Tudi proti poleganju žita se moramo znati boriti
Po poljih vidimo poleiena žita. Za-družniki in kmetje smo enako prizadeti. Proti viharnim nevihtam v ča6U, ko je ž;to dozorevalo, nismo mogli ničesar. Ob nevihti in močnem deževju je močni veter žito vrgel, ponekod docela zmešal, tako da je šel za nas lep del pridelka po zlu. Nj dovolj, da se temu vdamo, temveč moramo že sedaj vedeti za sred-stva obrambe proti temu zlu
Pri tem namreč. ko je žito »padlo«, so se prelomila žitna stebla, žaradi česai 60 nastale motnje in ovire v dovajaniu hranilnih sokov iz zemlje v klasje. Po-leženo žito nam more dati le slabotno in puhlo zrnje Razen tega je bila ne-varnost, da bi postalo poleženo žito »belo«, to je zaradi pomanjkanja zraka :n svetlobe se ne more v poleženem žitu več Ivoriti listno zelenilo (klorofil) To pa ima spet za oosledico, da se v lietju ne more več tvoriti hrana, ki bi se sicer odvajala iz listja v zrnje. Znamo, da zarne v deževnero vreraenu slama po-leženega žita gniti ali trohneti in zrnie, v kolikor je dozorelo, začne kaliti kar v klasju Skozi poleženo žito preraste plevel, kar položai še poslabša. Naše žanjice dobro vedo. kako hudo je žeti :n nalagati poleženo žito. S strojem žeti poleženo ž.to je sploh nemogoče. Konč-no se snopje poleženega žita le nerado posuši, tem raje pa plesni in tudi mla-čev takega žita je vse prej kot pri-jetna.
Ni čudno, da so kmetijski strokov-njaki že vzgoj:Ii žitne sorte, ki ne po-legajo S tem se jim je tnnogo posre-čilo.  Vendar  imajo   te, proti  poleganju
odporne sorte, tudi 6voje siabe strani: pozneje zorijo. siama je trda in za krmo skoraj neuporabna enako tudi za škope ne, jn končno dajejo navadno tudi manj pridelka. Delno se je posrerilo prepre-č ti polegan'e žit tudi s tem, da žifo ne gnojjmo s hlevs,kim gnojem in §e raanj 2 umetnimi dušičnimj gnojili, pač pa obilno 5 kalijem, fosforjem in apnom, nadalje s tem, da ne ^eiemo žil pregosio posehno v dobr h zemljah ne, ter končno s tem. da bujno rastoča žit.a spomladi obkosimo.   preden   so   sklasila
S pšeaico le sicer nekoliko drucjače Dež ob času cvetja sicer ni neposiedno škodljiv ker je pšenica sčimoptodns rasthna pač pa škoduje oploditvi n pridelku. ako dežuje ob času, ko cvete rž, ki ie tujeplodna rastlina; pri rži mora namreč priti na cvet enega zrna cvetni prah drugega cvetorega ržnega zrna. medtem ko se cvet pšeničnena zrna oplodi s svojim lastn m cvetnim prdhum Ker pa je dežev.e ob času žitnega rvetia ponavadi vezano z močnim vetrom, ki povzroča poleganje žit, in kei v tem časti napadejo žito razn« bolezni Irje itd.) teno huje čim bolj vlažno vreme je, zato ie razumluvo, da ni nobenpmu zadružnik« in kmetu vseeno. če de-žu'e ob času. ko žito cvete ,D-?evno vreme oviro tudi rast tn zorenie žit. ker jim krati sončno svetlobo in toploto
Ker znamo zadružniki in kmetje klju-bovati raznim težavam, bomo morali pre ti v resen spopad iudi proti ooja-vom poleganja žit na način, ki so nam ga preizkusili strokovnjaki v kmeti'<;'vu?
Uk.