Naročnina
Dnevna >ž(ia|n
za državo SHS
mesečno U Din pol le ino ISO Dtn ceioleino 31j0 Din
za inozemstvo
mesec no 40 Din nerte nkn zdoln ceioie no v )u«jo-slovlli 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SEO IZijEe^GlEC^
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i sloip. peUi-vrsia mali oglasi po 1 30 in 2 D.večll oglasi nad 43 mm v.Sine po Din 2-30. veliki po 3 in 4 Din, v urcdn ■ ikrm delu vrstica oo 10 Dir o Pr večiern □ nnroMib oopusl
Izide od t /.|uira)
razen pondeliKo in dneva do Drazniku
CreanMiKo <e i Kopnuricvi ulici Si. t> lit Rokopisi se ne vrataio. nelranklrana pisma se ne spieiema)« * breanlšivc telefon SI. 20<!0. unravnl.ilvo Si. 2.32S
Demisija pete Seiplove vlade
(0d našega rednega dopisnika.)
Na Dunaju, 4. aprila.
Včeraj je dr. Seipel iznenadil celo naj-ažje prijatelje z demisijo svoje — pete vlade. Česar dopoldne nihče še slutil ni, je moral takoj popoldne sprejeli ministrski svet na znanje. Na predlog podkanclerja pa se je celokupna vlada izrekla solidarno s svojim kan-clarjem in je podala polno ostavko. Kmalu na to je Zvezin predsednik demisijo sprejel
Naravno je, da se v vsem časopisju ponavlja dvoje vprašanj: Zakaj ta demisija, — in: Kaj pa zdaj?
Glavni delež na tej nepričakovani demi-siji imajo pač socialni demokratje, ki pa se ne morejo radi tega ponašati, da so oni vrgli Seiplovo peto vlado. Vzroki so še drugod in morda — tehtnejši »Slovenec« je redno in stvarno poročal o volitvah v Nationalrat in Bundesrat leta 1927., ko je Seipel postavi) svojo Einheitsliste v družbi z Vsenemci
Ali je bila ta Einheitsliste srečna misel, fe sporno vprašanje, in dr. Seipel je že krepko dvomil o tem ter je grozil, da je v prihodnje najbrže ne bo več. Dejstvo jc, da so Vsenemci v zvezi s Seiplom ohranili svoje zadosti lepo posestno stanje, dočim danes vsakdo ve, da bi v samostojni borbi dobili največ tri mandate. — Socialni demokratje so šli v volilno borbo pod praporom: zaščita najemnikov Dr. Seipel se je zbal tega demagoškega ščita najhujših nasprotnikov in je tudi on proglas'1 nekako isto devizo: Mietcrschutz gesichert
—	vvahlet Einheitsliste! Rezultati so znani Dr. Seipel z Einheitslisto ni priboril večine da je moral za sestavo večine in vlade pritegniti še Landbundovce, ki so v vsakem volilnem boju njegovi najnevarnejši nasprotniki, kajti 95 odstotkov volilcev so bivši pristaši krščansko-socialne stranke Tako je nastala večina in vlada meščanskega bloka, ki ni bila vedno tako trdna in zvesta za Seiplom, kar je tudi eden povodov sedanji demisiji.
Prvi viden razlog za demisijo je torej ravno ta zaščita najemnikov. Landbundovci imajo v svoji sredi voditelja organizacij hišnih gospodarjev, Nationalrata Pistorja, ki ni dal miru, dokler ni pridobil Seipla za odpravo Mieterschutza. Naravno, da je s tem naletel na divji odpor socialistov, ki so imeli in imajo ravno v tem najuspešnejše orožje v rokah, ko prijemajo Seipla za besedo o »Mieterschutz gesichert«. — Ko jc Seipel kontno predložil v Nationalratu načrt zakona o novelizaciji zakona o zaščiti najemnikov, je izzval najsrditejšo borbo celotne opozicije, tako da je bilo kmalu jasno, da po tej poti ne pridejo nikamor naprej ne s tem zakonom ne z drugimi, ki so še bolj nujni in potrebni. Zato se je dr. Seipel v decembru približal socialistom in sklenil ž njimi sledeči pakt: Izvoli sc iz glavnega najemninskega odseka pododsek, ki mora v tem vprašanju doseči kompromisno rešitev. — Upal je na vpliv raznih koncesij, ki jih je hotel dati za razne delavske zahteve na socialnem polju. — Dalje pravi pakt: Ako pa se ne doseže taka rešitev, tedaj se glavni odsek niti ne skliče več in predloga je propadla. — Kompromisa ni, a Seipel jc bil pred alternativo, da prelomi pakt s socialisti, kar bi pomenilo revolucijo, — ali pa se zameri Landbundovcem in vsem pristašem gibanja proti zaščiti najemnikov. Po Veliki noči bi se imel odločiti. Da sc mu ni Ireba odločiti, je podal demisijo.
Drugi razlog za demisijo, ki je v zvezi s socialisti, so tako zvani »Grundsatzgeselze«
—	Znan je spor z dunajskim deželnim zborom radi kompetenc dunajske policije. Ponovni zakon, sklenjen v deželnem zboru, je državno sodišče na vladin veto potrdilo, samo s to razliko, da stopi v veljavo, ako v pol 'etu Nationalrat te zadeve nc uredi s temeljnim zakonom Tak zakon b: pa moral biti v tem slučaju sklenjen do 29 maja t. 1., kar je pa brez pristanka socialistov povsem nemogoče
Socialni demokratje so pa često hudomušni in rečejo marsikaj, kar ni treba vselej preresno jemati Tako so začeli ob vsaki priliki naglašati, da so pripravljeni stvarno v marsikakem vprašanju razpravljati, ali — z dr. Seiplom nc.
Pa še eno krivdo imajo socialisti, namreč to, da sc je Seipel hote' umakniti, ker hoče morda preprečiti z velikim uspehom insccni-rano izstopno gibanje iz katoliške cerkvc — Socialisti so dobivali iz svojih mas veliko odpadnikov, ki so navadno utemeljevali svoj odpad na ta način, da nočejo pripadati cer-
i/pram je f/vupjkit/eci ui.Si.a ^ tckofiil račun: Llubl/ana Sle«.. IO.OSU In IO.J4P xa Insciale, Sokim i a Al. 730.1, S(ifii f h SI. 39.Oll, Urana In Dana' SI. 24.7«J7
Cerkveni zakon ostane
Komisija pravniških strokovnjakov se izrekla za cerkveni zakon - Pomembna izjava prof. Arandje-loviča - V usej državi bo uveden državljanski zakonik, kakor vel^a sedaj v Sloveniji
Kakor vse kaže, je že rešeno vprašanje, ali naj velja v Jugoslaviji cerkveni ali civilni zakon. Komisija pravnikov, ki je bila imenovana, da prouči to vprašanje, ker ni moglo v tem vprašanju priti v vrhovnem zakonodajnem svetu do soglasja, je končala svoje delo in sc izrekla za cerkveni zakon
V tej komisiji so bili: od belgrajske univerze profesorji: Perič, Arandjelovič, Nestoro-vič in Spasojevič, cd zagrebške univerze dr. Maurovič, od ljubljanske univerze pa dr. Goj-mir Krek. Nadalje sta bila člana komisije še odvetnika Petkcsič in Tadič.
Debata v komisiji je bila o tem važnem vprašanju dolgotrajna in zelo zanimiva. Predloženi so bili v vsem trije predlogi: 1. cerkveni zaken naj bo obligaten, 2. uvede naj se fakultativen zakon, da se lahko vsak poroči cerkveno ali civilno in 3. da se uvede civilni zakon.
Zmagalo pa je stališče, da je treba z ozi-rcm na tradicije našega naroda ohraniti cerkveni zakon in da se uvede civilni zakon samo kot izjemo za slučaj, da gre za zakon med pripadnikoma dveh različnih ver. Ker jc jasno, da bo to stališče pravnih strokovnjakov merodaj-110 za mnenje vrhovnega zakonodajnega sveta, smerno že danes reči, da bo v Jugoslaviji cerkveni zakon ostal.
Prof. dr Dragoljub Arangjelovič, ki je bil član te komisije in ki je tudi član vrhovnega zakonodajnega sveta, je označil dopisniku ^Politike« svoje stališče in neposredno s tem tudi stališče komisije v glavnem tako-le:
Glede oblike za sklenitev zakona se popolnoma strinjam z mišljenjem g. prof. šiloviča.
(Šilovičevo pomembno izjavo je Slovenec že objavil. Op. ured.) Prof. Šilovič jc zelo lepo podal razloge, ki govore za cerkveni zakon, ker tako zahtevajo interesi ohranitve rodbine. Država, ki predpisuje obliko zakona, mora pač v prvi vrsti skrbeti za to, da se čimbolj ohrani in utrdi rodbina, iz katere se rode otroci.
Današnja mladina v velikem delu ne razume vedno resnosti zakona. Čisto se pozablja, da pomeni zakon zajednico za vse življenje. Radi teh lahkomišljenih nazorov pride dostikrat do ločitve zakona, pri čemur trpe največ otroci.
Cerkveni zakon jamči v večji meri za so-lidnost zakonske zveze. Zakon kot cerkveni zakrament opominja soproge, da niso sklenili le običajno pogodbo, ki se sklepa vsak dan, temveč da so sklenili zvezo, ki je mnogo več, ko pa običajna pogodba.
Pravniška komisija, ki izdeluje državljanski zakonik, se je z večino izrekla za to, da se sprejme cerkvena oblika sklenitve zakona in da naj velja civilni zakon le v sili, v onih slučajih, če cerkev ne bi hotela izvršiti poroke iz razlogov, ki jih država ne priznava kot zakonske ovire.
Za katero stališče se bo izrekla vlada, ne vem. Ker pa odvisi od tega vprašanja izdelava onega dela državljanskega zakonika, ki jc v zvezi z rodbino (ednešaji soprogov, staršev in otrok itd.), se bo vlada morala odločiti, kakšna navodila bo dala v tem pogledu komisiji, da more petem ta dovršiti delo na rodbinskem pravu in s tem tudi delo na splošnem državljanskem zakoniku.
Rodbinsko pravo bo z novim državljanskim zakonikom urejeno tako, kakor je urejeno v avstrijskem z novelami od leta 1914, 1915 in 1916 in kakor velja sedaj ta zakon v Sloveniji in Dalmaciji. V tem zakoniku jc dobro urejeno medsebojno razmerje med soprogi, odnosno med starši in otroci in položaj nezakonskih otrok in obratno. Po tem zakoniku je dopuščeno dognati nezakonskega očeta, istočasno pa je zaščitena tudi nezakonska mati za porodniške in vzdrževalne stroške za otroka. Če se torej ta zakon sprejme, bo položaj nezakonskih otrok in mater zadostno zasiguran
Kakor hitro bo v načelu rešeno vprašanje oblike zakona, potem bo splošni državljanski zakonik kmalu gotov, ker je treba izdelati samo še splošni del in rodbinski zakon. Potem bomo imeli dober državljanski zakonik za vse državo O zakonski krizi, ki da danes obstoji, jc dejal prof. Arandjelovič, da jc to posledica različnih vzrokov. Treba pa jo je rešiti na ta način, da se dvigne čut odgovornosti do sebe, rodbine in države. Mladina mora razumeti, da je rodbina tista'celica, na kateri počiva ves državni organizem in da je zakon resna dolžnost, ki jo sprejmejo na sebe zakonci in tla ni samo skupnost, da se zadosti trenutnim zahtevam
Ko bo ta zavest prodrla in zmagala, potem bo tudi koncc zakonske krize in potem smemo upati, da bo postavljen zakon na ono solidno podlago, na kakršni jc bil v našem narodu preje.
V ta namen pa je potrebno sodelovanje rcdfcine, šole in vse naše družbe, a ravno tako tudi tiska, ki inore s svojo frivolno vsebino omajati temelje zakonske sreče.
Redukcija uradništva bo obsežna
Do sredi meseca bo izoblikovana nova državna uprava
Belgrad, 5. apr. (Tel. »Slov.«) Danes so imeli v vseh ministrstvih ministri važne konference z načelniki in ravnatelji. Posvetovali so se s posebnimi komisijami, ki so sestavile predloge, kako naj sc rnnistrstva preosnujejo, kateri oddelki naj se ukinejo oziroma spojijo, in kakšna navodila naj sc dajo posameznim enotam.
Za jutri jc ministrski predsednik pozval ministre s poročevalci na skupno sejo, ki se bo vršila v prostorih zunanjega ministrstva, kjer jc zboroval vrhovni zakonodajni s''ct. Plod tega skupnega posvetovanja bo skupna uredba. Do 15 aprila pa sc izdajo pravilniki za posamezna ministrstva-
Kak hodi nove civilno pravdni ved
Belgrad, 5. aprila. (Tel. >Slov. :) Dne 8. aprila se sestane v pravosodnem ministrstvu strokovni svet juristov za pretres novega civilnega pravdnega roda. Ta načrt je že dolgo pripravljen in je bil predložen že bivši narodni skupščini, ki ga pa ni obravnavala. — Prvotni načrt je temeljil na avstrijskem civilnem pravdnem redu ter je imel vse vrline moderne zakonodajne tehnike V teku obravnav pa se je v njem marsikaj spremenilo, zlasti na pritisk srbskih pravnikov, ki so boleli vanj spraviti nekaj elementov srbskega civilnega pravdnega reda. V tem oziru so bile najbolj sporne tiste točke, ki se nanašajo na dokazilno postopanje. V Srbiji jemljejo namreč sodišča kot polnoveljaven dokaz dokazovanje prič za stvari, ki dosegajo vrednost 200 Din. Nad lo vsoto pa veljajo kot dokaz samo javno pravne listine.
Dokazovanje prič bi šlo do vrednosti •>000 Din. V višjih skupinah bi se dokazovanje dopustilo le, če stranka lo zahteva in se druga s to strinja.
Glede bodoče državne uprave in njenih posledic smo zvedeli tele podrobnosti: S 15, aprilom se bo vsa uprava izoblikovala Nato sc bo intenzivno pričelo delati na tem, da sc ti ukrepi izvedejo. Posebno je treba pokazati, koliko ljudi bo potrebnih za dobro delovanje državnega aparata. Že večkrat smo naglasrli, da redukcija uradništva še ni izvršena in da je z njo računati po proračunu, s katerim jc v zvezi zakon o vrhovni državni upravi. Te naše informacije se danes potrjujejo. Zatrdilo se je, da pride do splošne redukcije uradništva šele po 15. aprilu. Ta redukcija bo zelo obsežna, tako v višjih kakor v nižjih enotah. Tc redukcije bodo prizadele vsa ministrstva, čeravno nc vsa v enaki meri.
Strokovni svet se bo vrnil k prvotnemu načrtu in odstranil uredbe, ki so našemu svetu popolnoma tuje in ki otežkočujejo sodiščem razsojanje po svobodnem prepričanju in iskanje materijelne resnice.
Glavna določba tega zakona je, kakor je v avstrijskem zakonu, ustni pretres, (ločini so v srbskem akti strank samo akti priprav ustne obravnave. V predmetih do 10.000 Din bo razsojal sodnik - posameznik okraja, sodišča, od 10 do 30.000 Din sodnik-posameznik okrožnega sodišča, nad HO.000 Din pa senat trojice okrožnega sodišča.
Zakon o zavarovanju rudarjev
Belgrad, 5. aprila. (Tel. »Slov.«) Zakon o zavarovanju rudarskih delavcev jc gotov. Po zatrdilu novega glavnega ravnatelja ljubljanskega univerzitetnega profesorja Gostišč, bo dober Vendar se bodo pod njegovim vodstvom izvršile še nekatere spremembe v tistem delu, kjer govori zakon o rudarjih v slovenskih revirjih. Ing. Gostiša bo tc dni sklical posebno konferenco, na kateri se bo ! končno redigiral rudarski zakon. Na to kon-| (erenco so povabljeni tudi lastniki zasebnih i rudnikov in državnih oblasti.
kvi, katere prelat jc dr. Seipel. — Prihajali so žc v javnost glasovi, da visoki cerkveni krogi postajajo pozorni na to gibanje in da pritiskajo na Seipla, naj sc umakne in nc daje s svojo osebo povoda za tako propa gando Po informacijah na merodajnem mestu morem zagotoviti, da se cerkvcni krogi niso vmešavali v tc homaliic. da Da ie Scioel
sam iz sebe upošteval tudi ta razlog za svojo demisijo. Zato jc hotel odstopiti lc sam, da ostane vlada in dosedanji sistem, umakne sc le -kamen izpodtike«. da bi ga kdaj ne pekla vest.
Najgloblji vzrok pa so borbe v lastni stranki in ncsolidarnost vladnega bloka. Kaj bo, nihče še ne ve.	A. G.
Dr, r Jarek of?s©*en
Zagreb, 5. apr (Tel. »Slov.«) »Svobodni glas« prinaša vest, da se jc včeraj vršila pred sodnim stolom razprava proti dr. Vlad. Mačku^ Juraju Krnjcviču in Juraju Torpiču, odgovornemu uredniku >Doma« na tožbo državnega pravdništva radi prestopkov zoper tiskovni zakon. Dr Maček je bil obtožen radi neke izjave, ki je bila natisnjena po 6. januarju 1929. Krnjcvič radi nekega članka v »Domu«. Tor-pič jc odgovarjal kot urednik Doma« in »Narodnega vala«. Razsodba jc bila sledeča: dr. Maček in Krnjcvič na 14 dni zapora (1 leto pogojno), Torpič na 1 mcsec (1 leto pogojno). Zoper odmero kazni so se vsi trije pritožili
Belgrossfee vesti
Jakob Jeran, starešina okrajnega sodišča v Kočevju, je premeščen na okrajno sodišče v Kozje kot predstojnik. Dosedanji predstojnik dr. Lavrenčič pa v istem svojstvu v Kočevje.
Za vodnega mojstra v hidrotehničnem oddelku, sodišče Celje, je imenovan Josip PIc-teršnik v Mariboru.
Belgrad, 5. aprila. (Tel. »Slov.«) V Bel-| gradu sc mudi profesor statistike v Frank-i furtu dr. 2ižek. L. 1920. je predložil načrt statističnega urada. Ko je prišel 1. 1921 nazaj, ni videl od tega ničesar izpeljanega. Zato jc predložil tri nove predloge, ki sc tudi niso izpeljali. Sedaj se zagotavlja, da bo šlo v redu.
Stanje vojvode Stepanoviča, ki biva v Čačku, jc nevarno
Zdravstveno ravnateljstvo sc jc ustanovilo v socialnopolitičnem ministrstvu. Načelujc mu dr. Štampar.
Zagrebške vesti
Zagreb, 5. aprila. (Tel. »Slov. ) Glede natakarja Ožaniča je bilo sklenjeno, la sc preda državnemu sodišču. Nocoj jc bil skupno s Šmidom, ki je obložen radi dogodkov 1. decembra, odpeljan v Belgrad. V zvezi z dogodki od 1. decembra jc sodnik državnega sodišča dr. Kavčič zahteval, da se napravi ogled na licu mesta. Komisija jc ta ogled včeraj popoldne izvršila. Obenem so sc napravili fotografični posnetki.
Mednarodni kongres psihologov sc bo vršil prihodnji teden v Zagrebu.
Kipar Mcštrovič biva v Splitu in dela kip znanega arheološkega učenjaka msgr. rlnn Fr.i-nja Buliča.
Novosndskn vremenska napoved. Po večini oblačno Zmerni severni vetrovi. Temperatura se bo znižala.
Dr, Martin Ehrlich - umrl
Celovec, 5. aprila. (Tel. »Slov.«) Danes je omrl tu odlični slovenski koroški duhovnik prelat dr. Martin Ehrlich, brat vsc-učiliškega profesorja dr. Lamberta Ehrlich. Pogreb bo v nedeljo popoldne v Celovcu. R. 1. P.!
Vlad. Pušenjak:
Državni proračun
U. Drugi proračun za 1. 1929.-1930.
Sedanja vlada je izdelala nov proračun ki je po temeljitem pretresu v ministrskem svetu stopil dne 1. aprila v veljavo. Proračun znaša 12 milijard 464.474.912 Din in je za 305,753.845 Din večji ko pioračun vlade, ka teri je predsedoval dr Korošec ter za 884 mil. 308 830 Din večji ko za leto 1928.-29. od skupščine odobreni proračun, ki je bil v veljavi do 31. marca 1929. Vlada je bila radi nezadostnih kreditov v odobrenem proračunu prisiljena zahtevati naknadne in izredne kredite v višini 471,639.909 Din, s čemer je proračun narasei na 12.051,758991 Din. Novi proračun je za 412,715 921 Din večji ko proračun za preteklo proračunsko leto z naknadnimi in izrednimi krediti vred.
1. Državni izdatki.
Kar se tiče državnih izdatkov, sc je fin. minister držal glede sestave proračuna smernic prejšnje vlade. Izrecno se poudarja, da se mora opustiti gospodarstvo z letečimi dolgovi, kar se je vršilo prva leta po prevratu, ker se nikakor ne more dovoliti fin. ministru, da dela sam na svojo pest, brez znanja in odobrenja merodajnih činiteljev dolgove.
Proračun mora biti realen (stvaren) je glavno načelo vsake zdrave državne finančne politike. Žalibog se to načelo ni uvaževalo pri proračunih prejšnjih let Nedovoljni krediti posameznih ministrstev so se kratko-malo reducirali brez ozira na stvarne potrebe zgolj iz razloga, da se doseže — na papirju proračunsko ravnovesje. Prejšnja vlada je pokazala resno voljo priti do realnega drž. proračuna, sedanja vlada je šla še nekoliko dalje. Radi tega stremljenja ni bilo mogoče zmanjšati državnega proračuna kakor so to meseca februarja naznanjali razni časopisi. Zmanjšanje državnega proračuna bo mogoče le tedaj, če se sprejme zakon o vrhovni drž upravi (kar se je med tem zgodilo), ki bo reduciral, oziroma spojil preveliko število ministrstev in oddelkov v ministrstvih, če se potom splošne upravne reforme poenostavi in ' zboljša državna uprava, če se temeljito reformira zakon o državnem računovodstvu in če se izvrši komercializacija drž. gospodarskih podjetij.
Krediti so razdeljeni tako-le;
Vse v milijonih Din
Vrhovna drž. uprava	266.7	(za 25.9
več ko v	prvem proračunu)
penzije	1127.3	(-f 95 6)
drž. dolgovi	895 4	(-f- 37 4)
pravosodno ministrstvo	324 5	(+ 48 5)
prosvetno ministrstvo	8C9.5	(-f- 641
ministrstvo ver	106.5	(— 4.8)
ministrstvo notr. zadev	586.6	(+ 43 7)
ministrstvo nar. zdravja	190.1	(+ 73 5)
ministrstvo zun. zadev	165.6	(-j- 0.2)
iinančno ministrstvo	380.8	(-f- 23.S)
vojno ministrstvo	2428 5	(+ 479.0)
gradbeno ministrstvo	267.8	(-f- 93.8)
železniško ministrstvo	99 6	(-f- 21.1)
kmetijsko ministrstvo	99.3	(— 29.1)
trgovsko ministrstvo	56.0	-)- 8.7)
ministrstvo soc. politike	29 7	'-f- 0 2)
ministrstvo agr. reforme	37.0	(+ 27.7)
budžetski rez. krediti	74.0
Za drž. gospodarska podjetja so določeni sledeči krediti, in sicer v resoru:
ministrstva prosvete	26.0 (nesprem.)
ministrstva nar. zdravja	55.4 (-|-127)
ministrstva financ	795.2 (-f- 73.81
železniškega ministrstva	2698.7 (-f- 132.3)
poštnega ministrstva	387.8 (-j- 6.41
kmetijskega ministrstva	88 1 (nesprem.)
min. šum in rudnikov	452.2 (-f- 13.31
trgovine in industrije	14.4 (-f- 0.1)
Kakor je iz navedenih številk razvidno, ie sedanja vlada v drugem izdanju proračuna za 1. 1929.-30. povišala iste kredite ko prejšnja vlada in sicer dotacijo za samouprave, kredite za pokojnine, kredite za izplačilo Irž. dolgov, kredite za izvedbe sodnijskega zaki>-na in za druge potrebe sodišč, za reorganizacijo finančne stroke, za izvedbo katastra, za potrebe železnic, za obratne stroške in mezde delavcev v rudnikih itd. Posebej se mora podčrtali, da so znatno povečani krediti gradbenega ministrstva, katerega krediti so bili v prvem proračunu premajhni.
Mednarodna konferenca za mednarodni tovorni promet se je danes pričela v Splitu. Na dnevnem redu so bila obča pravila za mednarodni tovorni promet. Današnja seja se je končala ob 12 in se bo nadaljevala jutri. Konference sc udeležuje 61 Jelegatov: 7 iz Jugoslavije, 11 iz Nemčije, 5 iz ČSR, po 3 iz Švice, Romunije, Avstrije, 2 i i Holandije. 7 iz Italije, po 1 iz Danske, Belgije, Grčije, po 6 iz Mad-jarske in Poljske Konferenca bi imela trajati pet dni. Seje se bodo vršile dopoldne, popoldne pa izleti.
Uspešna pogajanja za rešitev avstrijske krize
Delovni program opozicije - Izvedena bo notranja razorožitev Postopna odprava stanovanjskega zakona
Dunaj, 5. apr. (Tel. >Slov.«) Razgovori, ki jih je vodil domnevani bodoči zvezni kancler, krščanskcsocijalni predsednik narodnega sveta in bivši finančni minister dr. Giirtler s socijal-nedemokratsko stranko, so že prinesli razči-ščtnje zahtev opozicije za delovni program, katerega ima do konca leta izvršiti narodni svet in nova vlada. I a program se sklada obenem tudi z zahtevami velenemcev, katerim se je obljubilo, da se ne bedo načela nobena kulturna vprašanja ter da se bo v vojski kakor tudi v orožništvu in policiji in sploh v vsej upravi izvedla sistematična depolitizacija.
V prvi vrsti gre torej za notranjo razorožitev, kar pomeni tudi, da v bodeče vlada ne bo več podpirala Heimwehra in da bodo tudi socijalni demokrati izvršili razorožitev pri Schutzbundu, kar so sami predlagali, če se izvede vzajemno. Nameravana nadaljnja izgraditev ustave bo pred vsem uredila ljudsko glasovanje.
S posebnim oziram na socijalne razmere najemnikov in na potrebe občin za zidanje stanovanjskih hiš se bodo začela nova pogajanja za postopno odpravo zakona o zaščiti najemnikov, pri čemer se misli v pozni jeseni na nove volitve, če bi navzlic obojestranski dobri volji sporazum ne bil mogoč.
Zvezni kancler dr. Seipel jc v svojem poslovilnem govoru omenjal pomemben skok naprej, ki ga je treba storiti. S tem je napovedal, da naj njegov odstop in osebna izključitev omogoči odstraniti notranje napetosli. On sam je s tem morda izrazil prepričanje, da je skok na levo potreben zato, da sc izvrši pomemben skok naprej. Dalje bo morala nova viada stremeti za tem, da izvede mednarodno posojilo in da do konca leta zagotovi tudi državni proračun za 1. 1930. Na ljubo velenemcem se bo razpravljalo tudi o novem volivnem zakonu v svrho boljšega varstva malih strank Nerešeno je še vprašanje, ali bodo zastopniki krščansko-socialne stranke, ki se bodo sestali na Dunaju
šele v ponedeljek in torek, sprejeli ta program dr. Giirtlerja.
Notranji vzroki demisve
Dunaj, 5 apr. (Tel. »Slov.«) Med vzroki, zakaj se je dr. Seipel odločil, da odstopi, se
navaja tudi notranja borba v krščanski socialni stranki sami. Prav za prav je to glavni oziroma najjačji vzrok njegove demisije. Namignilo se mu je od gotovega dela stranke, da je njegova intransigenca, v katero jc radi pretesne zveze z meščanskimi strankami zašel, ojačevala brez potrebe socialistično opozicijo. Najbolj je levo krilo stranke zamerilo kanclerju, da je po njihovem mnenju preveč favoriziral nacionalistično gibanje t. zv. Heimvvehr. Predsednik dunajske frakcije krščanskih so-cialcev, obenem delavski voditelj Kunschak je javno nastopil proti naraščajoči predrznosti Heimvvehrovcev pod sedanjim režimom Tudi krščanskosocialni poslanec Guresch, deželni glavar Nižje Avstrije, je bil za to, da se heim-wehrovsko gibanje bolj omeji Na drugi strani so proti kanclerju nastopili pangermani, ki hočejo svobodomiselno reformo zakonskega prava, odpravo konfesionaltiega šolstva na Gradi-ščanskem in so kanclerju hudo zamerili priznanje katoliške univerze v Solnogradu.
Češki komentar?!
Prnga, 5. apr. (Tel. >Slov.«) Češkoslovaški tisk se še vedno obširno bavi z avstrijsko vladno krizo. »Lidove Noviny- smatrajo fašističen prevrat za neverjeten. Vendar pa je Heimvvehr postala odločilen političen faktor, ki bi utegnil morda poseči v krizo celo preko vlade dr. Seipla. Socialni demokrati pa bodo vodili realno politiko, če ne bi z vztrajanjem pri svojem dogmatičnem sta'išču olaišali fašističen prevrat. Krščansko socialni nemški listi se bojijo, da bo prišel nov rdeči val, ali da bo vprašanje »Anschlussa« postalo bolj aktivno, in se pritožujejo, da so merodajni krogi inozemstva izpodkovali avtoriteto dr. Seipla.
Rim, 5. aprila. (Tel. -Slov.«) O sestanku Mussolinija s Chamberlainom v Florenci zavzema danes stališče tudi zaupnik palače Chigi Virgilio Gaida. Po njegovih izvajanjih je Chamberlain sam dal iniciativo za sestanek. Govorila sta o reparacijah, o katerih sta Anglija in Italija itak že dolgo časa edini v tem, da je treba pod ves ta problem napraviti končno črto. Kar se tiče razorožitve, ima Italija močnejšo pozicijo radi svoje znane izjave, da sprejme vsak. tudi najmanjši kontingent čet, če bi vse države postopale po enakem načrtu. Predvsem pa je Chamberlainu za to. da končno odpravi s sveta latentni konflikt med Italijo in Francijo. Tudi z drugih informacij je znano, da je Francija pred enim mesecem stavila predloge, na katere Italija doslej ni dala nobenega odgovora. Razgovori s Francijo tudi niso dopuščali dosti možnosti za razpravo, vsebovali so francoske skrajne koncesije, in siccr semo dobrohotno korekturo meje med Tunisom in Tripolitanijo, zato pa zahtevajo, da se Italija odreče narodnosti italijanskih priseljencev v Tunisu. Na te pred-
Rim, 5. aprila. (Tel. »Slov.«) Kakor se sedaj doznava, se bo vršil napovedani kon-zistorij najbrže v drugi polovici meseca maja. Domneva se, da hoče papež v kardinalskem kolegiju ohraniti večino inozemskih kardinalov, da da na ta način katoliškemu svetu jasen dokaz univerzalnosti cerkve in njene neodvisnosti. O imenih novih kardinalov še ni nobene gotovosti Govori se, da bo imenovanih osem novih kardinalov, in sicer štirje
Velika železniška nesreča v Romuniji
20 mrtvih, 59 težko ranjenih
Bukarešt. 5. aprila (Tel. »Slov.«) Včeraj zvečer ob sedmih se jc pripetila na železniški progi Jassy — Bukarešt pri postaji Bobok težka železniška nesreča Radi napačne postavitve kretnic jc skočil s tira brzovlak Jassy — Bukarešt, pri čemer so se popolnoma razbili lokomotiva, službeni voz in po en vagon I., II in III. razreda. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 20 mrtvih in 59 težko ranjenih. Iz Bukarešta in Bucea so takoj poslali pomožne vlake. Večino ranjencev so oddali v bolnico v Buceu To so večinoma vojaki iz . Besarabije ki so bili na dopustu Dosedaj so mogli spoznati samo osem ranjencev. Reševalna dela so bila zelo otežkočena radi velikega viharja in temne noči. Postajni uradnik in kretničar sta pobegnila. V Bukarešti! vlada veliko razburjenje, ker je to v kratkem času druga velika nesreča.
Kolodvor v Bobok« nudi strašno sliko. Železniške tračnice so razdrte na sto metrov daleč. Povsod leže razvaline razbitih vagonov. Pod razvalinami pa so raztreseni deli ' razmesarjenih človeških teles. V žitnem skla-
O čem se je razpravljalo v Florenci
loge bi imela Italija odgovoriti samo z da ali ne. Gaida izvaja: Mussolini je Chamberlainu, kakor se zdi, obljubil, da bo dal odgovor. Italija pa želi temeljnega in odločilnega razčišče-nja irancosko-italijanskih odnošajev z vpo-števanjem pravičnosti, predvsem glede nekaterih vprašanj, ki izvirajo iz zvezne pogodbe iz iz likvidacije vojne. To izjavo je razumeti tako, da zahteva Italija od Francije koloni-jalne kompenzacije, katere ji je Anglija že dovolila in za katere zadnji francoski predlogi ne zadoščajo. Gaida zahteva potem od Francije, da bi manje govorila, in posebno, da bi njeni generali nehali trditi, da Francija noče oddati niti najmanjšega dela svoje kontrole v Sredozemskem morju. Francoski listi naj prenehajo napadati Italijo in sumničiti italijansko politiko nasproti drugim državam. Korektura meje v Afriki predstavlja samo nek, ne pa odločilni del italijanskih zahtev. Zdi se, da Chamberlainu kljub njegovim prizadevanjem ne bo lahko mogoče premostiti prepada.
Prihodnji konzistorij
italijanski in štirje inozemski. Inozemski bi bili nadškof v Dublinu Byrne, nadškof v Va-lenciji Alcado, nadškof v Buenos Airesih Boccaro, četrti pa bi bil najbrže iz Severne Amerike. Za papežev nagovor v tem konzi-sloriju vlada veliko zanimanje radi tega, ker je zelo verjetno, da bo prvič poročal o late-ranskih pogodbah in najbrže tudi napovedal bodoče novo sklicanje prekinjenega ekumen-skega koncila.
dišču na kolodvoru leže mrtva trupla, k' so večinoma lako razmesarjena, da jih ni mogoče spoznati. Zdi se, da so bil nekateri mrliči oropani. Med 49 ranjenci je 37 vojakov, devet moških civilistov in tri ženske. Po nesreči je nastala strahovita panika. Posebno, ker so luči ugasnile in je bila popolna tema. Postajni načelnik je izjavil, da so bile kretnice postavljene prav, toda bile so slabe, izpadli so vijaki in tir radi mraza razpadel. Kretničar in službujoči uradnik sta se vrnila in se predstavila oblastem.
Sprava med Karlom in dinastijo
Bukarešt, 5. apr. (Tel. Slov.<) Kakor se čuje, bo v kratkem obiskal še en član kral'eve družine bivšega prestolonaslednika Karla v Parizu Sprava med Karlom in kraljivo-vdovo je prvotno povzročila v liberalnih krogih bojazen, da namerava vlada Mania s tem intri-girati proti regentskemu svetu, ta bojazen pa jc sedaj izginila, ker se sedaj smatra spravo za popolnoma privatno rodbinsko zadevo.
Jan Skala v Ljubljani
S snočnjim monakovskim brzovlakom je prispel v slovensko prestolico rodoljub in prvoboritelj za pravice lužiških Srbov g. J a n Skala. Na kolodvoru se je zbrala ugledna družba. Zastopniki naših narodnoobrambnih in kulturnih organizacij so v pozdravnih govorih pokazali, kako velike simpatije goji slovenski narod do svojega najmanjšega, zate pa tem bolj drageag brata na severu.
G. Jan Skala ostane v naši sredini par dni. Danes ob šestih zvečer bo v Unionu predaval o lužiških Srbih. Opozarjamo na to predavanje in pozivamo občinstvo, da se ga v največjem številu udeleži.
Stanje oztmine
Belgrad, 4. aprila. (Tel. »Slov.«) Ozimina je v celi državi, razen v Južni Srbiji, še dokaj dobra. V Južni Srbiji ji je mraz prizadejal do 30% škode. Glavna setev maka je popolnoma uničena. Že preje je kmetijsko ministrstvo zahtevalo 20 milijonov za žito in za krompir. Da bi se izognila glavni kontroli, ki navadno zadržuje viza za tozadevne akte predolgo, sta predsednik vlade in kmetijski mi-| nister brez ozira na glavno kontrolo določila, da državni svet odobri brez viza glavne kontrole nakup semenskega žita. Dosedai je bila i pomoč radi počasnega dela vedno prepozna i in ni bila učinkovita.
Kmetijski minister bo jutri odpotoval v Južno Srbijo, kjer bo skupno s svojimi načelniki, ki so proučevali razmere, proučil setve in njih stanje.
Minister je izdal posebno okrožnico, v kateri opozarja na težko zimo, zlasti na setev koruze ter daje navodila, kako in kako žito naj se seje. Po podatkih iz kmetijskega ministrstva je na ozimini bila pnzeba ta-le:
Slovenija: pšenica je prestala dobro, | 100%, ječmen 70%. Osiješka, bačka, tuzlan-ska, sremska oblast: Ni bojazni radi posledic pozebe. Zagrebška, primorsko-kraj;ška, bi-1 haška oblast: Pšenica je dobro prestala Split-I ska, dubrovniška. zetska, mostarska, sarajev-| ska, travniška oblast: Pšenica je primeroma : dobra. Ječmen je zelo trpel. Oves je popolnoma uničen. Šumadijska, belgrajska. morav-ska, požarevfka, timoška, vranjska, niška, ra-ška, užiška, kruševska, veleška in podrinska oblast: Pšenica je trpela 10—20%. Ječmen 20—30%. Rž 10—20%. Domači oves 50—60%, francoski 30—40%, lucerna 30—40%, gralio-rica 30—10%, grašek 20—30%. Južna Srbija: Mak popolnoma uničen. Ječmen 50%. Ostalo razmeroma dobro.
f Kardinal Gasquet
Rim, 5. aprila. (Tel. »Slov.«) Kardinal G a s q u e t je danes popoldne nenadoma umrl na hitri jetiki v starosti 83 let. Za Kardinala je bil imenovan 1. 1914. in je bil edini zastopnik Anglije v kardinalskem kolegiju. Stanoval je stalno v Rimu in je bil član več pontifikalnih odborov, med njimi v odboru de propaganda fide, za ceremonijalne obrede in za vzhodne cerkve. Za mnoge Američane, ki so obiskovali Rim, je tvoril on cerkveno zvezo.
Kralj Boris v Pragi
Praga, 5. aprila. (Tel. -Slov.«) Bolgarski kialj Boris je bil gost pri predsedniku Masa-ryku do nocojšnjega večera, ko je odpotoval. Kralj je že dolgo želel, osebno spoznati predsednika Masaryka. Češki listi pišejo, da obisk nima političnega ozadja. Glavni namen obiska kralja Borisa je bil, da intervenira, da se aranžma v kobiirški zapuščinski zadevi pospeši.
Guerra bo ustreljen
Lisbona, 5. apr. (Tel. »Slov.«) Po vesteh iz Madrida bo Sanchez Guerra, ki je v zaporu na neki vojni ladji, ustreljen po prekeni pravu. Govori se, da je deputacija častnikov pri kralju proti temu protestirala.
Boji v Kini
London, 5. apr. (Tel. »Slov.«) »Times« poročajo, da vlada v Šangliaju zmaguje na vseli frontah. Tudi poveljnik v Kantonu se je pridružil vladi. General Fcng je že začel napad pri Honan-Mupeju in se združil z nacionalno vojsko. Reuter poroča, da je Hankov že padel.
Poljska kriza
Varšava, 5. apr. (Tel. Slov.«) Pilsudski je pred nekaterimi dnevi posegel v pogajanja o sestavi nove vlade Kaže pa, da nima mnogo volje za to, da bi sam prevzel vodstvo kabineta, ter hoče vsekakor, da ohrani svojo avtoriteto za načclnejše odločitve. Govori se, da bo Bartel vendarle na posebno željo Pilsud-skega zopet prevzel sestavo vlade, kar bi pomenilo, da bi bili izključeni ekstremni proti-demokratični častniški in magnatski krogi.
Dunajska vremenska napoved. Nekoliko toplejše in boljše vreme, ki pa bo trajalo samo kratek čas.
99
Ukraden mi je dežnik"
tako morajo večkrat ugotoviti tisti, ki roje kupujejo številne in drage dežnike namesto nepremoč-Ijivcga dežnega plaSča tvrdke DRAGO SCHV/AB, LJUBLJANA.