XVI-71- l 995 sto vračata v gnezdo, vendar ju tega dne ni bi- lo. Zato pa ju je 11. maja zjutraj opazil M. Pla- huta. Verjetno je siva čaplja gnezdila že v letu 1994 in 1993. Sama lokacija gnezda je blizu otočka v Savinji malce pod izlivom Gračnice. Na tem otoku sem pred leti opazil več gnezd na visokih topolih, a nisem mogel ugotoviti, kdo je njihov lastnik. Možno je, da je bilo katero iz- med teh gnezd gnezdo sive čaplje, vendar do- kaza za to ni. So pa okrog tega otočka dobra lovišča za sivo čapljo, kijo redno, prek celega leta, videvam (od enega do štirih osebkov) že več let. Prav tako opažam večerni prelet sivih čapelj mimo Zidanega mosta po strugi Savi- nJe navzgor. Po meni znanih podatkih j~ edino gnezdiš- če sive čaplje v južnem delu Stajerske ob Vo- narskem jezeru pri PodčetrJku, tako da je novo odkrito gnezdo v Velikem Sirju drugi podatek za to območje. Marjan Gobec, Zidani most 28 a, 61432 Zidani most SNA ČAPLJA Ardea cinerea GREY HERON - 18 on 15th October 1994 near Vipava; in 15 minutes they caught 7 small mam- mals, probably voles Dne 15.10.1995semnaokoli 1 ha velikem, poševnem travniku pred Vipavo opazil skupi- no 18 sivih čapelj. Mojo pozornost je pritegnila njihova prehanjevalna učinkovitost. Na vsake 2-3 minute je namreč v kljunu zdaj ene zdaj dru- ge čaplje izginil po en mali sesalec - verjetno voluharica. V 15 minutah, kolikor časa je traja- lo moje opazovanje, so jih pokončale sedem. Davorin 'Ibme, Jamova 66, 61000 Ljubljana BELA ŠTORKLJA Ciconia ciconia WHITE STORK - approx. 60 juv. on 15th Au- gust 1994 on passage at Dragatuš (Bela kraji- na) NaizletuvBelokrajino 15. 8. 1994senama je pripetil za naše razmere precej nenavaden dogodek. V bližini Dragatuša sva na polju za- gledala belo štorkljo Ciconia ciconia. Ker sva jo želela fotografirati, sva se ob cesti ustavila. Med približevanjem sva uzrla še štiri osebke, naključni pogled v nebo pa je razkril, da nad nama kroži kar cela jata teh ptic; skupaj s tisti- mi na tleh sva jih naštela približno 60. Jata je bila neurejena in se je na višini 50-100 metrov počasi oddaljevala v jugovzhodi smeri proti Vi- nici in Hrvaški. Posamezni osebki so občasno neurejeno pristajali na bližnjih poljih. Kolikor sva lahko videla, so imeli vsi blede kljune, kar ACROCEPHALUS pomeni, da so bili nedorasli. To je nenavadno, saj je znano, da pri štorkljah jate na selitvi vodi- jo izkušeni odra~li osebki, ki so pot že najmanj enkrat preleteli. Zal nama je za sliko jate zmanj- kalo filma, ugotovila pa sva, da je ob osamljeni štorklji avgusta, ki ni tako redek pojav, vredno pogledati tudi v nebo.Primož Kmecl, Karin Riž- ner, Riharjeva 28, 61111 Ljubljana LABOD PEVEC Cygnus cygnus WHOOPER SWAN - 3 on 21 st December 1994 as well as on 22nd and 29th J anuary 1995 abo- ve and on the Sava river near Kranj Dne 21. 12. 1994 je že drugi dan medlo in snega je zapadlo blizu štirideset centimetrov. Dopoldne sem se odpravil k Zarti blizu naselja Novo Hrastje, kjer sem nameraval narediti ne- kaj zimskih panoramskih posnetkov te slikovi- te, a malo znane savske soteske ... Ko sem stal na največjem »balkonu« nad ukročeno Savo, sem okrog 10.45 zaslišal v daljavi iz kranjske smeri nenavadne zvoke, ki so se mi čedalje bolj približevali. Sprva sem domneval, da nekje v 9ližini poje žaga ali kakšen drug človekov stroj. Sele ko so bili glasovi tik nad mano, sem se ozrl proti nebu in tam zagledal same »pevce« - tri velike labode, ki so leteli nizko, v pravilni le- talski razvrstitvi v smer vodnega toka proti ju- govzhodu. Ves osupel zaradi nenavadne »ne- beške godbe« sem, žal, pozabil pravočasno pri- tisniti na fotografski sprožilec in tako nemara zamudil enkratno priložnost. Labodji glasovi so bili nenavadno močni, vendar so zveneli ubra- no, kot bi denimo igrala množica trobent - igrač. Višina tonov se je kajpak po fizikalnih zakoni- tostih spreminjala z oddaljenostjo ptic. Natanko mesec dni po tem srečanju z la- bodi pevci, 22. 1. 1995, je ponoči spet snežilo, zapadlo pa je le okrog pet centimetrov nove- ga snega. Ura je spet šla na enajsto dopoldne, ko sem blizu prej opisanega kraja nad Zarto ponovno zaslišal meni že dobro znano »melo- dijo« in takoj nato zagledal tri labode, ki so pJav blizu robu soteske leteli v smeri Kranja. Cez nekaj minut sta v nasprotni smeri letela dva la- boda, tretjega pa je najbrž zakrila previsna pe- čina. Dne 29. l. 1995je bilo vreme oblačno s tem- peraturo +3 stopinje C . Z že opisanega skal- ·nega »balkona« sem spet okrog enajste ure opazil, kako so se izza ovinka prikazali trije la- bodi, ki so precej previdno plavali na vodni gla- dini, oddaljeni kakšnih dvesto metrov v smeri jugovzhoda v ožjem delu soteske. Pri pticah sicer z daljnogledom nisem mogel prepoznati 123 ACROCEPHALUS značilnega rumenega kljuna s črno konico, pač pa so se vsi trije osebki s svojim iztegnjenim ravnim vratom in nekako prišiljeno glavo raz- ločno razlikovali od labodov grbcev Cygnus olor, ki so na savski gladini zdaj že zelo običaj­ ni. Tu primerjava je bila še toliko lažja,ker je nedaleč od mojega stojišča veslal grbec, ki se je kmalu odpravil z napol razprtimi perutmi pro- ti omenjeni trojki. Ves prevzet nad ponovnim srečanjem z nenavadnimi pticami selivkami sem prav na hitro krenil po gozdnatem bregu proti njim. Smrekova debla, podrta zaradi okuž- be z lubadarjem, so me pri tem tako močno ovirala, da sem nazadnje lahko samo še poslu- šal značilno melodijo odletelih ptic, ki je bila zaradi odmevov karseda močna, a kot vse ka- že, zs3. letošnjo zimo poslovilna. Ce J. Gregori in I. Krečič pravica, da je la- bod pevec pri nas redek gost, zlasti v hudih in dolgih zimah, razberemo iz Sovinčevega Zim- skega ornitološkega atlasa, da je bila vrsta v letih 1979-94 dokumentirano opazovana le tri- krat; leta 1992 na Cerkniškerp jezeru ter leta 1993 na Ptujskem jezeru in v Skocjanskem za- toku. Ker si je menda ta vrsta laboda v zadnjih d_,esetletjih v svojih skandinavskih domovanjih (Svedska, Norveška, Finska) močno opomogla, najbrž lahko v prihodnosti pričakujemo še več njihovih zimskih obiskov tudi v Sloveniji. Jurij Kurillo, Smlednjška c. 12a, 64000 Kranj SNA GOS Anser anser GREYLAG GOOSE - on 25th February 1994 on the bank of the Ljubljanica river Na bregu Ljubljanice nasproti izliva Gra- daščice sva 25.2.1994 opazovala sivo gosAn- ser anser podvrste anser. Datumsko podatek ni presenetljiv, saj gre za vrhunec preleta čez osrednjo Slovenijo, bolj zanimiv je kraj pojav- ljanja. V bližini gosi, ki je utrujeno sedela na bregu, so se ustavljali mimoidoči in jo obču­ dovali, saj je med mlakaricami delovala zares markantno. Primož Kmecl, Karin Iližner, Rihar- jeva 28, 61111 Ljubljana ŽLIČARICA Anas clypeata NORTHERN SHOVELER - 6 on 10th March 1995 on the Ljubljanica river at Zgornji Kašelj Lep sončen pozno zimski petek (10. 3. 1995) nas je izza računalniških zaslonov na in- štitutu zvabil v naravo, v Zgornji Kašelj, na og- led zanimive mrtvice.kjer smo lansko poletje odkrili strelušo, kolmež, konjsko kislico in še nekaj redkejših vrst močvirskih in vodnih rast- lin. Mrtvica je bila polna vode, tako da je bil 124 XVI-71-1995 tudi bližnji travnik precej poplavljen vse do stru- ge reke Ljubljanice, ki na tem mestu dela velik okljuk. Razen velikega smetišča tik ob mrtvici nam pogled na to sicer presenetljivo najdišče na samem robu Ljubljane ni ponujal nič nove- ga, le mali zvončki in žafrani so že nakazovali prihod pomladi. S sodelavcema Darinko Trpin in Petrom Tonklijem smo se odločili, da pogle- damo še na mrtvi rokav Ljubljanice v Zavog- ljah pri Sostrem (UTM VM 60). Avtomobil smo ustavili ob potoku, ki se v bližini vrtnarije Sostro izliva v Ljubljanico. Voda v potoku in Ljubljani- ci je bila precej visoka - reka je skoraj dosegla rob struge in drla z veliko hitrostjo proti sotoč­ ju s Savo. Mrtvi rokav, ki se od Ljubljanice od- ceplja prav na njenem ovinku, je bil do roba poln vode. Na gladini so se zibale 3 črne liske f'u]jca atra in nekaj rac. Na prvi pogled sem zaznal, da so med njimi vrste, ki sem jih doslej zelo redko videval. Previdno smo se približali mrtvici, ki ima na sredini majhen z drevjem in grmovjem porasel otoček. Liske in par mlaka- ric Anas platyrhynchos, ki sem jih takoj razlo- čil od drugih, so odplavale za otok, za njimi pa še tri manjše rjavo grahaste race z belo nado- česno pego na glavi, ki sem jih spoznal za reg- ljeAnas querquedula. Ostala skupina 6 rac, ki so bile nekoliko nižje, je zbudila mojQ pozor- nost s svojim izredno pisanim perjem. Stirje iz- med njih so očitno bili samci, s temno, zelen- kasto glavo in z dolgim temnim kljunom, spi- sanim hrbtom, belim oprsjem in spodnjim de- l9m ter veliko svetlo rjavkasto liso na trebuhu. Cez nekaj trenutkov, vse se je dogajalo okrog poldneva, se je skupinica, ki smo se ji iz naše opazovalske vneme očitno preveč približali, vzdignila in odletela proti toku Ljubljanice v smeri proti Vevčam. V zraku je bila svetla rjav- kasta lisa na trebuhu še bolj izrazito vidna. Ne- kaj sto metrov višje so se ptice spustile na reč­ no gladino, ki jih je v kratkem času s svojim izredno hitrim tokom prinesla mimo nas. Race so se ponovno dvignile, dvakrat zaokrožile nad nami in se spet spustile v mirno zavetje nagla- dino mrtvice, ker &mo se mi ta· čas primerno odmaknili od nje. Se nekaj časa smo jih obču­ dovali skupaj z radovednim domačinom iz najb- ližje hiše, kije dejal, da takšnih rac na tem me- stu ni videl še nikoli, čeprav pogosto opazuje številne ptice, ki priletijo na mrtvico. Kasneje sem po priročniku ugotovil, da smo imeli čast opazovati žličarico Anas clypeata , ki ni ravno pogost zimski gost pri nas. Race so verjetno bile samo na spomladanskem preletu, kljub vsemu pa so nam poklonile nekaj veličastnih