>oštnlBV^fifRn«VgWSvffil Maribor, sreda 2?/ decembra 1952 Stev. 2*8 Leto V». MARIBORSKI Cena 1 Din vrrn?i\iiic KB mmLmjA jBEBvJL JUL JB aBi Uredništvo In uprava« Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 24SB izhaja razen nedelja In praznikov vsak dan ob 16. uri / Valja mesečno prejaman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po oeniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra** v Ljubljani i Poitnl čekovni račun SL 11.400 11 •JUTRA 11 Mi in fuji kapital K ČLANKU »NASI DOMAČI PROBLEMI«. Gospod urednik, dovolite mi, da v in-eresu našega gospodarskega in tudi ostalega življenja k »Večernikovem« u-vodnem članku »Naši domači problemi ?“ -■ t. m. pripomnim to-le resnico: Nabijanje potrebščin od našega življa pri IjjJih tvrdkah, pa bilo to na naših ali tu-Mn tleh, in namerno in preračunano zaustavljanje naših delovnih moči od stra-f1 teh tvrdk, je dovolj vidno dejstvo, sakor je resnica, da nismo v štirinajstih Otih osvoboditve dosegli onih vspehov, P bi jih bili lahko, če bi bili — realni računarji. da ne premlevamo »mrtvih dni«, ki -1 njimi nismo nič na .boljšem, in si o-pdamo ta pojav od strani, ki jo češče v privatnem življenju. Če nam je 2a resnično zdravljenje teh za naše na-r°dno bistvo tako poraznih razmer, mo-r® biti beseda prema, jasna in odkrita, j. Ce živijo nemške tvrdke od našega ,lv'ia, se morajo v mnogih primerih zavaliti oni duševnosti, ki nam jo je več let od rane mladosti dalje dosledno ,? vztrajno vsiljeval vsenemški imperia-‘stični duh. Skrbel je, da nam je trdno Vcepil pokorščino, svojo veličino in poveličanje. Vzporedno s to resnico,'oziroma pred jbo, potuje še druga resnica, ki se glasi: V gospodarstvu ne odločajo čuvstva, ra-zum itd., ampak neizprosnost njegovega i-akona z nepobitnim ukazom, ki sili vsa-bitje v smer najmanjšega odpora, te-'iav, bremen. Kaj naj odgovorimo navadnemu možu, ki opetovano ponavlja: ‘Sovražim Žida, a ne njegovega cenega , Naj zveni prijetno ali ne, a stvari v korist inoramo podčrtati, da srečamo ^d nami nesolidna trgovska ali bblje "^rgovska postopanja, ki odbijajo. Če v‘dimo, da nam naš trgovec ali obrtnik obljubi, a drugo stori, krenemo — ?asi proti svoji volji — tja, kjer pričujemo boljšo in istočasno tudi razmestila cenejšo postrežbo. Naj torej posnemamo: recept »Svoji k vojim!« ni tako enostavna stvar in nje-Sov vspeh ni odvisen toliko od narodne tvesti, kolikor od tekmovalne sposobnosti trgovine (obrti, industrije). Naši b'dobitni in trgovski krogi naj si usvoji*? načelo, ki se osobito danes tako ze-0 uveljavlja: Stroga solidnost in pošte- Spor med Hooverjem io Rooseveltom nost in majhni, a zato toliko bolj gosti zaslužki. . V naslednjem pa o zapostavljanju naših delovnih moči: V našem mestu prevladuje nemški industrijski in trgovski kapital s svojimi tradicijami in vezmi, ki segajo tudi daleč čez mestno obzidje. Ta kapital zna biti kameleon in zna spreminjati lice ih) potrebi, a yolk je ostal in ostane volk, dokler bo to in tam, kjer je. Saj nosijo tudi razni Rosenzweigi in Funkelgeisti krščene Ljube, Bogdane itd. in nam ponujajo svoje jugoslovanske pro izvode, a so vedno to, kar pač so. V našem primeru ima ta kapital toliko lažje delo, v kolikor je v teku časa postal v naših očeh nadrejeno bitje in dobiva injekcije od — koder treba. Tudi niso prej omenjene tradicije in vezi še prav nič pretrgane — nasprotno: v več. primerih jih je naša gospodarska podrejenost celo ojačila. Ta kapital hoče biti viden in čuten, tako zahtevajo njegovi ižvestni interesi. Viden je tako, da se oglaša vedno in povsod, kjer je treba posebnih afirmacij, čuten pa, ko se naš človek javlja kot kruhoborec. Na tej naravno najšibkejši in najobčutljivejši strani ga skuša upogniti, da zataji svoje poreklo, narodno zavest, jezik. Tako si je vzgojil tip Človeka, ki ga lahko nazivamo »Vsenič« (nemčur). Svoji pristni krvi in tem odpira vrata, drugim jih zapira. Če bi imeli tak kapital samo v Mariboru, bi ga z lahkoto onemogočili. A v naši državi je baje nad 400 podjetij, ki vživajo posebne ugodnosti produkcije in kujejo na naši zemlji in iz naše krvi o-gromne dobičke — našega gada. Urad-ništvo, profesionisti-tujci, najnižji in seveda najslabše plačani delavci — naša kri. Ali naj govorimo o nepregledni vsestranski izgubi, ki jo na ta način utrpimo! Posebej naj še podčrtamo, da je naš zunanji izraz češče v protislovju z našim praktičnim uveljavljanjem. Zato je lečenje od spodaj navzgor v tem primeru težavna naloga. Upamo pa, da bo pristojni forum končno sprevidel, da stojimo na razpotju: Ali za naše gospodarske, socialne, kulturne, narodne in državne interese, ali proti njim. Smo res pred dvanajsto uro. -o. -n. GLAVNE TOČKE HOOVERJEVE POSLANICE SENATU- — ROOSEVELTOVO ODDVOJENO MIŠLJENJE. — V LONDONU SO PESIMISTI. Nevarnost nove revolucije v Španiji ^ED GENERALNO STAVKO ŽELEZNIČARJEV. PODZEMSKO DELO EKSTREMNIH LEVIČARJEV IN DESNIČARJEV. Madrid, 21. decembra. V Španiji gro-r' izbruhniti generalna stavka železničar« lev- Delegati iz vseh španskih provinc se davkar posvetujejo o geslu stavke, ker v'®da do včeraj še ni dala nlkakega odgovora na ulogo strokovnih organizacij. drugi strani pa groze železniške druide s takojšnjim odpustom vseh stavku-'°Čih. Razen tega so bile vse železniške ^oge in poslopja zastražena z močnimi stražami, da se v primem izbruha stavke prepreči vsaka sabotažna akcija. Obenem obstoja nevarnost, da bodo pričeli stavkati tudi delavci vseh industrijskih strok. Na vsak način je položaj v Španiji zopet skrajno napet in niso izključeni zelo resni dogodki. Položaj skušalo izrabiti levičarski elem-m*!, bi bi radi proglasili sovjetsko diktaturo. Na drugi strani se pa zopet dvigajo tudi ekstremni desničarji. PLENJENJE V BERUNU. . ^ERLIN, 21. decembra. Že nekaj dni se Rajajo tukaj poizkusi plenjenja trgovin. °licija je plenjenje v večini primerov pre rečila. Predsinočnjim .ie komunistična o-f?‘adina vdrla v več trgovin z življenj-. Kirni potrebščinami in jih dobesedno iz-I^Pala. v vseh teh primerih pa je bila pobija brez moči. V dve trgovini so vdrli e'avci s samokresi v rokah. VILJEM SE ŠE NE VRNE. HAAG, 21. decembra. Nizozemsko zu'-nanje ministrstvo demantira v svetu razširj-ene vesti, da so nizozemske oblasti izdale bivšemu nemškemu cesarju Viljemu dovoljenje za potovanje v NemČi- io. O kakih potovalnih načrtih bivšega cesarja oblastem ni nič znanega. Tudi dvorna uprava v Doornu demantira gor-i nje vesti. WASHINGTON, 21. decembra. V svoji poslanici kongresu je Hoover naštel one države, ki so 15, t. m. plačale, kakor tudi one, ki tega niso storile ter naglasil, da bi nekatere bile vendar lahko plačale. Nadalje se Hoover dotika vprašanja oboroževanja, ki je prisililo Združene države, da ukrenejo tudi one vse potrebno za svojo obrambo. Izdatki, ki so tako nastali, so mnogo večji kakor so bili oni pred svetovno vojno- Nadalje govori o medsebojnem trgovanju, omenjajoč tudi ameriške izletnike, ki prinašajo v Evropo težke milijone. Združene države so že s svoječasnim moratorijem prevzele nase bremena, ki so dvakrat večja kakor drugih držav. Odvrača vsako misel na popolno črtanje dolgov, kar se pa tiče revizije, pravi, da se mora vsako ameriško popuščanje rekompenzi-rati s trgovskimi ugodnostmi. Amerika mora pomagati onim državam, ki so izvršile svojo dolžnost, toda svetovna gospodarska konferenca se ne sme baviti z vprašanjem vojnih dolgov. Še manj se pa sme pretvoriti v konferenco z dolžniki. Hoover je zaključil: »Predvsem se moramo baviti s tem najresnejšim problemom sedanjosti, zato se morajo storiti takoj vsi potrebni koraki. V ta namen se mora osnovati poseben organizem, ki bo razpravljal o teh zadevah. Nekateri zastopniki tega organizma se morajo imenovati takoj, da pripravijo teren za svetovno gospodarsko konferenco in izmenjajo mišljenje s posameznimi državami o vprašanju dolgov. Bilo bi dobro, če bi bilo nekaj zastopnikov te komisije dodeljenih razorožitveni konferenci, a nekateri bi se mogli izbrati prav iz njenih vrst. Razgovori o dolgovih in o svetovni gospodarski konferenci ne morejo biti končani pred 4- marcem.« NEW-YORK, 21. decembra. Dasj se novi predsednik Roosevelt še ni izjasnil o Hooverjevi poslanici, se v njegovi oko-lici naglaša neko nesoglasje med njegovim in Hooverjevim stališčem. Tako misli Roosevelt, da se more vprašanje vojnih dolgov v interesu Amerike najbolje razpravljati diplomatskim potom, ne pa v odboru, kakor ga predlaga Hoover. Prav tako misli, da tega vprašanja ni treba spravljati v zvezo z razorožitvijo iii s svetovno gospodarsko konferenco. Prav tako se iiaglaša, da ne bi bilo pametno, če bi Roosevelt storil konkretne korake pred nastopom svoje dolžnosti. WASHINGTON, 21. decembra. Ker je Roosevelt odklonil Hooverjevo iniciativo, je čisto gotovo, da bo po Hooverju Dredlagana komisija za vojne dolgove dne 4. marca, tudi če se ustanovi, nehala poslovati. LONDON, 21. decembra. Tukajšnji tisk ima zelo malo upanja, da bi spričo Rooseveltovega stališča mogla uspeti Hoo-verjeva iniciativa glede rešitve vprašanja vojnih dolgov. Stališče nove francoske vlade PREDVIDEVANJA ZA JUTRIŠNJO SEJO ZBORNICE. — PAUL BONCOUR-JEVA VLADA PRIZNAVA SKLEP PAR LAMENTA. — SODBA TISKA. PARIZ, 21. decembra. Nova vlada se bo predstavila zbornici jutri ob 15. uri-Doslej so prijavljene predsedstvu zbornice samo tri interpelacije, in sicer dvoje vprašanj obeh komunističnih poslancev Torresa in Doriota ter interpelacija Hulina, poslanca desničarskega centru-ma. Z ozirom na to se računa z zelo kratko debato o vladni deklaraciji. PARIZ, 21, decembra. »Matin« dozna-va, da bo Paul Boncourieva vlada spoštovala sklep zbornice od 15. t. m- o ne- olačanju obroka vojnega dolga. To pa je ne bo oviralo pri delu, da v smislu zbornične resolucije nadaljuje prihodnje leto pogajanja z \Vashlng tonom. PARIZ, 21. decembra. Francoski tisk, ki je presojal Hooverjevo poslanico senatu precej ugodno, je po objavi Rooseveltovega stališča zelo maloveren. Splošno se zatrjuje, da bo ameriška trmoglavost povzročila še veliko težkoč in bo morala Amerika prevzeti tudi odgovornost za posledice. Nove demonstracije v Rimu RIM, 21. decembra. O priliki 50 letnice smrti Oberdanka, ki so ga Avstrijci justi-ficirali v Trstu, so dijaki zaman poskušali manifestirali pred avstrijskim poslaništvom. Nekoliko pozneje so prvotni poizkus ponovili pred jugoslovanskim poslaništvom, kjer so hoteli protestirati proti dogodkom v Trogiru. Pa tudi tukaj jim demonstracije niso uspele. Več mani-festantov je bilo aretiranih. Nova Hitlerjeva akcija BERLIN; 21- decembra. Semkaj je do-spel šef napadalnih oddelkov narodnih socialistov. Z njim so prispeli tudi razni drugi poveljniki. Na skupni konferenci razpravljajo o reorganizaciji napadalnih oddelkov narodnih socialistov. BERLIN, 21. decembra. Hitler je zopet v svojem elementu. Potuje po državi in prireja shode. Med ostalim izjavlja, da so ga vabili v vlado samo zato, da bi zlo-mili pokret narodnih socialistov. Toda narodni socialisti ne bodo nikoli vstopil' v vlado, iz katere bi morali zopet izsto- l niti MANDŽURSKA ZADEVA ODGODENA. ŽENEVA, 21. decembra. Odbor devet-najstorice je odgodil svoje seje do 16. januarja oziroma še na pozneje in bo skušal v tem času z novimi napori doseč1 sporazum med Kitajsko in Japonsko tet metode in postopek pri pomirjenju. VAMPIR SERVIATTI PRIZNAVA. RIM, 21. decembra. Morilec Serviatt je priznal, da je razen Paule Goriettijcv« in hišnice Margeruccijeve oropal še vei drugih žensk. Oblasti sedaj raziskujejo če ni Serviatti na enak način umorii tudi še nekatere druge svoje ljubice. Aretirana je bila tudi njegova žena in po stavljena pod sodno preiskavo, ker je dokazano, da je vedela, da je. mož vodt v stanovanje razrie ženske z namenom da jih oropa- Pričakujejo se strašna odkritja in imenujejo italijanski listi Cezarja Serviattija vampirja, ki je ropal ir moril ljudi. Nekateri listi trdijo, da je že priznal 5 zločinov, ki jih je zagrešil i zadnjih letih. Oblasti, ki vodijo preiskavo, o tem nočejo dati nnbene izjave \ interesu nadaljnje preiskavo- Dnevne vesti Božična številka „Večernika* I Dr. Vidmarjeva šahovska simultanka. bo ležala po kavarnah, gostilnah, drugih ^ubl^ki §ah°.™ki kIub je. otv™\ Z™T iavnih lokalih in nri naročnikih ort sohot« sko sezono z Vidmarjevo simultanko, ki javnih lokalih in pri naročnikih od sobote popoldne do torka popoldne, torej 3 dni. Zato bodo imeli OGLASI V TEJ ŠTEVIL-Ki največji uspeh, zlasti tudi še, ker bo izšla v večji nakladi. Zato oglašajte v tej številki! Oglasi se sprejemajo do petka ob 1 8. uri in v soboto samo še do 8.30! Ne pozabite! Ne zamudite! HIŠNI POSESTNIKI IN ODDAJALCI SOB! Vsak dan se oglašajo v upravi »V e-e e r n i k a« v »Go s p o s k i u 1 i c i 11 nešteti interesenti, ki nas sprašujejo, če imamo naslove praznih stanovanj in sob. Ker pa oglašajo prazna stanovanja in sobe v našem listu le redki hišni posestniki in oddajalci sob, jim žal ne moremo vedno postreči, zlasti pa ne z zadostno izbero! Na drugi strani pa vemo, da je vedno več stanovanj in sob praznih po več tednov in celo mesecev. Izguba je hi dvojna, za lastnike in najemnike. Vse to se da odpraviti takoj, če hišni lastniki in oddajalci sob takoj javijo svoja stanovanja odnosno sobe v naših »Malih oglasi h«, ki so najcenejši. Oglaševanje v edinem mariborskem slovenskem dnevniku mora imeti največji uspeh, ker oni, ki iščejo stanovanja in sobe, so do malih izjem le Slovenci! se je pričela v torek zvečer ob 30. uri in je trajala do 5. ure zjutraj. Dr. Vidmar je igral proti 42 šahistom in je po dolgem in trdem boju dobil 28 partij, 9 remiziral, 5 pa izgubil. Velemojster je prve poteze igral nenavadno hitro, razmeroma še hitreje kakor svetovni prvak dr. Aljehin. Za simultanko je bilo zlasti v šahovskih krogih veliko zanimanje. Iz zdravniške službe. Banovinski zdrav Pik dr. Novoselski, ki je imel svoj sedež pri Sv. Marjeti niže Ptuja, je razrešen svoje službe kot šef zdravnik zdravstvene občine Muretinci. Del območja je prevzel začasno banovinski zdravnik dr. Štuhec v Ptuju. Iz profesorske službe. Za honorarnega suplenta na realni gimnaziji v Ptuju je imenovan Anton Ingolič; suplentka real-Mariboru Ružena Šker Žive krape dobro izprane brez blatnega okusa iiuke, fogoše in molfe, kakor sveie sardine, ruse itd. nud veletrgovina rib, sira, salam E. /CHWAB Gregorčičeva ulica 14 Kakšen namen naj ima ponemčevanje slovenskih imen? Že dalje časa opažamo v zagrebškem »Morgenblattu«, da dosledno predeluje (s kakršnim namenom?!) slovenska poštena imena v škandalozne nemške oziroma nemškutarske spakedranke. V poročilu o zadnji mariborski nogometni tekmi čitamo imenske spačke, kakor na pr.: Barlowitsch (Bar-lovič), Futschkar (Fučkar), itd, dasi jih sami vedno pišejo slovensko. Pa tudi v ostalih poročilih se slovenska imena dosledno potujčujejo oziroma kvarijo. Naj list že vendar enkrat spoštuje naš državni jezik in imena jugoslovanskih državljanov! Pazite na snago mesta. Mestna občina razglaša: Da se prepreči prašenje cest ob suhem vremenu tudi pozimi, je uvedla [ mestna občina čiščenje ulic v notranjem delu mesta v jutranjem času, in sicer ta- nc gimnazije v xuanuui u oivct* **viw mvem * juviuujviu cucuj m oi^bi i«- Ijcva je podala ostavko na državno služ- ko. da je pometanje do 7. ure končano. V bo; v višjo položajno, skupino pa je na- poštev pTide oni del mesta, ki leži med predoval Albin Mali, suplent realne gim- Stolno, Gledališko in Kopališko ulico ter nazije v Murski Soboti. | Glavnim trgom in Gregorčičevo ulico. Iz carinske službe. Pri tukajšnji cari- H,šni Posestniki oziroma njih namestniki narnici so napredovali za carinske kontrolorje cariniki: Vukašin Radulovič, se pozivajo, da skrbe za snago na hodnikih in pešpotih pred svojim posestvom v Stevo Živkovič, Dujo Kovačevič in Der- ?avedenem deIu mesla ter skrbe za či-viš Kahvedžič; za carinika pomožni ca-'š2enje’ ko P°neha cestni promet, in sicer riniki Boris Verstovšek; za pomožne ca- do. PoI”oči-.v ostalem delu mesta seino-rinike uradniški pripravniki: Anton Ha- ra^° očistiti trotoarji in pešpota do naj-raer, Marjan Brozovič, Mihajlo Silič in kesneie 7- ure- Smeti s trotoarjev in peš-Zija Biščevič. potov se morajo spraviti v smetišnice dotičnih hiš, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine. Trgovci, obrtniki, gostilni Koroški pevci pridejo k nam. Po zadnjih vesteh iz Celovca pridejo koroški ^°aprtme. t rgovci, obrtniki, gostilni-pevci v Slovenijo v sredi januarja. Na-1 J’ kavarnarji m drugi se opozarjajo, da Stopili bodo no vseh k™;ih Upr er, hm i £°nm poziv tudi za čiščenje njiho Novi zakladi črnega diamanta v Medmurju. Pred kratkim so pričeli kopati premog v Jurovčaku in Gradiščaku na področju občine Sv. Martin ob Muri. Le žišča premoga so pod njivami tamkajšnjih kmetov. Osnovala se je zaenkrat ožja družba, ki izkoplje do dva vagona na dan. Trenutno je zaposlenih pri vseh delih v premogokopu 50 delavcev. Kvaliteta premoga je dobra in ima okrog 5500 kalorij. Najdišče je v zvezi z znanimi revirji v Peklenici in Presiki. Lahkoverna Tončka. Pri postavni Tončki, ki služi za kuharico pri nekem mariborskem zdravniku, se je 12. t. m. okrog 16. ure oglasil mlajši moški prL kupljive zunanjosti in precej sigurnega nastopa ter se zapletel z njo v daljši pogovor. Povedal ji je, da je poštni uslužbenec Josip Štern in da je celo hišni posestnik, ki ima svojo hišico v Smetanovi ulici. Njegove možate besede so šle Tončki do srca, in ko sta spregovorila še o ljubezni, se je Tončkino srce vnelo. Ob slovesu ji je šepnil na uho, da jo bo poročil še pred Božičem. Vsa srečna je Tončka sanjala, kako bo, ko bo poro čena gospa. Dovolila mu je, da je prihajal k njej po večkrat na dan. Tako se je ženin oglasil tudi 15. decembra zjutraj s prošnjo, naj mu posodi 900 Din, ker mora plačati davek za hišo. Tončka je uslišala njegovo prošnjo in mu izročila denar. Ko pa ženina nekaj dni nato ni bilo na spregled, je Tončka odšla v Smetanovo ulico, da bi ga obiskala. Ker ni našla nikjer njegove hiše, se je podala na pošto, kjer so ji povedali, da Josipa Šterna ne poznajo in da tudi ni pri njih usluž ben. Vsa zbegana je odšla Tončka na policijo in povedala svojo zgodbo. Davi okrog 8. ure pa se je nepričakovano po javil pri Tončki ženin Josip Štern. Ton čko je pogrelo in je takoj poklicala straž-( nika, ki je ženina aretiral in odgnal. Na policiji so spoznali v njem 211etnega brezposelnega pomožnega delavca Josi ! pa Stumfa iz Rač. Pri zaslišanju je pri-znal svoje dejanje, izgovarjal pa se je, da je že delj časa brez posla in da si je skušal na ta način zboljšati svoje življenje, ker je slišal, da se pri kuharicah še danes dobro živi. Policija bo prefriganega ženina izročila sodišču. Cirkus »Algabomo« pride! Filmske veličine, najrazličnejše zverine, prizori napete vsebine! Akrobati in atleti, kar najboljših je na sveti, žonglerji in kozerji, afrikanski ljudožeri. Kdor kovača le premore, se zabaval bo do zore. »Algabomo« slavnoznan, samo enkrat pride k nam_________ na Silvestrovo v »Unionu«! stopili bodo po vseh krajih, kjer so biii1 najavljeni, torej tudi v Mariboru. Božične počitnice na vseh srednjih, vih trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trgovinami in loka- ,, . ... m b» se morajo pri prevažanju blaga do do- f a 56 P.rif°i vrženem delu takoj očistiti. Branjevcem, v soboto 24. t. m. m trajajo do vključno ki prodajajo blago na javnih prostorih, 10. januarja 1933. Občni zbor mariborskega aerokluba. V ponedeljek zvečer je bil v klubovih prostorih v Grajski ulici občni zbor mariborskega aerokluba, na katerem so podali funkcionarji svoja poročila. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika upokojeni gimnazijski ravnatelj g. dr. Tominšek. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 22. t. m. ob 19. uri predava gosp. dr. Josip Vrtovec, vodja Zdravstvenega doma v Mariboru, o temi »Koze in cepljenje« s filmom. Zadruga brivcev v Mariboru naznanja, da bodo brivnice in česalni saloni za božične in novoletne praznike odprti: v četrtek 22. t. m. kakor običajno s podaljšanjem do 20. ure; v petek 23. t. m. do 20. ure brez opoldanskega odmora; v soboto 24. t. m. kakor vsako soboto do 21. ure; na Božič ves dan zaprte; na Štefanovo od pol 8. do 12. ure odprte; na Silvestrovo 31. tm. kakor vsako soboto od pol 8. do 21. ure brez opoldanskega odmora. Na Novega leta dan pa bodo ves dan zaprte. Letošnja zima, o kateri so mnogi pre-rokavali, da bo nenavadno ostra, je nasprotno zelo muhasta. Pri nas srno dobili prvi sneg razmeroma pozno, ki je pa tudi naglo izginil. Drugod imajo nasprotno nenavadno toplo. Na jugu Evrope je pravo pravcato pomladansko vreme, isto tako na Irskem in Angleškem. Huda pa je prepovedano odmetavati papir in druge odpadke. Izlivanje nečistih tekočin in druge nesnage na javne ceste in prostore ali v cestne kanalske odprtine je strogo prepovedano. Prepovedano je tudi vsako iztepavanje cunj in preprog z oken na cesto, kakor tudi izobešanje posteljnine skozi okna. Mestno županstvo ponovno poziva prebivalstvo mesta, naj pazi na snago in ne meče raznih odpadkov na cestišča, trotoarje in pešpota. Prestopki se kaznujejo v smislu cestno-pro-metnega in čistilnega reda za mesto Maribor. Svinjska kuga. V obeh mariborskih o-krajih se je pojavila v osmih vaseh svinjska kuga. Oblasti so storile energične korake, da jo omejijo in zatro. Do na-daljnega so tudi prejjovedani sejmi za prašiče v Mariboru. Tri vagone drv je razdelila mariborska Pomožna akcija že doslej med najpotrebnejše in najsiromašnejše meščane, Vsak siromak dobi kubičen meter drv. Zahvala. Ob priliki razvitja zastave vojnih invalidov so darovali za najrevnejše vojne žrtve: knezoškof dr. Karlin 50 Din, general Maister 40 Din in Josip Baumeister 25 Din. Krajevni odbor Združenja invalidov se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje! V beograjskih kavarnah in gostilnah ne sme biti po novi odredbi mestne občine beograjske zaposleno več žensko o-sebje. Kavarnar ali gostilničar, ki hoče Iti Narodno gledalijže Repertoar. Sreda, 21. decembra. Zaprto Četrtek, 22. decembra: Zaprto Petek, 23. decembra: Zaprto. (Generalka za »Belega konjička«). Sobota, 24. decembra: Zaprto. Nedelja, 25. decembra ob 15. uri: »Celjski grofje«. Znižane cene. — Ob 20. uri! »Pri belem konjičku«. Premiera. Povi* šane cene. Izven. Ponedeljek, 26. decembra ob 15. M' »Boccaecio«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Pri belem konjičku«. Povišan® cene. Izven. Božični repertoar mariborskega gleda-lišča. Največje zanimanje je za BenatzkV’ jevo revijsko opereto »Pri belem konjič* ku«, ki bo njena premiera v nedeljo, 2» t. m. ob 20. uri, repriza pa na Štefanovo zvečer. Radi velikih stroškov, ki so nastali z uprizoritvijo tega dela (nastopi o* gromen ansambl okrog 80 ljudi, nabavil' so se novi kostumi in nove dekoracije)-veljajo oba večera povišane glasbene cene. Bloki n e veljajo. — Kot popoldanska predstava se ponovi na prvi praznik Kreftova zgodovinska drama »Celjski grofje«, ki vedno znova privablja občinstvo, na drugi praznik pa se poje ob 15. uri Suppejeva klasična opereta »Boccaecio«. Obe popoldanski predstavi bosta?® znižanih cenah. Pri pomanjkanju teka, kislem vzpek* vanju, slabem želodcu, leni prebavi, čf®” vesnem zagatenju, napihnjenosti, motnP presnavljanja, oprišču srbečici, osvoboa' naravna »Franz Josefova« voda telo vs®” nabranih strupov gnilobe. Že stari mojsk' vede o zdravilnih sredstvih so priznal da se »Franz Josefova« voda obnese k®' povsem zanesljivo sredstvo za iztrebil'6' nje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in sPe' cerijskih trgovinah. ker si lahko nabavijo gotove obleke, vsako vrstne plašče in hubertuse za dame In gospode proti nakaznici »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru« ANTON MACUN manufakturna in konfekcijska trgovina v Mariboru, Gosposka ulica 8—10. — Smučarske obleke v rjavi in modri barvi. 4155 t . . _ .............aii gostilničar, ki noce je letos zima v Peverm Ameriki, kjer po- imeti natakarice, mora imeti za to pošteno zmrzujejo že sedaj. Vebno dovoljenj Posledice hazardne igre. K naši pone deljski notici smo doznaii, da radi pone verbe aretirani Alojzij Vollsituber ni bil šofer pri firmi Wbgerer, temveč razpro-dajalec. Šoferji podjetja niso z zadevo v nikakršni zvezi. Aretacije. Sinoči jc policija aretirala dve mladenki, Marico in Barbaro, ki sta bili pred kratkim izgnani iz mesta, pa sta se sedaj za praznike zopet vrnili. Ukradena veriga. Davi se je zglasil na policiji hlapec Alojzij Klemenčič, zaposlen pri prevozniku Veleju in prijavil, da mu je včeraj popoldne nekdo odnesel z voza v Kraljeviča Marka ulici 3 metre dolgo verigo, vredno 150 Din. Bolgarski komitaši mečejo bombe. V torek zvečer so ljcznanci vrgli v smeri proti vojašnici v Zaječarju, ki stoji izven mesta, 14 ročnih bomb, od katerih jih je dvanajst eksplodiralo. Eksplozije niso povzročile nikakšne škode, pač pa so vzbudile precejšnje razburjenje in ogorčenje med prebivalstvom. Varnostne oblasti so šle takoj na delo in izsledile pot za storilci, ki vodi proti bolgarski meji. Veliko zalogo bomb so našli te dni na Gornjem Štajerskem. Ni pa še ugotovljeno ali je bila zaloga last socialistov ali 'tleinrvvehrovcev. Naši mladini. Priliko, kakršne ne W nikdar več, nudi vsakomur podružnic® Učiteljske knjigarne v Mariboru, Tyrš«-va ul. 44. (poprej Gornja Gosposka), jj* na prav lahek način izpopolni svojo krti'2 nico. Ce pa lastne knjižnice še nima,i111? sedaj najlepšo priliko, da si jo naba^j Upoštevajoč težke današnje razmere, .,e sklenila Učiteljska knjigarna znižati J3 3ožič (do vključno 15. februarja 1933)« cene za 50 do 70 odstotkov zbirkam svojih mladinskih knjig. Tako si lahko mal denar naročite 35 krasnih zbirk, 10 prinesejo mnogo veselja in koristi. Pr®' čitajte tudi oglas v inseratnem delu našnjega »Večernika«. Prikimala je starka zima na novah čevlje »Tempo« ima Maribor, Slovenska ul. 18. Celje, Dečkov trg 4. Sveže morske ribe, velika izbira, ** dobijo v četrtek, petek in soboto n* Glavnem trgu, stojnica Povodnik! Smučar! Če hočeš prijetno voziti, i®10' raš pri Šport Rogliču kupiti! Svengalliev še enkratni nastop. — Razdelit*’ nagiad najboljšim medijem v četne' v Veliki kavarni Zavod šolskih sester se mariborske®1.3 prebivalstvu najlepše zahvaljuje za P1?' spevke k božičnici v prid revnih učenk Naj dobri Bog plemenitim dobrotnike1® tisočero povrne vsak, tudi najmanjši dar-Sestre, ki so zbirale, so povsodi opazovale dobrohotno naklonjenost in dobroti-1 vost. S prisrčno željo, da bi ljubi Bog 'z' kazane dobrote poplačal s posebnim b?" žičnim veseljem, prosimo za vse ob'10 sreče in blagoslova v novem letu. Grajska klet danes zvečer sveže ntor ske ribe, primorske specialitete: scamP’ risotto, brodetto s polento, bakalar. ReC' o oblačno, alo še nadalje *, megleno in hladno vreme t jaio se nadalje. Včeraj je v Zagrebu zevalo, po drugih krajih naše državo P je oblačno in megleno. Davi je kazal plomer v Mariboru 1.6 stopinj P0® _ni ’ tlakomer pa pri 13.9 stopinjah 750.5, dudran na ničlo 748.8. Vlaga je 90; vre me je tiho, megleno in oblačno. Pred gradnjo lesenih domov AKCIJA za GRADNJO LESENIH HIŠIC LEPO NAPREDUJE. - DOLOČITEV PARCEL. _ URADNI PREDLOG MESTNEGA GRADBENEGA URADDA* Akcija za gradnjo lesenih hiš, je naletela tudi v Mariboru na veliko zanimale. Ne zaostaja prav nič za ljubljansko jn zagrebško, čeprav stoji tam že več takih domov. Dozorela bo pri nas šele na Pomlad in bodo interesenti imeli čez zimo dovolj časa, da temeljito preštudirajo načrte in proračune. Odbor, ki je bil izmoljen na zadnjem sestanku v Narodnem domu, je pridno na delu in bo preskrbel zanimancem dovolj, ugodnih ponudb. Ba-vi Pa se tudi g vprašanjem, kje najti povodne kredite za take,- ki nimajo dovolj lastnega kapitala. Upati je .torej, da bo fobij Maribor prihodnje leto večje šte- frl belem konitkii: a« oba boilčn« prainika »UdallUu Dlo ličnih lesenih hišic, ki bodo dale pasi periferiji povsem novo lice. ‘ Veliko zanimanje za to akcijo je pokazal tudi mestni gradbeni urad, ki je v j-adnjem času izdelal uradni predlog, kje bi se smele graditi take lesene hiše. O tem predlogu bo razpravljal občinski svet že na četrtkovi seji. Povpraševanje po parcelah, na katerih *e smejo graditi lesene stanovanjske hi-Se,'ie v zadnjem času v Mariboru zelo Naraslo. Kje se bodo smele graditi, bo tečno ugotovljeno v gradbenem pravil-dlku, ki pa bo gotov skupno z regulacijskim načrtom šele čez dve leti, oziroma skupno z okolierr čez ■ šest let. V princi« &u dovoljuje sicer že. gradbeni zakon padnjo; lesenih stanovanjskih hiš, toda te po predpisih gradbenega pravilnika po krajevnih razmerah; Da pa se omogoči kradnjn lesenih luš, ki. utegne omiliti današnjo stanovanjsko mizertjo, katere ne fo še tako kmalu konec, meni mestni gradbeni urad, da se dovoli v nekaterih teicah že sedaj. Gradbeni urad meni tu-da bi bilo potrebno pri teni razločevati več. načinov gradnje lesenih domov, jn sicer: hiše z majhno tločrtno ploskvijo, z nizkimi nadstropnimi višinami, brez kleti, tla pritličja vsaj 30 centimetrov nad cestno višino itd. ter hiše, pri katerih so vse mere enake meram zidanih hiš, le da so nosilne zunanje stene lesene. Pri enonadstropnih lesenih 'stanovanjskih hišah pa bi tudi bilo potrebno ločiti: hiše z lesenim pritličjem in lesenim nadstropjem. Pri vsakem predloženem načrtu bi se posebej ugotovilo, če je zgradba primerna za določeno parcelo, in bi se predpisal gotov način gradnje z ozirom na trdnost in nosilnost konstrukcije ter propustnost toplote in zvoka. Mestni gradbeni urad predlaga zato, naj se dovoli v gornjem smislu in v principu gradnja lesenih hiš v teh-Ie ulicah: Hiše z majhno tločrtno ploskvijo v Mejni in sosednih ulicah, v Pregljevi, 1 v RledaliiSu Korytkovi, Endlichorjevi, Beograjski, Dalmatinovi, Parmovi in Celjski ulici, Hiše z lesenim pritličjem In nadstropjem na Schmidererjevem posestvu pod Koroško cesto, v Vinarski ulici, na Radvanjski cesti, v Koseskega ulici, v Bolfenko-vi, Aljaževi, Markovi, Metelkovi in Ljub-njanski ulici. Hiše z zidanim pritličjem In lesenim nadstropjem v vseh ulicah s predpisano ločeno enonadstropno zazidavo, na pr.: v meljskem predmestju, v Tomšičevi in sosednjih ulicaji, v Kovo-ščevi in sosednjih ulicah, V severozahodnem delu koroškega predmestja, v Magdalepski ulici in na Betnavski cesti. Izvzete naj bi bile le nekatere glavnejše ulice, v katerih se morajo graditi samo zidane hiše, kakor Vrbanova do Turnerjeve, Turnerjeva, Samostanska, .jadranska, Fochova, Stritarjeva, Reiserjevo posestvo pri Magdalenskejn parku in druge. V sklenjenem sistemu pa se naj. bi ne dovolilo graditi lesenih hiš. Tak je torej uradni predlog, Končno besedo pa bo izrekel občinski svet. Majhna slika iz sodobne Moskve Izpoved dveh Rusinj na obmejnem komisariatu. Te dni je imel tukajšnji obmejni poli-fojski komisarijat na glavnem kolodvoru 'teč nenavadnih gostov, ki jih življenjska fo°da kaj redko 'privede v naše obmejno teesto. Iz Avstrije sta bili pripeljani z °sebnini vlakom ilašt državljanki, ki sta ta 'cm še vedno kakor..,« Meri h si ljubosumna. ,?> »Za Boga, Tita, ne kvasi mi neumnosti. Jaz nimam tvoje sentimentalnosti in nisem bila še nikoli ljubosumna. A vendar, danes sem razdražena kakor tigrlnja, mogla bi grizti... vse hi premetala po tej sivi, suhoparni pisarni. To ti je življenje za temi dolgočasnimi stenami. Kakor da ni pripravnejšega posla ža mlado dekle, kot je pisarjja. Ta stroj in to klopotanje po njem od jutra do večera ... da mi zveni še v postelji, ko zvečer zapiram trudne veke: klop-klop... klip-klip... top... trn- — uh, 'to ti je godba, živce mi bo razjedla. Dolgo ne bom vzdržala več...« Jelo je prihajati .še/ drugo uradniško osebje in Meri se je vzravnala ip ročno skrila robček. Tudi Tita. je sedla na svoje mesto in jela listati po spisih. Delo se je pričelo in pelo svoja običajno pesem. Na vratih sosednje sobe se'-je prikazal šef.. Tita je kdaj pa. kdaj kradoma pogte-dala k Meri. Spretno je bila skrila svojo pravkaršnjo žalost in vzravnano .sedela pred pisalnim strojem. Drobni prstki so ii igraje brzeli od tipke do tipke, fin o-brazek je sklanjala pred akt in se zdela vsa zaglobljena v delo. Tita je bila radovedna. Meri še ni, nikoli jokate pred drugimi. Bili so sicer trenotki, ko ji je grenkost preplavila srce, a ti so bili redki in tako skriti, daje komaj Tita vedela zanje. A danes se je Meri jokala v pisarni. Tita je z nestrpnostjo opazovala kazalec na pisarniški uri. ki se je vlekel s polžjo počasnostjo. Ure so potekale v neskončnost in dopoldne se je zdel Titi dolg ko še nikoli. Razmislila se je sredi dela. Meri je poznala še izza šolskih klopi. Nemirno, avanturic/eljno dekletce. V šoli so. jo imeli profesorji radi, dasi ni bila najboij-ša učenka. Pri vsej bistrosti je bila včasih nekoliko lepa. Sicer pa se je z vso pridnostjo in vnemo lotila nečesa, dokler te je stvar zanimala. Čim je bilo zanimanje končano, je bila za Meri tudi stvai končana. Ko sta pozneje dobili mesti pri istem podjetju, je bila Meri zopet prva, ki sije pridobila šefovo naklonjenost. Tita se je trudila, da bi si priboril vsaj trohico tega, kar je Meri imela kot samo po sebi umljivo. Meri pa je končno prevzel praktični duh. Zaželela si je — moža. Fantov, ki so ji dvorili, je imela sicer na izbero, ali Meri je vedela, da z njimi ne more ra-, Čunati. Hotela je pravega, resnega ženina, ki bo mislil na poroko. No, njej. ka- teri so še srca odpirala, kjer niti ni trkala, to ni bilo. tako silno težko, 2e po nekaj tednih je posepetala Titi med u-radnimi urami: »Ga že imam. Pravega ženina, ki misli na poroko!« In ko ji ga je lepega dne nato predstavila na pro« menadi, se je Tita zopet ni mogla dovolj načuditi. Merin ženin jc bil mlad, eleganten, ^dasi ne posebno lep, imel je dobro službo in Meri je utegnila postati z njegovim imenom prava dama. Vse toie šlo tako po sreči, da Titu že ni več dvomila o Meriui srečni zvezdi. Tita je opazite, da si Meri pravkar natika čepico ju oblači plašč. Kazalec , na uri je bil istočasno zdrknil nn dvanajst. Sele tik pred gostilnico, kjer sta običajno obedovali,. jo je. dobila Tita. • »Kako si vendar nagla, Meri! A zdaj poveš, kaj je danes s teboj!« Stopili sta v malo. posebno sobico, kjer ie bilo pogrnjeno samo za njiju. Med srebanjem juhe je nalahno pričela Meri: »Ne vem če se še spomniš, Tita. na to, ko sva pred mesecem sedeli tukajle in sem te, prebirale dnevnik, opozorila na mičen oglas ,skromne vijolice’, ki je iskal znanja z značajnim gospodam v svr-ho dopisovanja in eventualne oozneišt ženitve, .(.Konce miril Našim staršem v preudarek KAKŠNE IGRAČE NAŠI DECI ZA BOŽIC? Kriza, ki je globoko zajela žepe roditeljev, lx> nedvomno vplivala tudi na božične darove naše dece. Božiček bo v škripcih! Pa ima svet toliko lepih reči tam v Gosposki ulici za Šipami! Večer za večerom se gnetejo fantiči in dekliči okoli igračk, pišejo pisma in prosijo... Prav nič skromne niso želje tega in onega: električni vlak, puško (kajpak, na kroglo!), smučke, otroški voziček itd. Vsekakor: težka izbira in še — kriza povrh! Resni časi zahtevajo, da so darila koristna. Od tega strogega ukaza so navadno izvzeti samo otroci. O izpolnitvi želj v neomejeni meri dandanes seveda ne more biti govora. Zato pa je praviina izbira zlasti igrače zelo važna zadeva! Božič brez igrač! — to pa niti siroma-čku ne gre v glavo! Igrače so danes problem, ki ga raziskujejo vsi mladinoslovci. Docela na čistem so si, da za otroka ni primerna vsaka ropotija, ki jo prodajajo in kričavo ponujajo po izložbah. Igrače namreč nimajo namena otroka trenutno razveseliti ali nekoliko zaposliti! Glavni namen igrač je mnogo globlji: z dejstvova-njem se naj razvija duševnost otrokova! Povsem jasno je, da moramo dobro poznati vse otrokovo dejanje in nehanje. Nikakor ni primerno ugoditi vsaki otrokovi želji. Saj dobro vemo, kako se pri otroku mišljenje izpreminja. Prav tako tudi želje: če sliši ali vidi konjička, hoče tega, če kdo pripoveduje o avtomobilu, si želi edino avto; pri izložbah bo izrazil zopet povsem druge želje. Skratka: igrače morajo biti prilagodene otrokovemu duševnemu razvoju, ne pa trenutni želji! Ta razvoj pa je treba poznati! V predšolski dobi (otroški vrtec) živi otrok v svetu iluzije. Fantazija žari v najpestrejših barvah. Otrok se zadovolji z enostavnimi igračkami, ki jim — če je treba sam vdihne življenje. V šolski dobi kaže deca živo in stvarno razumevanje za predmete. Igrače morajo imeti nek smoter, zlasti v dobi nad 10. letom, ko je otrok dovzeten že za reševanje pro blemov. Torej povsem ločeni interesi! V večjih mestih so v trgovinah z igračami nameščeni strokovnjaki, ki znajo presoditi na podlagi posebnih vpra Sanj duševno stanje otroka. Ni namreč dovolj, če poveš starost otroka. Prodajalec mora vedeti, predno priporoča to in ono, s čim se sedaj rad igra, za kaj kaže zanimanje, ljubi družbo ali je edinec itd. Če je 61etai deček živahen in zdrav, mu malhen mehanični auto ne bo zadostoval, ker ga bo iz radovednosti prav gotovo še tisti dan razstavil in — pokvaril mehanizem. Fantazija si išče prosto pot! Za takega dečka je primerna le igrača, ki se da razdreti in zopet sestaviti, skratka: spremeniti. Sam sem videl, kakšno veselje je izzval pri dietnem otroku tricikel. Navdušenje brezprimerno. In kakšne spremembe je kolo doživelo! Aeroplan (na vsaki strani deščica), avto, elektromotor itd. Vsak dan je »stroj« doživel nove montaže«: električno svetiljko, propeler, zavore, motor i. dr. Otrok je stalno zaposlen, predmet mu nudi dovolj novih pobud; pri tem samostojnem udejstvovanju in razglabljanju se duševno dobro razvija in je — STečen. Za dečke vseh starosti so zelo priporočljive stavbenice za sestavljanje zgradb ali strojev. Če so stroji resnično gibljivi, tem bolje! Ne smemo pa otroka, siliti, da dela in sestavlja po predlogah, če mu duševno obzorje tega še ne pripušča. Deklicam primerne so »punčke«, ki so gibljive in se dado oblačiti z oblačili, ki jih deca sama napravi. Tudi stanovanja . s premakljivim pohištvom, kuhinje itd. so priljubljene. Zelo rada ima deca lutke, ki se dado s prsti ali na nitkah premikati in z njimi igrati. Deca si v tem primeru navadno sama izmišlja prizorčke, kar je velike vrednosti za pravilen razvoj. Zelo rada ima tudi zbiralne albume, bodisi za slike (»Mirim«), bodisi za znamke. So poceni in izredno širijo zemljepisno obzorje. Razne družabne igre: šah, domino, »Ne huduj se!« i.dr. morajo biti otrokovi dobi primerne, ker bi s prezgodnjim vsiljevanjem več škodovale kot koristile. Važna je torej p r a-vilna izbira! Ako se končno pridruži božičnim darilom še mikavna mladinska knjiga, ki jih imamo danes že lepo število, potem bo božič naših otrok vzlic vsej skromnosti še vedno srečen in vesel. Im tode-ci iz srca želimo! —c. Šport Zimski šport na območju Mariborske zimsko športne podzveze se mora osamosvojiti! Nedavno je Jugoslovanska zimsko športna zveza, ki ima sedež v Ljubljani, objavila svoj program. Porazno je vplivalo pri nas dejstvo, da se ves program Izvede samo na teritoriju gorenjske, ljubljanske in zagrebške podzveze, dočim še mariborska podzveza, ki bi v tem oziru morala biti vsaj enakopravna z drugimi podzvezami, sploh ni upošteva-a. To so ugotovile celo zagrebške »Novosti« in je potem vsakdo pričakoval, da bo zveza skušala krivico mariborski zimskošportni podzvezi popraviti ali vsaj na katerikoli način ublažiti. Prva taka prilika se jc nudila zvezi pred kratkim, ko je določevala, katere tekme pridejo v poštev za pridobitev novouvedenega zvezinega znaka. Toda čujte in strmite: med tekmami, pri katerih si lahko smučar pridobi zvezin znak, Ul niti ene, ki bi se prirejala na teritoriju VIZSP. Če si hoče Mariborčan, Mežičan, Celjan ali Ptujčan pridobiti ta znak, se mora podati na Gorenjsko ali v — Gorski kotar (Hrvatsko primorje). Na zvezinem občnem zboru je bilo ugotovljeno, da MZSP od vseh podzvez najbolj točno plačuje zvezi svoje denarne obveznosti; o mariborskih tekmah so bili listi in strokovnjaki soglasnega mnenja, da so najbolje organizirane, tako kakor nikjer drugje v dTžavi; zimski šport se je na teritoriju-MZSP-e v zad-niem času kvalitativno in kvantitativno tako razvil, kakor v nobeni drugi podzvezi: tereni na Pohorju (dolge proge), Rimskem vrelcu (slalom, smuk, skoki), na Peci (smuk) ter drugje v območju MZSP-e daleč prekašajo marsikatere terene, na katerih se bo izvajal del zvezinega programa. In sprejemne možnosti: ali so številne pohorske zimskošportne postojanke prte majhne za kako zvezino prireditev, ali je Senjorjev dom nevreden večjega po-seta? Ali Rimski vrelec, kjer je samo v Sokolstvo Enoten telovadni razpored za Slovansko Sokolstvo. Na zadnji seji načelni-štva vseslovanske sokolske zveze, ki je bila v Pragi, so sklenili izdelati za vse Sokolske skupine, ki so včlanjene v vseslovanski sokolski zvezi, enoten telovadni razpored. Tako so bili pokrenjeni prvi koraki za enotno fizično vzgojo v vsem slovanskem Sokolstvu. Armada češkoslovaškega Sokolstva šteje po zadnjih statističnih podatkih okroglo 700.000 članov. Od leta 1930. je članstvo naraslo za okroglo 40.000. Iz poljskega Sokolstva. Uprava poljske sokolske zveze je sklenila prirediti pokrajinski zlet malopoljske župe v Lvovu. Vsesokolski zlet pa bo leta 1935. v Varšavi. Predavanja o dr. Miroslavu Tyršu. Na praški univerzi predava v zimskem semestru docent dr. J. Klima o vzgojnem delu dr. Miroslava Tyrša. Vseučiliški profesorji: dr. Bimbaum, dr. Pekar in dr. ing. Andrle, ki so predavali na svečanih proslavah praških visokih šol, so izdali sedaj svoja predavanja v posebni knjigi, da so na ta način pristopna najširši javnosti. Naš sokolski tisk bo priobčil ta predavanja v prevodu. Vzorno taborenje zvezinega prosvetnega odbora na Bledu. Prosvetni odbor je organiziral za prihodnje leto v mesecu juliju vzorno taborenje na Bledu. Taborilo bo okrog 150 Sokolov s področja župe Novi Sad in bo taborenje tudi fil-mano. Tridesetletnica Sokolskega društva v Varaždinu. Sokolsko društvo v Varaždinu je proslavilo ta svoj jubilej kar naj-svečanejše. Ob tej priliki je društvo razvilo prapor, ki ga je poklonil naš kralj. Armada jugoslovanskega Sokolstva šteje po zadnji statistiki 264.407 članov, V zadnjem letu je naraslo število član- stva za 34.000 in se bo število še povečalo, ker niso poslale še vse edinice svojih statističnih podatkov. Od števila 264.407 odpade na člane 125.267, na članice 22.719, na moški naraščaj 20.045, na ženski naraščaj 9.652, na moško de-co 47.968, na žensko deco pa 86.724. Jugoslovansko Sokolstvo je razdeljeno na 25 žup, ki štejejo 1835 društev. Sokolskih domov je v naši državi 139, v gradnji jih je 30, 239 društev pa ima svoja letna telovadišča. Po številu članstva je najmočnejša župa v Novem Sadu; ujej sledijo osiješka, bečkerečka, mariborska, zagrebška, beograjska in ljubljanska. Stednja Pri Sokolstvu. Pokret za šted njo je zajel ves kulturni svet in ima svoje početke tudi že v naši državi ter deloma pri Sokolstvu. Zvezin prosvetni odbor je sklenil, posvetiti pokretu šted nje vso pažnjo in bo v najkrajšem času izvedel tudi že organizacijo. Treznost in Sokolstvo. Zvezin prosvetni odbor je pokrenil akcijo treznosti pri Sokolstvu. Do tega ga je pripravilo opravičeno naziranje, da je treznost pr vi pogoj za napredek našega naroda in države. Prosvetni odbor bo izdelal program, ki bo propagandnega značaja. V aprilu prihodnjega leta namerava organizirati dan treznosti pri vseh sokolskih edinicah. Sokolska predavanja v beograjskem radiu. Zimski ciklus sokolskih predavan se prične 23. t. m. in bo trajal do 17 marca prihodnjega leta. Predavanja bodo vsak petek od pol 20. do 20. ure. Sestanek prosvetarjev slovanskega Sokolstva. Na iniciativo ČOS je sklenil zvezin prosvetni odbor sklicati o priliki zbora župnih prosvetarjev v Beogradu sestanek prosvetarjev Zveze slovanskega Sokolstva. pensionu prostora za preko sto ljudi, v zvezi z Kotljami, Guštanjem in okolico ne predstavlja možnosti za organizacuo največje mednarodne tekme? In kraj* Mežica, Žerjav, Črna? Kakor da bi b';1 to nepotrebni priveski v seriji naiodhc* nejših zimskošportnih krajev! Dejstva so: 1. da so pogoji za zvezlr prireditve v območju mariborske P°“* zveze odličnejši, kakor marsikje, kjer s® Izvaja zvezin program, 2. da so bile Prl* reditve v območju naše podzveze vedo® sijajno organizirane In so dosegle pono£ no pohvalo same zveze, 3. da se je MZSr ponovno potegovala za zvezine prir®* ditve, 4. da zveza že od svojega do danes obljublja naši podzvezi izved* bo svojega programa za državno prven* stveno tekmovanje, 5. da se je zvez®0 krivično preziranje MZSP-e že ponovno kritiziralo od vseh strani, celo s strani zagrebških listov, 6. da zveza kljub vse® tem številnim kritikam svoje zadevne taktike ne spremeni in — kakor vse kaže — tudi v bodoče ne misli spremeni«' Pri teh ugotovitvah vedno bolj spoznavamo, da se tudi v najvišji zimsko* športni forum vsiljujejo razmere, kako® šnih smo žal navajeni v drugih šport®*1 panogah. Da pa to ubija voljo it s k red* kim resnim zimskošportnim delavcem j® ovira nemoteni razvoj zimskega spor® v naši podzvezi, je gotovo. Iz vsega tega je pri danih razmer®1 možen samo en izhod: zimski spori v območju naše podzveze se mora osam0* svoji ti! Trditev, da je premalo delavcev* ne drži. Delokrog v primeru osamosvo* jitve ne bo presegal delokroga današnj® podzveze; nasprotno; delo bo neprime1'* no olajšano in če se sistematično ra®-deli na vse po teritoriju raztresene edinice, bo rodilo neprimerno več uspeha* kakor doslej. Stvar je vsekakor vsaj toliko aktualna, da je vredna temeljitega razmišljanja. LETOS KUPUJE BOŽIČEK SAMO TARZANA I. DEL IN DRUGE JUTROVE KNJIŽICE V UPRAVI 3UTRA imVEČERNIKA V MARIBORU. GOSPOSKA UL 11 domačem izrazu vpeljemo — kakor šport sam — tudi pri njih »smučanj®* in ne »skijanje«! Tekmovalni smuški tečaj SSK Maraton* v Rimskem vrelcu, katerega vodi g. Ja°* ko Janša, je radi nesigumih snežnih razmer, ki bi mogle ovirati zlasti pouk 111 smuških skokih na veliki skakalnici, pr®* ložen, ter bo od 3. do 9. januarja 1933. Mariborski zimskošportni teden. Mariborska zimskošportna podzveza bo od 15. do 22. januarja 1932 priredila zimskošportni teden. Program obsega naslednje prireditve: 15. januarja: mednan je v najtesnejših stikih s cerkvenimi teogotci. Rupreht je tudi strasten lovec. V jeseni prireja velike love, ki ne zaostajajo za lovi njegovih prednikov. Ne- davno ga je obiskal takratni nemški kan-celar von Papen, ki se je ponašal napram Ruprehtu kakor napram kralju. To pa je storil, ker mu je iz političnih vidikov tako konveniralo. Ni pa uspel, ker kakor se čuje, Rupreht resno misli na to in tudi dr. Held se trudi v tem smislu, da bi se Bavarska odcepila od Nemčije ter bi združena z Avstrijo tvorila »Bavarsko-avstrijsko kraljevino«... Na Wurttemberškem politične prilike sicer niso ugodne za dinastijo, vendar živi vojvoda od Uracha na svojem dvoru lepo življenje. Wurttemberžani so sko-ro sami protestantje, dočim je bivša vladarska hiša katoliška. Poleg tega pa so nagnjeni precej na republikansko stran, kar pa prav nič ne vzemirja vojvode, ki še vedno sanja o kroni in prestolu... Na Saškem ljudstvo radi razlike v veri sovraži kraljevsko hišo. Pretendent za prestol živi v nekem gradu v Šleziji in se mnogo bavi z zgodovino, kar je poleg čakanja na krono njegova največja naslada. Badenska vojvodina pa je brez pravega pretendenta. Zadnji je bil Maks, ki je bil republikanec in ni zapustil naslednika, Za njegovega naslednika je bil proglašen nadvojvoda Ernest IV. iz Hesse-na, ki ima svojo rezidenco v Darmstadtu. Ernest stalno potuje, bavi se z geografijo in zbira stare majolike. Nadvojvoda iz Oldenburga je pri nekih industrijskih spekulacijah izgubil skoro vse svoje ogromno premoženje. Sedaj živi skromno v nekem majhnem provincialnem mestecu. Slična usoda je doletela. tudi vojvodo iz Brunschwiga, ki je prodal ameriškim starinarjem vse svoje dragocene starine. Nadvojvodska rodbina Meklenburg-Strelitz jo izumrla že leta 1913. Zakoniti naslednik je nadvojvoda Friderik Franjo IV., ki čaka kar na dva prestola. On biva v Ludwigslustu in živi med dvorjani še po starem ceremonielu. Tudi Ernest saksonski čaka na dva prestola in sanja o veliki vojvodinji Turingiji. Najpopularnejši med vsemi princi, ki sanjajo o kronah,, je nedvomno Henrik IV. iz Reussa. Književni svet ga pozna kot gledališkega kritika in 'režiserja. Henrik izdržuje že več let na svoje stroške mestno gledališče v Geri. Z gledališčem se mnogo peča tudi princ Adolf iz Schaumburga. On je napisal celo dve drami. Edini nemški vladar, ki se ni leta 1918 odrekel prestolu, pa je princ iz Waldeck-Pyrmonta. On je torej edini kralj, ki še danes v Nemčiji kraljuje... Bestialen zločin newyorškega bandita Maščevanje nad nedolžnimi V Newyorku je bil te dni izvršen zločin, ki po svoji krutosti nima primere v ameriški kriminalni kroniki. V eni izmed ulic milijonskega mesta je stanoval tr govec Brod Bower in imel tam tudi svojo majhno trgovino. Bil je zelo skop in znan oderuh. Čeprav si je nakopičil o-gromno premoženje, je živel skromno, da bi na ta način prikril svoje bogastvo. V Bowerjevo trgovino so zahajali zloglasni vlomilci in tatovi ter tihotapci alkohola-, katerim je dajal Bower svoje blago iz strahu na kredo. Bo\verow stalni odjemalec je bil tudi neki 301etni John Cattigam, znan razbojnik, ki ga je policija stalno nadzorovala pa mu nikoli m mogla priti na sled. Pred kratkim pa so Cattigam a izključili iz razbojniške organizacije, kjer je bil organiziran dolga leta1. Ko je za to izvedel Bower, je izgubil Cattigam tudi pri njem vse zaupanje. Cattigam, ki je živel s svojo materjo, je zašel zaiadi tega v veliko bedo in pomanjkanje. Sklenil je maščevati se nad Bowerjem. Preteklo nedeljo je trgovec Bower odšel na sprehod. Doma je pustil svoje štiri otroke 16-letno hčerko in tri mlajše sinove v starosti od 4 do 12 let. To prili-k oje izrabil Cattigam, vdrl v Bowerje- otroci nedolžnega očeta. vo stanovanje ter izvršil svoje kruto maščevanje. Šestnajstletni hčerki je zavezal oči in nato zaklal vse tri njene bratce. Po krvavem klanju je prisilil prestrašeno dekle do spolne združitve, nakar je tudi njej porinil nož v srce. Pred; pobegom je svojim žrtvam porezal še prste na rokah ter jih vzel s seboj. Ko je trgovec Bower na večer prišel domov, se mu je nudil grozovit prizor. Policija je takoj uvedla energično zasledovanje za zločincem. Zločina je bil osumljen Cattigam, ki pa je dokazal svoj alibi. Njegova mati in še nekateri njegovi prijatelji so prisegli, da je bil kritičnega popoldneva ves čas doma. Pa tudi detektivi niso našli v njegovem stanovanju nobenih sledovi krvavega zločina. Drugi dan po strašnem dogodku pa je dobil trgovec Bo\ver po pošti štiri majhne zavojčke. V vsakem je bil odsekan prst enega njegovih otrok. Končno se je policiji vendarle posrečilo izslediti zločinca v osebi Cattigama. Ko so potrkali detektivi na vrata, nje-ko je izrabil Cattigam, vdrl v Bowerje-štirje streli. Razbojnik Cattigam je najprej ustrelil svojo mater in nato še sam sebi pognal kroglo v glavo. Nenavaden interviv s Trockim Zanimiv doživljaj pripoveduje neki turški novinar, ki je prebil svoje letošnje počitnice na otoku Prinkipu blizu Carigrada, na katerem preživlja svoje izgnan stvo tudi bivši rdeči diktator Lev Trocki, ki je pred dnevi predaval o nastanku ruske komunistične revolucije tudi y. Kopenhagenu. Novinar je v sebi že dolgo gojil iskreno željo govoriti z bivšim sovjetskim zunanjim komisarjem o usodi sovjetov in komunizma. Kljub vsej iznajdljivosti pa se mu to ni posrečilo, ker k Trockemu absolutno nikogar niso puščali. Za vsak intervie\v je bila določena sporazumno vsota 1000 dolarjev, ki jih pa omenjeni turški novinar seveda ni premogel. Zato je sklenil poslužiti se zvijače, ki se mit je nad vse sijajno obnesla. Preoblekel se je v ribiško obleko in sedel na obrežje v bližini Trockega, ki je tamkaj tudi lovil ribe. S tem športom se namreč Trocki strastno bavi. Precej dolgo sta sedela molče in metala trnek v! vodo. Po nekaj urah molčanja pa se je Trocki sam obrnil k »ribiču« z vprašanjem, kako živi in s čim se bavi. Novinar je napravil kar se je dalo začuden obraz in vprašal Trockega, kdo je. Ko je prejel odgovor, je ostal navidezno popolnoma ravnodušen in zopet molče vrgel trnek v vodo. To je Trockega iznena- dilo, ker je bil prepričan, da je v tem kraju splošno dobro znan. Zaradi tega je prišel »ribiču« podrobno pripovedovati o svoji preteklosti in o svoji vlogi v Rusiji. »Kaj pa je zdaj tamkaj?« je vprašal »ribič«. »Tamkaj1 vlada zdaj sovražnik vseh proletarcev — Stalin. To je najslabši sultan na svetu!« »Ali bo še dolgo vladal?«, je naivno vprašal novinar. »Prav dolgo ne. Ima namreč zelo mnogo sovražnikov, ki ga bodo kmalu ubili!« »Kdo ga bo ubil? Saj ga vendar brani vojska...« Trocki se je nasmehnil: »Eh, moj draigi, pravi M tej vojski ga ne marajo!« »Gospod, vi se pa boste vrnili v Rusijo, ko bo sultan Stalin ubit?« je nadaljeval pretkani ribič. »Seveda! Popolnoma naravno! Tam me pričakujejo oni, ki so ostali zvesti narodu.« »Potem bom šel pa jaz tudi s teboj!« Trocki je nekoliko pomislil in nato dejal: »Dobro, Kulam, šla Sova skupaj in skupaj bova delala za narodi!« Pri slovesu je dal Trooki »Kulamu« nekaj pijastrov, da si Skupi boljše trn-ke... ftadfsfav Rudan Rod na r (Porasti A tisti je njegov lastni in edini sin, katerega je ljubil in ga bo moral vedno ljubiti, četudi ga je izdal, pljunil na njegovo delo in ga do smrti ponižal in onečastil. »O Jezus nebeški in loška Marija...« je jecljal Ca-harija, »zakaj sta mi dala doživeti to bridkost? Zakaj ba stara leta, ko že ves v zemljo lezem in ko bi bil teko potreben njegove pomoči? Kdo mi bo stal ob strani, kadar bom omagal in ne bom več mogel dvigati kladiva in rušiti skal? Prizanesita mi, razsvetlita ga, pripeljita ga zopet na pravo pot, da bo spoznal svojo slepoto in da se bo ognil grehu in pogubljenju! Cejena si Marija, milosti polna, Gospod je s Teboj...« Tako je molil Caharija in je star in sključen lezel v kamnolom, med tem ko se je sin France poslavljal bd objokane sestre Maričke, pokladal culo na ramo in odhajal v svet: za kruhom, za srečo... II. To je bik) takrat, ko je po Rebrnicah utihnila bur-[a in je v deželo prihajala pomlad, a od takrat je drevje že tretjič izgubilo listje. Sive megle so se prikradle breko Nanosa in se spustile v dolino. Lezle so od Razdrtega, lezle od Sv. Jeromena in čez Podkraj in Col. Grozdje je bilo potrgano, smokve so bile pobrane, koruza požeta in samo še z vrbjem povezane kopice so samevale po malih njivah med Št. Vidom in Otoščami. Hrasti pod goro so rjaveli in od listov so se usipale drobne deževne kaplje ter namakale kamenita tla. Zbegane in premočene so se podile po mejah kričavne šoje. bo polju so krakale vrane in osameli zajci so se skrivali med visoko, nikdar požeto travo. Kamenar Caharija se je prebudil s prvo zoro. obleci svoje- stace, raztrgane in zaprašene cunje ter se ozrl po hčeri, ki je še trdno spale. Ni je hotel buditi, rajši je odšel brez zajtrka v kamnolom. Trudno je lezel med visokimi skalami in se oziral po nebu, ki je bilo vse sivo in žalostno, kakor njegova osamela starost. Na ovinku je postal, prižgal si pipo in dejal skoraj na glas: »Tako torej: ne bo vremena!« Potem se je napotil dalje, a v nogah ga je pričelo zbadati in sapa ga je dušila. »Jezus nebeški,« je vzkliknil, »kako slab sem!« Kdaj me je tako zdelalo?« • Pomislil je in doumel.. »Da, sam sem, O svetem Gregorju bo tri leta, kar je odšel, in ni ne pisal in ne sporočil, kod hodi in kako živi. Sam Bog ve, kje je?« In kakor da je šele tedaj doumel vso dolžino sinove odsotnosti, je vzkliknil: »Tri leta, tri leta! Poprej sva bila dva, in on je bil mlad in močan kakor hrast v gori. Več .ie naredil v enem dnevu, kakor jaz v vsem tednu. Zdaj sem sam, že tri leta sam, a kamenje mora biti natolčeno. Kakor lakota je ta cesta: nenehoma žre in nikoli ji ni zadosti. Le kam gre vse to? Kam? — Prej smo ob slabem vremenu počivali, v mrzlih zimskih dneh smo se greli, zdaj sam ne utegnem več. O Jezus nebeški iu loška Marija, samo da bi me ne zagrabilo! Da bi me ne...« Odkašljal se je, premaknil revmatične noge in se vlekel dalje v kamnolom. Kupi natolčenega kamenja so sc dvigali čez vso vdolbino, od stene do stene, od leve do desne in okrog in okrog. Brez števila je bilo drobnih kamnov, kakor trave na poljani, kakor kapljic v morju — in vsak je bil prišel izpod njegovega kladiva, vsak je bil oblepljen z znojem njegovih starih, trdih in žuljavih rok. Caharija je poznal slehernega, ker na vsakem je bil zapisan trenutek njegovega življenja, krog vsakega je bila o'”t» želia po vrnitvi izgubljenega sina. Z dolgim in mehkim ix>gledom se je oz tl po visokih, od megle premočenih kupih, kakor da bi jih hotel pobožati, objeti jih in se razjokati nad njimi, nad svojim trudom in morečo osamelostjo. Potem je stopil do prostorne votline, ki je zevala pod najvišjo steno, poiskal enonogi stol in kladivo ter se loti dela. »Pik-pok...« se je oglasilo in zaječalo v stenah. »Pik-pok...« je odmevalo iz hrastove meje. Nenehoma in enakomerno, kakor stroj, se je dvigala starčeva roka s kladivom in se zopet spuščala na trdi apnenec, da je pokal in se drobil v sivi gramoz. Pesem enakomernega dela ga je zajela v svoj začarani krog, omamila ga, a misli na sina mu ni mogla zasenčiti. Z vsakim udarcem se ga je spominjal in ne-redkokdaj se mu je nenadoma zazdelo, kakor da M se iz silne daljave, iz žalostne megle, ki je. pokrivala zemljo, oglašali njegovi proseči klici: »Oče! Oče!« Tedaj se je Caharija zganil; neznana groza gai je obšla, da je zaustavil roko s kladivom in se izgubljeno ozrl po kamnolomu. Pa ni bilo nikogar: bil je sam sredi meglenega jutra, sredi grobne samote. »Kaj mi je?« je pomislil. »Kakor otrok sem, ki se strahov boji...« In se je zopet sklonil, dvignil roko s kladivom, spustil jo na kamenje in jo dvignil. Enakomerno, monotono je opravljal dalje svoje delo. Nič ni vedel koliko je ura, nič ni čutil lakote in še megle ne, ki je rosila nanj in se mu vsesavala v stare, čez in čez zakrpane cunje. Pozabil je na sina. Misli so mu ušle. drugam, V mladost, ko je bil še ves zdrav in močan, ko bi bil gore premikal, če bi bilo treba. Videl je pred seboj vse svoje življenje. Kakor na odprti dlani je stalo in vse preprosto jc bilo, brez pretresljajev, brez velikih in odločujočih dogodkov. ■ ^ (Se bo nadaljevalo.) Mariborski »VE C ER NI K« Jutra ———— ■ mirnim —— Mali oglasi Žepni robci, triko perilo za dame priljubljena božična darila Razno PRAVE DOMAČE KEKSE. najcenejše in najboljše kvalitete, dnevno sveže, kakor tudi božične kekse, potice, šar-telje, pince itd., priporoma pekarna Čebokli. Glavni trs. 4175 JA, NE POZABI. da lahko najboljše prodaš dobre knjige,- starinske reči, kakor nakit, zlatnino, srebrnino, obleko, pohištvo itd, iti najcenejše kupiš v Grajski' starinarni, Trg svobode 1. 4000 PRVOVRSTNO VINO lastnega pridelka (burgundec) od 5 litrov naprej po Din 6 liter pri Sijlch. Vila $tyriti, Badfova ulica l, pri novem mestnem parku. 4285 PRVOVRSTNO VINO liter po 4.— in 5.— Din. Mi-, linkovič, Meljski hrib, vila za carinskim skladiščem. 4260 - NOVA HIŠA y. enim stanovanjem, vrtom, po frebne gotovine samo Din 11,000.—. Stanovanje, tri sobe in pritikline pri parku Din 900,—; Velika soba zg gospoda ali gospodično se da v na-iern za Din -250.-^, Sprejme se hišniki Pisarna' Rapid, Maribor, Gosposka ulica 28. 4287 v bogati izbiri Tekstilana Biidefeldt (loiposka ul. 14 Prodam SMUČI. za 6 do 8-letnega otroka prodam. Taborska ulica 7. 4255 IZVRSTNE GOSLI na prodaj. Ogleda se jih pri g. Fafiwald, Trg svobode 1. 4253 VINO, lastni pridelek, novo in staro ,po Din 3 in 4 liter, pri odjemu 10 litrov. Pristno vinsko in sadno žganje. Zrinjskega trg 6 LEPA PREPROGA v dobrem stanju, železen umivalnik, belo lakiran, ce neno na prodaj. Dr. Verstov-šekova ulica 6. II.. vrata 19, 4140 PRIMERNO BOŽIČNO DARILO! Lepa domača obleka, .popol notna, nova, krasen vzorec, za srednje veliko postavo, na prodaj. Vprašati Prešernova ulica 19. 4262 KLAVIR. ' črtij kratek, strune vskriž, izredno lep, skoraj nov, krasen glas, prodam. Maribor, Stritarjeva ulica 5, I. nadstropje. 4256 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE v novi vili oddam s l.: januarjem 1933 manjši družini. O-gledati med 12.30.—13.15. ter 18.*~19. url. Tomšičev drevored, Dr. Ipavčeva 3. 4138 TRISOBNO STANOVANJE če mogoče s kopalnico, išče mirna stranka z enim otrokom po možnosti v bližini kolodvora ali v 11. okraju mesta Maribora. Naslov v upr_ »Večernika«. 4135 DVE ČEDNO OPREMLJENI. solnčni sobi, ena s posebnim vhodom, takoj oddam boljšim gospodom. Prešernova ulica 19. 4094 SOBICO s hrano oddam s i. januarjem enemu gospodu. Vprašati pri hišniku Aleksandrova' cesta 64, Maribor. ___________4288 Volneno blano za oblake, bar-' hertSi, flaiteli. Novi vzorci In vezaye Sobo odda DIJAKINJO SPREJMEM v dobro domačo- oskrbo po praznikih. Glasovir in kdpai nica v hiši. Vprašati v uprav ništvu, , 4139 DVE SOBI. velika -veranda in kopalnica ter vrt- pri parku, oddam. Strossmajerjeva ul. 33. .4279 PRAV LEPO SOBO. opremljeno s kopalnico, s pro stim vhodom, s hrano ali brez oddam s 1. januarjem. Go-spojna ulica 7, vrata št. 1. desno. 4272 Sobo išie IŠČEM MALO SOBO s štedilnikom do 24 t. m. Naslov v upr. »Večernika«. 4278 Obrtna dela DIJAKA | (dijakinjo) sprejmem v centru. Naslov v upravi. 4281 samo dobre kakovosti Tekstilana Biidefeldt Gosposka ul. 14 SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA in vaših koles ne boste več rabili, nudi* se vam prilika, da jih pustite temeljito osnažiti emajlirati, poniklati. vse kro-gljične ležaje zbrusiti, tako da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba. Zajamčeno in solidno delo. Brczkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. l4. Zadostuje dopisnica, da pridemo na dom po kolo! 3889 OPREMLJENO ŠOBO, solnčno, separirano,- električna luč, takoj ali s 1. januarjem - oddam.' Stritarjeva ulica št. 5, I. nadstr. 4254 SOBO s posebnim vhodom, elektriko, oddam. : Prednost imajo oficirji. Betnavska, Poljska c. 16. • 4237 Platno, Sifoni platno za rjuhe In prevlake od tvrdke Scroll In Pollack Pouk INŠTRUIRAM DIJAKE 1. in 2. razreda srednje . Naslov v upravi Večernika-4270 Kupim STAR BRONAST EUSTER kupim, Pismene, ponudbe upravo »Večernika« P°d * -ster«. 4 2V Pohištvo _ VI ŽELITE, ZATO PRI -TV Zadnji modeli tnikii iipic pilmritv d o sp e l II Obiščite nas in mi Vam . jih radi pokažemo IVAN KRAVOS. MARIBOR C. Budefeldt Aleksandrova C. 13 Maribor, Gosposka 4-• mm Primerna boii^na darila v veliki izbiri Spomnite se CMP1 Restavracija Narodni dom sprejema abonente na dobro in tečno hrano Kosilo 6—8 Din, večerja 4—6 Din, vino po 6, 8, 10 in 12 Din liter. Priporoča se Minka Kudrova, restavraterka iiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiil Sveže namočena polenovka se dobi dnevno pri tvrdki I. Sirk nasl. Josip Skaza, Maribor Glavni trs-rotovž m Ivan Pečar Za BoŽiČ fotomanufaktura Maribor Gosposka II OLJ .2 >D I «. 01) o o. o ... ca > *o o ca c 3 O. Sl > e Ceniki brezplačno! 15 2 (0 Q m hm O 10 hm « a <0 e 15 > € X 01% ■s* 2 **“ TJ O > >» OJ § C «0 £ i •2 •r* O s z Ul V) O Ot o o > 01 NI Fotomaterijal vseh svetovnih znamk! * Popust! 4199 Največja izbira krasnih božičnih kaset Prvovrstna kolonska voda v zaprtih steklenicah in odprta na litre Krasne doze za puder original „Flapjak“ in vse druge predmete kakor: prvovrstne esence za izdelovanje ruma, likerjev In punSa IVAN PEČAR. droge — parfumerija — foto Maribor. GoiposkauLII 6 Sigurno obdarite za božične praznike vaše drage najbolje in praktično če se potrudite v trgovino F. ŠKOFA. Maribor. Aleksandrova c. 23 kjer imate dobro kvaliteto, veliko izbiro telovnikov, puloverjev, nogavic, rokavic, perila, volnenih kombinež, trikotaže in kravat. Gori navedene predmete prodajamo za božične praznike po ZVtlŽPItlh CIAAh! «»2 Od 5. decembra naprej oblastveno dovoljena Vca moia bocrato sortirana skladišča, galanterije, mode, kratke in pletene robe, igrač, se bo redi ODUStitve trnOVine razprodajalo po neverjetno nizkih cenak Vse blago s točno označenim, prodajnimi cenami se bo razprodajalo zelo nizko pod temi cenami s Dopustom 20°lo do 50°lo In še ceneje, T*o božične praznike niatenikolikupovalil nakupne prilike, ki se sigurno ne bo nikdar vec popnla. Tudi preprodaialci lahko svoie potrebe krt jo z blagom po res nizkih cenah. F. anc Kormann. Maiibor. Gosposka 3 izdaja konzorcij .in,ra. » UM ^ je obutev najprimernejše darilo! Za mamico in hčerkico: Za očka Za otrotiike Vrsta 7045 Zjutraj, ko vstanete, zvečer, ko se vrnete z dela, Vani bodo dobro služili naši topli in udobni dcimači čevlji iz volnene tkanine. Vrsta Po dnevnem naporu se počutite najbo teh udobnih domačih čevljih iz volnene mne. Vrsta 7042 Tople copate iz volnenega sukna z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otrok« pr«d prehlajenjem. . Vrsta 1865—01 Praktične gumijaste snežkc bodo obvarovale Vaše noge pred vlago, stanovanje pa pred nesnago. V teh čevljih nosite čeveljčke in satena za Din 59.—. Vrsta 1845—03 Udobni čevlji iz baržuna za urad in delo. Isti iz satena za isto ceno. Čeveljčki iz satena se lahko nosijo v snežnih čevljih. Vrsta 981 Te lahke galoše iz najboljšega gumija bodo obvarovale čevlje; ohranile Vam noge suhe in tople tudi v najhujšem 1 Ženske galoše za isto ceno. Vrsta 2851..—05 Čeveljčki iz laka ali rujavega boksa za naše najmlajše odjemalce.' Vel. 19—26 Din 35.—j vel. 27—34 Din 49.—; vel.-35—38 Din 69.—, Vrsta 3945—03 Udobni čevlji iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Izdržljivj v vsakem štrapacu. Za dnevno uporabo nenadomestljivi. Vrsta 2945—11 Okusni čevlji iz rujavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—. Vrsta 1937- Trpežen čevelj iz črnega ali rujavega bt z nepremočljivim gumijastim podplatom, praven za vsakega, ki predvsem zam trajnost čevljev. Vrsta 3661—00 Otročičkom za mraz, visok čeveljček iz rujavega ali črnega boksa s podplatom iz kru-pona. Vel. 19—26. Vrsta 1845—52 Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najfinejšega baržuna, kombinirani z Ukom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz jelenje kože in zadovoljili tudi najfinejši okus, Vrsta 3967- Udobni čevlji iz črnega boksa z neraztžl vim gumijastim podplatom. Zelo prikb za one, ki so v svojem poslu prisiljeni, mnogo hodijo. Udobni, topli, a vendar elegantni čeveljčki z okusnim okrasom. Za mraz in zimo nenadomestljivi. Vrsta 5662—00 Otroški čevlji iz finega boksa s podplatom iz krupona. Vel. 27—34 Din 69.—. Vrsta 2605—51 Eleganten čeveljček iz rujavega telečjega boksa z usnjeno peto. Zelo prikladen za športni kostim. Vrsta 1845—05 Solidni in lahki čevlji iz najfinejšega laka. Najbolje odgovarjajo za svečane prilike. lati iz boksa za isto eeno. Žensk« nogavice Močne maco Din 9 — Debele volnene Din 12.— Fine flor Din 15.— Najfinejše flor Din 19,— Svilene Din 25.— Tople volnene Din 29.— Hoika nogavic« Gladke bombaiaste Din 5— in Din 7.— Bpmbažaste z vzorci Din 7.- Fine svilene Din 10.-Tople volnene Din 15.— Vrsta 9891-60 Nepremočljivi otroški škornji iz lakastega gumija, v katerih otrok lahko hodi tudi po aajvečjem snegu in blatu. Vel. 19—26 Din 59.—, 27—34 Din 79.—, 35—38 Din 99.—, motki za štrapac Din 129.—, 1 »trs« ti t 9897—84 škornji z* i se v «»* Vrsta Zajamčeno nepremočljivi gumijasti . dek> v vodi, na zgradbah. Operejo vadili vodi Isti. lakirani* Dm 149,-