na stališču, da norajo evmpske države redno odplačevati svoje dolgove Zedinjenim državam Zaradi tega ie naletelo Parker Gilbertovo poro. čilo v ameriških gospodarskih krogih na simpatičen odmev, ker je konstatiralo plačilno možnost Nemči:e in s tem odprlo pot k ugodni in hitrejši rešitvi reparaciiskega vprašanja Čeprav si Zediniene države žele ohraniti v vsakem oziru proste roke bodo kljub temu odposlale v reparaerski odbor strokovnjakov svoje opazovalce, ki bodo z vso pozornostjo sledili razpravam odbora ••t okov nja kov. Pariz, 10. ianuarja (pa) Reparacrska ko-r.;sija je dnnes potrdila imenovan'n japonskih delegatov v reparaci.iski odbor stro 'ovniakov Kanada bo omejila nriseiievani«* Ottawa (Kanada), 10 ian. Minister za kolonizacijo Robert Forke ie nedavno na zborovanju v Winnipcgu naznanil, da bo kanadska vlada omejila priseljevanje iz dc» žel srednje in jugovzhodne Evrope Izse» Ijenci iz teh dežel bodo smatrani kot neza« žel jeni Vlada bo obenem opustila po^od» be s kanadskimi železnicami, ki so v gla^ nem privažale nezaželiene priseljence. Težke železniške nesreče Praga, 10. jan. h Po noči in v jutranjih urah se je pripetilo zaradi mraza in mcg'e šest železniških nesreč, in sicer dve večji in št;ri maniše Prva večja nezgoda se ie pripetila na postaji Lisi nad Labo. nedaleč od Prage kjer je zavozil tovorni vlak v de« lavski vlak. pri čemer sta büa ubita dva železničarja, dočim so bili 4 delavci težko, 17 pa lahko ranjenih Druga večia neSTeča se je pripetila pri Nemškem Brodu. kier ie bil ubit en železničar, več oseh pa je bilo težko ranjen;h Pri (^aslavi in pri Rumburku sta zavozila avtomobila v e>sebne vlake, pri Praha icah pa ie na lokalni železnici zavo» zil osebni vlak v vagon, ki ie «tal na tiru Pri tem je bilo nekaj oseb poškodovanih Hmeljski trg fcatee. 10. ianuaria. h. Današnji n-ornet jc 'naša! 50 meferskjb stotov in tudi včerajšnji se je povišal na 50 metersMh stotov. Tendenca je trdna. Cene so neenrem.m^e-ne: od 1550 do 1800 Kč. Maši Francoska turneja Glasbene Matice' Prve priprave za letošnji pohod našega elitnega pevskega zbora v Francijo. — V raznih veli-kih francoskih mestih se bo v aprilu vršilo deset koncertov. — Pomen francoske turneje Ljubljana, 10. januarja. Svetovna vojna je nasilno pretrgala marsikatero zvezo med posameznimi kulturnimi narodi. Tako so po vojni zlasti manjši narodi ostali kakor za zidom odtrgani od sveta, osamljeni, fikoro pozabljeni. Naše diplomatske, politične, gospodarske in temu podobne vezi so pač pridobivale naši državi večji ali manjši ugled kot vojaški ali gospodarski sili, o njenem kulturnem, umetniškem, znanstvenem nivoju, gibanj u in dviganju pa svet ni mnogo vedel n.i*ti pred vojno, je pozabil med vojno še to in bi ne vedel o nas niče-.sar več, ako bi ostali tihi, nemi za svojimi državnimi mejami. Ugleda v mirnem času državam in narodom ne pridobivata v prvi vrsti krepka pest in polna vreča, ne junaštvo in bogata žitna polja ter črede živine, temveč njihova umetnost, znanost, duševna in srčna kultura En sam duševni velikan, pesnik, pisatelj, glasbenik, znanstvenik itd. je prinesel s svojimi deli svojemu narodu več re-spekta in ugleda, kakor vsi drugi njegovi veljaki. Zal, da tega marsikje še ne uvidevajo, ker bi sicer doprinesli marsikatero žrtev, da bi podprli zadostno one faktorje, ki pridobivajo državi, (kakor n pr. naša elitna pevska društva) spoštovanje in velik ugled izven državnih meja. Končno pa ie tudi socijalni in kulturni cilj \seh ljudi pač ta. da se strnejo v eno samo celoto, a to bodo mogli doječi le z medsebojnim spoznavanjem potom zbližanja in izmenjave svojih raznovrstnih, v prvi vrsti kulturnih dobrin. Med temi zavzema eno prvih mest umetnost. Naši pesniki, pisatelji, slikarji, operni pevci, naša pevska društva se teh svojih emi-nentnih nalog prav dobro zavedajo in zato poskušajo vse, da se uveljavljajo mednarodno saj store s tem za svoi narod več kakor zase. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice je v kratkem čaru navezal na dveh svojih koncertnih turnejah naj-pnsrčnejše stike s Cehoslovaki in Poljaki, ki so nas in naše kulturno delo spoznali in začeli pravilno ocenjevati sele sedaj, pripravlja pa za letošnji april izmed vseh teh turnej največio in najpomembnejšo in sicer v Francijo in Švico. Pevski zbor Glasbene Matice in njega izkušeni ter med nami na najvišjem umetniškem nivoju stoječi pevovodja Matej Hubad se dobro zavedata, da pojdeta v Francijo kot reprezentanta ne samo nas Slovencev, temveč cele države, ki ji bo treba dajati za svoie delo odgovor in za o pripravljata turnejo z največjo resnostjo in odtehta-vanjem vseh momentov, eventualnosti, težkoč itd., ki bi prišle pri tako zelo odgovorni prireditvi v poštev. V to svrho je pevski zbor Glasbene Matice poslal ob božiču v Francijo in Švico "lajspretnejšega slovenskega aranžerja v osebi g Karla Mahkote ter mu v pomoč dodelil prof. dr. Pretnarja. Oba gospoda sta obiskala merodajna oblastva in v poštev prihajajoče o,-e- Samo še danes! Oanes zadnjikrat! lia robo Ma Pretresljiva usoda mlinarja in ne-gove rodb ne za časa divjanja vojne vihie V glavn v'og' «lovita BRiGITA HELM vsakomni še nepcabno v spominu i« vei'kih n en h kreac v veiefilmit- „METROPOLIS n .ALRAUrNA" Sp'jona'a v sta em ml nu tik ob mej Ljubeče-1 mlinarjfve hčerke in nvad^e? častnika. Na smrt obsoten Predstave ob 4.. pot 6.. pol 8 ta 9. Tel 2124. Elitni kino Matica. be v Francii in Švici ter dogovorila koncerte, katerih število bo po sedanji ugotovitvi znašalo 19. G. Mahkota mi je pripovedoval, da je na mnogih mestih sprva naletel na skeptične obraze in hladnost, a ko jim je obrazložil pomen in ugled pevskega zbora Glasbene Malice, ki si ga je ta pridobil nedavno že na Češkoslovaškem in Poljskem, ko jih je spomnil na slavne napoleonske čase Ilirije, so se ogreli in se začeli z veliko vnemo razgovar-jati o koncertih. Tako se je končno določil naslednji program, (ki pa se bo morda nebistveno še izpremenil) in ki ga smem objaviti: Odohd pevskega zbora Glasbene Matice bo 7 aprila, na Belo nedeljo zvečer. Pot pojde ali čez Nemčijo ali čez Švico najprej v Strasbourg. Treba je še pretehtati ugodnosti vožnje po eni ali drugi poti. Ako se bn pevj-ki zbor peljal skozi Nemčijo, (kar tudi naj-brže bo), tedaj se dotakne Monakova, Stu:tgarta,.Badena in priredi prvi koncert v Strasbourg 9 aprila, 10. v N'ancyju, 11 v Reimsu. 13. v Lilleu. 14. v Sensu, kjer more posetiti svoje rojake. 16 in 17 (dva koncerta) v Parizu 19 v Lyonu. 20 v Grenoblu in sklepni koncert v Ženevi (Švica) nakar se preko Berna, Luzerna, Curiha in skozi Avstrijo vrne domov. Povsod se je gospodoma posrečilo najti najkrepkejše vezi, prijateljsko razumevanje in največjo pripravljenost za sprejeme in aranžmane koncertov. Zlasti Grenoblčani. ki so pred nekaj leti v Ljublani doživeli tako prisrčen sprejem in ki ga ne morejo pozabiti. so bili navdušeni in žele, da se njim samim prepuste vse priprave. Pevski zbor Glasbene Matice bo, kakor vse kaže. v Franciji doživel triumfalne dni, o kakršnih doslej niti ni sanjal. Prej pa menda posetijo nekateri francoski predstavitelji občin, kjer se bodo vršili koncerti. Ljubljano in Matične slavnostne prireditve, ki se bodo vršile 14. februarja ter 9. in 10 marca Od predstavništva mesta Ljubljane, od ljubljanskega meščanstva je odvisna sreča pevskega zbora Glasbene Matice, kajti lubeznivost. ki jo bomo izkazali mi našim francoskim gostom se bo poplačala nam kot gostom v Fran-C1J1- _ Emil Adamič. Izplačilo uradniških razlik v polovični izmeri aktivnim državnim uslužbencem dr-ravnim upokoieppem in svojcem umrlih državnih uslužbencev Finančna direkcija razglaša uradno: »Na podlagi od!oka finančnega ministra z dne 2 t m DR br 1300 se bo nadaljevalo z izplačevanjem neporavnanih razlik v prejemkih vsem orevedenlm in razvrščenim aktivnim upokojenim drž. uslužbencem ter svoicem umrlih drž uslužbencev га čas od I oktobra 1423 do i maja 1024 V ta namen se bo uporabi! del monopolnega posojila. Iz prve tranže tega posojila ie določena za vso državo svota 75 milijonov Hm iz katere Pačala vsem prevedenem aktivnim in upokojenim državnim usuzbencem ter svojcem umrlih državnih uslužbencev ki razlike še niso prejeli njihova terjatev do polovične Izmere, ostanek razlike pa se bo izplačal iz nadaljnüh tranž Upokojene' izie.tr,e in svolci umrlih drž. uslužbencev, ki razlik še niso pre-ieli. se poživlja;,), da na novo in nai!ok pok! Izza ovinka prikoraka mož Sneg mu ie pobelil brke in suk-nio on oa vriska Pujska nese s trga domov Ščetinasta prikazen, ki io mož tišči pod pazduho pobrcava z nogami. kruli, cvili. rada bi nohegnila »Ne boš. Luka. ne boš!« pravi mož in si zavihti ne blago dišeče godrnjalo na ramena, tako da se človek ori pogledu nani nehote spomni na betlehemske oastirce z ovcam' preko ramen Tam iz trgovine hiti оя z urnimi no-gamr ženica pod razprostrtim, s snegom obloženim dežnikom veselo mežikajoča v zimski dan Kunila ie bila najfinejše bele moke rozin orehov in žefrana. m sedal razmišlja o tem kako bo pekla doma po- tice. da preko praznikov mož in otroci ne bodo delali kislih obrazov . . . V vrvež ljudi za nakupovanjem, v cviljenje na smrt obsoieniJi ščetinarčkov. v sv-ečanostno božično razpoloženje proti poldnevu Lznenada strela iz Jasnega. »Vanredno izdanie! Novine! Nova vlada!« Kolporterji teko do ulicah, kriče skozi migotajočo. gosto padavino snežink, kolikor glasu zmorejo njihova ohripela grla. i>n vihte v rokah Droti pasantom cel sklad posebne izdale. »Nova vlada! Vlaga generala Petra Živkoviča!« Ljudje se trgalo za posebno izdajo, s puiski pod pazduho in na ramenih, čitajo gredoč proti domu imena novih min strov in si beliio .glave z vprašanii, kdo in kak ie IJroš Kruli, kdo Stanko Švrijuga. kdo Frangeš. Debel Rospod. ki sedi vis-a-vis moji mizici v »Moskvi«, hlastno prečita »vanredno izdanie« potem se Pa sladko nasmehne: »Tako ie treba! Red mora biti v državi!« Danes v naši prestolnici ne sneži več pritisnil ie hud mraz. kakor se to spodobi za božične praznike Božično razpoložeme ie na višku — vendar se neprestano m Dovsod govori samo o novi vladi, nienih ukrepih in nienem bodočem delovaniu. Tudi letos pravoslavni božični prazniki v Beogradu (kar se tiče policijske kronike) niso poteki; v popotnem miru in po-božnosti Razbitih ie bilo Par glav. rešilni voz in policija sta imela dovoli opravVa Istotako tatovi in vlomilci niso sedeli pre-križanih rok Büa ie се'а vrsta različnih tatvin in kronika beleži tudi dva večia r>o-žara. к Dragocen nakit ukraden v brzovlaku Kovčeg z vrednost'o 17 mWionov lej iv plen neznanega tatu Zagreb. 10. januarja. Zagrebška policija ie bila davi telefonič-no obveščena iz Subotice, da se ie ponoči na vožnji iz Bukarešte v Subotico izvršiia v orijentekspre.su nenavadno drzna in velika tatvina. Rmnunskemu finančniku dr. Kruseckemu in njegovi soprogi ie Ы1 iz kupeia II razreda ukraden mal kovčeg z nakitom v vrednosti 17 milijenov leiev. odnosno 8 in pol milijona dinarjev. Cim je vlak privozil na zagrebški glavni kolodvor, ga ie obkolilo veliko število detektivov, ki so zabranili 'zstop vsem potnikom, dokler n; bila v vlaku izvršena preiskava. Ostala ie brezuspešna O tatvini se dozna-vajo naslednje podrobnosti: Bogataš dr. Nikola Krusecki in soproga sta se odpeijala iz Bukarešte s tremi kov-česri. med katerimi ie v najmanjšem bil spravljen dragoceni nakit soproge Ob vstopu v vlak sta ;zrecno prosila sprevodnika. nai iima da poseben kupe. v katerega sta se nato za^enila in okrog polnoči zaspala. Ko ie dospel vl?k v Subotico. ie dr Krusecki prižgal luč in takoi ugotovil da ie izganil mali kovčeg z dragocenim nakitom Seveda ie takoi alarmiral viakospremno osobie prihiteli so tudi detektivi, ki so preiskali ve« vagon in per-lustrirali potnike. Zaman Za tatom in kovčkom ni bilo več sledu O milijonski tatvin' so bile tekom današnjega dopoldneva obveščene vse policijske direkcije v Jugoslaviji in Romuniji. Pred vremensko hišico LiuHiana. 10 ianuaria. Mraz ie nekoliko popustil Namreč samo za spoznanje, da so se o n;em lahko prerekali preizkušeni vremenkari: in »laiki«, ki samo vsake kvatre pogledajo na termometer Pri vremenski hišici v Zvezdi se zbi-raio vsak dan vsi vremenoslovci. ziutrai ie hišico oblegala zlasti šolska mladina in brisa'a led s stekla pred toplomerom, da natančno dožeue višino, se pravi, nižino temperature. Lastno dognanie ie pač največ vredno. Pogovori so takšni — Metereološki zavod beleži, da je bila včerai najnižja temperatura 15.3 pod ničlo. — Ni mogoče! Ziutrai ob 8. ie bila 13 pod ničlo Sai sem vide/ sam na svoje lastne oči. — Lahko mog«rče Pravim: bil ie najhujši mraz Stražnik ie celo povedal, da je bilo okoli treh ziutrai 17 stopinj pod ničlo. pripomn; vnet zagovornik hudega mraza — Že prav. toda zjutraj ie mraz ponehal. Moli brki so tudi dobro merilo za mraz. Danes ni bilo ledu na njih! zaključi debato star upokojenec. Ootovo ie. da ie ponoči zavladal prav strupen mraz. spremlian s silovito gosto meglo, a ob iutramiih urab ie nekoliko ponehal. Zaradi mraza in megle ie tudi vso noč vladal po ulicah naivzorneiši mir. Mnogi ki se zanimajo tudi za barometer, so pripominjali, da ie v sredo dosegel nepričakovano višino (787). a da ie začel danes padati Bilo ie danes deloma oblačno in dopoldne so se semintja lovile po zraku snežinke Kliub temu ie bilo vreme ugodno za sankarje smučarje in drsalce. Udanostne izjave iz Ljubljane Pismo in proglas Vrhovnega obrtniškega sveta Vrhovni obrtniški svet je poslal min ist r= skemu predsedniku generalu Peri Živkovi» ču posebno pismo, v katerem navdušeno pozdravlja visoko kraljevsko vlado. Pismo povdarja, da je v prvem desetletju obstoja naše države krvavelo srce vsakega gospo* darja. Strankarstvo v državni upravi je vedno na novo razpalilo plemensko in ver= sko mržnjo, kar je ogrožalo razvoj naše ljubljene domovine in škodovalo našemu ugledu v inzemstvu. Pri tem se je popol* noma prezrlo, da je najtrdnejši temelj na» še domovine zdravo, napredka zmožno go« spodarstvo. Slovensko obrtništvo najuda» nejše pozdravlja ukrepe Nj. Vel. ker vidi v sestavi visoke nadstrankarske vlade naj« zanesljivejšo garancijo, da se bo ublažil rudi težki položaj pridobitnikov. Pismo na» proša min. predsednika, naj tolmači Nj. Vel kralju najpopolnejšo udanost obrtni« štva Slovenije, visoka kralj, vlada pa naj sprejme izraze največjih simpatij vrhovne» ga obrtniškega sveta. Istočasno je Vrhovni obrtniški svet iz« dal na obrtniške organizacije poseben oklic, v katerem izraža svoje popolno zadovolj» stvo s sistiranjem ustavnega stanja v drža» vi in povdarja, da vidi imajoč pred očmi blagostanje obrtniškega stanu v sedanjem važnem preokretu vsaj znake za boljšo bo« dočnost. V tem važnem času apelira Vr« hovni obrtniški svet na vse obrtništvo in vse obrtniške organizacije v Sloveniji, da strnejo svoje vrste v jekleni odločnosti za svojo ljubljeno domovino. Kralj je poka» zal pot, ki pelje k blagostanju Obrtniški stam ljubi svojega kralja in svojo domo« vino. Zivio kralj! Pismo in proglas sta podpisala poslevod. podpredsednik g. Josip Rebek in tajnik g. I. Kaiser. Brzojavka državnih uradnikov kralju Zveza državnih nameščencev za Sloveni» jo ie včeraj odposlala kralju naslednjo uda« nostno brzojavko: Ob priliki izdanega ma* nifest ■ izražamo Vašemu Veličanstvu po» novno svojo neomajno udanost in žago« tavljamo Vaše Veličanstvo, da bomo ne» vzdržno in z vsemi močmi sodelovali za napredek in blagor države. Največja umetniško-cirkuška atrakcija Smej se bajazzo! Premijera jutri Kino Matica Nezgode na ledenih tleh Liubliana, 10 januarja. Zaradi mraza so pločniki zelo pomrznjenj in se zato zadnji čas množč nezgode na ulicah in tudi pri sankanju in drsanju. Vsega skupaj je bilo zadnje 3 dni 6 mauh katastrof. Danes okoli 17. je bila reševalna postaja telefomčno obveščena, da si je na mestnem drsališču v Tivoliju mlad drsalec občutno poškodoval noeo. Rešilni avto je naglo odbrzel proti drsališču Reševalca Viz-iak in Damian sta na drsališču nudila ponesrečencu prvo pomoč. V čienku si je na-lomil nogo 20-letni medicinec, sin ravnatelja meščanske šole v Sp. Šiški Fran Novak. ki mu ie po nesrečnem naključju spodrsnilo na gladkem ledu. Prepeljali so ga v javno bolnico. Še ni rešilni avto dobro krenil izpred bolnice nazaj, že je bila postaja iz Kme-^tiiskp. družbe telefomčno naiprošena, na B. Premijera. Nedelja 13 ob 3 popoldne- «Janko in Metka» Otroška predstava Kuponi. _ Ob 8. zvečer- sBajadera». Kuponi. Gostovanje erosp Nerata. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 11-: «Dover Calais, Gostovanje Mariborčanov Prva repriza operete «Pri treh mladenkah» v ljubljanski operi bo v petek, dne 11. januarja. Ulogo Schuberta poje tokrat gosp. Mohorič. ostala zasedba kakor pri pre-mijeri. Dirigira kapelnik gosn Balatka, reži ra gosn. Povhe. Predstava se vrši za red A. Za dijaško predstavo v ljubljanski drami. ki bo v soboto, dne 12. t m. ob treh pop. veljaio znižane dramske cene Uprizori se drama »Sfilmondski župan» V nedelio dne 13 t. m. popoldne ob treh bo v ljubljanski drami mladinska predstava in sicer se vprizori po dališem rvresledku zopet velezabavna otroška igra «Kroiaček junaček». Predstava je izven abonmaja. Musorgskega opera «Boris Godunov» se poje v ljublianski operi v soboto, dne 12. t. m. kot ljudska predstava po znižanih cenah izven gledališkega abonmaja. Veliko naslovno partijo poje prvič na našem odru baritonist gosp. Robert Primožič. «Bunbury» tretjič na Šentjakobskem idru. V soboto. 12 in v nedeljo. 13 t. m. ponovi Šentjakobski gledajiški oder velezabavno komedijo v treh dejanjih «Bunbury». Poset-niki so se imenitno zabavali, kar je pričala dvakrat razprodana dvorana. Ceniene obiskovalce. ki so videli to krasno komedijo, prosimo, da opozore svoje znance nanjo. Vstopnice so v pred prodaji v trgovini gosp. Miloša Karničnika (Šterk) na Starem trgu. Opozarjamo na ponedeljkov simfonični koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom prof. Škerjanca. Izvajajo se Lajovičeve. Borodin ove, Schrekerjeve in Schubertove skladbe. Koncert se vrši v Fil-harmonični dvorani. Schuhertovi trije menueti so na sporedu simfoničnega koncerta Orkestralnega društva Glasben* Matice ljubljanske, ki se vrši v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani. Sredi novembra minulega leta se je spominjal ves muzikalni kulturni svet stoletnice Schubertove smrti. Njegova dela so se v počastitev nesmrtnega umetnika izvajala vsepovsod. V proslavo tega dogodka je naše Orkestralno druStvo že izvajalo Schubertovo overturo v italijan- skem slogu, v ponedeljek izvaja pa še tri menuete za godalni orkester Schubert je zrastel popolnoma v instrumentalni glasbi, kot 161eten deček je napisal svojo prvo simfonijo, polno melodike in veselosti. Tej smeri je ostal zvest v vseh svojih poznejših delih ki so prosta vsake virtuoznosti, zato pa prekipevajoča nežnosti in lagodnosti melodičnih intuicij. Koncert dirigira prof. L. M. Škerienc. Vstopnice v Matični knjigarni. Spominski večer Fr. S. Vilharju v Zagrebu. Pevska župa «Lisinski» in «Hrvatski glasbeni zavod» priredita v sredo dine 16. t. m. zvečer v prostorih Glasbenega zavoda v Zagrebu spominski večer skladatelju Fr S. Vilharju. Sodelovali bodo: Krista Sar-kotičeva. Luiza Holubova. dr. Ivo Gašparac, Marijen Zuber, več hrvatskih pevskih društev, pevski društvi «Kolo» in «Svoboda» ter orkester Glasbenega zavoda pod dirigentoma Fallerjem in Matzom Izvajali se bodo Vilharjevi samospevi: Mrtva ljubav. Nezakonska mati, Mornar Na morju, Amiliane, dalje zbori: Raeti ružo. Na vrelu Bosne. Klevetnikom Hrvatske, Bog i Hrvati, ter balada «Bosanski korobljar» za zbor, te-norsolo in orkester. Pred koncertom bo imel predavanje o Vilharju in njegovem delu skladatelj dr. Božidar Širola. Praško Narodno divadlo v državnih rokah. V češkoslovaškem prosvetnem ministrstvu se vr5e redno konference na katerih se razpravlja o stilizariji zakona, ki bo omogočil prehod dveh najvažnejših in na/ starejših čeških kulturnih institucij v državne roke. Ta dva zavoda sta: Narodni divadlo in Narodni muzej. Narodno gledališče je hilo doslej deželna institucija, zato ne bo imela država pri njegovem podržavljanju nobenih posebnih težkoč. Nepovol;nejše stanje je pri muzeju, ki je takisto deželna last. v n.'egovi upravi pa je vladal doslej takšen dualizem, ki je oviral razvoj in ubijal imo vino institucije. Novi zakon, s katerim bo regulirano stanje Narodnega gledališča ir muzeja dobi izvršno moč že letos v marcu. Brahmsove svečanosti bodo letos v Jen/ med 20. majem in 2. junijem. Pri dirigent skem pultu bo kapelnik Furtwängler. Razstava zgodovine religije v Rusiji. T? Moskve poročajo, da je ruska vlada dala pobudo za razstavo zgodovine religije. Dela za razstavo so že v teku. M soboto, 12. ianuaria vsi v KAZINO kjer se b vr«il VELIKI III. obrtniški ples — Maske irb'o doSle' — Domače vesti „Življenje in svet" Pravkar je izšla 2. letošnja številka tega našega podučno-zabavnega tednika. «V snegu na planinah in v dolinah» in «S psi čez snežne daljave», «ta dva članka o sedanji zimi: prvi nas vod! v domačo prirodo. drugi pa k Eskimom, tja kjer je zima najtrša. «Grad v JavorSni» Je mikavna črtica francoskega pripovednika Jacquesa Constanta. «O naših imenih» pa zanimivo pravniško kramljanje dr. Fr. Gorš:ča povodom novega zakona o imenih. «Postanek in razvoj naše Zemlje» Je naslov kratkemu članku, ki poroča o najnovejših znanstvenih izsledkih «Življenje v ogromni džungli» vodi čitatelja po pragozdih Malajskega polotoka v fantastično prirodo in strašno gozdno samoto. «Kako prodira evropska omika v islamski svet» pripoveduje članek, ki razpravlja o novih prosvetnih reformah v Turčiji. «Psihoanaliza moteni vsakdanjega življenja». Ta razprava dr. VI. Bartola utegne maTsi-komur razkriti skrivnosten svet, ki ga ima v samem sebi. Naš priljubljeni humorist Fr. 2. začenja objavljati beležke o kranjskem tepežu. Članek «Prirodne vede — kažipot k novemu človeštvu» bo s prirodom čital zlasti vsak naš pedagog. «Strah pred zvezdami ln groza pred kačami» je interesantno prirodo si o v no kramljanje, a «Lovec in ljubezen do živali» pojasnjuje marsikaj lepega iz lovske prakse. Tej številki je priložena reprodukcija fotografije Silvana »Vhod na ljubljanski grad« «Življenje in svet» stane na leto čez 1600 strani) samo SO Din. polletno (zaključena knjiga po 832 strani) pa 40 Din. Plačuje se iahko tud: četrtletno ali mesečno. 8 Din mesečno lahko izda vsak napreden Slovenec za svojo samoizobraz-bo! Naročajte pri upravi, Ljubljana, Knai-Iteva ulica 5. _ + Kraljeva zahvala Kmetijski družbi. Občni zbor Kmetijske družbe za Sloveniio 28. decembra 1928 je poslal Nj. Vel. kralju Aleksandra udanostno brzojavko na katero je prejel predsednik družbe sledečo zahvalo: »Nj. Vel. kralj se srčno zahvaliuje za izjavo rdanosti in zvestobe katero ste poslali ob priliki občnega zbora Kmetijske družbe. — Minister dvora: Jankovič. * Planinsko društvo in Ziinsko-sportna zveza. Generalna direkcija državnih železnic je določila, da imajo člani planinskih društev in člani Jugoslovanske zimsko-sportne zveze na podlagi društvenih legitimacij pravico do trikrate znižane vožnje na leto. in sicer prvi v poljubni letni dobi. drugi pa samo v do-bi od 1. novembra do 31. maja. * Krediti za slovenske invalide. Pri finančni direkcija za Slovenijo ie oivorjen kredit v znesku 2.500.000 Din za izplačilo invalidnih. Izplačevanje se bo pričelo v na jkrajšem času. * Visoka starost. V Lučcu pri Splitu je umrl tamkajšnji posestnik Ivan Saško, najstarejši človek v tamkajšnji okolici. Dosegel ie starost 96 let. * Cenzura za inozemske časopise odprav. Јјепа. V območju ljubljanske poštne direkcije je po nalogu iz Beograda odpravljena cenzura za inozemsko časopisje. Inozemski listi sedaj redno prihajajo v Ljubljano. * Šcsldesetletnico dr. Egerja je tc dni proslavilo štajersko vodstvo nemškega Schulvereina »Südmark« v Gradcu, kateremu dr. Eger predseduje. Dr. Ferdinand Eger je bil pred prevratom vodja kranjskih Nemcev, katere je tudi zastopal v bivšem deželnem zboru. Ob prevratu se ie bal. da bi se mu Slovenci maščevali, zato ie pobegnil v Avstrijo in se stalno naselil v Gradcu. Dr. Eger. rojen Ljubljančan, je bil vedno zagrizen nemški naci.ionalec. sicer pa pošten človek. Pravijo, da se mu v Gradcu ne godi posebno dobro Razen v »Siidmarki« nc igra v javnem življenju nobene vidne vloge. * Sokolsko gledališče v Radovljici bo vprizorilo v nedeljo 13 t. m. ob pol 8. zvečer Ganghoferjevo kmečko komedijo »Svet0 pisemski svet«, ki je polna živlienskih resnic, obenem pa prepojena s pristnim domačim humorjem tako da se vsak lahko od srca nasmeje. Šolski mladini vstop tudi v spremstvu staršev ra dovoljen, ker ni snov za njo primerna. Začetek točno. * Zbori (zvezek 6) bodo razposlani te dni Ptva letošnja številka izide začetkom fe. bruarja. Uprava opozarja vse dosedanje naročnike, naj naročnino takoj obnove, da bodo list v redu naprei prejemali. * Nova razvrstitev telefonskih naročnikov Minister pošte in brzoiava je z odlokom štev. 53.305 z dne 28 decembra 1928 izpopolnil sedanjo razvrstitev telefonskih naročnikov takole: 1. V IV. plačilni razTed se uvrste finančni pravni zastopniki, ki so bili doslej uvrščeni kot agenti ali podobno 2. Državni kontTaktualni uradniki, na primer: zdravniki, inženierji. kemiki, strokovnjaki raznih poklicev in vsi drugi, ki lahko doka-žejo da so kot kontraktualni uradniki v službi države, sc uvrste v VI. plačilni razred, kakor vsi drugi državni uradniki. Ta ugodnost pa velja samo za tiste telefone, ki bodo ali so Ze montirani v privatnih stanovati jih cm.:njenih oseb. 3. Zdravniki-dnevni- čarji poštnih, brzojavnih in telefonskih ustanov, ki so imenovani po odredbi ministrstva ali direkcije, se uvrste v VII. raz-red, ker jih je smatrati za honorarne zdravnike poštne uprave. Naštete izpremembe veljajo od 1. januarja 1929. + Poletni vozni red. V Beogradu se bo 17. t. m. vršila skupna konferenca za vse železniške direkcije, na kateri bo definitiv, no sestavljen poletni vozni red. ki bo stopil v veliavo 15. maia. * Pletarska šola v Ptuju. V Ptuju je bila te dni otvoriema novoustanovljena pletarska šola, v katero se je zaenkrat vpisalo petnajst učencev. Ravnatelj nove šole je g. OgorelcC. * Izprememha posesti. Kakor javljajo iz Dravograda, je veleposestvo gospe Cecilije Miklavževe kupil te dni posestnik Franc Cerčan iz Selnice, ki namerava urediti na tem posestvu obsežno mlekarstvo. * Sadjarska in vinarska šcla v Mariboru. Dosedanji začasni vod i a sadjarske in vinarske šole v Mariboru profesor Josip Priol J& definitivno imenovan za direktorja omenjenega učnega zavoda. * »Die Stunde« zopet dovoljena v Jugoslaviji. Ministrstvo za notranje zadeve je dnevniku »Die Stunde-« na Dunaju zopet dovolilo uvoz v našo državo, ker ie list izpre-menil svoje pisanje in ne piše več proti interesom naše države. * Smrtna kosa. Umda je v hiralnici sv Jožefa na Vidovdanski cesti v Ljubljani ga Jerica Suhadolnikova v starosti 81 let, vdova po policijskem nadzorniku Pogreb bo v petek ob pol 4. Blag ji spomin! * Gibanje prebivalstva v Bosni In Hercegovini. Tekom zadnjih petdesetih let je prebivalstvo Bosne in Hercegovine prav malo naraslo Leta 1879 je štelo 1.158.440 duš. koncem leta 1922 pa 1.875.768 Od vsega prebivalstva je bilo koncem leta 1922 okrog 440.000 katolikov. 5S6.000 muslimanov in 821.000 pravoslavnih Od leta 1879 so po odstotkih napredovali katoliki (od 18 1 n& 23.5 odstotka) muslimani so nazadovali (od 38.7 na 31.3 odst.) Pravoslavni beležijo le neznaten napredek (od 42.9 na 43 7 odst.) * V amsterdamskem avtombilskem salonu razstavlja Mercedes Benz kakor vedno zelo odlično svoje svetovno znane vozove, ki so na Nizozemskem zelo priliublieni. Videli se ne bodo samo novi 8 cilinderski vozovi in ceneni dvoliterski modeli temveč tudi sloviti vozovi »K« in »S«. Continental bo v Amsterdamu dobro zastopan, ker bo imela večina nemških vozov pnevmatiko Conti. Ribje olje kvari že tako občutljivi želodec otrok. je prašek, ki ima zelo dober okus in se jemlje suh ali razstopljen v mleku. Izdelan je iz sladnega ekstrakta dr. Wanderja in iz zajamčeno 30% ribjega olja, ali se v njem ne občuti neugoden okus niti duh po ribjem olju. Jemalt je zelo dober za vse one, ki ne morejo uživati ribjega olja. — Dobi se v vseh lekarnah v velikih zavitkih po 42 dinarjev in v malih zavitkih po 25 dinarjev. Do 20°/o Doputta na vse zimsko blago v manufakturni trgovini Josip Šlibar, Ljubljana, Stari trg št. 21. (Poles Zalaznika.) * Val zime v naši državi. V zadnjih dneh je bilo zabeležiti v vsej naši državi visok zračni pritisk in temperatura se je > nek.; terih krajih znižala do 20 stopinj C pod ničlo V Primorju pa so imeli milejše vreme Na Sušaku ie termometer zabeležil v sredo 8 stopinj nad ničlo. V južni Dalmaciji ie vreme še lepše. Povsod drugod v naši državi pa je huda zima. Železniški promet je zopet povsod normalen. * Legar v OKolici Subotice. V okolici Backe Topole se je v zadniem času epide-mično pojavil legar. Veleposestniku Freundu je za legarjem umrla žena in petero otrok * Iz Lepogiave pobegnilo 14 kaznencev. V sredo je pobegnilo iz kaznilnice v Lepo-glavi 14 kaznencev. Za ubeženci je izdana tiralica. * Velik vlom v Zagrebu. V minuli noči je bil na Savski cesti izvršen vlom v trgovino Jakoba Mautnerja. Vlomilci so odnesli za 14.000 Din oblek in raznih živil ter ročno blagajno, v kateri je bilo 1200 Din gotovine. O storilcih manjka zaenkrat še vsaka sled. * Tragična smrt skopljanskega profesorja Te dni je potoval profesor trgovske akademije v Skoplju Branko Pišič s kosovsko-mitrovskim vlakom v nameri, da v Prizrenu Najboljše, najtrajnejše. zato najcenejše? DANES ZADNJIKRAT МАШЈА PAUDLER v najnovejšem njenem filmu Tsfflp^am&ntiio tie'die (Dražestn? bejunka) Veselje — Smeh! — Zabava* film, ki ga mora videti vsak mož -vsaka žena Piedstave ob pol ool \ i' 4 ur 4A|NiZiE CfcNEI K.NO IDEAL preživi božične praznike. V bližini Urošev-ca je Pišič po lastni krivdi padel iz vlaka tako nesrečno, da so mu kolesa vlaka odre-zala nogo Ponesrečenca so prepeljali v bclnico v Kosovsko Mitrovico, kjer pa je podlegel poškodbam. * Roparski napad v vlaku. Subotiški trgovec z živino Ivo Stavoli je odpotoval te dni v Debcliačo, da nakupi živino. Ker ie bila kupčija ugodna, se je vrnil v Subotico po denar V vlaku se ie razgovarjal z ne-kim znancem, kateremu je povedal, kdaj se z denarjem vrne v Debcliačo, da prevzame živino. Pri tem razgovoru je bil nav- K tnd neki neznanec V torek zvečer se je Stavoli vračal z denarjem v Debeljačo. Zadremal je v kupeiu drugega razreda, zbudil pa se je, ko je nekdo naglo zaprl vrata kupeja Pred njim se je pojavil neznanec, ki je preišniega dne poslušal negov razgovor. Neznanec je Stavolija zgrabil za vrat, a ker je bil trgovec močnejši, se ga je otrese! in ga udaril s palico po glavi tako. da ie napadalec padel na tla Trgovec je klical na pomoč in opazil, da sta v istem tre-nutku skočila iz vlaka dva moška Železniški uslužbenci so napadalca priieli in ga pri i>rvi postaji izročili orožnkom. Napadalec Slavko Rokic, je priznal, da je nameraval oropati trgovca. * Divjanje pijanca. V Beogradu je na pravoslavni božični dan železniški kurjač Ivan Devčič zavžil vina več. kakor ga prenese, normalen človek. Na ulici je začel razgrajati ter ie z nožem zabodel trgovskega pomočnika Antiča. ki mu je velel, na.i gre domov spat. Antič se je zgrudil na tla in bil prepeljan v bolnico. Po mnenju zdravnikov je malo upania. da bi ostal pri življenju Pijanec ie napadel tudi insoe-Vtoria ministrstva za agrarno reformo Milutinoviča ter ga težko rani v ledja. Podivjanega pijanca ie končno ukrotil neki orožnik ter ga od-vedel na policijo. * Obledele obleke barva v različnih barvni. JT» * Pr} slabem teku. slabem želodcu, leni prebavi, zaprtju, kožnih izpuščajih odstrani uporaba »Franz-Josef« grenč:ce vse slabe in strupene snovi, ki se nabirajo v telesu. Že stari mojstri zdravilne vede so priznali, da je grenčica »Franz-Josef« i zbor no odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, dregerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liubliane u_ Pevska vaia pri »Ljubljanskem Zvonu«. Vsak ponedeljek in vsako sredo zve. čer ženski zbor, vsak torek in petek zve-čer moški zbor. u— Primorci, Primorke! Jutri v soboto bo ples Jadranske straže v Unionu. Udeležite se te velike narodne man festaciie! 78 u— Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste-Sv Peter je priredila v šoli Moste 30 decembra lepo božičnicc. pri kateri je bilo obdarjenih 45 revnih otrek z obleko in pecivom, 7 revt.th družin z živili 3 uboge starke pa z denarjem Ob tej priliki ie imela sestra predsednica govor na otroeče in starše nakar so šolski otroci deklamirali več pesmi in ie pevski zbor deklic pod vodstvom g. Grada zapel več lepih pesmi Po tem programu se >e razvila družabna čaianka Bili pa so tudi vsi »roci pogoščeni s čajem in pecivom. Pns"čna hvala vsem dobrotnikom, leoa hvala posebno inž. Dukiču za velikodušen dar !000 dinarjev u— Točenje alkoholnih pijač In trgovci. Iz trgovskih krogov smo prejeli: Kakor smo izvedeli, ie Zveza malih prodaialcev alkoholnih pijač v Zagrebu sporočila Gremi-ju ljubljanskih trgovcev, da trgovci točile) alkoholnih pijač na Hrvatskem točijo alkoholne pijače še vedno po starih predpisih Zveza bo odposlala posebno deputacijo v Beograd, da se doseže obstoj že pridobljenih pravic trgovcev Največja umetniško-cirkuška atrakcija Smej se bajazzo! Preimjera jutri Kino Matica u— Krajevni odbor Rdečega križa stopa s svojo prireditvijo, ki bo danes, v petek 11. januarja ob 20. v dramskem gledališču, pred javnostjo v zavesti in nadi, da ga bo ljubljansko občinstvo podprlo gmotno in moralno v polni meri. Spored bo nudil mnogo užitka. Krepka igra iz dijaškega življenja, ki jo izva.uajo dijaki humanistične gimnazije, in srčkani »Bacilčki - rogovilčki«, ki jih izvajajo dijakinje ženska spalne gimnazije in učenke osnovne šole na Mladiki, bosta gotovo občinstvu zelo uga.iali in dosegli popoln uspeh. Cenj. občinstvo bo s svojo navzočnostjo gmotno podprlo Rdeči križ. moralno pa vse naše mlade igralce, ki so se za današnri nastop pripravljali z vso vnemo. Gospodična Grošljeva in g. Lipah sta izvršila veliko delo s priznano spretnostjo in ga častno postavila na oder. Se je mnogo vstopnic na razpolago, ki se prodajajo v Matični knjigami. Zvečer pred predstavo pa se bodo vstopnice prodajale pri blagajni v dramskem gledališču. Napolnite dramsko gledališče do zadnjega prostora! u— Občni zbor Sokola I. na Taboru b& v četrtek, 24. t. m. ob 19. na Ta'joru. Članstvo naj se ga udeleži polnoštevilno. — Odbor. u— Iniluenca v Ljubljani. Kakor zvemo iz zdravniških krogov, se doslej v Ljubljani influenca še ni pojavila epidemično. Konsta-tirani so bili le nekateri lažii primeri. u— Povodenj v mrazu. Sedanji lastnih Hammerschmidtove hiše v Knaflievi uliel ie pozval mestni vodovodni urad. da bi popravil neko vodovodno cev. Včeraj ie prišel vodovodni instalater ter ie skušal cev Popraviti Po nesreči pa ie pri zapiranju vodovoda v kleti vrgel hud pritisk vode za-piralnik tako močno ven. da ie začela voda bruhati iz cevi in je kmalu poplavila vse podzemeljske prostore, tako kleti kakor s'anovanie hišnika Voda je stala čez členke Po večjem naporu so ustavili nadalino poplavo Hišnik ima precejšnjo škodo, ker so mu bile poškodovane mobilije. iutn prerrvjeja! Kino „Dvor" Ljuhavne noči lepe Helene MURI* KO.RDA u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina šala. 1 sleparstvo. 1 poneverba, 1 telesna poškodba. 1 prestopek pijanosti in nedostojnega vedenja 1 neprevidna vožnja z avtobusom, 1 nezgoda na cesti, 7 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 7 prestopkov cestncga policijskega reda Aretirani sta bili 2 osebi in sicer: Jul-ka S zaradi vlačugarstva in Filip R. zaradi tatvine čevljev. u— Prijava sestankov ool?c!?ski direkciji. Glede na novoustvarieni položaj in začasna ukinienje zbor ovalne, oziroma društvene svobode je policijsko ravnateljstvo ukren'lo vse potrebno in obvestilo vsa društva, kako se imajo ravnati pri sklicaniu občnih zborov sestankov in sej Vsa društva brez razlike morajo vse svoje sestanke pri ia vi ti tri dni poprej policijski direkciji Prijavljati se mo. ra!o tudi vsa predavanja Ju r! prenrjera! Kino „Dv Ljubavne noči lepe Helene МШй KORDA u— Nezgoda na cesti. Predsnočnjim окго.ч 19. se je delavec v Strojnih tovarnah in livarnah Anton Kern, stanujoč v Cerkven! ulici, mukoma privlekel do stražnika pred kavarno »Evropo« ter mu povedal, da ie trenutek poprej padel na spolzki Dunajski cesti ter se močno udaril Kern ie tožil o hudih bolečinah v hrbtu. Prosil ie stražnika, da obvesti o njegovi nezgodi rešilno postajo. kar je ta tudi storil Kerna ie rešilni voz odpeljal v bolnico, kjer so konstatirali, da ie Kern dobil zaradi padca težje notranje poškodbe. u— Pogrešan vrtnar. France Kopač. 26 let star. bivši vrtnarski pomočnik v graščini na Fužinah, je neznano kam izgin'1 že 16. decembra lanskega leta Kopač ie srednje postave, kostanjevih las nizkega čela. rjavih oči in na desno nogo nekoliko šepa Na. vedenec. ki je malo slaboumen, ie morda izvršil samomor. Jutri pretrrjera' Kino ,Dvor' Ljubavn? noči lepe Helene ШВкШШ SCORDA u— Nepošten uslužbcncc. Trgovec s kurivom Ivan Pečko iz Most je sprejel pred časom v službo takrat brezposelnega delavca Josipa L., ki mu je pomagal tudi pri nakupu in prodaji drv L., ki ie doma na Logu pri Brezovici, se ie nekai časa pošteno držal svojega novega poklica, čim pa mu je gosjwdar posvetil malo več zaupania, ie že pokazal pravo barvo. Predvčerajšnjim io je Jože neznanokam odkuril in že naslednjega dne ie Pečko ugotovil, da ie L. kasiral pri posameznih strankah na račun prodanih drv nad 1100 Din. L. io je s pri-sleparienim dena.riem odkuril bržkone na deželo, zato ga doslej še ni bilo mogoče izslediti IX. Slovanski večer 9.1. T929 Kazina S3d,nes ,MODELNA EVA' Ob 4-, Уз 8 in 9. uri. Tel. 2730. Kino »DVOR«. №if V soboto, 12. ianuapja vsi v KAZINO kjer se b, vršil VELIKI lil.obrlniški ples — Maske i» b <'• do?le' — M2o ii & У Й Ift JJ МБШ1ШВ& v Soko'skem öemu r V b X)SETITE PRIREDITEV RDECtO KRIŽA 1386 v petek 11. januarja v drami ob 20 ur Vstopnice v Matični knjigarni. шяввявтаяаяшишап. u— Avtobus io Je podrl. Ko se ie peljala delavčeva žena Marija Snojeva iz Slap vče- | raj zjutraj s kolesom po Šmarski cesti proti Ljubljani, je nenadoma privozil za njo neki avtobus in jo zibil s kolesa v sneg. Kolo Snojeve je pri tem prišlo pod avtobus, ki ga ie popolnoma stri. Snojeva sama se pri padcu k sreči ni poškodovala, pač pa trpi na kolesu okrog 600 Din škode. Za škodo bo odgovarjal šofer avtobusa, ki je bil po. zr.eje izsleden, čeprav se za nesrečo ni zmenil in je vozil brezobzirno naprej. u— Zaključna plesna vaja »Jadrana« j drevi v Kazini • 1 iriSiBiiiinitt! Posetnikom sv. Katarine, sv. Jakoba in Grmade se priporoča gostilna v rudarskem domu »Knapovže« v dolini Ločnice pod sv. Katarino Postrežba z mrzlimi in gorkimi jedili. Pristna vina kakor tudi brezalkoholne pijače. — Krisni smuški tereni. Iz Maribora a— Koncert na drsališču. Olepševalno društvo je otvorilo drsališče Pri treh ribnikih. V nedeljo bo na drsališču koncert a— Gmljlv pogreb. Ker je v sredo popoldne katoliški duhovnik odpovedal pogreb obeh žrtev ljubezenske tragedije Lukača in Zužejeve. se je vršil včeraj pogreb brez duhovnika. Pogreba se le udeležila množica Mariborčanov. Namesto duhovnika ie za pogrebom molila neka ženica, nagrobni govor pa ie imel urednik Viktor Eržen. Govor ie vse prisotne globoko ganil. a— Požar v Gosposki ulici. V četrtek zgodaj zjutraj je policija alarmirala gasilce. kjer ie nastal požar v hiši Spodnješta-jerske ljudske posojilnice v Gosposki ulici. Vzrok požara so bili pokvarieni dimniki Na kiaju, kjer so se stiskali trije dimniki, je tlelo tramovje naibrže že več dni Gasilci so požar pogasili Škoda ni velika. a_ Občni zbor Zveze dorovoücev, sre-ski odbor v Mariboru bo 13. t. m. v restavraciji Narodnega doma ob 10 dopoldne. — a— Nezgoda pri sankanju. 13 letni učenec Marjan Paher se je pri sankaniu na Melj-skem hribu zlomil desno nogo. Moral je v bolnico. f? ГоПэ e— Podporno društvo za revne otroka v Gaberju ima svoj redni letni občni zbor 17. t. in. v gostilni Permozer v Gaberju. Dnevni red običajen e_ Pevske vaje »01'ke«. Z današnjim onem prične tukajšnje pevsko društvo »Oljka« s svojimi rednimi pevskimi vajami v Celjskem domu. e— Slovensko obrtniško duštvo v Celju bo priredilo 1. februarja svoi običajni vsakoletni ples, ki je kakor vedno posvečen dobrodelnim namenom. ^ Pismo iz Preknmrja (O mladini, ki je izzvala pohujšanje.) iVi. Sobota, 7 jaguarja. Maturanti gimnazije v Murski Soboti bi si morali obesiti oni svetopisemska mlinski kamen okolu vratu, kajti pohujšal: so enega izme-d «starih». Ono, kar se čuti pohujšanega, je tukajšnji loikalni tednik, ki ga izdaja SLS za Pretcmurje. Kaj se je bilo zgodilo? S-iboški maturanti so izvanrediio dobro po dali igrokaz, sestavljen iz treh scen, povzetih iz Leomd Andrejevih dram Igrokaz — iz ruskega študentskega življenja - je bi! prirejen tako, da je odgovarjal razvojni stopnji dijaštva in niti ravnateljstvo, še m»n>j pa seveda d\ia-št-vo ali domače občinstvo ni našlo pri uprizoritvi ničesar, kar bi kakor koli moglo kvarno vplivati na mladino. Vsi so bili prepričani, da je mladina na pravi poti in hvaležni so ji bili za umetniški užitek. Našel pa se je mož. edinstvena izjema, ki je takole pc mod rov а I v «Novmah»: ...igra je vseskozi liibezcnska in zaio jo na celoj črti grajamo kak škodlivo za mladino. Vsaka igra mora dani navuk za pa,met m srce. Mladino trba včitn. nego ne z igrami, gde se samo кп-šiiiejo, ženijo, za.pelavleio, lumpaio, preKlmiajo, norijo, kradnejo, morijo, sovraštvo zbujajo i. t. d.... Na koncu pa to: Ci nastopajo tudi deklice, naj majo duga krila, ovači iih spravile v velko zadrego . • •» itd. itd. (Kdor pozna An. dreieva. naj sodi!) Živel je pesnik, Prešeren mu je ime, pa se je v Novi pisanji ponorčeval iz zahteve, da naj bo vsebina poezije: kar kmet in meščan «z pridann» sliši. In K e! e mina piše. da se je že začetkom 19. stoletja vsa praiva poezija otresla tlake v službi praktičnih ozirov. v kaiero jo ie spravila moralizujoča tendenca 16. Stoletja. Neverjetno, kaiko nizek umetniški in predvsem moralni nivo Ima neka daleč od naroda oddaljena inteligenca tu in tam na deželi! Gotovo je večina izmed njih bila deležna vzgoje in Bog ve zatkaij se naenkrat ta.kšen človek splaši in ra.z-bu.ri. Gospodje, pravite, da se borite za pravo vsebino življenju — ali pa opažate pri tem. ka.ko vam verniki uhajajo? Torej bi s svojimi razumom, ki ie vendar izšolan po Tomažu in Avguštinu, morali spoznati, da ste stvar priijcfli od napačnega konca Nobena prepoved še m ustavila kratkih kril in nobena cenzura še i; zaibranila mladini normalno zoreti 'pač pa so fo stvari ustvarile že mnogo, mnogo bolnikov, doi-ševtiih revčkov in izgubljencev, največ pa seveda — farizejev), zato je najipametneje, da se tudi vi vedno i.n vselej ravnate po tem-le zlatem nauku: tudi ko ste že v letfti. si ohranite mladostno dovzetnost! Mladina noče biti obso jena od starejših. Vsaka generacija ima svoie nazore, svoje ideale in predvsem — svoje pravice! — St. M Nenavaden samomor IMaribor. 10 ianuaria. Komai so Dokopal1 žrtvi soeijalne b de ln nesrečne ljubezni natakaria Lukača in Ano Zuievo že ie mariborsko iavnost presenetila nova vest o nenavadnem samomoru kmečkega gospodari* iz Savinjske doline V sobi nekega mariborskega hotela si je nocoi končal ž vlienie 50-!etn> Valentin Eorin posestnik, gostilničar lesni trgovec in trafikant iz Št Petra v Savinjski dolini Prišel le v Maribor kakor do opravkih in se nastanil v hotelu kier se je ta oi podal v svoio sobo Ker га Da ni hilo dolgo na izoregled vdrli v sobo in ga našli mrtvega Mož si ie vzel živlienie na orav čuden način Položi! ie ob mizo pernico ter se vlegel na njo Potem si- ie zadrgnil okoli vratu vrv ier io mvezal še na nogo mize Kako si ie v tem po^žaiti povzročil smrt. ie Drav zagoneteno Hotelsko osobie ie o tra«'čnem dogodku takoi obvestilo Dolic'is'co stražnico Ko so preiskali samomorilčeve žeoe. so našli v niih 3 Din ter tri srečke državne loteriie Dosedai še ni ooia«nieno. zakaj si ie nesrečnik končal življenie f, 4 ГЧП1Я r— Hišne posestnike opozarjamo na pre* davanje o zgradarini, ki se bo vršilo drevi ob 8. v restavraciji Narodnega doma. Pre* caval bo g. Frelih iz Ljubi iane. Z Jesenic s— Občni zbor Sokolskega društva na Jesenicah se bo vršil v nedeljo ob 14 v društveni telovadnici V primeru, da v tem času ne bi bil sklepčen, se' bo otvoril pol u>-e pozneje ob vsakem številu navzočih članov Dolžnost članstva je, da se občne* g-j zbora polnoštevilno udeleži s— Sunksška tekma na Jesenicah Turi» s'ovski klub Skala, podružnica Jesenice, bo priredil v nedeljo dopoldne sankaško tek* rno na progi Panina (Sv Križ) ■ Jesenice Surt točno ob 10. v Zamlaki. cilj pa je pri Čuferjevi gostilni na Jesenicah. Prijave za tekmo ^ sprejemajo vsak dan v trafiki Mesar, v nedeljo ob 8. zjutraj pa v gostil--ni Ču£er. kjer ie zbirališče vseh tekmovalcev in sodnikov Skupen odhod proti Sv. Kri* žu. Tekmuiejo lahko tudi nečlani, toda le izven konkurence Sta rta io gospodie in da* me enosedežm nato pa dvosedežni s— Smrtna kosa Na Savi je umrla ga. Ana Merličeva, soproga tovarniškega delo* vodje g Boštjana Merliča — Istega dne je preminula na Javorniku v visoki starosti ga Jera Ferjanova. vdova po bivšem to* vamiškem vrtnarju. — Blag spomin pokoj* nicatiiA. težko prizadetim preostalim pa na* še iskreno sožalie! ZAGORJE. Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v soboto. 26. t m svojo tradicijo-n^Ino maškerado Prosimo sosedna bratska druži >/a, da ta dan ne prirejajo mkakib prireditev Zdravo! - Odbor DOBOVA. Vsem tovarištm(icam). prijateljem in znancem izrekam tem potom za dospele m; psm-ene čestitke k imenovanju za častnega oljčana naiiskrentjjšo zahvalo. Zdravo! — Josip Pečnik šol upr v p. TRŽIČ. Soikolsko društvo v Trž-iču bo imelo v soboto 19 t m ob 20 svojo 22. glavno skupščino v prostorih hotela br Ivana Lončarja Dnevrc red: l. nagovor brata staroste; 2. čita-nje zapisnika zadnje glavne skupščine; 3 poro-č lo društvenih funkcionarjev; 4 določitev članarine za leto 1929; 5 volitev novega upravnega odbora; 6. slučajnosti Brate in sestre opozariaimo. aa je udeležba obvezna f Prosimo jih. da se skupščine zanesljivo in točno udeleže Zdravo! — Odbor POLJANSKA DOLINA. Občni zbor Sokola se bo vršil v nedeljo popoldne ob 15 v Sokolskem domu Zadnji dve sokoski prireditvi, na Štefanovo ni Silvestrcvo, sta izvrstno uspeli Obisk Je bin tako dober, da se je kar trio obiskovalcev. ki so b'!i s prireditvijo vsi zadovoljni Do bro znamenje za našeija Sokola ki priznanje za niesov trud. »T V I ( 'v, Nočni pt'ci Neko decembersko noč je stražnik opazoval dva moža. ki sta hodila okoli Lattermanuvega drevoreda Nekai iasa sta se potrkala po cesti, postajala med potki. gestikulirala in živahno govorila Stražniku sta se oba ponočnjaka zdela sumljiva, opreza! ie za njima in pazil, da ga nista ugledala. Prvi se je po-tein postavi! na pot biizu trafike nasproti nekdanjega kinematografa v Tivoliju, a drugi je prinesel s seboj neki predmet in ga nasloni1 na vrata Oba sta se za nekaj časa odstranila, med -em pa se ie približal stražnik in opazil, da je tat bil prisloni1! kramp Stražnik le počakal v jarku, kmalu se je drugi ponočnjak vrnil, vzel krarn-r» in jel tolči ž njim po vratih trafike, hoteč odtrgati vrata »Kaj se boš trudil s temi vrati. poj# z menoj, pokažem ti dru^a. ki se bodo takoj rada odpela.» ie vik n?! nad tatom stražnik, ga v.iel v zaniko in tiral s seboj, dočim ie njegov pa'dnš pobegnil •Sam sem bil, krasti nisem mislil, le radoveden sem bil. kai ie v hišici.« je lajal uzinovič Loize. ko mu je prtdsednik kazenskega senata izpraševal kosmato vest »Boš pa tudi zdaj sam. za dva meseca te bomo obdržali pri nas.« ie zaključil sodnik in fanta !e ječar tira' nazai v celico. Spori Izbirna tekma za določitev inozemskih tekmecev Smuški medklubski tek na 18 km se vrši v nedeijo 13. t. m v okolici Bleda — Tek* muje se v treh razredih: 1. olimpijski tek* movalci in tekmovalci ki so bili že odli* kovani pri tekmah JZSS.; 2 tekmovalci, ki so že startali pri JZSS m 3 tekmovalci, ki sploh še niso startali pri saveznih tek* mah. Prijavnina 10 Din do sobote ob 19 uri Vsak tekmovalec naj obenem s prijavnino po pošti ali osebno javi, v katerem hotelu naj se mu preskrbi prenočišče. — Ob 19 uri 12. jan. obvezen zdravniški pregled, žrebanje in objava proge v posebni sobi Zdraviliškega doma — Start in cilj pri blejskem kolodvoru. Startalo se bo ob 9 Cilj doseže io prvi tckmovalci ob 11 Ob 14. konkurenčni skoki na mali skakalnici. Ob 15. otvoritev 60 m skakalnice Po tek* mah ob 17 razglasitev rezultatov in raz* delitev daril Darila so: Prvi tekmec (smuški tek) iz prvega razreda in prvi tekmec (skoki) iz prvega razredu preimeta plaketo in darilo II in 111 iz prvega razreda obeh tekem prejmeta plakete Najboljša tekmeca iz drugega in tretjega razreda prejmeta pla* keto. Pojasnila daje in sprejema prijave: Ang. Čeme. Bled, ZSS — SK Bled Nap rosen a je potom SZSS polovična vožnja za vse ude* ležence športne prireditve na Bledu Avto* taksi bo za časa prireditve vozil iz cen» truma do Sport, stadiona ali nazaj po 5 Din za osebo. Smuški tečaj na Bledu pod vodstvom ing Janša (Adeibergsehuie) od 14. jan. do 23 jan. Prijavni rok do 10 jan pri ZSS. Ang. Černe, Bled Za tečajnike prehrana trikrat dnevno s stanovanjem (kurjene so--be) v gostilnah 40. 50 Din, v hotelih 60 70 Din Vreme kaže po vseh znakih sijajno in trajno vedro Temperatura —12. po dne* vi pa — 3. Odgoditev drsalnih tekem Zaradi pie* majhnega števila prijav oz še prekratko* trajnega drsalnega treninga odgnali SK lli* riji za 13 t m. razpisane tekme v umetnem drsanju na prihodnjo nedeljo 20 t. m., in sicer: savezno senior-ko tekmo za prehod* no darilo dr G Fuchsa. savezno juniorsko tekmo in savezno damsko tekmo. Prijavni rok za te tekme se obenem poaališa do 18 t m. opoldne Natančni razpis je bil objavljen v našem listu dne 5 t. m., raz* viden je tudi na športnem drsališču SK Iii* rije Prijave se naslovi na: «Športni klub Ilirija». Krsnikuva ul. 3/11 Mladinska drsalna tekma 13 t m Tek* m- za moški in ženski naraščaj, ki ie bila 6. t. m zaradi neugodnega vremena odgo* dena. se vrši v nedeljo 13. t m ob 9 uri dopoldne na športnem drsališču SK Ilirije Natančni razpis j" objavljen na drsališču, tekmovalci in tekmovalke se morajo javiti ob 8.30 v garderobi. Do istega časa spre* jema razsodišče tudi ustmene prijave pis* mene prijave pa je treba nasloviti na SK Ilirija, Krsnikova ul 3'U Tekmujejo lah* ko tudi drsalci, ki niso včlanjeni v šport* nih društvih, starostna meia ie 17 let (roist ni letnik 1912 in več) Zmagovalci vsake skupine dobijo lepa darila. Medklubska smuška tekma v Kranjski gori, ki jo je razpisal smuški odsek po* družnice SPD za nedeljo 13 t m na 18 km. se z ozirom na prireditve po drugih krajih odgod; na poznejši čas. Službene objave LNP (Iz seje upr odbora dne 12 dec 1928.) Upravni odbor naproša tem potom člane upravnega kakor tudi poslovnega in kazen* skega odbora LNPa, da se redno "deležu* jejo bodočih sej ter opozarja, da bo na* pram odbornikom, ki bi ponovno m ne» opravičeno izostali od sej, uporabil t 6 § 24. podsaveznlh pravil Redne seje uprav» nega odbora se bodo vršile od prihodnje srede 16 t. m. dalje zopet vsakih 14 dni ob sredah Zavrne se protest SK Železničar proti verifikaciji prvenstvene tekme Maribor : Železničar 6 : 1, odigrani dne 28 okt m I. ter se potrdi sklep poslovnega odbora gia* som službenih ohjav od 28. nov in to na podlagi soglasnih poročil sodnika g Mohor« ke in Medkiubskega odbora v Mariboru oz službujočega odbornika M. o g Nerata glasom katerih ie bil potek tekme regnla^ ren. Upr odbor ugotavlja dalje tudi. da v protestu SK Železničarja niso navedeni ni» kaki objektivni razlogi za anulaeijo tekme. SK Zelezr.ičar se obvešča z ozirom na njegova dopisa od 15 in 22 nov. na JNS da upravni odbor JNSa glasom dopisa št 1.50 28 29 proti izključenemu igralcu Ivanu Helerju ni uporabil § II op., dočim je odstopil prijavo z dne 22 nov. v rešitev LNPu, ker ista ne spada v kompeleneo sa* veza Po nalogu JNSa se SK Železničar ob* ertem op-izarja. da ie neposredno dopisova« nje z .JNSom odn dopisovanje г JNSom mimo določil v nravilih prepovedano Kaznuje se: SK Ilirija z globo 75 Dn ker pri tekmi dne 13 nov ni postavil stran* skega sodrika in predpisanega števila rediteljev; 2SK Hermes z globo 25 Din, ker pri tekmi dne 25. nov. ni postavil stran» skega sodnika: SI" Rapid po § 1 o p z uporabo § 9 kaz prav z globo 200 Din. zaradi opetovanega nastopa z neverif'cira* nimi igralci Hcler. Hardinka in Mehajc v javnih tekmah njegovega rezervnega mo* štva Nadalje se kaznuje SK Železničar v zvezi z dopisom LNPa od 24 nov št LJ о. Т.. točka 1. in 2., po § 52. kaz prav. z globo 200 Din zaradi ravnanja proti skle» VREMFNSK O М(||»пм|1пЯ,.| ?я<«Л » I ;,.4bni 10. januarja 1929 Višina barorrWm чря я m Krai Čas aoazovanja LluMjana Maribor Zagreb Beograd Saraleve Shodile Dubrovnik Split Solnce vzhaja cb 7.37, zahaja ob 16.38, luna vzhaja ob 7.50. zahaja ob 15 35. Nfaivišia temp-n^ ia dane* v LiuMinn —6.2 C, »najnižja —15.3 C. Dunajska vremenska napoved za petek: V splošnem še jasno, zjutraj zelo mrzlo vreme. s/ - C ->mei vet i a C O •-•adavint Birom Tempei. > <= in brzina > U ' m 'n sek Vrstr v mm ,1o •e. 1 ur» 7 6-3 -1Г 3 8i NNF 1 i iic Sla 7^7 9 -11 0 SSF 1 l 73 ") 0 -a <36 ESE 10 * » 785*3 -90 80 NNW 1 0 • 7754 +5. 2 NE 5 0 m / ''nahodu / mrmm / ^//Гг^Д// Gospodarstvo pom Medkiubskega odbora v Mariboru v zadevi izvedbe piv. tekem Maribor : Svo» boda in Rapid : Železničar dne 18 nov in zaradi sainolastnega postopanja v zadevi de* iegiranja sodnika za prv tekmo Rapid : Železničar V zvezi s tem se naloži SK Že* iezničarju pod pretnjo posledic po § 53 kaz prav., da v roku 8 dni uredi razdelitev prebitka v smislu sklepa M. o., to je na enake deleže med vse štiri udeležene klube Kazenskemu odboru se predajo igralci Ivan Heler. Fr. Hardinka in Valter Ma= hajne (vsi SK Železničar) zaradi nedovo* Ijenega nastopa v rezervi SD Rapida dne 4. n 18 nov. ter Mihael Kmetič (SK Sla» vi ja) za radi nedovol lenega nastopa v SK Grafiki dne 1 decembra. Vsled prijave SK Slavije se poziva SK Grafika da javi podsavezu do 14. t m., zakaj je dne 1 decembra nastopila z gr M Kmetičem, verificiranim članom SK Sla* viie. ne da bi si pribavila dovoljenje LNPa in SK Slavije — Vsled prijave istega klu» bi se preda kaz odboru funkcijonar SK GraPke g. Albin Ž'dan zaradi prestopka po § 37 kaz. prav (nagovarjanje raznih igralcev za prestop v SK Grafika). Vloga SK Siavije št. 63*11 v zadevi iz» kljuci've igr Kmetica se ie odstopila JNSu Enako se je odstopila JNSu vloga SK Tr* bovelj z dne 20 dee v zadevi razdelitve prebitka prvenstvenih tekem Amater : Tr* bovlie. Iz zapisnika 17 seje M o v Mariboru z dne 10 dec se vzame na znanje, da ie M o. ukinil diskvalif'1 aciio igrišča SK Mure v M Soboti, ker ie klub ugodil zahtevam medklub-.kega odbora. Tajnik I. Kongres olimpijskih komitejev. Za ne» deljo 20 t. m je sklican v Beograd ken* gres Jugoslovendcih olimpijskih komitejev. Na kongres so poleg delegatov športnih savezov povabljeni tudi zastopniki ministr stev prosveie. prometa, vojske in mornan* ее in zdravstva ter zastopniki Ni rod ne Od* brane, Jadranske Straže in Aero Kluba Na kongresu se bo med drugim izvolil ožji ocihor. ki bo .zvršil priprave za X. olimpi* jado. Službeno iz LNP Seja podsaveznega odbora za kaznovanje sodnikov se vrši da^ nes. v petek ob 18 (ne ob 18.30.) v kavar* ni «Evropa». Člani tega odbora so: g. dr V Knaflič kot predsednik LNPa. 2 člana Sekcije ZNSa v Ljubljani ter člana upr odbora LNP gg K Širteli in 'Готе Gosar. Tajnik I. SK liirija (nogom. sekcija). Važen se» stanek članstva se vrši danes, v petek dne 11. t. m točno ob 17 30 v klubovi sobi ka* vame Evropa — Načelnik. ASK Primorje (centralni odbor). Seja danes ob 18.30 Pozivajo se naslednji go» spodje: Sanein, Windisch, Keresturi, Sve* tie, Vrhovnik, Vjdic, Vončina. v» p— Pod naslovom «boniflca» se pričenja italijanska kolonizacija v južni Tirolski in v Pri-moiriu. Nemški kis t i so pred nekaj dnevi ostro ožigosali italijansko razlaščevanje. pričeto med tarnlskimi nia.H™ kmeti. Šlo je za 1200 ha nemškega zemljišča v okolici Bočna, odstopljenega kombatento-m po ceni. ki ne predstavlja niti 23% reaikie vrediKw>tn. Italiiani odgovarjajo, da izvršujejo samo svoj zakon, ki nalaga integralno bonifikacijo narodnega teritorija Zakon se izvaja enako v Siciliji m Kalabriji kakor v Poa-dižju, torei povsodi. kier treba zemljo zboHšati Ге dni je dobil goriški deželni gospodarski sve» SO 00П M.r za «na,pravo vodnjakov v kot!;ni Reke. ki bi služil: namakanju ione 6730 ha. kier se oibčut-i suša. brezi»sHnost in tendenca k begu г zemlje in k izseljevanja. Oospodarsk1 svet mora takoi stopiti v stik г lastniki in izvesti vse. kakor zakon predpisuje Načrte imajo za slične »bonifike* po raznih delih luliiske krajine. da se zasrnezd jo ItalHani med naše domače liudsrvo. katerega velik del že odhaja s tre-bnh'^m za kruhom po svetit p— |л»1Чя l7vrš-"'i!ii «v*bor ™rv:5Vega dežel-neira protituberkuloznega konsorcila ie v svoji zadnji seli sprejel г zadovolšstvom na znan:e. da Ie vipavska nbč!na odstopil« lepo posloo'e za astanovi'ev okrevališča f. t>>'ne na orsih Predsednik Pascol; si le ogleda! dispanzerje v Tolmin n Idriji in Vipavi Slednji ie i ako d<-Vr. ostala dva sta zadovoljiva Let«s se otvori di spanzer v Komnu in Krmlno. potreben le tnd-v ^idovščini in v sroren-ii S"šk: dolini. p— Pokolnemu župntfcu 1 eb'imi bi hva!e?u1 Brici rid' T>5*3vilii nameren nasr^-bn* «pomenik P^isti so to ЬЧгл izvedel' na sk!eni!: da nre-oreč'io krščanski namen Zahtevali so. da mora biti na soorremkii vklesan Hkrot-sk' «veženi. kakor da bi bi! poknlnik kak fašist Domačini so fnšiifčnn nesramnost odVV»«1'® ^n-mi-nika ob 'eh raz*ner?h «eveda ne moreki postaviti Nosi-io pa Brie' 7V:S"ko v src« чтогтп na bi я Siudiske^a Jv>rca ' mniVa LebrHia p- Med fašističnimi nrv-Vi ni Krasa stoH c?v Mnhorčif iz ^егапе Fnš;Tem ga spretno 'zrabfa v svoif svrhe iti рг'Ч/п'епо se mti klaniavi г naz'"r«T! «sisti^r cava!'ef°» Mož dp!a za ff'e tako. da mu ne repostaia časa. da M skrbe! znse in za svojce Palzem oknr>!ra cele-та človeka !n Vndar та '*"«.Ь!. та vrže od sebe Tak'h primerov le b'lo žp rf^voH Danes V Ma-hnnfti1? v kr:*'h in težavah Kai га čaka? p— Na fc'o norave l«fi'«k'h zaif«« ie nostav-"en setvaitor Kržič — Chersich — Chr-rsi V o<<-horn so še fr:ie I.ah' Vi-in<""o. dr T^shpttf in dr Rncco V orfHorovi soli «o se stv^mwli. da ie na de?e"!! ve'»ka mizcr'in i.n dn bi h-'o treba kaiko ivTmaTiti revnim «eftakom Sklenil so. d3 HtkIi pronfi m^alitete za гк'^'^ото s koruzo «n semeni Prončevanle bo končalo kakor na-va— /vonntn» f->š,stlfnfi' falp'kom se stavilo ob nrlliVnh na raznolaTA važna službena mes^ Na P-ki fa'nikuie profesor irfnr Marnicat-! Pi nu^'4 so mu tp dn: vr^s'vo 4aJi!an5''e;•. «e coni r;1 50 00() tako d" moramo računati, la ie v naši državi vsc?a ekro» 800 000 delav^v = Pred pltnariio sejo g.'avrrsra itpr.i'nc-•»a odbora Narodne barke. Plenarna sejn glavnega upravnega odbora Narodne banke se bo vršila 23. t. m. Plenarni se:i bo pred ložena zaključna bilanca za I. '928. Ier bo ohenem na tej seM ioli'Č4i dan nbč-icara zbora ,ki se bo vrš'l v prvi polovici marca Obveznosti Narodne banke sn *e naprain koncu I 1SŽ7. nra-jlaJe z i 29:1 mi'tf »ro* Din Koncem 1 1927- je nam^č znašal oh tok bankovcev 55"4 milijonov Dim žirovne obvozno-li napram dr?avi so živ;;š:ilo 167 milijonov ostale žirovne obvfznos'i 721 P1 i Itionov Din in ohvezonsti p.i raznih računi'4 366 milijonov Din. skupaj ßR07 mMijinov Din Koncem pret lota pa je znašal obtoi; novčanic 5528 m11 i ionov Din žirovne obvez nosli napram držrvi 368 m i Itionov Din. oslhle z rnvp obveznosti 491 milijonov Din in obveznosti po raznih r.čunih 318 milijo nov Din, c!"iippj 6707 iniü'onov Din torei ?S0 mi t i ionov Din manj kakor konr-om b-Ia 1927 = Kakšen davek p'aeniei« trsov-ki potniki ali zastopniki podjetij. Kakor «mo ?e pred dnevi porečali. pbčirejo potujoči trgovski pitniki no novem davčnem zakonu na leto vnaprej pavšalno pridobnino 'kI 1000 Din in sicer oni ki niso v službenem razmerju temveč so samostojni podie'n ki Za -a:n<» sfo;no podjetnike pa smatra pravilnik rne potnike, ki 1г[ч'јо pri kupčijah sami nevar no«t izsrub". ivlno^no če sp ravna v<~ina "'i hovptja dobičk'a po njihovem lastnem ra svoje poslovanje tudi prijaviti kot obr! Udejstvovanie agentov akvizite^iev na: se praviloma smatra za samostojno obr' no poslovanje. Take osebe iliso primorane poslovati in niso vezane na delovni čas. Ako ima akviziter stalno plačo, se mora ta ob daveiti z uslužbenskim davkom provizüa pa je tudi v tem primeru zav^jjina pridib nini. Ako dobi akviziter povrnjene ootne stroške, ie v posameznem prim-ru merodaj na pogodba z gos|x>darjem. ker ie v *nkih primerih ver-efno. da gre za «lužbeno raz n>erje Tz gornjih pojasnil ie razvidno, da trstovski potn«ki. ki potnipio proti proviziji na la-tne stroške zavezani pavšalni pridohnini letnih 1000 Din (kar odgovarja t!»lnž ben.s'_em davku pri mesečnom dohodku rd 2500 Din). Za potnike, ki za=li«ži>o mesečno pre'co 2500 Din ie torei navšnlna pridcb nin.i ugoden^a kakor uslužben-ki davek. = Vojvodinski hmeliski trg. Čeprav s<-je pričakovalo, da bo no praznikih kupčija oživela, je bil tudi pretekli leden promel na vojvodinskem hmeijskem trg« slab Neka domača pivovarna je kupovala blago |W P do 11 Din za kg. = Praške rolefanke bodo povi?a!e delniške elavnire Glede na naraščajoči onseg pes'ov bodo praske velebanke ob priliki ■■■bčnih zb"rov predlagale povišanje delni ških glavnic Es'comptna banka bo povi.šil;-svoj kapital od 200 na 250 miliV>nov Kč Länderbanka oa od 46 na 160 ni'iionov Kč dr>čim glede Zivnostenske banke še ne ob stoia nikak konkretni predlog = žiTin«ki sejmi v Mariboru Veliki žu pan mariborski je dovolil mestni občini mariborski da sme poleg mesečnih živinski!' sejmov /dosedaj vsak drugi in četrti lorok). obdržati ž;vinski sejem v mesecih s petimi torki ludi na peti torek = Dobave. 4troini Ofldelek direkcije dr žnvnih železnic v Ljubljani sprejema do 21 \ m. ponudbe glede dobave oslov za tlačne žage. žngin za kovine, sved'ov in «ve-tiljk za soojonje: do 22 t. m pa glede do bave ieklene žice kljuk za lestence, pritez nih kljuk in priteznih vijakov. (Pogoji so na vpogled pri istem odde'ku.) Direk;-i.n» državnega rudnika v Brezi sprejema do 17 t. m. ponudbe glede dobave rudarskih sekir in nrnskih kladiv; do 19. t. m glede do bave 50 komadov rudarskih odej in 200 ir platna za plahte ter g'ed? dobav» 10 Koma dov belo emajliranih bolniških fiostelj ie 10 komp.dov nočnih omirie. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 19. t. m ponudbe glede dobave 150 q negaše-tipga apna: do 21. t. in. glede dobave il-o-vov spon. kl;učavnic. žični kov in lesnih vi. ji? ko v: do 22 t m. glede dobave 1000 ka mila. 2000 kg kristalne sode 600 kg Fran-ckovpga kavnega pridatka in .yvi iz kamenine. Io 23 I m. gbde dobave 4-00 m2 tr--tja za strope: do 24 t. m. Tlede dobave 1500 kg riža; do 29 l. m pa ^If-de dobave 90 m3 smrekovih in borovih plodov. (Predmetni poiro.ii so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) Borze 10. ianrar.4. Na ljubljanski borzi je bi! danes devizni promet prilično v; lik. zla«ti v levizi na Curih (rreko 1 milijon Din). Trsi in DnnaJ. Potrebo v devizi na Tr=t ie krila privatna [Knudba ostalo polrebo pa Narodna banki. Devizj na London in Newvork sta se nekoliko okrepili Na zagrebškem deviznem tržišču je znašal danes promel brez kompenzacij 12 tiili-lOtmv Din Potrebo v devizi na Milan je krila privatna jtonudbn o«talo rvitrebo pa Narodih banka Na efektnem Iržiščn se je Voj-ra «koda ponovno močno dvignila, in ?ieer kar za 7 točk Pri «redrrem prometu se ie kasa trgovala po 453 (■■•čorat 47„a februar brez kupona iu možnosti dobilka in inii rti7 icije ra po 420 421 5 in 422 (včeraj 418) V ostalih državnih oapiriih ni bilo oromota. Med bančnimi vrednolami «o bili /.akl'i'cki v !'raš!o.!ioni po 02'l_in v Jugo-banki po 90 5 in 9! Tudi za industrijske vrednote ni bilo zanimanja Zaključen ie bfj samo SI a v k s po jf)2 Trb^vplis^a «e !e «krenila ni 485 — 490 brez za Irl ;očka. Vevče ja so ostale čvrste pri 120 dennr. Devize i it valute 1/iubl'ara Amsterdam 0 — 22.855. Per lin 13.52- 13.50 (1Я.535). Bruselj O—7.H122. BudimoeŠla 0—9.9292 Curih 1004.1—109,M И 095.6). Dunai 7.1(035- 8.0235 (8.iK)S5). London 0 276.2 Newyork 0--5"82. Pariz 0 222.57. Praga 168.1 —168.9 (168.5). Trsi 296 75 - 298.75 (297.75). Zapreh Dunai 7.9935 - Я.02Я.0. O»-lin lin 13.52 - 13.55 Budimnes«n 9.S142 do 9 9142 London 275.8 - 276.6. Pariz 221 ."8 do 223.58 Praga 168.1 _ 16S.9. Curih 1004.1 do 1097 1 Mi'an 296 774—298 774. Newyork ."6.719 _ 56.DI 9. Curih Zagreb 9.1275- Pariz 20.31 London 25.20625. Newy: rk 519.60. Milan 27.1925. Prag« 15.395. Dunaj 73.075. Budiinpešt 90 625 Berlin 123.59 Bruselj 72.225. Amsterdam 208 60. Varšava 58.2'!. Bukarešta 3 12. Sofija 3.747. Dunai Beograd 12 4"125 — 12.51125 Berlin 168 93._169.43. London 34 4575 - 34.5"75. M:lin 37.16 — 37.26. Newvork /ОЭ.Ьо do 712.35. Pm-a 21.0175 — 21.0975. Cunh 136 63 - 137.13 Efekti. Ljubljana. Cel ska 158 — 0 Ljublj. kreditna 125- -0 Vevče 11 <—0. K-snska m 'u-slrijska 285 -0. Ruše 260 -280 S svbtia 56 -0. ftošir 105—0. /агг"*'1 'Jfiivqp ur" tno'p Vfii"*' ikodü kr sa 451 - 453 za februar 0 — 458 za fe-bru.ii brez kupona in možnosti lohitka in nniortizsic!:e 423 _ 122.5. 'nvestfeifsko R" 5 10 86.5. agrarne 52 5 — 53.5; bančne vrednote: Praštediona 920 — 925. Cnirn 56.5—0. Kreditna 93 - 0. Linh'jnnska krodi-n? 125 lo 126. Zemaliska Sara'^vo 140 _ 145. Srp-ska 152 - 0. Jugo 90.5 — 01. Polio, -tara »misija 0 — 18 Narodna /ООО — 7100. Hrvatska 65 — 0: industrijske .-rednote: Cnf-mnmi 200 — 205 Slavok« 102 — 105. Slavonija 4 5 _ 5 25. Danica 155 — 162. Drava 0 — 475. bis 25 — 28 Dubrovr.čkn 0- 5*5. Brod vagon 300 _ 305 Trbcvl'e 4Я5 _ 490, Vf vfe ]20 - 0 Peče rana 465 — 480. Narodna mlinska 20 _ O W4U«j|W*HM «■• (.lul/u Ljiib!aii'-ka blagovna borza П0. t. m.) Les Tendenca nespremenjeni 7дк|ј::?е-nih je bi'o 5 vagonov drv Deželni pridelki: Tendenc« za žito mlačna Ekse1-«-tivno je bilo pnvlaii'h 6 vagonov nol«banu»r po 285 — 287 5 za fe'»ruir po 287 5 U, ?90 za таге |>o '/O1"! — 292.5: moka: HHSt '■■i, Li«ii! ana plač po prejemu blaga 1Ю 120 _ 425: rž: b: «ka. 72 kg mlevska tarifa • к, 295 - 297 5 hirščita- b-jska umetno su '■ena po 31(1 čisu primerni «uba r>o 295. •ečmen: hiški. 71 kg. plač. po prejemu b*a a r o 315." _ "°0 NoTosadsta blagovna bone« (10. t. m.) Tendenca mirna Promet 33 vagonov pšenice. 14 vagonov tur.ščicp in 1? vagonov moke. Pšen'"a • b;»ška 234 _ 235 gorniebaška 235 _ 240: banaška. onri'eta Vršac 232 do "34. gorn ebanaška 230 _ 232 5: sremski 235 _ 238: slavonska 235 — z36 Ječmen: baški 252.5 - 257.5: baški pomladni 270 io 280 (»tost ba=ki. sremski in slavonski 240 - 245. banaški 2:35 - 240 Tnrščic»: baška in srem«ka 245 — 250: za februar 257 5 - 262 5 z? m are - maj 280 — 285. Шока: hiška rOp> in »Ogg» 3^0 _ 350. t2> 320 - 330: 300 - 310; 265 - 275: 7-» 255 — 265 205 — 215. Otrobi: baški in «romski 175 — 180. Dunajska borza za kmetbske proizvode (9 t. m.) V oočetkn tedna se ;e na preko-oceanskih lrži£čib pojavila čvistejšfl tendm-ca. ki ni ostala brez voliva na kontinentalne bor7,e Zlasti «o se okrepili term:nski tečaji na budimneštnnski borzi Tudi na d«, tiajski borzi ie tendenca prijaznejša, čep-nv rromet ni znatneiši. Vsekakor pa obstoja zanimanje konsumn za pšenico 'n rž. V !ur-5č;ci ie tendenca nekoliko čvrstejša. čeiriv «o cene ostale nespremenjene Uradno notirajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača "4.25 — 35 mfdž,°r«ka no-Pjska 37 — 37 75. in gosi oven яка 35—35 5: rž: mnrchfeldska 34.25 — ^4 5 s'ra 32 5 — 32.75- tnrščira: madžarska 34—34 5, argentinska 36 — 36 5 Moka 0» v trgovini na debelo- domača 57 — "9 5. madžarske 55 — 56.5. jngoslovecska ali rumunska Jo 55. Iz življenja in sveta Nikolaj Nikolajevič počiva v Antibesu Zadnja pot bivšega carskega generalissima ruske armade Te dni so položili k večnemu počit« tu zemske ostanke bivšega generalissi« ma ruske armade v svetovni vojni, Ni* kolaja Nikolajeviča. Na zadnji poti so ga spremljali številni prijatelji in znan« ci, pa tudi mnogo odličnih predstavi» teljev ruske emigracije. Celo oddelek francoskih gorskih strelcev je korakal za sprevodom, v katerem je bil tudi francoski maršal Petain ter francoska generala Mangin in Duchesne, ki sta v sprevodu zastopala prezidenta franco« ske republike. V kapelici francoske cerkve v Cannesu je izvršil obrede ru* ski arhimandrif ob asistenci najvišje» ga svečenika v bivšem kozaškem zbo» ru Tem svečanostim so prisostvovali poleg velike kneginje, vdove po pokoj» nem knezu, tudi veliki knez Peter in Andrej, princ Danilo in princesa Mi» lica Črnogorska ter veliko število dru» gih osebnosti. Preden so zaprli krsto, je pokojni» kov ožji krog prisostvoval ganljivi ce» remoniji v sobi, kjer je ležal pckoinik na mrtvaškem odru. Skupina kozakov je prikorakala s pokojnikovo sablio iz masivnega zlata, katero ie nosil Ni» kolaj Nikolajevič ko je bil še povelj» nik ruske armade. To sabljo je daro» val pokojnemu knezu ruski car Sab» lja je šla med svoicj iz rok v roke in ko so se je vsi dotaknili, io je vsak izmed navzočih poljubil v znak prise» ge, da bo do smrti zvest idejam po» konvka. Nato so prepeljali krsto v Antibes, kjer so jo položili v rodbinsko grobni» со članov ruske carske rodbine, kjer Preiskava proti Nobilu Kakor smo že parkrat pisali, se je začetkom tega tedna sestala v Rimu posebna komisija, ki preiskuje zade» vo generala Nobila in njegove kata» strof z «Italio» Predsednik komisije je italijanski admiral Cagni, ki ima tu» di sam nekoliko izkustev v polarnih stvareh. Poleg njega so člani preisku» joče komisije še: admiral Denti. gene» ral Cavallo. znani letalec De Pincdo in Puja. Komisija je zaslišala doslej ge» nerala Nobila in vse njegove tovariše, ki so pri katastrofi rešili življenje. Se» daj je na vrsti zaslišanje Šveda Lund= borga, ki je rešil generala Nobila me» sto Ceccionija Naknadno bosta zašli» šana norveški polarni raziskovalec pro» fesor Koel in vodja «Krasinove» eks» pedicije, profesor Samojlovič. po mož» nosti pa tudi iz Kingsbava odposlani korespondentj listov, ki so spremljali «Krasinovo» ekspedicijo» na njeni po» ti Kaj bo z zaslišanjem Čeha Behou» neka, še ni znano Eni pravijo, da ga italijanska vlada noče pozvati, ker je rehabilitacija Nobila itak sklenjena stvar. Mnogo težje kot Nobilova zadeva pa je vprašanje kaj bo z Zappijem. Vpra» sanje Malmgreenove smrti je še ved» no odprto. So stvari, o katerih se Zap» počivajo tudi člani bivše črnogorske dinastije. Nikolaj Nikolajevič drži v roki lesen križ, katerega so izrezljali menihi na sveti gori Athos. V levico so mu dali grudo zemlje iz nekega ru» skega samostana in majhen kamenček iz kavkaških gora. Tik pred smrtjo je Nikolaj Nikola» jevič aarekoval svojo poslednjo vo» I j o, v kateri je želel vsem svojim pri» vržencem vesele pravoslavne božične praznike in prosil Boga naj bi Rusijo skoro osvobodil ter jo izročil v roke ti» stih. ki so jo vredni. Opominjal je ro* jake v emigraciji, naj ne pozabijo do» movine in naj se ne boje nobenih žr* tev, da jo napravijo srečno. Ko je ruska kolonija v Parizu do» znala, da je umrl njen poglavar, se je zbrala k posmrtni službi božji, po ka» teri se je razšla zelo potlačena. S po» kojnim velikim knezom Nikolajem Ni» Rolajevičem je izgubila svojega vodjo, ne pa tudi dinasfičnega načelnika vla» darske rodbine Romanovih, zakaj se« danji zakoniti pretendent na carski prestol — vsaj na papirju — je ruski veliki knez Ciril. Z osebo Nikolaja Nikolajeviča pa je izginila iz vrst ruskih emigrantov markantna osebnost, ki je bila med vojn- povsod med Slovani zelo popu* larna. Ne glede na nesrečen konec carske Rusije ie treba priznati, da je bil Nikolaj Nikolajevič mož redkih vrlin in sposobnosti, velik vojak in domoljub, ki bi bil mogoče drugače vplival na razvoj nove Rusije, da jo ni boljševizem zapeljal v svoje vode pi in Mariano še nista izjasnila. Zappi sicer priznava, da je slekel Malmgree* na in ga položil v grob ter mu odvzel vse k-r je imel pri sebi Kam pa so iz» ginile listine in pisma, ki jih jr imel šv -dski meteorolog pri sebi, to ie tajna Zappija in Mariana, ki bi tudi edina vedela povedati, kaj se je zgodilo z Malmgreenovim denarjem. To pa je ti» sta kočljiva točka, o kateri komisija najbrže n" bo razpravljala, da ne pri» de v konflikt s podjetjem, ki je videlo svojo svrho v tem, da je na dan oblet» niče vstopa Italije v svetovno vojno, navilo gramofon in pustilo, da se je razlegala na celem tečaju fašistična «Giovinezza». hrbtnikom na rami. Ker je bil dr. Hyden še neizvežban smučar smatrajo da se je na turi utru* dil in se je hotel odpočiti. Ko se je na» slonil in zadremal, pa je polagoma za» spal za vedno. Bil je velik prijatelj planin. Da se je zavedal, kaj se mu bli» ža, o tem priča listič, ki so ga našli v njegovi roki. Nanj je zapisal besede: «Fortuna me je zapustila» Ekspedicija, ki je ponesrečenca našla, ga je prene» sla v St. Erhardt in ga tam pokopala. Pokojnik je bil med vojno zdravnik pri 97. pešpolku. Nebotična cerkev v plamenih Pred kratkim smo poročali, da je v New-Ycwku pogorela do Ы veličastna cerkev, tiiik predno so jo dogradili. Gašenje je bilo nemogoče, ker mi vodni pritisk n.ič za legel m se ji gasaloi niso mogli približati Škode je bilo za 4 milijone dolarjev, ki jih je bil dal iz svojega žepa večinoma mladi Rookefeller. Zdravn'V zmrzni! fliri V nedeljo, 6. januarja je odšel gra» ški mestni zdravnik dr. Hans Hyden na smučarsko turo v Teichalpske pla» nine. Ker je odšel z doma sam in se ni vrnil celih 24 ur, so poslali za njim več planincev, da bi preiskali teren, kamor je domnevno odšel. V sredo ob 1. uri ponoči so ga našli na vznožju tako» zvane Rdeče stene. Bil je mrtev. Zmrz» nil j г ponoči. Našli so ga naslonjene» ga ob steno v snežnih čevljih in z na» K škandal ni aferi «Gazette du Franc» Ravnatelj «Gazette du Franc» Pierre АшГЪеП je bil začasno izpuščen oz. oddan v zdravljenje, ker je težko bolan. Na sliki vidam«, kaiko ga prenašajo na prenosljivi postelji v ambulančni voz. V ozadju njego va bolniška strežnica. Otok je izginil Iz Kodanja javljajo, da je v južnem Ledenem morju izginil Thomsonov otok, katerega iskala neka norve* ška ekspedicija več tednov brez uspe« ha. Mesto njega so morjeplovci nale* teli samo na Bowetove otoke. Tako se je noiavila domneva, da je Thomsonov otok izginil v morju. Da se potapljajo otoki v velikih осе» anih. je znano dejstvo. Učenjaki lahko našteiejo več primerov te vrste. Poseb« no lahko pa se to zgodi v bližini na* brez'a, kjer je morje plitvo in kjer je zemska skorja lažja, ker jo morje iz« podjeda. Sredi oceanov otoki ne izgi» nja^ tako naglo, vendar poznajo zem» Ijepisci tudi primere te vrste. Posebno v Južnem Ledenem morju imamo za to trditev več primerov. Mogoče je, da je bil Thomsonov otok vulkanične* ga izvora, podoben kakor otok Ferde» nandia, ki je v 50 letih preteklega sto» letja naenkrat pomolel iz vode v sre« dini Sredozemskega morja ter je prav tako hitro izginil zopet pod vodo. Vse» kakor je vprašanje potopljenega oto* ka zelo zanimivo in bo dalo posebno učenemu svetu nekaj dela in snovi za objašnjevanja. t Duh Rudolfa Valentina Bivši impresarij pokojnega filmskega zvezdnika je pozval vse njegove oboževalce, da bi prispevali za spomenik, ki bi ga postavili nad žaro z njegovim pepelom v hollywoodskem ko-lumbariju. Ta poziv je našel zanimiv odmev v Budimpešti. Tamošnja policija je prejela ovadbo, da ustanavlja mlad človek, ki se izdaja za filmskega režiserja, klub, ki naj bi gojil spomin na Rudolfa Valentina in «častil njegovega duha». Pristopnina je bila 2 do ar-ja, letni članski prispevki 5 dolarjev. Preiskava je dognala, da ima klub že mnogo članov, večinoma mladih deklet, ki so svoje prispevke tudi že plačali. Člani so dolžni spolniti se vsaj enkrat na dan pokojnika in prispevati vsako obletnico njegove smrti. t. j. 23. avgusta. poseben dar, da se okrasi žara z Valentinovim pepelom z rožami. Tega dne se vrši tudi skupna spominska svečanost v Budimpešti, ki se je mora udeležiti vsak član. Policija ni mogla organizatorju kluba dokazati nobenih nepoštenih manipulacij. Dejal je, da je članske prisj>evke pošiljal redno v Hollywood. Izpustili so ga, vsaj za toliko časa. da doženejo, če so njegove trditve točne. Glede «spomina» bi bila stvar torej kolikor toliko v redu. A policija se je zanimala tudi za «čaščenje duha». In tu je ugotovila, da gre za skoraj vsakodnevne špiritistične seje na domovih ženskih klubovih odbornikov, pri katerih so klicali «Rudijevega duha». Baje se jim je čestokrat prikaza! in tožil, da so ga lzudje že pozabili in da so zelo nehvaležni, ker mu niso postavili še nobenega sj>omenika. No. treba je reči, ' daje pokojnik zelo malenkosten, če mu gre toliko za pozemsko slavo; pa tudi resnicoljuben ni, saj so celo v Budimpešti osnovali klub, ki nima drugega namena, nego da ga časti in propagira njegove filme. Dokler ne bo policiia ugotovila kaj hujšega, bo klub obstojal. Dijamant maroškega sultana Mulaj Hafid, bivši maroški sultan, živi sedaj kot rentjer v okolici Pariza in njegovo ime se je zopet pojavilo v javnosti v zvezi z nenavadnim pripet« ljajem. Sultana toži neki pariški hotel zaradi plačila 22.000 frankov, Mulaj Hafid je živel poprej v Madridu. Ker ni mogel izhajati z denarjem, je poslal v Pariz svojega vezirja, kateremu je izročil 185karatni dijamant ter mu na» ročil naj ga proda, izkupiček pa naj prinese njemu. Dijamanta pa ni hotel kupiti noben draguljar in slednjič je vezir zastavil dragi kamen v nekem pariškem hotelu. Hotel, ki je v posesti dijamanta, to» ži sedaj sultana na izplačilo 22.000 frankov. Kaj je storil sultan z vezirjem po povratku iz Pariza ni znano. Govo« ri se, da ga je dal na skrivnem obgla« viti. ker se ni ravnal po njegovih na* vodilih in je zastavil dijamant za tako malenkostno vsoto. Neobičajna pridobitev angleškega feminizma Prva ženska dlminikarica, ki je začela izvrševati svoj posel na severnem Angleškem. Obramba civilnega prebivalstva proti napadom s plinom v bodoči vojni V Frankfurtu ob Meni se je vršila te dni mednarodna konferenca, ki se je bavila predvsem z obrambnimi sredstvi proti plinskim napadom. Glavna referenta dr. Steck iz Švice in študijski svetnik Nestler (Nemčija), ki se je udeležil zadnje vojne kot častnik plinskega oddelka, sta r>oudarjala nevarnosti, ki pretijo civilnemu prebivalstvu v slučaju nove vojne. Vojaštvo se zavaruje proti plinskim napadom kolikor toliko z maskami, preskrba civilnega prebivalstva ž njimi pa je skoraj nemogoča, ker bi to veljalo n. pr. samo Nemčijo nad 3 milijarde mark. A poleg tega so maske prav problematično obrambno sredstvo. Pri uporabi plinov, ki razjedajo kožo. postanejo popolnoma brezpredmetne. Tako nam ne ostane nič dTugega, je izjavil Nestler, kakor da seznanimo širše plasti ljudstva z nevarnostmi, ki ga čakajo v bodoči vo ni. Ker so glede plinske vojne vsi bivši do. govori razveljavljeni, bi se morale vse vlade in vsi parlamenti kotičnoveljav-no pobaviti s tem vprašanjem. Ravnatelj lista «La Rumeur» Georges Anquetil, o katerem smo poročali, da je bil aretiran, ker je prejemal podkupnino od Marte Hamaujeve, da ni piisaJ o njenih sleparskih manipulacijah. Frizure s kodri Mnogo dam si je pustilo zadnji čas rasti iase, da si za velike plese lahko napravijo zanimive frizure, ne da bi bile prisiljene po» služiti se umetnih delov, ki so na eni stra* ni dragi, nadrugi je pa njih izdelava tudi zelo zamudna. Sicer pa daljši lasje še niso splošna moda, ker bomo na največjih pl©> sih videli še dosi dam s prav kratkimi lasmi Da najmodernejši klobuki že računajo s kodri na tilniku, je samo ob sebi umevno in gotovo tudi frizure, ki jih vidimo na na» ših slikah, niso nezanimive. Na levi vidimo klobuV za večerne prireditve, ki je narejen iz svile in je okrašen z girlando ali pentljo iz umetnih dijamantov, ki se prav lepo po» da svetlim kodrom na tilniku. Pa tudi dnevna moda se je že privadila novih frizur. Na drugi sliki vidimo mičen klobuček iz klobučevine, ki je garniran s peresi in zadaj na kratko odrezan, tako da so kodri prosti. Ostra zima v Trstu Iz Trsta poročajo, da divja tamkaj že od torka zjutraj izredno močna bur* ja, prihajajoča iz severozapadne smeri. Mestoma je burja dosegla v torek in v sredo 115 km brzine na uro. Neki vlak na progi Trst=Poreč je moral ra« di silovitosti burje ustaviti vožnjo sre« di proge in čakati dve uri. Tempera* tura je padla pod ničlo. Na mnogih krajih v Trstu je poledica, ki je po» vzročila že več nesreč. V tržaški okoli» ci je burja prekucnila nek voz z vozni* kom vred in je slednjega smrtno ne« varno ranila. Nad milijon bolnikov v Berlinu Gripa se širi v Berlinu z nezadržano močjo in je zavzela že takšen obseg, da si oblasti ne vedo več pomagati v borbi proti njej. Na podlagi vprašalnih pol j dognano, da znaša število bolni* kov v samem Berlinu že nad milijon, to je približno četrtino vsega berlin* skega prebivalstva. Najobčutneje so zaradi bolezni - prizadete trgovine, ki morajo obratovati v skrčenem obsegu. Radi gripe je celo sistirano zasedanje porote, ker je zbolel predsednik sodi» šča ir 15 sodnikov. Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v „Jutru" Leonid Lučinin: Samostanska tragedija Noč je odela zemljo. Nebo je biio vedro, pokrito z zvezdami, ki so bedele na spečo naravo. Sestra Serafina ni spala. Slekla je bila dnevno obleko, razče-sala si lase in se naslonila na okno svoje celice. »Kako me opaja ta zrak! ... In maj gre h kraju . . . Tako mi ie, kakor da je šele včeraj minila zima in čez noč prišla pomlad, toplota Ne bo dolgo, pa pride jesen, za njo zima . . . Postarala se bom za leto dni in še za eno in še za eno. To je moje življenje . . . Življenje.« je ponovila. »Ali je to življenje?« V samostan so jo bili poslali, ko je imela deset lef Mater je bila izgubila že v ranem detmstvu Ko ie očeta zadela kap, so postali njeni varuhi sorodniki. Da se je odknžajo. so jo poslali v samostan In ker so v samostanu videli. da ima denar, so jo pridržali za zidovi. Od tistih dob je minilo štiri in dvaj- jj-y Jet Kaj ji je bilo ostalo izza teh dni v spominu? Učenje, redno življenje, majhni interesi, neizbežne samostanske spletke, utesnjena mladost, neizrabljena leta. . . Ne duša, ne telo se nista bila razživela, kakor bi se bila morala. Večkrat je' bila prišla v nasprotje s seboj. Ogibala se je skušnjave, ker ni hotela grešiti. In kam je vobče mogla po samostanski vzgoji? Nikamor. Zdaj, v starosti štiri in dvajsetih let, je bila dosegla čast desne roke samostanske prednice. Obetaili so ji lepo mesto, veliko oblast nad «ovratnicami. Njej pa ni bilo nič do tega. Sestra Serafina ie zatrepetala. »Dragi moj, dragi . .« se je izvilo iz prsi Bujne grudi so se pri tem stresle in zavalovale pod razpuščenimi lasmi kakor težki valovi morja. »Moi Bog kaj vendar delam? . . . Saj to je greh. stopinje v skušnjavo,« si ie rekla trenutkoma Toda obhajalo jo je takšno ugodie. da ie takoi prestala misliti na samostanske predpise. Na ustnicah so ii 'ebdele samo be-ede: »Ljubček moi dragi . « fn za napol zaprtimi očmi sestre Se-rafine je mahoma zrastel lik ljubljene- ga Grigorija z ognjevitimi očmi in gosto grivo na glavi. Sestra Serafina je obnavljala sladke ure svoje ljubezni Nedavno so bili v samostanu napravili nov vrt. Samostanska uprava je zaposlila mladega vrtnarja. Javil se je mlad mož, po imenu Gregorij Brovac-kij. Prednica je dolgo omahovala in se ai mogla odločiti prav zaradi njegove mladosti in lepote. Naposled se je vdala — vrtnar je ostal v samostanu. Se-tra Serafina se je z njim prvič sestala, ko jo je posla'a prednica k njemu s plačo. Bila sta sama. Govorila je z njim. spogledovala sta se in oba hkrati je obšel občutek nepopisne blaženosti. S široko odprtimi očmi je «estra Serafina gledala vrtnarja. Ugajal ji ie. Bil je tako mlad in lep. tako močan.! Ustnice je imel rahlo zasenčene. Uganila sta. da je prišel njun trenutek. In sta planila v objem. Od tistih dob sta minila dva tedna. Srečavala sta se vsak dan. Službeno. Z besedami »ta si samo namigavala, nobenega stavka nista končala. Sledila je težka borba sestre Sera» fine z vestjo. V njej se je odločila popolnoma za ljubimca. V gluhi noči je sestra Serafina pritisnila na kljuko, da bi odšla na dogovorjen sestanek. Prišla je do steze po stopnicah po kamenčkih, napravila ovinek in videla, kako dogorevajo na grobovih umrlih samostanskih sester zadnji plamenčki svečk. Samostan je spal. Tedajci je začula sestra Serafina zadržane glasove, šepetajočo govorico. Sklonila se je, da se ne bi izdala z lastno senco. In tedaj-- Za grmovjem je stala visoka postava mladega moža Njegovega vratu so se oklepale nežne, bele ženske roke. Čuti je bilo samo vzdihe, nedošepe-tane bsede. Serafina je prisluhnila. Kri ji je udarila v glavo. Spoznala ie v šepetanju glas Jevdokije. mlade, komaj sedemnajstletne nune, nežne plavolaske. Strašen dvom ji je legel v srce. Kdo je tisti, s katerim se razgovarja? Da ne bi bil mladi vrtnar? Serafina si je rekla: »Zdaj se moram umakniti, da ju ne bom motila. Vrnem se pozneje ... A vendar ni odšla. Ostala je na mestu in z grozo ugotovila, da se Jevdokija razgovarja z Gre-gorijem Brovackim. Postalo ii je nepopisno. Srce si je je skrčilo, prsi so se ji stisnile, v grlu jo je vezalo. »Zbogom, do svidenja, moram iti,« je šepetala Jevdokija. Vrtnar pa je govoril: »Kam se ti mudi. ostani vendar! Saj je vse eno, kdaj se vrneš.« Serafini je biio, kakor da se mora vsak trenutek zgruditi na tla in umret;. A tedaj sta oba stopila izza grma. Mesec je posvetil nanju, obli I in posreb-ril je njuni postavi z lesketajočimi valovi. Stala sta objeta, tesno prižeta drug k drugemu. Objem je postajal čedalje strastnejši. Sestra Serafina je hotela planati med Jevdokijo in vrtnarja, hotela je zaio-kati, zakričati. a glas ji je odpovedal. Ni se mogla ganiti z mesta in ostala je kakor vkopana. »Dragi moj, ljubi moj . . .« je šepetala Jevdokija. Vrtnar in nima sta stopila na stezo. »Do svidenja jutri,« sta se poslovila Razširjenje zakona o zaščiti države Strožji predpisi za politično udejstvovanje — Kdaj in kako se uporablja oborožena sila — Prepovedane stavke javnih nameščencev «Službene Novine» z dne 6. t. m. so objavile naslednji zakon o dopolnitvah in izpremembah zakona v zaščito države: § 1. Kot zločin v smislu kazenskega zakona Se bodo smatrala naslednja dejanja: 1. Pisanje, tzdajanje, uskaiije ia razpečavanje Jotjig, nov m, plakatov ali objav, koji-h namen je bujskaai na nasilje proti državni oblasti m splošno ogrožanje javnega rtisru ali javnega reda. To velja tud; za vsako pismeno ali ust m Lino p rop a gando ali nagovarjanje drugih, naij bi spremenil: concični a.li soojaJiu red v državi z zločinom, nasiljem alii s kakršnokoli drugo vrsto terorizma. 2. Organiziranje .podpiranje ali ščuvanje članov posameznih udruženj, kojih namen je propagirati komunizem, anarhizem ali terorizem, aii udruženj, za polastitev oblasti, kakor sploh one ga, kar je navedeno v prejšnji točki 3 izdajanje v zakup ali kakršno drugo odstopanje zgradb ah prostorov za zbiranje oseb. ki imajo za cilj pripravo ali delovanje za ustvaritev česa od onega, kar je navedeno v gornjih dveh točkah ,ako je dorični, ki je zgradbe ali prostore odstopil, vedel, za kaj se bodo uporabljali. 4- Organiziranje, združevanje ali propaganda, ki gre za tem. da se izzivajo pobune, meteži, nepokorščina ali nezadovoljstvo med vojaštvom ali da se državljani ali vojaki ne odzivajo svojim vojaškim dolžnostim ali pa da se preprečuje, onemogoča ali omejuje proizvodnja, popravilo ali prenos vojnega materijala ali pa preskrba voii-ske s potrebščinami, kakor sploh vsaka propaganda protn ustanovi vojske, kakor tudi vsaka priprava poskus ali izvršitev z namenom, da se do ruš ijo ali uničijo objekti, ki služijo javnemu prometu, javnim ustanovam in potrebam 5. Kdor stopi ah' vzdržuje stike s kakršnokoli osebo ali družbo v inozemstvu z namenom, da prejme kakršnokoli pomoč od tam zaradi priprave za revolucijonarno ali nasilno spremembo sedanjega političnega stanja v državi ali kakršnokoli drugo dejanje, predvideno v prejšnjih točkah kakor tudi vsako propagando kake inozemske osebe ali družbe od strani nekoga na teritoriju naše kraljevine, ako ta oseba ali družbe delujejo proti sedanji ureditvi, pravnem redu in Javnemu miru naše države. 6. Proizvajanje alf zbiranje orožja, priprav ali eksplozivnih snovi za enega izmed zgoraj označenih ciljev, kakor tudi vsakišno skrivanje teh predmetov. 7. Priprava, poskus ati izvršitev umora kakršnegakoli organa oblasti. § 2. Kdor zakrivi kakršnokoli krivično dejanje. navedeno v 51 1 tega zakona, bo kaznovan s smrtjo ali z lečo do 20 let Predmeti krivičnih dajanj bodo zapletveni Osebe, ki vedo. da se pripravljajo zločini, navedem v čl 1. pa tega ne prijavijo pravočasno nositeliem državne ob-1ав!ч. bodo kaznovane z lečo do 20 let. Zaradi hitrejše in lažie izsleditve krivcev Je dovoljeno pristojnim oblastem, da vrše hišne preiskave tudi ponoči. Razpust verskih in plemenskih strank § 3. Kakor udruženja in politične stranke s cilji, \a so obeleženi v čl 1. tega zakona, tako se prepovedujejo in razpuščajo vsa udruženja in politične stranke, ki vrše propagando ali prepričujejo druge, da ]e treba izpremeraiti obstoječi red v državi. Ravno tako se prepovedujejo ln razpuste vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje, v kolikor to ne spada pod čl. 2. tega zakona, z zaporom do I leta in z globo do 10.000 Din. § 4. Ustanavljanje novih in obstoj obstoječih političnih društev, ki imajo druge cilje, kakor so navedeni v čl l. in 3. tega zakona, le vezano na posebno dovoljenje upravne oblasti (velikega župana), one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež Ako v roku od 1 meseca to dovoljenje n.i izdano. je smatrati, da ustanovitev društva ni dovoljena Kdor postane ali os'ane član takega društva, ali ga podpira, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev Ali je društvo poetičnega značaja, odloča veliki župan one oblasti, kjer ima društvo svoj glavni sedež. Prirejanje shodov § 5. Prepoveduje se prirejanje shodov pod vedrtm nebom ali v zaprtih prostorih, kakor tudi vse sestanke brez predhodnega dovoljenja pristojne politične oblasti Prijave za shod. odnosno sestanek je treba vložit» najpozneje tri dtm poprej V prijavi ie treba naznačiti dnevni red shoda, odnosno sestanka. Kdor postopa drugače, bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev ta z globo do 3000 Din. Na vsak shod al: sestanek bo pristojna policijska oblast poslala svojega uradnika kot komisarja. ki ima dolžnost, razpustiti shod v primeru kakršnekoli kršitve zakonov ali odredb. Ravno tako je treba v istem roku izposlova.ti predh>dno dovoljenje pnüciiske oblasti za vse manifestacije in obhode. Kdor postopa drugače. Kakor tud: oni ki ne poslušajo zapovedi oblasti ob razpustu shodov, sestankov, manifestacij in obhodov se kaznuje k), v kolikor v tem delanju »Jutri odideva v svobodno življenje. Zapustila bova te zatohle prostore in pojdeva v življenje . .« Slovo sta zapečatila z vročim, dolgim poljubom. Razšla sta se. Serafina je stala, stala kakor iz uma. Zdelo se ji je. da je zašla n,ekam v drugi svet. kjer žive sanjski ljudje in blodijo mesečniki. Potem je omahnila. Zarila je glavo v rožni grm in črnila, kako io ie trnje ranilo pod vratom. Ostala ie sama na vrtu Oči so jj bile suhe — kakor da so se izjokale za vedno. Polagoma. Doča.si se je dvignila. Sklonjena ie odšla z vrta in se vrnila v celico, in ko ie hodila tako upognjena. ji ie bilo. kakor da se je v tej noči postarala za trideset let. Nebo ie oblivala zlata zarja. Zazvonilo je k iutraraiieam. ni druge krivice tz tega zaikona a® iz drugega zakona, z zavrom do 6 mesecev. Predpisi za uporabo vojske § 6. Državna policijska oblast lahko zahteva od najbližjega komandanta vojske vojaško asistenco za vzdrževanje javne varnosti, če se pokaže, da v kakem konkretnem, težjem primeru niso dovoiljni njeni organi za čuvanje osebne in premoženjske varnosti Podrobnejše odredbe o načinu uporabe vojske do izdal ministrski svet. g 7 Kadar se v kako občino ali srez pošlje vojaštvo radi ogrožene varnosti, potetn je prebivalstvo dotiične občine, odnosno sreza dolžno da iz svojilh sredstev vsaka hiša po svojem pre moženjskem stanju skrbi za prehrano in druge potrebščine vojske Zbiranje teh potrebščin vrši pod vodstvom in kontrolo državne policijske oblasti prve stopnje dotrlčna občinska oblast, ki je dolžna izročati zbrane potrebščine pravočasno vojaški oblasti. Tudii vse druge stroške, ki bi jih imela država zaradi te uporabe vojaštva nosi prebivalstvo. Če pa se red kmalu v z post a vi. se lahko prebivalstvo oprosti plačan.ja povračila teh stroškov, ki padejo v tem primeru v breme državne blagajne. Prebivalstvu se takih primerih lahko tudi vrne vse ono, kar je že dalo za vojaštvo. Odredbs proti postopačem § 8. Osebe, ki so osumljene vlačuganja, ki pijančujejo ш blodno zapravljajo čas m ki ne morejo dokazati, da se preživljajo na pošten na-čin. se kaznujejo z zaporom do 3 mesecev Razen tega se kot osebe, ki moralno niso neoporečne in ki so nagnjene k zločinstvu, lahko pošljejo po prestani kazni v prisilno delavnico Mladoletni, ki niso obsojeni na zapor, se oddajo v vzgojevališče. v katerem lahko ostanejo največ pet let. če niso izpolnili 16 leta, in lahko ostanejo tam do polnoletnosti Minister pravde se pooblašča, da izda uredbo o postopanju za primer pošiljanja 'akih oseb v zavod za prisilno delo in vzgojo, odnosno moralno popravljanje mladoletnih Osebe, ki kršilo red in mir, se lahko z odlokom opravnopoliciiske oblasti 1 stopnje poleg zaporne kazni obsodijo na izgon v drugi kraj, ia katerega se ne smejo oddaljiti brez dovoljenja pristojnega velikega župana, odnosno upravnika mesta Beograda Kdor se kljub temu vrne. se kaznuje z zaporom do 30 dni in ponovnim izgonom. Novi predpisi za nošnjo orožja § 9. Kdor izdeluje eksplozivne snovi ali priprave ali orodja za njihovo pripravljanje a.li navaja drugega, kako naj iih izvrši, nabavi, čuva ali drugemu prodaja, čeprav ve. ali mora vedeti, da so določene, da se uporabljajo za izvršitev kakega zločinstva. poleg onih. naštetih v členu 2. tega zakona, se kaznue z Ječo do 5 let. § 10. Kdor je pooblaščen, da hram eksplozivne snovi in se iih poslužuje v nasprotju z obstoječimi pravili ln n-aredbatm pristojnih oblasti ter s tem povzroči kakšno škodo ali nevarnost га tmepfe. žrvtienje aK zdravje drugih, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev. § 11 Kdor se pregreš* proti obstoječim zakonskim predpisom in: naredbam o proizvajanju, uvozu in prodali smodnika dinamita, strelnega orožia in drugih eksplozivnih snovi se kaznuje z globo od 10 do 100 000 Din po velikosti krivde in svo'em premoženjskem stanju § 12. Brez dovoljenja državne upravne policijske oblasti 1. stopn.ie ne sme nihče nositi, niti im-etii orožja. Minister notranjih del bo izdal pravilnik, po katerem bodo postopale policijske oblasti pri izdaji dovoljenja za nošnlo m posest orožia in o uporab1 kazenskih določb za nedovoljeno nošnjo in posest orožja. Prepovedane stavke javnih nameščencev § 13. Državni uradniki in uslužbenci, delavci vojnih administracij, uslužbenci samoupravnih teles, ki posamezno aH v večjem številu ali skupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se kaznujejo z zaporom 6 mcsecev do 3 let. hujskači in kolovodje tudi denarno do 10.000 Din, v kolilkor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega drugega člena tega zakona Z isto kaznijo se kaznujejo one osebe ki so obtožene pasivne rezistence. kršenja pravilnega toka poverjene iim službe ай dela Minister notranjih de' bo v sporazumu z ministrom vojske in mornarice izda! uredbo o pozivanju teh uradnikov odnosno uslužbencev na volne vežbe v takih slučajih. § 14 0e> •Schneewelss« lasni t-nerator (v steklenici) »as pomladi za 20 lr 'n vrne osivelim lasem prirodno harvo Povsem a?škod!jiv. d-a Piva se v vseh drogerijah lekarnah я parfumeritah Ce ga k]r o-iobite, ga pošljem P'ot* vpošiljarvi zneska »0 Din 2 stekl frank< Огоцег||я RAI LA Vet «p'fcprek Kdor oglašuje, ta napreduje! Poslovni loka! v bližini glavnega kolodvora oddam s 1. februarjem t I. — Naslov pove oojjsm oddelek ,Jutra". 13,Ca 1906 strani obsegajoči ro-man je izdala v dveh delih TISKOVNA ZADRUGA V LJUBLJANI Prvi del velja broširan 100,— Din vezan v platno 134,— Din Drugi del velja broširan 100,— Din vezan v platno 124— Din Zahvala. Ob bridii izgubi na>e nepozabne soproge, matere, sestre, te e gospe Slave Korbarjeve soproge gostil, in posestnika se naj skreneje zahva jujem vsem prijateljem in znancem za izia/enc si žalie fta'alje (b-tnem" d'.svu t Za orju za častno spremstvo, postbno še zas opnikem ob a>ti, komisiji za dovolitev prevoza iz Radtč častni dimovščin' in vsem Ki so spremi i pokcjniLO v tuko častnem š evilu na u]* ni zadn i poti. V Z а с o i ju, I o januarja 102Э. Žalujoči ostali. Vsem uradom zlasti občinskim, sodnim in žandarmeTijskim priporočamo Zakon o posesti in nošnji orožja pravilnik k temu zakonu, pravite* o izdelavi ta prodaji orožja in komentarji k njim v izdaji dr. Ot. Pirkmajerja. ' 7 Vezana knjiga veJja s poštnino vred 67.50 Din ter se dobi v knjigarni T ska.ne lidruge . L ud |a-i. Pr- rer-ov* ul. 54 » Ma50pas-.—Naj- гакЈхичплда, insicaja,: vsaka, baseda/Dut, r-. - Najmanjši T/iAsak. Vi/u 5'-. Pristojbina. za> šifro Vin,J-. 1 лал/Л zmstk. Vin, 10- Vristojbuia, za Jifrt> Dla, 5- Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.— kličite telei. štev. 3492, 2492 ter eksoozituro v Šiški tele! štev. 3203. ёЫЫ Fina šivilja a dobrim okusom, se priporoča na dom — tudi izven Ljubljane. Dopise na cgla«. oddelek «Jutra» pod «fina šivilja 30г. 725 Zastopnika dobro uvedenega, e sedežem v Ljubljani, »prejmemo ia vso Slovenijo, ki je strokovnjak v prodaji triko perila rimskega in letnega kakor tudi kap ia ki potuje po velikih in malih mestih Ponudbe » refereneami na: Sarajevo, oretinac br. 207. 277 Šivilja рте в* dom šivat obleke in perilo. Naslov v oglas, «ddelku «Jutra». 786 \ШВЯ7!Пй Uradnika mlajšega, neoženjenega, _ a tehnično srednješolsko izobrazbo, začetnika za nadzorovanje peči išče Jurija grofa Thurnskega jeklarna n» Ravnah, d. d., Guštanj — Pogoji: jugosl. državljanstvi, znanje enega jugosl. in obvladanje nemškega jezika. 6S3 Slugo bi bi obenem opravljal posle inkasanta išče Anker, Splošna zavarovalna družba. Kralja Petra trg št. 8 763 Postrežnico snažno in pošteno, v bli-fini cerkve sv. Jožefa sprejmem takoj. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 758 Sobarico Veščo tudi kuhe, solidno, zanesljivo in zdravo devoj-ko išče odlična dvočlanska družina. Mesto stalno. Ponudbe e prepisi spričeval ln zahtevki na na=lov: «talka B. Vnkičevič, eu-pruga gradskog savetnlka, SomboT (Backa).Brače Mi-bajlovič 17. 784 Kroj. pomočnika za veliko fino delo in kroj. vajenca »prejme takoj Franjo Skrbeč, Loi pri Rakeku. 783 Kovaškega pomočnika boljšo starejšo moč iščem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 788 Služkinjo ki zna kuhati in vsa hSna dela opravljati, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 790 Nemščino poučujem po najboljši metodi. Salendrova ulica 4/11 (blizu Konservatorija). 746 Potnika papirne stroke, zanesljivega in spodobnega, ki je v Sloveniji in na Hrvatskem dobro uveden, hrvaščine in nemščine popolnoma vešč, sprejme veletrgovina. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglas, oddelek «Jutra» pod «Veletrgovina papirja». 728 Potnika v Sloveniji dobro vpeljanega, ki zaftopa že kako tvrdko, e p i e j m e m proti proviziji. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod Šifro cSt. 512». 706 Provizij, potnika ki redno obiskuje vse Špecerijske in delikatesne trgovine ns Štajerskem. Koroškem in Prekmurju — iščem Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Potnik». 7G6 Inštruktorja iz višjih razredov realne gimnazije iščem, da bi poučeval nižješolca. Stanovanje in druge udobnosti v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Inštruktor 39». 739 (i Th. Rntman: Janko in Stanko 40. Ig stražnice, ki je stala nedaleč na lidu, je prihrumelo krdelo vojakov. Grozeče so vihteli svoje sulice. »Primite ju! Držite vohuna!« so kričali. Dečka sta hotela brž obuti čarodejne nogavice, toda ko sta spravila levo na nege, so bili vojaki že malone pri njijn in morala sta vzeti podplate pod pa-•duho. Z eno nogavico na nogi in z drugo r rokah sta se spustila v beg. Toda name-gtu, da bi jo ubrali za njima, so Kitajci odreveneli od začudenja, zakaj takega pri-«ora še niso bili doživeli. Ker sta imela dečka samo eno nogo v čarodejni nogavici, |e bila tudi samo polovica vsakega vidna »jim očem! Matematiko in opisno geometrijo instru-iram e popolnim uspehom. Honorar nizek. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 668 Angleščino in francoščino poučujem po ugodni ceni. Stari trg 3/II, desno. 753 Stenografijo poučujem po metodi priznanega veščaka v skupinah in posamezno. Dajem instrukcije tudi le nekaj ur. Na željo prevzamem pouk v skupinah tudi na deželi. Naslov pave oglas, oddelek «Jutra». 754 4'1 Trgovski pomočnik moja no st roke, mlad in agilen prodajalec, vsestransko zanesljiv, izučen na deželi, želi svoje mesto premeniti v kako boljšo trgovino — najraje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zanesljiv pomočnik». 745 Strokovnjak za knjigovodstvo za gradbena podjetja in tovarne prevzame urejevanje knjigovodstva po modernem sistemu in mesečDe kontrole po pavšalu. Je tudi svetovalec za vso gradbe Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Tehnični knjigovodja». 724 Da bi se naučila kuhati želim meista v kaki gostilni ali pri gospe kot začetnica par mesecev brezplačno, v Ljubljani ali okolici — po možnosti s 1. februarjem. Opravljala bi vsa hišna dela. Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 730 Dekle pridno in zdravo, vajeno kuhanja ter vseh hišnh del, išče zaposlitve. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pridna služkinja». 738 Visokošolec prosi instrukcije ali primernega zaslužka. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod «Visokošolec». 742 Mehanik z dobrimi spričevali, ieli siužbe. Dela tudi ključavničarstvo ali temu primerno. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Vesten 74». 749 Pohištvo dobro ohranjeno prodam ta 2500 Din Naslov v ogla«, oddelku «Jutra». 776 Kot brusač in gaterlst želim delo na kaki parni žagi ali elično. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 782 t» Koks suh, po 80 Din 100 kg vedno v zalogi v mestni plinarni. 261 Puhasto perje razpošiljam po povzet-j u najmanj 5 kg po Din 38 — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. — L Bropovič, Zagreb. Ilica 82, kemična čistilnica perja 189 Skoraj nove smuči norveške znamke, naprodaj za 350 Din" Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 7S1 Lepe sanke in kočijo proda Jernej Jelovšek, Rimska cesta 13. 779 Ledenico s pluto obloženo odda Jules Klemene, Sv. Petra 79 778 2 para drsalk velikih Riischeau in pečo (aftah) prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 787 Srečke državne razredne loterije kupite takoj pri L Peva tek Zidovsk» ulica št 4 Pošilja tudi po poštL 296 Pekarijo v prometnem kraju kupim, oziroma vzamem v najem. — Ponudb© pod «Zanesljiv kupec» na oglasni oddelek «Jutra». 737 Prstan z enim večjim brlljantom kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Pravi kamen». 777 ^ j t Družabnika m i z a . j a sprejme dobro vpeljano mizarstvo s strojnim obratom — v bliž ni Ljubljane Potreben kapital 80.000 Din. Eventuelno tudi prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 740 5000 Din posojila od privatnika išče privatni uradnik v stalni službi — proti poroštvu in obrestim po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pol «Nujno 5000». 756 кл1Л Kuhinjska miza lepa, nova, in stolček poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 764 Perzijsko preprogo pod vrednostno ceno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 755 Gospodinjo ki vloži 4000 Din sprejmem takoj v dobro idočo obrt v lepem kraju (letovišču) Ponudbe na oglas. odde'"k «Jutra» pod značko «Na-itop takoj 89». 783 Za naslove Majhno hišo i gostilno, v sredini Ljubljane radi družinskih razmer prodam. Kupcu takoj na razpolago gostilniški prostori in stanovanje. — Pismene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra, pod šifro «1500». 772 iZl iliiViiU Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtja in lirngim težkočam želodca priporoča di G Piccoli, lekarnar v Ljubljani. 257 1NUENTURNH PROORJH angieSkib in ceškib Stotoo za obleke oseb orst suknje, poorSnlke, pJaSČE Itd. pri furdki H ОIIH K Mubljana od 7. do 20. ianuaria na Kongresnem trgu 15 Ostanki za polaolčno ceno1 Do 40'^prihranite! Stanovanje trisobno, event. dvosobno s kabinetom iščem za maj v centra mesta. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod značko «Tričlanska rodbina 800». 557 Dva lepa lokala v sredini mesta, z velikim skladiščem takoj oddam najom za mesečnih 1200 Istotam poceni naprodaj dobro ohranjena oprava, pripravna za vsako trgovino. Naslov v oglasni m oddelku «Jutra». 768 Gostilno na račun event. v najem želi ?tarej-ša natakarica in kuharica, kj ima 7 let natakarske in 7 let kuharske prak.-e. Je veselega značaja, na dobrem glasu ia [>o&tena — zmožna kavcije Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 735 Mesnico v najem z vsemi pripadajočimi prostori in orodjem oddam v prometnem kraju na Gorenjskem. Dopis» na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Mesnica». 694 Stanovanje petsobno, iščem blizu pošte. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro Petsobno». 736 Stanovanje 3—4 sob, oziroma 2 sob e pisarno iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Stanovanje 60». 760 Prvovrstnih drv večjo množino ima naprodaj Ernest Bregar, posestnik, Trbovlje 2, Pod mejo. 382 (a bukova drva -amo salta kapi vsako tnno žino Praznik, Zagreb. Kanal. 282 Dijak srednješolec išče stanovanje s hrano vred — Ponudb® na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Dijaki. 773 Hišica obstoječa iz sobe in kuhinje, poleg velik vrt, pripraven za stavbo, po znižani ceni naprodaj Nas'ov v oglasnem oddelku Jutra 726 Stanovanje obstoječe i« 2 sob, kuhinje in pritiklio oddam t t. februarjem Stane Din 1200 mesečno Ogleda se lahko med 9. in 10 uro zjutraj Naslov v ogla« oddelku «Jutra». 620 5. januarja se vrši .žrebanje srečk državne razredne loterije Separirano sobo ter dobro domačo hrano išče miren in zelo soliden žel. uradnik. Ponudbe z navedbo cene je poslati na oglas, oddelek «Jutra» pod «Februar». 681 Lepo sobo in dobro domačo hrano v centru mesta išče dama, ki je le začasno v Ljubljani. — Cena postranska stvar Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Sigurnost 81». 682 Lepo mesečno sobo s posebnim vhodom iz stopnic oddam v vili nasproti hotela Belevue, U. nad-tr. 635 Svetlo sobico oddam go-podu v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 761 Opremljeno sobo s jwsebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj ali s 15. januarjem. Nas'ov v oglasnem oddelku «Jutra». 762 Opremljeno sobico oddam stalnemu eo«podu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 769 Sobo ! trmo In vso oskrbo dam zastonj za primerno posojilo Ponudba na ogl oddelpt; «Jutra» pod šifro «Posojilo januar». 775 Sobo mirno, z električno razsvetljavo. najraje v šentjakobskem delu mesta išče s 15. januarjem soliden dri. uradnik. Ponudbe z navedbo cene пя ogla«nl oddelek «Jutra» pod šifro «Stalen». 774 Gospodična želi znanja z boljšim go spodom, v starosti 22—28 let. Cenjene ponudbe na cglae. oddelek «Jutra-» pod šifro «Zvestoba». 747 V zabavo želi dopisovati mlajšj gospod z gospodično veselega srca. — Dopiso na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Vesela družba*. 750 ž I АЛЛ A Trgovec na deželi dobro situiran, se želi poročiti s trg. naobraženo gospodično, v starosti do 23 let. Samo resne ponudbe na oglasni oddelek iJutra» pod «Dobra gospoduj»» 741 Zimski večeri ob kaminu! Prosim, ako mogoče svidenje v ponedeljek v L. Popoldan, brzovlak, na kolodvoru. 751 Samostojen obrtnik želi nadalje dopisovati z gospodično, ki jo je zadnjikrat videl 11. nov. 1928 zvečer na zabavi. Naslov je poslati na ogia-sni oddelek «Jutra» pod «Zvest». 734 Tudi Tebi želim srečno novo leto. Dvomim o Tvojem naslovu, pišem, ko se oglasiš. R. 732 732 Starejši tvornlčar poswtnik v Lubljani. želi znanja г gospodično zmožno pravilne nemščine in zanesljivo pri pi-avi Ponudbe z refereneami io sliko pod «Inteligentna in poštena» na oglasni oddelek «Jutra» 791 Amerikanec srednjih let, ki si je kupil hišo s pukarijo, gostilno in trgovino, želi poročiti gospodično srednjih let, ki bi imela veselje do trgovine in bi bila dobra gospodinja. mirnega značaja. Ponudbe s sliko na oglasni odelek «Jutra» pod šifro «Pridna gospodinja». 770 Чй'шЛ^йтй Pianino kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni o^j»!eli «Jutra» pod «1'iamno». 743 Za predpustne veselice v Ljub'jani in okolici se priporoča domača godba (kvartet) po nizki ceni. —• Cenjene ponudbe na oglas, odelerk «Jutra» pod šifro «Godba za ples». 757 Gramofon dobro ohranjen, naprodaj v Gosposki ulici 9/1. 780 Vsaik dan svež-e n-a.močeno poleno vko, kakor tudi raziično drugo Špecerijsko in kolonijalno blago po najn$ji ceni nudi cenj. občinstvu Rudolf .w.ov.w, Kongresni trg št. 19 Rnsko-svedske GALOšE Klsmet Pričakujem Vas danes določen čas pred opero. — Imejt« časopis v roki 744 V oglasnem oddelku «Jutra» )t dvigniti sledeča pisma Agdnost 87. А. В., Azra. Aurija. Amandus, A. b. Ш9, Autobus, Agilen potnik, Brezhiben, Bodočnost 44У26, božiček, Baie, Boljša stranka, Brezpogojne zaupanje. Ctntrum mesta, Ce bi me ;z srca ljubila, Dober uspeh 45212, Dolenjska bukovina, Dober zaslužek, Dobra moč, Dobro izurjena 20, Elektrika. M. Fabris, Gostilna ali vino-toč, I. A., Januar 7, Inštruktor, Laboratorij, K. Lueger, Lahek zaslužek, Lepa vijolica, Miren, Mesar in prekajevalec 20, Mehanična pletilnica, Mirna, Mir in snažnost. Melita ®u • ■ i Miren, Marinšek, Mala najemnina. Napredek zasiguraa. Natakarica 65. Naprodaj. Novo, Nujno, obrabljene, Omara, Pošten potnik, Prednost. Parcela, Potniški auto. Praktikant, Promet 91, Posestvo 58, Planine, Parcela 308, Parna žaga. Plamen, Piani.-t 174, Pridna in zdrava, Pult I Pisarniški lokal, R. M. 200 Radio 99. Rentabilno. R. R. 89 Redka priložnost, Slovenka. Sirota, Stalna eksistenca. Sigurnost 81, Srečen zakon 1У29. Smuči, Strogo separirano, Smreka seno. Samostojna, Samo-st*jno«t 33. So'icitator. Sv. Jožef 500.000. Sonja. S gu-ren uspeh 50, Sigurno 34, S 1. jan. v Ljubljani, Spim pridna, Stajerka, Trgovina, Terezina. Tehnik 628. Trije, Tajnost zajamčena. Trgovec, Trgovska hiša. V novem letu. Ugodno 58. Vajena vsega dela. Vestna natakarica. Velika usluea. Vsestransko verziran. Vinograd 32. Wolf, Vlada, Visoko rentabilno. Vesten, Značaj. Zastopnik 186. Zo-hotehnikški praktikant. Zanesljiva oskrbovalka. 45125 ?.аеат stalen, 1, 14, 820, 261, X J m 2f& SNEŽNI ČEVLJI „Crapcz" so nenadkriljivt Mizarji In kola rji! Dobro ohranjeno tračno žago agodno proda Peter Kobal. Kranj. Slovenija 610 'äkä! se zadovo ^ Ijite s drugimi . izdelki, Ki so baje, 'ravno tako dobri* [ako možete vendar povedi I dobin pravi original: шгакикш MILO »i «5, MAKULATURNEGA PAPIRJA U 4 Din Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, MHHHB za das tri jo večja množina na razDola?o po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij «Jutra'» Adolf Ribnikar Za Narodno tiskaimo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani