Razne novice. * Promoviran je bil dne 23. t. m. na češkem vsenčiliščn v Pragi doktorjem prava g. Franjo Lipold iz Žalca. * Iz pošte. Alojz Plešec r Moškanjcih je dobil mesto poštnega ekspedijenta pri poštnem nradu pri Sv. Marjeti pri Moškanjcih * Iz pravosodne službe. Pravosodni minister je imenoval okrajnega sodnika Jožefa pl. Docarja v Celju za okrajnega sodnika in sodnijskega predatojnika v Gornji Radgoni, okrajnega sodnika Viljema Kronasserja v Gornji Radgoni za okrajnega sodnika v Mariboru, okr»jnega soddnika dr. Viljema Stepischnegga v Šoštanju okrajnim sodnikom v Celju in okrajoega sodnika dr. Gustava Rostok v Eoajicah za okrajnega sodnika in sodnijskega predstojnika v Šoštaivju. — Cesar je imenoval deželnosodnega svetnika Antona Morocnttija v Mariborn višjina deželnosodnim avetnikom. * Zaročil se jo včeraj g. Josip Sever, davčni asistent T Mariboru z gospodično Ano Urbanc iz Ptuja. * Odborcva seja S. E. S Z. bo v četrtek dne 5. avgnsta ob 5 nri popoldne v urednifitvu BSlov. Gosp.". Za društveni dom T St. Ilju so darovali rajhenburški učitelji in kaplani K 4-— Hvala! Ustanovni shod pododbora S. D. Z. (Slov. dijaške zveze) za Štajersko se vrši vsled prej neznanih zadržkov šele 22. avgnata v Šmarju pri JelSah v hotelu g. Habjana. Predpoldan bo oficijelno zborovanje, popoldan pa veaelica v iatih prostorih. Zato opozarjamo vse Bomiš jenike, zlasti pri tem interesirane dijake, naj imajo to v evidenci, da ne bodo kje dragje na isti dan kaj sličnega aranžirali. One pa, ki bodo eodelovali pri popoldanski veselici, bodiai kot tambnraši, pevci ali igralci, prosimo, da nemudoma pošljejo yse tozadevne podatke na naslov:Anton Ogrizek, cand iur, t. č. p., Pristava, Štajerako. Na isti naalov je pisati tadi po informacije. Ker bo vspored zelo zanimiv, pričakujemo, da se le prireditve ndeleže, kar v največjem številn, tndi somigljeniki po soaednih farah. Osobito naši vrli kmefiki fantje ne amejo ta dan zaoslati za drogimi, ampak naj pokažejo, kako ozke vezi jih vežejo a katoliško narodnim dijaštvom. Na delo torej, vrla mladina in na svidenje r Šinarjn! SamoslOTenske tiskovine. Pri vseh uradih ae moramo vedno bojevati za n&šo nbogo teptano sloveDŠčino, posebno dvojezične tinkovine igrajo pri tem važno nlogo. Ceprav je nradnik dolžan ti pcetredi z dvojezičnimi, vendar vsili, če ae le da, nemške. Take tiskovino aeveda iakoj »avrnite, kakor nploh vaak nem^ki dcpia. Po nradih nahaji-mo navadco dvojne tiakovine, aanio nemške in dvojezične, t. j. nemfike in slovenske. Pri zadnjih se reeno rprašamo, demn dvojejsične? Nemike so tako, čemn šo se mora nerošžina ?opiriti na dvojezičnih in to celo Da prTem mestu. Ce rlada pri naa enakopravnoet, zakaj se potem tako ne godi. Ali smo mar Slovenci tako malo vreden narod, da ne »aslnžimo niti sloTenskih tiskorin? Od merodajnih obl»«ti zahtevajmo BaotosloTenske tiskovine, dckler pa še teh ni, pa sprejemajmo le dvojezične, tse ceniške pa energično cdklanjajmo. Ako je vlada za vce, davki za Tse, naj bo tudi pravica za vse! * Nora planinska koča ae otrori dne 1. avg. 1909. v Koritnici pod Mangartom. Kočo je poetavil Akad. krožek češke podružniee S. P. D. Koča bode poleti oskrbovana. Na predvečer otvoritve, dne 31. julija t. 1. je v Logu pod Predelom pri župann g. Cernnti prijateljski seatanek. Prijateljem alovenskih planin priporočamo, da pohite omenjene dni v priiazni slovenski Lcg in pod sivi M&ngart. * Košarstoo. V državni delavnici za košarstvo pri Sv. Barbari v Halozah končnje šolako leto z 31. avgnstom, pričenja Be pa a 1. oktobrom. Za novo šolsko leto se priredi poaebna delavnica za dekleta; ta dosegnjejo po drugih jednakih zavodih dostikrat boljše napehe od dcčkov. Za nčence in nčenke, ki morajo plače*ati hrano in stano?anje, se bcdo isposlovale štipendije K sprejema je priDesti odpnstnico iz Ijndske šole, domovnico in zdravniško apričevalo. Poslale so se na razne okrajne zastope prošnje za štipendije in se je nadejati, da pri sestavi proraduna za 1. 1909. jedinega tozadevnega zavoda ra Stajerskem ne bodo prezrli. Državna delavnica je odvisna od obiaka in bi bilo želeti, da bi rami dtnarni zavodi s prispevki pripomogli k obiskn revnim, a drogače zmožnim mladeničem in miadenkam iz dotičnih okolišev. Učni čas traja dve leti. Po pomočnikih te rokodeiske stroke je vedno veliko povpr&ševanje. Pred vsem je pa namenjen ta zavod pripomoči, da dobi prebivalstvo v slabem vremenn, posebno pa v zimakem času primeren zaalužek. To rokodelatvo je na Avstrijakem stoprav v razvoju in se pridelnje pletenin Sb ronogo premalo, da bi ae bilo bati pomanjksnja cdjemalcev. Košarstvo izvrstno povspešnje sadjerejo in pa vinorejo. Ali bi ne bilo umestno letoa, ko manjka odjemalcev vina še za lacski pridelek, ai poiz edeti odjemalcev groidja na Čfškem in drngod? Tukajšnja državna delavnica bi delala potrebne košarioe prav po ceni — recimo stotino za 30 K Določila bi ae primerna cena za grozdje, odpošiljevanje bi pa prevzele podrnžnice kmetijske drnžbe, rajfajzenovke in druge slične zadrnge. Z akcijo bi pa bilo kmaln pričeti, da ae zagctovijo pravočasno potrebni odjemalci, pa tudi, da se naredi dovolj jerbaščkov. Stvar je na vsak način uvaževanja vredna. Tadi jabelka se najbolje odpošljejo v poštnih pošiljatv»h po 5 in 10 kg. * Orli. Ceški piaatelj Dostal-Lutinov v Proatejevcn pozivlja češke mladeniče, da 86 n»j organizirajo kot nOrli", ker je »Sokol" zašel na stranska pota. * Žapanstra, žnpai aradij slovensko izobrazenstvo, pozor! Tekoče desetletje gre h koncu. Novo ljndsko Štetje je pred vrati. V svrho pravilnega poslovanja so dobila vsa okr. glavarstva poleg drs»gih navodil todi nslog eminentne važnosti, da nreie in sestavijo pravilni Bk>"ajevni iroenik". E sodelovaoja so poklicaoa in zavezana vsa žnpanatva, ki moraju z največjo nstančnoetjo iz^olniti dotifine formnlarje, zlaati B Dodatek k aestavi impnika krajev" in izbacniti vsa smeSna, spakeirana, potvorjena in nepravilna 8'oveoaka imena — prave spake — nid ka*erimi se je doslej jezil ali smejal vs»k zaveden Sloveoec. če so se pri zadnji ljudski štetvi leta 19s 0 vsled nenatančnih poizvpdeb, nezadostnih informaeij ali malomarnosti poklicnnih faktorjev vrinile obžalovanja vredne napake in naš lepi jezik aramoteče potvare, se to ne sme več zgoditi in skrajna potreba je, da se jih za vselej iztrebi in da postane pi^ava od sedaj pravilna in stalna. Vsa glavarstva in žnpanatva na Sloven*kem caj vestno izvf še svoio sicer težavno, a knltnrno nalogo. Obrnejo naj ae za morebitoe informaoije do župnih uradov ali šolskh vodstev, da bomo imeli za naprej rea pravilna slovenska imena vasi, trgov, meet, sel in krajev ker sicer bi morali še prihodDje de^etletje v avojo sramoto giedati na uradnih dopisih in knjignh in kartah, krajevnih napisih itd. vnebovpjoče potvare kakor: Sinji vrh = Schweinberg, Vih = Zhudenberg = Zu den Bergen, StražiSče = Straschisch, Razdrto-Prev&lj = Praewald itd. Za to potrebno narodno in knlturno delo naj ae zavzame vse slovecsko Časopisje a prirotrnimi pojasnili o važnosti te zadeve in vse alovensko izobratenstvo ntj se zgane, da bodo naša žnpanetva elovenskim imenr m doscgla pravilnoat in dast, ki jim gre v javnosti in oradih. * ObTCStilo. Intendanca c. in kr. 3. voja nam naznanja, da se bo vršila zakupra oddaja seDa, alame, drva in premoga za v postajali Celje n»stanjeno vojaštvo za zsgotovitvero d<bo od 1. oktobra 1^09 do 30 septembra 1910. Ponudbene obravnave ae bodo vršile pri voj. filial. preakrbovaiiščn v Celju dne 2. avgnsta 1909, ob 9. dopoldne. Ptnj. pri okrajnem glavarstvu » Ptojn dne 3 a^gusta 1909, ob 9. dopoldne Maribor, v vojaškem pnskrbovalifča v Mariborn 11. avgnata 1WO9, ob 9. dopoldne. Slovenska Bistrica, pri občinskem nradu v Slovencki Bistrici, dne 12. avg. 1909, ob 9. dopoldne. Za to obravnavo veljavne pogoje obsfgajo pri gori uafedenih obravnavalnih mestih razgrneni r> zglaai in ivezki pogojffv, kateri radoji se dobivajo zaatonj pri vojaftkih pteakrbovalnih skladiščih. * ,,N»rodna zveia" razbita? Nekateri liberalai slovenski listi so te dni mnogo pianrili in po Djih ao povzeli tadi nemski listi vest, da ae je BNartdna zveza" razbila. Zato je zanimivo, da o tem niti državnemu poslarcu dr. Rybafa, ki je član Jngoalovanakega klnba, ni ni e<ar znano. Svoj govor, ki ga je imel v Tratn dne 18. t. m., je, namreČ dobesedno thko le zaklju&l: Predno zakljnčim, naj omeniai še neke govorioe, ki ae širijo te dni, Češ, da Narodne zveze v parlamenta ni več, da je razbita. Izjavljam, da jaz ni6 ne vem o tem! Prej nego ae to zgodi, bi se morali vendnr posvetovati v naši BZvezi Jngoalovanov" To se ni zgodilo in zato 86 tudi ni moglo sklepati o iz^topn h Narodne zvezo. Ja« ielim iskreno, da ne pride do tega. Če pa bi vendar prišlo do tega, izjaTljam ie danes, da si pridržnjem pravioo, da nkrenem potem, kakor bo odgovarjalo mojemn stal ščn nasproti domačim strankarskim borbam. — Liberalci so torej z omenjeno ventjo javnoat ali vedoma nalagali, ali pa so že tako znaešani, da sploh ne vedo več, kaj pišejo. * Laika nestrpnost. Ltški tržaški listi pozivajo k bojkotn tržaških Siovencev in priporočajo občinatvu, da nstanovi veliko m&stno pralnioo, da bodo elovenake perice brez dela. Noben Lah naj ne knpnje reč ne škedenjakega kruha, ne okoličanskega inleka. Končno naj ae vse slovenske dekle, delavci in nslnžbenct odpnate. * Deželna Tinarska zadrnga ae je ustanovila v petek doe 23. t. m v Ljnbljani Ustanoviter te zadrnge je bila tem nnjnejša, ker je vinogradnikom, ki niso mogli spraviti svojegA vina v denar, že selo hnda predla. Naloga zadroge bo, da bo šla vinogradnikom v tem oziru na roko. Poiskati jim mora novih odjemalcev in dati razprodaji domačega vina moderno obliko. Zadrnga bo morala zdrnžiti v svoje okvirje vae krajne vinarske zsdruge, ki se imajo ustanoviti Ustanavljala bo zsdružne kleti, vinotoče, razstave, vinske posknšnje in vinske sejme. Vpisnina znaša 10 kron, delež pa 20 kron. Za nadelnika dežclne vinar^ke zadrnge je bil izvoljea driavni poslaaec dr. Janko Hočevar. * Franc HraŠOTec f. V Gradca je umrl v nedeljo 25. t m. po daljšem hiranjn g. Fran Hrašovec, aodnik v pokoju, oče odvetn ka dr. Juro Hrašovca v Celjn. Imenovali so ga očeta graških Slovencev, ker je bil 8 tamošnjimi Slovenci v vedni dotiki in se je živo zanimal za njihovo usode. S Hrašovcem je legel v grob eden izmed zadnjib. ^llircev" na Slovenskem. Odličnemu slovenskemn rodoljubu bodi zemljica lahka! * Natim pristašem. Na ponovna vprašanja na KmeČko zvezo radi zavarovanja proti požarn, poročamo, da s tem se sama aicer ne peča, priporoča pa najtopleje kot edinn domačo in slovensko nVzajemno zavarovalnieo v Ljnbljani", katere glavni zastopnik za Štajersko g. Fran Pograjc daje drage volje vsakomnr potrebna pojasnila. * Romanje k Mariji Pemagaj se je izbon.o obnealo. Romarji so bili nad vse veseli in navdnšeni. Iz Celja ata šla dva vlaka z 2400 romarji, iz Brežic pa eden z 827 osebami. Na Bled je šlo okoli 1800 romarjev. Natančneji popis romanja prinesemo pnhodnjič. Ena romarica je v torek, ko smo prišli v Celje, vprašala za jopico, ki jo je v pondeljek v Celjn pozabila. Jopica se ie našla in naj dotična oseba na dopisnici naznani romarskemu odboru v Mariboru svoj naslov, na kar se ji izgubljeno obladilo dopošlje. * Družba sv. Mohorja ^teje zdaj: dosmrtnih, letnih, v goriški nadškofiji . . *. 152 „ krški škofiji 184 „ lavatinski skofiji ... 455 B ljnbljanaki škofiji ... 763 „ tržaško-koprski škofiji . 75 „ poreSki in krkški ikf.fiji . 12 _ senjski in dalmatinaki ško- fiji 11 216 227 , „ zagrebški Skofiji ... 23 456 479 „ B dj^kovski škofiji ... 1 67 68 „ B boaniških škofijah ... 8 163 171 „ „ aomboteijaki in drugih ogr- skih škofijah .... 2 219 221 „ „ sekovaki šfcofiji .... 41 399 440 „ „ videmski nadškofiji . . 11 229 240 „ raznih krajih Avatrije in Evrope 20 349 369 „ _ Atneriki 21 2109 2139 „ „ Afriki in Aziji ¦ . ¦ ¦ 8 2 3 231 „ vknp 1787 83656 8.>44a ndov. Za nekaj ae bodo te Stevilke še apremenile po po8ameznih oglasilih. Po nsvedenem številn so se še pomnožili dosmrtniki za 47, letniki za 1007, vkup za 1054 udov. Ker se nadejamo še nekaterih članov, poaebno takih, ki se oglašajo Sele, ko vidijo rove knjige v rokah sosedov, bo znašal celi prirastek nad 1200 udov. Pomnožili so se pa filani goriške nadškofije najbolj, namreč za 554, za njimi tržaško-koprski za 260, potem lavatinski za 246, člani kreke škofije za 185, Amerikanci za 61, čkofiji Poreč in Krk za 30, razni kraji za 21 uekovska Skofija jih je oglaaila za 21, Djakovo in Boana po 1 veŁ. V nčrno knjigo" pa bi vpisali vse drnge škofije ako bi ne vedeli, da je tudi tam nspeh še vedno lep, ako npoŠtevamo gospodarsko bedo; izgabila je ljubljanr-ka škofija 261 sombotelj8ka 56, videmska 18, senjaka in dalmatinska 12 zagrebška 8 in Afrika 6 članov. * XI. iikas dtroT la ,,Šntlll*W dom". Poslani t 8t. Uj od 4. juij» do 2i. jolja 1909. Jakob Paulič-S*doTnik, kmet, St Lorieuc uiul Mariborom 0 K; dijaSki telov&dm klnb t AlojtijeviSču, Ljabljana, po g. F. Jarminu 10 K; med 8nmišlj«niki v Idriji Dabral M. Kob 18 K; Zbr»na drtžba obmejnib bratov in Bestric pri kipljici »inca t Cfrnf>tini pri 8v. An n. K, kot Ciril-MetodoT d*r 16 K; Anton Plohl, poBfBtoik t Noti Tesi P»uj, kot preostanek d»roT za krts n» 6»8t Cirilu in Metoda 4 Kj katoliško-i»obražeT»lQo dmšt'0 » Komendi a5 K; Hranilaica in posojilnic«. Ki.mtoda 10 K; zbrana dubOTSčina na dekaoijski konfereaci t Ljatumeru 50 K 80 v • M»jerič Anton in iKireačič Alojz, St. M»rtin pri Vart.»rgn i K; ibirka na Teselici t Hot njiras', po g. nndreTizorju Puienjaku 15 K; M«ks Moskon. M»lik»men R jhenburg 2 K pod geBlom: Ko ndom boste tmeli, še mi bomo Tiseli"; Fran Kraiorec, du5»telj TiBoke Sole Kolin ob Reni (Kelmorsjp) Nemčija 1 K in 2 Hre<ki; Družba 8». Mohorja v C«1otcu 600 K; Hra»ilnioa in posojilnica v Kaodiji 10!) K; zbraui duhoTDiki aa dekaniJBki konfertnci v Jarenini 26 K; žiipnik Heber 3 K; neimenovani dudornik lt K; župnik Sapanič t Gotovljah 20 K; ueimenovtni Slorenec t Gradcn B K; kvintet v trnjUkem lamortano po 6 g. Bosina 15 K 14 v.; Bralno društvo pri 8f Jur ju ob Ščavnici l'> K, kot del dohodkov predstave pDeg«ti brat"; »braai duhovniki na deksnijski konferenoi t Marenbefu 13 K; duaoTniki zbraal n» pastoralni konferenci * Hočah 41 K; odraitle bčerke Vt*«0T6 t Oerorcn, kot odgovor na n»p»d v nN. L". i K; R Marzidoteek, Tojiski kar»t 20 K; Dr. M. 81»Ti6, Celje 20 K. 8knp»j t tem izk»za P6I K 86 t Vifgi skiipaj 6988 K 34 t. Ce š« k temn priitejemo nalira.ni zaesek r Ljuhljmi, znasa eelotni fond okrog- vknp 10 =»43 10395 udov, 6351 6535 „ 25896 , 33129 , 4714 „ 198 „ 25441 32366 4639 186 3o 10.0'O K. 81aTR sloTenakemn rodoljnbjn! — Št. Ilj v Slov. gor, dne t26. julija 1909. — Za Btntbeai odbor: Fr. Zebot. Mariborski okr*J. Zrelostni izpiti na že&akem učiteljifču čč. šolskih seater v Mariboru so zelo dobro izpadli. Enodidatinj je bilo 27, cd katerih so napravile štiri izpit z odliko, druge pa vse z dobrim vspehoin. Imena kandidatinj so: Anetzhuber Marija (z odliko), Franz Marija, Goričar Helena (z odliko), Lonč»r Albina, Lemez Elza, Meyer Ana, Oaterl Joaipina, Petrinčič Julija, Prangl Sofija, Rojko Amabja, Roschker Marija, Sandermann Marija, Sehonwetter Hilda (z odliko), Spindler Stefanija, Stangl Ana, Stanetič Matilda, Stepischnegg Mariana, Vaupotič Frančiška. m Iz Maribora. Narodne gostilne. Malo je v Hariboru gostilD, ki bi bile na narodnem atališču. ča je tudi gostilničar Slovenec, in obiskujejo tndi Slovenci gostilno, si vendar ne apa s alovenskiini časniki na dan, češ, da bi si s tem odgnal nemške goste. BSamo od Slovencev ne morem živeti," s takimi in enakimi frazami se izgovarjajo drugače zavedni možje, če jih opominjaš na njihovo narodno dolžnost. Eot dober izgled naj bi bila takim neodločnežem gostilna nPxi pošti" nasproti glavnemu kolodeoru v Maribora. Tam so obdnje slovensko, tam ao na razpolago različni slovenski Časniki, in vae to ne moti nemških gostov, katerim je dobra poatrežba glavna stvar. Tako je prav! Drngim slovenskim goatilničarjem v Mariboru priporočamo to v posnemanje. m Vsem Županstvom je poslalo c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru sledeče razglasilo: Izvrševaje določil §§ 16. in 18. zakona z dne 25/X. 1896. drž. zak. štev. 220 in § 18. volilnega predpisa priloga D izvršilnega predpisa k I. poglavjn, zadevajoč občno pridobnino, se naznanja, da se volitev vclilnih mož, katerim bode svoječasno voliti mesto temeljem § 22 leg. cit. iz pridobninskih komisij redno, oziroma temeljem člena 14. štv. 10. izv. predpisa I predčasom izločenih ndov in njihovih namestnikov, aledeče odredi in aicer za davčni okraj Maribor III. razr. 3 može dne 23. avgusta od 8.—12. ure pred in od 2.—5. ure popoldne v dačnem uradu v Mariboru, in IV. razreda 63 mož dne 24. avgnata v enakem časn v davčnem nradn v Mariboru; davčni okraj Sr. Lenart III. razreda 1 moža dne 23. avgnata v enakem 6asu v davdnem uradu v Sv. Lenartu, in IV. razreda 20 mož dne 24. avgusta v enakem čaan v davčnem uradu v Sv. Lenartn; davfini nrad SlovenBka Bistrica III. razr 2 moža dne 23. avgusta v enakem čaau v davčnem nrada v Slov. Bistrici, in IV. razreda 23 mož dne 24. avgusta v enakem času v davčnem uradn v Slov. Biatrici. Volilni zapianiki so v dobi od 8. avgnata 1909. do dne volitve v za občevanje a strankami odrejenih aradnih nrah na vpogled in prepia v pisarnici davčnega referata, oziroma pri c. kr. davčnem urada v Sv. Lenartu in Slov. Biatrici. m Samonmor. V petek popoldne je zapnstil mariborski spediter Franc Qaandest svojo pisarno, vzel aeboj nabaaan samokrea in se podal v ameri proti Pobrežja. V soboto zjutraj pa so ga naSli s prestreljeno glavo v gozdu pri Brezjn. Qaandest je bil star 58 let. Vzrok samomora 80 najbržje slabe denarne razmere. m Hoče pri Mariborn. Emet in lesotržec g. Jakob Kolar in njegova blaga žena Neža sta v Zgornji Hoči pogtavila krasno kapelico Matere Lnrške, ki jo je dne 25. julija blagoalovil preč. g. dr. Medved iz Maribora. Ob enem je tndi govoril pred nešteto množico krasen govor, v katerem je proslavljal čadežno Lurško Marijo. Eip M. B. je izdelal mojstersko kipar Zoratti iz Maribora, blagoslovil pa ga je preč. g. dekan hočki, Grušovmk. Po cerkveni slovesnoati se je vrSila na dvoriSča g. Jakoba Eolara igra BLnrška pa8tirica". Vkljnb raznim zaprekam se je kraano obneala. Igralke ao res mojstersko izvršile avoje vloge. Vaem, posebno mladini bodo v spominu ostale odločna brezverna grofica Eleonora, pobožna Bernardika, spokorjena Iupanja, ljnbezniva Mina, dobri sestrici Tikla in Zofija ter pristavka Barbara, sploh vse igralke. Želeti bi bilo, da bi še to igro igrali v kratkem javno, ker je sedaj bila namenjena le bolj za goste g. Eolarja. m Sv. Križ pri Mariborn. Preteklo ncdeljo, 25. t. m. nam je zopet naše bralno drnštvo oakrbelo prav lepo zabavo. Priredilo je zanimiv srtčolov z raznovrstnimi šaIjivimi in tudi koristnimi dobitki, ki so vzbnjali med navzočimi mnogo smeha in apložno zadovoljnost pri tistih, ki so res srečo vlovili. Spomnili 8mo se pri tej priložnoati tadi stiskanih obmejnih Št. Iljskih bratov; zdražila se je namreč v prid njihovemn bodočemu drnštvenemn domu ena eteklenica in ena klobasa z vilicami rred za lepo svoto 21 E 85 h. Tako vrši tukajšoje bralao draštvo prav lepo avojo dolžnost, da skrbi avojim članom za potreben ponk z društmio knjižico, ki se bode ravno po tej prired tvi mogla zopet znatno povečati, in s podnčnimi predavanji, skrbi pa tndi za primerno pošteno zabavo. Zato pa 86 le vsi Križevčani vedno mnogoStevilnejše oklepajte svojega bralnega drnštva! m Jarenina. Had udarec je bila za naše živinorejoe lanska saša, vsled pomanjkanja krme je marsikateri prodal svojo živino za elepo ceno. Letošnje leto pa nam pokončujejo požrežni ogerci ves up, da bi se živinoreja povzdignila. Resnica je torej : kmet trpi, dokler živi. m Na shod mladeoiui! Mladeniči onkraj in tokraj Drave, pridite med nas dne 1. avgasta v Sv. Lovrenoa na Dr. poljn! Vrnite nam, ker amo ae tudi mi častno odzivali Vašim povabilom in pohiteli tja v Slovenske gorice. Mlade niči pridite, ker ob enem obiščemo tndi Mater božjo na Crni gori. Da se vidimo ! Poljanski fant. m Marija Snežna na Velki. V nedeljo, dne 18. jtdija je Zgodovinsko drnštvo za Spod. Štajer tnkaj priredilo predavanje. Govoril je g. prof. Gabriel Majoen „0 Velki in Mariji Snežai v davnih časih". Eer ae je zbralo nenavadno mnogo domačinov in tudi lepo Stevilo sluSateljev -iz soaednjih far ter je vreme bilo lepo, se je predavanje vršilo na prostem pod lipami. Govornik nam je v kpih besedab podal zgodovino Velke od 6. stoletja naprej, zatem zgodovino snežniške žnpnije in cerkve, šole ter socijalnih razmer. Videlo se je, da ee ljudstvo sa to jako zaniraa, ker je z veliko pozornostjo sledilo predavanju. In ksr je našim ljndem posebno agajalo in jih ogr«valo, je bilo krasno petje mariborakih gg. pevcev in šentjurskfga zbora. Gospoda govorniku in vsem peveem se za njih trud najprisrčneje zahvaljnjemo ter proairao, da nam še večkrat prirede tako lepih nedeljskih popoldnevov. St. birma pri S*. Ruperta v SIot. gor. Dan 28. jnlija t. 1. je bil za Raperčko župnijo dan dohovnega veeelja, ker ao jo obiBkali Prevzvišeni nadpaatir ter delili tam zakrament av. birme. Že na predvečer so se iz Maribora pripeljali semkaj. bvojo ljnbezen in vdaao8t do višjega Nadpaatirja 80 pokazali žnpljani s tem, da 80 jih povsod spoštljivo pozdravljali ter jih za blagoslov proaili; pa tndi b tem, da so jim v čaat postavili več ala^olokov s primernimi napiai (Verno občinstvo Lormanje ae klanja Njih Ekscelenci! — Hvaljen bodi Jezas Eriataa! — Vaš prihod in odhod blagoslovi naj Gospod ! — Božji nam nosite mir, Slavljen višji Nadpastir! — Iz arca se Raperčka fara raduje, ker jo dane8 višji Paatir obisknje. — Ave noster optime Pater et Episcope! — Ave Celaiasime!), da so zasadili veliko število zelenih, oknano okinčanih emrečic, da so prižgali na večer po bližnjih hribib. okoli dvanajst kresov ter z nebrojnimi ladicami razsvetlili svoje hiše in da so jim priredili dobro izarjeni pevci priarčno podoknico. Na dan birme so Prevzvišeni pred sv. mašo blagoskmii štiri krasno polihromirane podobe na velikem altarja, dva nova bandera, podobo bv. Jožefa, prenovljeni miajoaaki križ in tabernakelj na stranakem altarju av. Antona Pad., pet novib maSnih oblaSil in nov misale. Binnanoev je bilo 317, katere so razveselili Premiloatljivi goapod knez in škof po dovršeneua sv. opravilu s prelepim govorom, potolažili ao pa tndi v ganljivih beaedah odraščeae žnpljane ter jih opominjali, da naj v ljubezni do Boga voljno prena^ajo nesredo, ki jih je zadela dne 24. jalija t. 1. po toči, ki deloma tndi njihovim vinskim goricam ni prizanesla. Omenjeno še bodi, da se je izborao obnesla sknšnja iz krSčanskega naaka pri šolski mladiai in pri odraščenih vernikih, ki so kaj lepo odgovarjali tadi na najtežja vprašanja. Okoli svojega Nadpaatirja ae je zbralo k oerkvenemu opravila dvanajst duhovnikov deloma iz domače in deloma iz aoaednjih dekanij. m SlOTenska Bstrica. Naše še dokaj nezavedno ljndatvo še vedno tako rada zahaja v trgovine in g08tilne naših najhnjših političnih nasprotnikov in se izogiblje narodnih podjetij v našem meateca. Priporočamo torej našim somišljenikom zlasti pa okoličanom v obisk nastopne gostilne in sicer: Hotel BAvstrijatt, Peter Novak, Franc Eruic, F. Založnika naalednik, Janez Novak, Franc Zapančič, J. Eatz. Narodne trgovine so g. Pmterja, O.eingerja, Smeha in Rnmeža. Slovenski oziroma Slovencem prijazni trgovoi in obrtniki so dalje trgovina Kopačeva, črevljarja Cvahte in E nfalt, krojača Oicinger in Vernik, pek Glašič, mizar Eobale, kolar Razboršek, nsnjar Marfiič, mesar Grill, kljnčavničar Gnmzej, stavbenik Stnpao, slikar Vrečko, nrar Dorn. Slovenski okoličani, vpoatevajte to 1 ptujskf okraj. p Zahvala. Dne 16. t. m. nam je požar nničil goapodarako in hišno poslopje, in že 19. t. m. je naša domača Vzajemna zararovalnica pregledala škodo ter pripoznala celo zavarovalno avoto. Ta 86 vidi, kako hitro in pravično oceni edina slovenska zavarovalnica svojim ndom povzročene škode. V dolžnoat si štejemo podpiaani 8 tem izreči našo iskreno zahvalo, pozivarao pa tudi vse svoje rojake: opustite druge zavarovalnice in zavarnjte se pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. — Prvenci, dne 19. julija 1909. — Alojz Zagoršek 1. r., Alojz Streleo 1. r., Ivana Streleo 1. r., kot priča. p Vurberg. V pondeljek amo imeli občinake volitve. Z vsomi kandidati je zmagala naša stranka. Nasprotniki se pravzaprav volitve niao udeležili, bile ao le neke oaebne razlike. V odbor je voljenih 17 posestnikov, mož poštenjakov in en čeh, ki pa tudi razame in govori alovenaki. Tadi vai namestniki so naši. Zdaj pa le vai krepko na delo za blagor občine! — Ta imamo veliko sušo. Ce kmala ne bo dežja, ae bo V8e poanšilo. Na travnikih dela nek črv vebko škodo. Posestniki najboljših travnikor ob Dravi ne bodo imeli skoraj nič otave, zato bo letos še bolj primanjkovalo klaje kot lani. St. Lovrenc na Dravskem polju. Dao 1. avgasta bo pričel delovati poštni nrad. Vdakdanio zvezo s Ptajem bo oakrbovala vozna pošta, ki vozi na Orno goro. P St. Lovrenc t Sl. gor. V aoboto, dne 24. t. m. popoldne je divjala pol nre trajajoča toča po naši žapniji. Uničila je skoraj popolnoma pšenico, oves in koruzo, ter grozno opustošila vinograde. Na Polenšaku je divjala baje še hnje. Že dej časa naa mači aoša, tako da ae je bati za otavo. Pojavile ao se tudi kobilice v neizmernih množinah ter pokončale, kar je ozelenelo vkljab sa5i. p Velika nedelja. V soboto dne 24. t. m. je prišla grozna barja, da je lilo na zemljo kakor ob času občnega potopa. Travnike je zblatilo, nanoailo na nje šibja, liatja in drnge neanage. Sena smo imeli čiato malo, otave pa nič. Ša vee bi ložje trpeli, ko nam ne bi toča vzela vseh naših poljskih pridelkov raznn žita. Čez en četrt nre je v tej hndi bafji tolkla toča debela ko karja jajca. Vinogradi ao sahi kakor v zimskem Casa. Po gozdih in v sadovnjakih je okleatila drevesa tako, da ae bode gotovo poanšilo. PobiU je ptiče in zajce. Živina in ljadje, ki bo bili na proatem, je bilo do krvavega etolčeno. »Šipo na oVnih je zdrobila, kakor tndi etrešno opeko. Seno, ki imajo ljudje na hramih, je mokro ko gnoj. Ravno tako tndi snopje, katero je že spravljeno. Eatero je pa še zonaj, isto pa je zanaj omlatila. Najstarejši ljadje ne pomnijo take grozae toče. Akoravno je bila zemlja vsled imde snSe suha in trda, je na^ravila lnknje v zemljo, kakor bi s kladivom tolkel po zemlji. Najbolj poškodovana je občina Vičanec. Ako je kedo na avetu pomoži potreben, so gotoro ti posestniki potrebni. Ako ne bodejo dobili pomoči, ao prisiljeni prodati svojo živino, pastiti svoja posestva ter iti s trebnhom za krubom. p Ormoški okraj. V aoboto 24. t m. amo bili v tem okraju in še meada dalje zelo ne^rečni. Toča debela kakor karja jajca in rogats nain je pobila vinograde in polja. V vino^ridih pri Sv. Bolfenku se sodi, da ni več škode kakor ena četrtina; pač pa je na polju v bolfenaki in arediški žnpniji veliko škode. Najhnje je pobito po Vodrancih in Vodenincih proti Pažarinam ali Rakitjn. Občinski predatoiniki, D6 zaaaadite naznaaiti glavaratvn te nesreče. — Na Jakobovo v nedeljo popoldne po večernicah je Sredi56e bilo oblečeno z žalostjo. Pokopali smo Andreja Bedjaniča, kmeta v Obreža, ki je bil dika avoji obitelji, svoji občini, celi žapniji središki ia še dalje. Kakor je imal pridne stariše, ki ao bili res krščanski, tako krščanski mož je bil tudi pokojni. Z*to je bil dolga leta cerkveni kljačar, če tadi je umrl v 49. letn. Kadar je pri cerkvi, ki je že blizo gotova, bilo pntrebno voznikov, je zjtftraj na vae zgodaj hodil od hiše do hiše. Tadi je sam zapregel itd. Bil je 6qz vae skrben gospodar, imeniten živinorejec. Delal je pozno v nož, prespal naradno v hleva pii vratih, prag pa je imel za zglavnik Imel je pobožno žono, ki pa je že tudi pokojna. Zipustil je lepo vreieno poaest^o; a s pokojnim bo polovieo Obr<'ža raanje. Pokojni ima sina bogoalovca, brat Franc je bil dahovnik, ki pa je umrl na Hrvatskem zalo mlad. V Varažd na je kot Uršahnka nana ucnrla ena sestra Pepa. V Sarajevu je brat Martin rarnatelj na giaaaaziji. En brat Filtp je na domovini že prileten in še mladeaič, zgled mlad^ničev, in tadi zgled gospodirja, ki je bil pokojnemu desna roka, da celo kakor najsferbaejši ože. N;» sprevoda pokojnega, ki je bil od nsmiljenih bratov iz Gradca pripeljan, je bilo 7 duhovnikov, med temi d/a župnika domad na, 2 bogoalovca iz Petrijanec. Pri pogrebu je bilo okoli 2000 oaeb. S*j snao videli v pr?i vrsti arediške župljane, potem iz Orcnoži, sr. Bolfenka in iz zagrebške naiŠkofije t. j. iz Macineo itd. Ljubi Draš, počivaj v mira! p Šf. Tomaž pri Ormožn. V nedeljo 25. t. m. priredila je tukajšnja Mlad. zveza javno podnčno predavanje g. I. Kalana o alkoholo in alkoholizmn. Dragi gost iz bele Ljnbljane jo več kot v 2-nrnem govoru prav poljudno in zanimivo po vzgledih iz vsakdanjega življenja in na podlagi elik razpravljal o pognbonoanem rpliva alkoholaih pijač na javno in zaaebno življenje ter zelo apretiio zavračal razne med ljadstvom razširjene ngovore zoper zdržnoat in zmernoat. Našteli smo 200 poslušaloev, ki so z napeto pozornostjo poslašali g. predavatelja, ki je tem lažje iz srca govoril, ker je eam abatinent Priporočamo tadi dragim mladeniškim zvezam, da preskrbijo predavanja o alkoholnem vprašanju, da bode tako potrebno zmernastno gbanje prišlo tndi na Štajerskem v tok, zlaati med mladino. G. govorniku smo prav hvaložni za njegove prepričevalne beaede. — Grozovita toča je 24. t. m. nničila skoro polovico žapnije. Najstarcjši ljndje ne pomnijo take toče. LjufomerskJ okraj. 1 Ljntomer. Velikanski, mnogobarvni lepaki že danes oznanjnjejo svetn o veliki ljudski veaelici, ki jo priredi 1. avguata v BSeršenovem logu" — slavni BMaraki sokol." Na teh iepakih čitamo, da sodelnjejo narodaa draštva ljutomeraka in iz okolioe. — Prosimo, da nam Balavni Sokol" — imennje natančneje ta sodelnjoča drnštva. Ne vemo, katero draitvo razven liberalne Bčitalnieea, —ki ps nima v čem sode'ovati, — bi se dražtlo s BSokolom." Menda ni BSlovensko pevako dfuštvo" — ao iinererilo svojemn sklepn pri zadajem izvanrednem občnem zborn? — Ta reklama z narodnimi dra&tvi je menda zopet pesek v oči onim, — ki razmer popolnoma ne poznajo. — Torej imena sodelujočih droštev zahteva Radovednež. 1 Ljutomer. Ljatomeraki Sokol ima rea veliko tofk na svojem vzporedn! Nedeljska velika ljndska slavnost ntegne biti vebkanska!? Srečolov, šaljiva pošta, konkurenca lepotic, ples, petje, vinarna, kavarnaitd.— Zaačilne tjčke za Sokola so brez dvoma: ples, vinarna, kavarna! Nekaj povsem novega, nenavadnega, naprednega in res izvirnega pa je: konknrenca lepotic. Pa še ai npa trditi kak nazadnjaški klerikalec, da Sokol ni odlično narodno društvo! ? 8 tem kajpada vzpored Š9 ni izčrpan: itd. Namesto teh treb črk bi lahko stale še velezanimive izvirne in napredne točke. Navedem le eno: konkurenca naprednib, dolgola^ih pa brihtaih gospod čev! — Malo bi se odbor že tadi lahko potrudil! Preklicani klerikalei nam ženakam kaj radi očitajo dolge lase pa kratko pamet, nečimernost, gizdo itd. — Ampak zdi ae nam, da bo nas vae prekoaili napredni goapodiči. Poatali so ali f*rizejako poboini, ali pa že neznosno gizdavi! Gre ti po ulici tak le napreint gzdalin! Elobuk neae zložen pod pazdnho! Včasih ga eulo prezirljivo drži nad zadojim djlom teleaa! nGlejte ai ga no, kako je ta gospodek pobožen, gologlav hodi po trgn, pa rožnivenec moli!a — Take opazke 80 mi že večkrat adarile na uho! — In take le aenoe oapredoih mlademdev 8 kratko pametjo, ki bi jim najbolj pristojala žen9ka krila in dolga kitaj-ika kita, se dandanoj še drznejo imenovati napredne, narodne in — pametne!? — Nebotenaa! 1 Sv. Jari Ob Ščavnici. Takajšna čebelarska podrnžaica bode imela v nedeljo 1. avgneta čebelarski tečaj v Oitalnici. Predaval bode g. potovalni učitelj Ivan Jurančič. Vsi čebelarji se prijazno vabijo. 1 Pri Sy. Jurju ob Ščavnici bodo skoraj obfiinske volitve; zato se je festavil imemk volilcev. V 1. razredu je na tretjem mestu zapisan I. K. župnik z dačo 132 E 57 h; v tej svoti ie zadržana dača od nsdarbine v znesku 67 E 72 h. — Stajerčeva etrftnka je rekUmirala proti temu, da se je obojna dača zemljišna in dohodninaka sknp apisala; o. kr. okrajno glavarstvo v LjotoiEern ji je ngodilo navaje, da I. K. za evojo osebo plati 64 E 85 b, in kot oskrbnik nadarbiDe 67 E 72 h, kateri svoti po postavi ne slišite v sknpni znesek; toraj se žapnik v 1. razredu zbriSe, pa voli dvakrat v 2. razredn! — Čndno! Žnpnik ni oakrbnik nadarbine, ampak vžitkar, in kot tak plačnje zemljišni davek in od župnijskih dohodkov dohodninski davek, to pa sliši sknp. Eaj pravijo k temu naši gg. jnristi? Saj je pa stvar že po opravnem scdišču dolcčena. BPri volilcih, katerim pristoja volilna pravica vsled cepbne kvalifikscije, je vpiaati njim prfdpisan davek ter ga npoštevati pri razdelitvi volilnih rszredov po akopBem znesku veeh d«*hodkov.a Tako npr sod. 31. maja 18b3 štev. 1188 B 1783. — Proti odredbi c. kr. okr. glavarstva se je vložila pritožba na o. kr. namestnijo. 1 LJntomer. Vodstvo Zveze prostovoljnih gasilnib društev za politični okraj ljntojnerski se prar prisrčno zahvaljuje z» blagodušni d»r fO E slavni posojilnici lJDtomerski, kateri inesek ma je daiovala po Tcdom petnaJBtletnice obstsnfea zveze. 1 CveD. Vidstvo Ijutonserske okrsjne posojilaice je darovalo krajnemu Sclskemu sveta na C»enu 20 K za nakup uiil iolarjem te šole, za kar se tem potom vodstvo krsjnega šolskega sveta ptfav lepo zihraljuje. Slovenjgraškl okraj. s Dolič. Kmetje iz Doliča, Št. Vida in bližnjih krajev, pridite 1. avg. ob 8 uri vai na shod, na katerem bodeta govorila drž in dež. poalaneo Pišek in dež. poslaneo dr. E. Ver4ovšek. Velenje. Drnštveni dom v Šmartnu pri Velenji je pod streho S ponosom gledajo domačini na to stavbo in le težko prilaknjejo časa, da se otvori. Z otvoritvijo doma se obeta živahno gibanje. Vataaovitev Orla je tudi že zag-: tovljena. s Št. 11] pri Velenju. Jakob Sredenšek po dom. Pirnst, vrli kršČanBki narodoi mož, uzoroi po^eatnik, bivši obč. odbornik in načelnik krajnega šolakega aveta, je po dolgi mnčni bolezni v 44. letn svoje staroati naglo umrl. Pogreb se je vršil dre 24. t. m. v spremstvn spošt. učiteljstva in šolske mladine ter ob mnogobrojni ndeležbi prebivalstva. Zapnšča 4 nedorastle otroke. Lahka ma zemljioa! a Šmattno pri Velenjn. Mladenifcka in dekliška zveza sta si izuLli nova odbora, katerima želimo obiio nspešnega dela. — BDek)iška zveza" je oihajala praznik sv. alov. apostolov Cirila in Metoda, da je aknpno prejela sv. obhajilo med roafio, ki jo je g. predsednik daroval za vse dobrotnike Drnštvenega doma. 8 Škale. V nedeljo go se pač odlikovali Št. Jakobčani, zlasti pa miadeniči iz Zabrd. Že v aoboto popoldan in na večer ao pokali možnarji, da sa je razlegalo po celi Šaleški dolini. Bila je lepa nedelja, ko ae je vrSilo blagoslovljenje nove bandere v čast sv. Jakobu. Ljudje gredo ta dan vedno radi na prijazni griček, toda letoa jih je bilo toliko, da še ljudje ne pomnijo. Bandero, katero je blagoslovil škalski dekan č. g. Retner, so oskrbeli zabrdski fantie, ki poleg deklet — v čast jim — tako lepo skrbijo za St. Jakobsko cerkev. s Šoštanj. Hvala Bogn,so vzdihovali Šaleščani te dni, ko bo zvedeli, da odide tz Šoštanja okrajni aodnik dr. Stepisobneg. Hvalijo ga nad vse sedaj, ko vedo, da gre. Emečko ljudotvo čnti dobrodelno roko tega gospoda. Pritožnjejo se povsod radi oenitve po umrlih gospodarjih; oenitev 86 je vedno atavila tako viaoko, da nasledniki naj ei bode vdova, najsibodejo otroci ne morejo vzdržavati kmetij. s Št. Ilj pri Gradiču. V soboto smfs pokopali prav pridnega, poštenega in pobožnega pogestnika Pernata, ki je bil zvest pristaš S. E. Z. Siromak je delal še zadoji dan; po noči ga zadene srčni kap in mirno je vzdihnil svojo dušo. N*j pcčiva v mirn! b Za DruštTeni Dom v Šmirtnem pri Velenju bo daror&li (III. izkiz d»rov) Fiančiška Stropiik v Šaliku 2*0 K; ueimenovana (t drugič 100 K; M. L 20 K; D. 51. 20 K; g F Žgank 1 K; d. g. Ivan Topclnik 5 K; č. g. Frid. Repoluslr, žtipnik 7 K; A. K. 10 K; N. K. 10 K; 6 g. Iran Rotner, dekan ie K; 81. K. 8, Z. 2(0 K. Les so darorali pr.B^tniki: Vinko Dedič, Voenjak Mntevž, Meža Janez (Repnik) 8eičnikar Zupan, Gcištk Gregor, Putaik Eoiičuik, Franc Dobov daik, J&kob Dubovičnik, Ivan LahdVDik, Škcrjanc Kukenberček, Jožef 8trahovnik, Peter Spital, Miheltc-Plajba, MelaDŠek Aože, Ko«ač-Deberskij Lovrenc Miklav, Trnek Mihael. BrezpUčno 'ožnju »o st. rili posestniki Gregor G< ršek, Tmek Mihael, Mcža Jožef, Jan Jožef Zibnkovoik, Jan MartiD, Franc in Jsk'-b Dobo»ičnik, Gorjan Jsotz Lešnik, Melanšek Franc, Peter 8pital, DoblšekGulin, Brglez Jožef. Vi*em dobrotmkom iznka odbor K. 8. I. Drnštva prisrčao zsh^alo Bog obilo povrni! Pa prosimo si še novh dobr .tnikov; ker ^Društveni Dom" je U> pokrit, nieo pa pokriti še ttt< ški. In vendar bo naš ,Dom* velike »ažnosti za celo g. rojo Šaleško dolino, zlaati usroduo tako pgrožtDi kraj Vslenje, kjer z Tt>o filo delata zlatti v DO.ejšem rasu Sddmark in Schaherein. Šm&rtDO pri Velenjo. — Za odbor: Maks Goridar, preds., Jožef Jan, podpreda. Celjski okraj, Izpit. Dne 15. t. m so imeli tretjelotniki orgljarake šole v Celju zrelofltni izpit. Izpitn je priaoatvoval kn. šk. komisar mil g. opat Fr. Ogradi ter regena chori mariborske stolnice g Fr. Trop. Učitelji in ufienci ho pokazali dober sad svojega trnds. Obfiadovanje je vzbnjal en učenec, ki )e zadel vsak glas na instramentn, t. j. ne da bi on videl in3trtunent, je povedal, na katero tipko se je zaigralo. Praznik lazaristoT. Dne 19. t. m so obhajali čč. gg. lazaristi pri sv. Jožefa v Celjn prav slovpflnn praznik patrnna avojih misijonskih hiS, sv Vinccnoija Pavlan^kega. Sl?vnostno pridigo je imel pč. g lašk' tiekfcn dr. Fr. Kruljc, mil. g. opat Ogradi *pa je imel infnlirano sv. m&šo ob veliki asiHtenci. Dahovnikov je prišlo na ta dan k Sr. Jožefn okoli 20. o Celje. Dne 22. t. m. se je vršila tnkaj obravnava proti mešeanskemn nditelju Ai=itrichn, ki ga toži poslaneo WoschnHgg radi žaljenja ^asti, ker je trdil, da je bil Woschnagg nekdaj Bokol. Obravnava pa je bila preložena, da se zasiišijo še nove priče, ki bodo dokazale, da je bil Wosohnagg nekdaj Sokol. o SliTnica pri Celju. Ker skuša dopisnik N. L. z lažjo škodovati na ngleda našemn bralnema drnštvn in katoliško mislečemn dijaštvu, izjavljam pod častno besedo vaem reanicoljnbnim: Po veselici na binkoštni pondeljek 86 ni pijsnčevalo, t. j. črez mero pilo in ao slačaji, o katerih namigava N. L., povaem zlagani. Veselica in prosta zabava je potekla brez veake nerednosti od naše etrani. Znano pa je vsem ndeležencem, kdo je okoii kozolea in pri Vebru razgrajal. Oba sta bila naprednjaka. Da se je jeden ob naši gostoljubnosti precej nalezel in potem morebiti tako naredil, kakor sam fino opisuje v svojem glasiln, zato pač ni odgovorna naša stranka; preveč smo bili prizanealjivi, da amo ga trpeli v avoji sredi. Za postrežbo sem skrbel sam iz svojega, nič od vstopnine. Govorniki, ki jih napada, bodo pa sami odgovorili, de se jim bo zdelo vredno. Liberalci, ali kar že ho^ete biti, ali naj poročamo, kolikokrat vaših kateri obleži od pijanoati. Ali te in druge izgrede tudi smemo obelodaniti ? Blaž Dvoršak, kaplan. c GotOTlje. TukajSnji 5. g. žnpnik hočejo prositi za daljši dopnst oziroma stopiti v pokoj vsled nesramnih napadov v liberahiih časnikih po zadnih občinskih volitvah in ker so vsled ostndne liberalne gonje star šev postali že tadi otroci silno snrovi in nt^nbogljivi In to je miroljubn^ga in bolehnega 6. g. pripravilo do tega za faro Gotovlje usodepolnega koraka. Stariši pa, ki ne strahujete svojih otrok, si pletete avojo lastno šibo, ki vas bo še nemilo kaznovala. Dal Bog, da se razmere zbolj^ajo in ublažijo! o Gotovlje. Libertilni časniki so polni veaelja nad izvoUtvijo nadačitelja Brinarja v obdinski odbor v Gotovljah. Njegovo ime (Bknapovski sin") se sveti povsod na prvem meatn. Zato je treba, da javnoati tudi povemo, kako je bii iz^oljen. Brinarja namreč skoro nihče v odbor ni maral in še v Žalcu se je zatrjevalo, Če hočejo Brinarja v odbor volit, mi od volitve izostaaemo. Zato so ga poatavili kandidatom v I. volilnem rairedn, ker v tem razredu 80 si bili najbolj svesti zmage in je Stel samo 12 voliloev. Izvoljen je bil ferej v I. razredn z 8 glasovi. In še izmed teh volileev se jih je že neksj izreklo, da niao vedeli, da so Brinarja volili, ker jim je glasovnice b»»je kar nekdo napisal, ter so nevoljni, da je Bnnar izvoljen. Brinar se ima samo gotoveljskema diktatorju ravnatelju Jostu zahvaliti za avojo izvolitev. Brez Jošta, ki plaoa v Gotovljah tndi p»r kronic davka, bi se težko nov odbor izvclil in bi brez njega Malgaj premalo iztcčsl. Z 8 glaaovi torej je bil izvoljen Brinar v občinski odbor. Io če bi dali na glasovanje, dobimo gotovo 100 ^laaov proti njemu. Ni torej vredno toliko vika 8 to umetno izvolitvijo. c GotOTlje. BNarodni Dnevnik" in BNarodni LiHt" porodata, da je občina Gotovlje, kakor tudi krajoi šolski svet in šolako vodstvo vložila rezolncijo, da prevzame država 50% stroftkov za Sole od deželo. Zadeva ni bila sklenjena pri občinski seji, ter je rezolncija prepiaana iz BUčit. Tovarša". Treba pa je pripomniti, da dežela skrbi samo ia učiteljske plače in nadiorstvo. Zidanje in vzdržavanje šol pa n»orajo oskrbeti občioe same. Zatoraj bi se rezoluolja morala izpopolniti, naj država prevzame tndi 50% stroškov za šole od obžin. o Gotovlje. Gotoveljski naprednjaki so pri občinskih vditvah akrajno silo napeli za povzdigo Nar. laži stranke in nničbo Kmečke zveze. GotovelJHkitn liberalcem vnakokrat ob volitvah kri zavre. Poaebno pa našemu Brinarjn. Ponndil se je tadi poprejšnjemu odboru. naj bi bil todi on v prihodnje izvoljen, ker je poprej propadel. In naSemu občinskemn predstojniStvu je ta mož nad vse in ni »i npal ugovarjati, čeravno 80 bili mnogi volilci proti temu in vkljub temu bil je izvo!jen v I. razred kofc občinnki odbornik. Pa oglejmo si naše liberalce bližje. Poglejmo njih občevanje v človeški d?nžbi Navadno ee kar cedijo ljuheini božje; naaprotno pa tajijo Boga in vse pripiaujejo naravi. Za alepilo Se zahajajo nanogi tadi v cerkev in ravno tamkaj kažejo svojo vero in nevero Slonijo kakor kostenjaki v kakšnem kctu alt pa sedjo k^kor v gostilni. Take ljndi i na Nar. Btr. za svoje naprednjake. Ša hnj>si mojstri so nekateri v obrekovanju. Niti najpoštenejši človek. ni varen pred niimi. Nobena klepetolja ne zna tako obrekovati, kakor liberalni cunji BNar. Liat" in nNar. Dnevnik". Pa ovaduštvo! Ali ne kbčo rN. L" skoro v vsaki številki škcf» na pomoč, da bi ym prestavjjal neljnbe dahovnike? Tadi v volilnem bo n je pozivijal svoje pristaše, naj mn naznanjajo, k»j spcvedniK Lberslca za p; koro naloži. To je pač nesramna zlobnost Edor bo pa zopet dolž'1 g. Goršeka, 6eč, da je on pisal ta dopia, se bo bndo motil. Elevetniki, vi pa le zopet obrekojte, napa^ajte in sumničite g. Goršeka, kajti slabi preroki ste v dopisih v BSlov. Gosp". Mar li mislite, da nihče drngi ne zna pere<A sukati, kakor g. GorBek v kat. narodne liate in prop;.dli kandidati, kramarji Malgaji in hnlcratšetarji Jošti v liberalne canje? Vaa čast pa g Gorfiekn za njcgovo vneto delovanje male občine Gotovelj; k*jti on je žrtvoval veliko moči za napredek in izobrazbo Gotovelj. Eaj pa Vi nam nid vee nepnljnbljeni Brinar? Povejte nam, kdo pa je oral celino na katoliško-narodnf m polju v naši obdini; mar li Vi, ki ste še takrat hlsčioe trgali vo aditeljišča? 0 Vas ni n:6 drugfiga znano, kakor da ste zanetili bratomorni boj v naši občini in zasej«li tisto seme, kakt>r ga je Kakovec in Bšefredakt«ra Spindl«T po Sp Štajarakem. Gotovlje poprej vz=r drugim krajem, spijo '¦edaj v libftralnem rao<5viijn, kajti Brinar je za; ostavil nje napredeK za petdesftletje. Mi se pa držmo goila: Vae za vero, dom in ce arja. Tega ge^la se pa liheraloi ?oMe ne držijo, ker že koj prvo, to je vera, jim je deveta briga, doma ne flpostnjtjo, ker 86 jim jo že vedkrM zv«za z Nemoi očitno d >kai.-.la, da cesarja ne ljabijo, pokazaia je preteklost, ker 80 bili ravno vsi liberalci našim sovražnikom nakJonjeni. Na svidenje, liberalno napredni Gotovljani. BNevesekdou.' c Dramlje. I* jeze na nažo zmago pri deželnozborskih volitvith in na tridnevnico od 2.—4. jnlija me dolži Narodni List od 15. jnlija, ^da sem na prejšnji žnpniji bil zmirom na sodniji, da sem tam svoje Jarane dolžil kraje in toiaril na vae atrani, se ve, vse po krivici, kar sem baje moral vse preklicati ter sem zdaj v Dramljah ravno tak hudobnež". Dopianik, apričajte, kar trdite. Imennjte vse tiste farane v Dramljah, katere sem pred sodnijo tiral. Niti enega ni. Nekoga bi bil lahko že Sestkrat, pa mu prizanašam. Z imenom povejte vse tiate, katere sem v Drainljah kraje ali tatvine obdolžil. Ni ga I Le zavoij) krivic pri volitvah sem se dozdaj večkrat pritožil na. gjavarslvo in naniestnijo, največkrat spopolnim vapeho«!. Ako mislite, dopisnik, na te politične tožbe, naštejte doloČno tista krivična obdolženja, ki sem jih moral preklicati. Odgovor na vse mora biti jasen in natančen. Če ne, ste Vi hndobnež. — Drngič, če aem jaz hudobnež zavoljo tožb, kako ime si zaslužite Vi dopianik, ki tožite mene urednikn in širnemu svetn? EaUro ime bote dali tajnikn, ki me je po nedolžnom obdolžil pred občinsko piaarno proti faranom in v Nar. L proti širnerou svetn, da sem glascvnico ailoma prepisal ? Ni me samo obdolžil, temveč za kazen me zmerjal in proti meni pljnnil (po laBtnih be8edah v N L.) Predlanskim in lani je Vrbiča tožil. Izmislite si pravo ime za njega Eakšno ime dobijo od Vas in N. L. liberalni Šentjnrčani in PoDkovljani, ker eo se zoper volitve pritožili ? Glejte, dopisnik, preveč ste zinili. Popravite krivico. Dramlje 17. jabja 1909. Frano Ogrizek žnpnik. c Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah. Kaka neza vednoat in obenem neatrpnost vlada ta pn nekatenh ljndeh, nam kaže sledeči dogodek: Pred nekaj doevi pridem v trafiko blizn topLc in zshtevam poleg ctgaret slovenske vžigabce. Ali oaupnil sem, ko me trafikaDtinja nahrnli z besedami: BPri naa prodajamo aamo nemeko blago, nifi slovenskega. — Saj ao cigarete, ki jih kadiš in densr, s katerim plačoješ, tudi nemški. Ako ne zna§ nemškega, ne boš nikamor prišel in še več takih mi je pravila. Niaem vedel ali bi se smejal ali jezil nad takim cbnaganjem. Eer je pa 8ramotno, da bi se prepiral s ž»n8ko, sem rajši šel svojo pot. Težko je človeku pri srcn, ko sliši iz slovenskih ust in od dloveka, ki ae živi od slovenskih grošev, take beaede. Pa tudi takaj bodo inenda re-iničae beaede, da kjer je verska mlačnost, tam je tudi narodna F&6 pomilovanja viedno. o Hozirje. Eerjevpredzadnje^i Slov. Gosportarjn izrazil nekdo željo, da bi rad izvedel promet ali delovanje Kmečke hranilniee in posojilnice v Mozirjn, se mu odgovori sledeče: Posojiinjca je imela proineta pr*o polovico !el;a do 31. deo 1908 E 175 865 o7 do 1 julija pa E 322620-02. Udov šteje že nad 100. PoscjUnica je ustanovljena z» žapnije Mozirje, Nazarje, sv. Mihael nad Moztrjem. Lep napredek kmedkega zavoda v enem letn! Sedaj je rešeno vprasanje dopisnika BDomovine", ki je ob Času U3tanovitye narisal celo načelstvo in dvomil, da bi kdo tem Bfin»ncerjem in bogatašem", ki bodo vodili posojilnico, zaupal svoje prislužene denarje. Dopi8nik liberalnih časopisov gotovo ne! Emečka hranilniea in posojilnica uradnje vsako nedeljo dopoldne, obrestnje hranilne vloge po 4J/2%, poaojila daje na poroštvo po 51/j0''«) na vknjiiba po 5%, sprejema hranilne knjižice drngih zavrsdov kot gotov denar, ne da bi 86 ob eatovanje prekinilo. DonjaSe hrsnilnice daje bre*plačno na dom. Prožnje za vkDjižbo dela brezpla<3no. c Ponikva ob jui. Ž6l. Tnkajšnje kmetsko bralno draštvo je imelo dne 1?*. julij« svoj redni občni zbor. La žbI, da ae ga naše ljndst?o ni tako obilnoštevilno ndelež lo, kot bi bilo po vsej pravici pričakovati. Prvi povzaroe beeedo g. kaplan M. Aš č, ki poroda o delovanjo društca v preteč neui leta. NavdnJnje ljudstvo, da bi pristopalo k izobraževalnemu drnstvu in priporoSa ditanje dobr h knjig in dasopiaov. G. žnpn.fc Gomilšek od Sv. Pntra na Medv. seln, neutrudljivi orgaaizator slovenske mladine, pa nam je v krasn'h in vzneseaih besedah razložil pomen in namen izobraževalnih dra^sev ter nam prav vzomo začrtal pot za bodoče delovanje. NavdBŠeral >.n vzpod^ ujal naa je k delu, rekoč: ,,Mi potrebnjemo mož korenjakov v procvit lepe alovenske doinovine! Pobožnost, vernost in odločnost ja kraa slo enskega mladeniča. Plemenito in blago srce je kras slovenske mladenke!11 Za po-iane n»m krasae nauke pa se bom-j najlepše zahvalili a tem, da bomo prihodnje leto res bolj ž vo delovali za drnštveno življenje a trdnim zaapanjem, da bo čez leto dni n»še izobražev&lno drnštvo res ponoa naše župnije V odbor co bili iivoljeni: Vitooiir Žl čar, preds., Davorin Močaik, podpreds., M. Ašič, kaplan, tajaik, VI. Ereft, žnpnik, kniižničsr, Jakob VreČko, dež. poal., blagajmk, Franjo Pepelnak, Martin Dobrajo, (>roal&v Zabnkovšek, odboroiki. Govoril je šo tudi mladrnič Zabukovšok o dobrea in slabem čtivn in povdarjal, da ne samo rožni venec, arapa« tudi krftčanska kujiga in krščanski dasopis s,)ada(a v krščansko hišo G. Gomiišok je v &vojem govoru sprožil tuli misel, da bi se nstanovila Mtadenii^ka in Dekiiška zveia. To misel naša mladica navdušeno pozdravlja in jo hočemo, če le mogoče, še to leto nresničiti. Vam udjo, pofeb.io še odborniki, pa kličem: na delo, da 8e števiio uiov v tem leta vwaj podvoji. Na zdsr! c Zg. Ponikva. Dae 4. jnlija je priredilo naše bralno in pevsko draštvo slavnoHtno veaelico, ki je prav dobro n-ipela. V prvi vrsti se moramo zahv^liti č. g. k»plano P. Jnr/ikn v Galiciji za lep slavnistni govor, nadtlje pa tud« našema sosed emu drnštvu v Galiciji, ki se je v tako obilnem številn ndeležilo in odzvalo m.šenm po T«biln Naše igralko tu> prav dobro igrnle igro nBoj za doto", Daši vrli fantje pa so nam zapdi par lepib pmni. »Slhra jitu! c Sv. Jurij ob juž. zel. Dne 4. t. m. je imela takajSnja ^HrAnilnica in posojilnica" pri inpni cerkvi svoj VIII Tfdai ob6ni zbor; kakor je razvidno iz račnnakega zakljačka, je hranilnica v cpravnem ietn res krasno delo- vala in napredovala. V upravnem letn 1907 je imela prometa E 58115569 v letu 1908 je pa bil promet E 1150606 34. Hranilnih *log se je v letu 1908 vložilo E 313 58414; vzdigoilo pa samo E 169 66119. Poeodilo se je na novo E 138035 57; vrnilo pa K 47 56849. Cistega dobička je bilo y 1. 1908 E 1236 63. Stanje hranilnih vlog 31. dec. 1908 je bilo E 534 224 97; stanje posojU pa K 236 78329. V načelstvo se je izvolil star odbor. V nadzorstro je pa na novo itvoljen g. Mibael čater, posest. na Eamenem. Radi velikega dela pri posojilnici je ta nastdvila tajnika, da nradnje vsak dan od 8. do 12. nre dopoldne. Izplačila se pa izvršujejo le ob četrtkih in ob nedeljah dopoldne. Hranilne vlage obreetnje po 4%% posojila pa daje po 5%% in 5%. To je res krasen rsapredek hranilnice in poaojilnice v St. Jnrju ob jnž. žel. c Št. Jnr ob Ttboru. TukajSnje brabso druitro priredi v nedeljn, dne 1. »Tgusta 15*09 t snšilnici gosp. F. Krašorca s BodeloTanJM* BOila" veselico. Na vsporeda Bte igri nPri gospodi" in ?Občinski tepček", petje, t^loTadbs, pctem prosta z*bava v KraSevčevi gostdni, Z»četek ob 3. nri popoldne. VstopEiisa: sedeži I. Trite a 1 K; II. sedeži 70 »in.; Btojišča 40 ?in. Breilški okraj. b Eapele pri Brežicah. Tako smešno domišljavih dopisnikov liberakih listov bo težko kje najti kot v Kapelah. Oba bi bila rada elavna, rba mrzita eerkev in vero, oba sta 86 radi tega spravila na zadnji naš lepi misijon ter ga dolži najprvo eden v Nar. Listn, da je zakriril baje bolezen na nmn kočarice A. Vodopivec, ki je morsla v norišaico, zapustivši občini 4 nez».k. ottoke. Dobro, naj javnost zve, kaj je na at?ari: Imenovana je rea znorela, če pa je bv misijon terau kriv, je veliko vprašanje, ki ga tudi zdravniki v Gradcu ne morejo kar tako naravnost za gotovo rešiti, kakor naš dopianik, ki mu šele prvi mah pod nosom ra^te. Pozivamo pa tnkaj javno orožništvo, naj preisknje, koliko je resnice na govorici, da uboga A. Vodopivec ni imela cele noči mirn, da so ponočnjaki — somišljeniki obeh dopi^nikov — siloma vrata in okna odpirali na samem stojedi kočici ter ubožico v svoje naaiene silili. Ce je to je deloma res, se ni enditi, da je znorela. — Drngi c?ekač v Štajercn laže o neki gospej s 3 otrooi, ki je nihče ne pozna in pa o tej A. Vodopivc in Se o drngih, ki še bodo znorele. Dopisnik, potiplji se sam, tam, kjer isnajo pametni ljadje možgane. b Rajheabnrg. Zopet je zahtevala potohnjena Sava svojo žrtev. Ža so se bile skopale tri deklice iz Sremiča ter mis:ile na odhod, kar si še zmiali 16 letna Terezija Jazbee iz Hazeibaha, da bi še enkrat skočila v vodo. Sla je v smrt. Našli so jo nekaj metrov nižje ob obrežjn — in pokopana bo v tnji fari — pokopana v evetn življenja. Bila je vzorna mladenka in z ozirom na njeno vzgledno življenje se nam njena nagla sinrt ne zdi preatrašna. Iz drugih slovansklh delal. f C. kr nmetno-obrtna strokorna šola t Ljubljani. Iz poročila o šolskem letn 1908/1909. Zavod je obsegal nsstopne oddelke: I. Zimske knrse za Btavbce obrtnike (zidarje, kamnoseke in teaarje). II. Oddelek za goloobveme dečke z dvema razredoma. III. Dnerno šolo za obdelovanje lesa s strokovnimi oddelki za a) stavbno in pohištveno miz&rstvo, b) strugaratvo, c) rezbarstvo, d) kiparstvo. IV. Javno rissrsko šolo za mojatre in pomočnike. V. Dnevno šolo za nmsstno vezenje in čipkarstvo a strokovnimi oddelki za a) umetao vezenje, b) šivanje čipek, e) pl*tenje (klekljanje Čipek. VI. Javno risarsko šolo za deklioe. VII Eurze za uobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. I. Zimski knrzi za stavbne obrtnike. Zunski knrri za stavbne obrtaike imajo namen, podajati pomočnikom in mojstrom zidarskega, tesarskega in Kamnoeeškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podiaga za uspeSneje delovanje in obrtoranje. Osobito je tem kur zom odločena tndi naioga, pomofinike atavbnih obrtov pripravljati in naposobljevati za zakonito predpiaane mojatrske izpite. Popolna izobrazba v zirLskih kurzih traje tri »imeke aemeiJtre. Vsak knrz obaega namreč pripravljalni ter I. in II. tedaj, ki trajajo po pet zimskih mesecev (od pričetka novembra do k&noa marca). Poleg jezikovnih in trgovskih predmetov se goje v knrzu vee umetno-obtne in stavbno-tehniške stroke, ki eo potrebne v dosego označe nega oilja. V zadnjem semestru se vrš6 poleg teh predmetov tudi zdravniška predavanja o prvi pomoči pri nezgodah. Ohiskovalci zimskih knrzov pridejo pri oddaji pcdi:K)r in ustanoT v prri vrsti v požtev. Ubožni in pridni adeleženoi imajo npanje, da dobe mesečne podpore od 20 do 40 E. Zaradi pomanjkanja prostora se sprejemajo novi nčenci v ta oddelek samo vsako drogo leto. Ža prihodnje šolako leto (1909/1910) se vpisajejo udenci v priprav^alni tedaj. II. Oddelek za šoloobveane dečke. Ta oddelek je dvorazreden in ima enako nalogo kakor dvorazredne državne rokodelske Sole, namreč da podaje nčenoem eplošno obrtoo izobrazoo. Obisk tega oddelka jo torej priporočati deckom, ki se hočejo po dovršenem 14. letn posretiti obrtnema etanu in vstopiti za vajenca h kakemu mojstrn. V šoli ee nče Splci5no izobraževalaih predmetov s posehnim ozirom na obrtniško potrebe ter se vadijo tudi v roČDem deln. (Mtzarstvo, rezbaratvo in kljnčavnidarstvo.) T»ko dobe za obrtni stan in nčno dobo pri mojatrn podlago, kakržne jim v njihovi staiosti ne more podati noben učm zavod drnge vrste, osobito pa ne osemrazredna ljnd eka šola, meščanska šola ali apodnji razredi srednjih šol. Absolventje, ki imajc talent in veselje do kiparatva, oetanejo na šoli ter vstopijo v oddelek za lo«no in kamneno kiparatvo, kjor imajo priliko, v treh letih ae izačiti tega ometnega obrta. (Nadaljevanje prihodnjid.) Vesfnik mladinske orjanizacije. MladeniSki shod na Dravskem poljn. Še enkrat vabimo vse pošteno misleče mladeniče na m!adeniški shod, ki 86 vrSi v nedeljo, dne 1. avgnata na Drav. polju. Cerkveni del bo na Ptnjaki gori, zborovanje se bo vršilo pri Sv. Lovreneu v proatorih Citalnioe. Pridete v obilnem številu. Mladeničem. Na Holmcn se naj v nedeljo dne 1. avgusta zažari iskra mladeniškega gibanja v slovenjegraškem okraju. Naj ne bo nobenega pridnega mladeniča tega okraja, ki bi se ne vdeJežil prihodnjo nedeljo tega velevažnega shoda, kakršen se še ni vršil v Blovenjegraškem okrajn. Zato naj bo deviza vseh dobromislečih poštenih krščanskih mladeničev: V nedeljo se vidimo v najobilnejžem številu na Holmcu. Na svidenje! Mladen!ški shod t Petrorčah. V nedeljo 25. t. m. so se zbrali vrll krščanski mladeniči iz Savinj8ke doline v prijaznih Petrovčah. Cerkveno opravilo se je vršilo v lepi romarski cerkvi Matere božje. V cerkvenem govoru je znani voditelj mladeniSkih shodov g. dr. Hohnjec na podlagi besed nedeljskega berila: BVsi pa, katere vodi Dnh božji, ao otroci božji," označil pogoje, kl so potrebni, da bodo slovenski mladeniči rea otroci božji, da bo slorenska mladina res krščanska in veraa. Po 87. opravila se je vršil mladeniški shod v lepo pripravljenem Kozolcu g. žapana Eorena, kjer so došle zborovalce pozdrafili domači tambnraši z ndarjanjem tamburic. Zbralo se je tn nad 300 mladeničev in mož, vkljab temn, da so se vršile v bližnjih žnpnijah ravno ta dan večje oerkvene slovesnosti. Shod je otvoril podpredsednik S. E. S. Z. dr. Hohnjeo ter pozdravil navzočega državnega in deželnega poslanoa Pišeka in deželnega poslauoa Trglava, rse mladeniče in može, ter tndi navzoče žene in dekleta. Predaednikom sboda je bil izvoljen krepki in vrli mladenič Bošnjak iz Braslorč. Prvi je nastopil mladenič Goršek Anton iz Kasaz ter kot član Petrovške mladeniške zveze poTzdravil vse navzoče, vzpodbnjal mladeniče k medsebojnenm zdroževanjn in izobraževanja ter z ginljivimi besedami priporodil tbo slovensko inladino var8tvn Matere božje. Kand. med. Arnšek, 61an BZarje" je posdravil zborovaloe v imenu ^Zarjanov" in BS!ovenske dijaške sveze". Nato je med prisrčnimi živijoklici nastopil državni poslaneo Pišek, izrekel zahvaio za sanpanje, ki se mn je izkazalo pri zadnj.h volitvah ter izrazil sveje veseije nad tem shodom, ker dobro vzgojeni miadeniči in možje so np slovenskfga naroda. Za njim je govoril dr Hohnjec v jako poljudnih in krepkih besedah o organizaciji slovenske uladine in posebco priporočal odločnost in značajnoat v verskem in narodnem oziru — le odločna in značajna mladina bo zadala pogabnema liberalizmn zadnji udarec. Nato je naatopil burno pozdravljen predsednik ,,Zyeze slovenskih mladenidev" Žebot in razpravljah v živahnem govoru o ciljih in vzorsh mladeniske organizacije, govoril o medsebojnem bratoljubljn, o zvestobi v veri in prepričanju, o gospodaraki in politični izobrazbi in o mladeniškem ponoan. Njegov govor je vzbudil obče priznanje in občadovanje. GovorUi ao še potem razni mladeniči: Eoč Matija iz Arjevasi je podal v lepi cbliki lastnosti 8lo*enakega kmedkega mladeniča, Prebil Blaž iz fikal je pripcročal, naj se vsak mladenič iznebi nenmnega strahu pred Jjndmi, ki mnogegs zadržnje, da ne stopi v vrste slovenske krščan ske mladine; Tajnšek Ivan iz Št Andraža je proslavljal navdnšeno mladeniSko gibanje in vzpodbajal k vstrajnosti. Po navdnšenih govorih roladeničev, ki so pokszali, kaj stori izobrazba iD pridnost, ae je cglasil dežeini poBlanec Trglav in vzpodbajal mladeniče, naj ee ne ravnajo po besedah nekega moia, ki je, ko je dobil neko poročilo, rekel: prebral, razmnel, zavrgel, ampak: slišali ste, mladeniči, raznmeli, pa tndi v srcn ohranito današnje navdafienje in ga kažite povsod! * > ; E sklepu je še izpregovoril dr. Jančič, župnik iz Sv. Petra ter priporočal mladeničem ljnbezen do vs&kd&njega krnha in treznost. Nato je zaključil predaednik mladenič Bošnjak, ki je z izvanredno spretnostjo ?odil oe(o zborovanje in žel zato tudi očitoo pohvalo, ahod, ki je trajal 2 nri v popolnem redu med mogočnim pok&njem topičev. Po zborovanje bo se 8e zbrali mladeniči k litanijam in sv. blagoalovn v cerkvi, potem pa se kmala vsi razšli mirno in veaelih obrazov. Bil je lep dan za mladeaiče krasne Savinske doline in kakor je aolnce vrode pripekalo, tako je tndi vroče solnce iakrene ljabezni do Bi»ga in mile domovine ogrelo srca mladeničev, da najbrž ne bodo kmala pozabili tega ahoda, ampak bodo ogreli tndi srca drngih mladeničev, da bodo vsi vstopili v tabor ,,Zveze slovenskih mladeničer' v tabor slovenske krš^anske mladine! • • Dobma. Poročali smo že, da 86 je na občnem zboru ;,Br. drnštva" nstanovil za Dobrno telovadni odsek Orel. Zaradi kratkega časa še niti objavljon ni bil občni zhor, a vendar ae je zbralo lepo eterilo udor in prijatelpv drnštva. V večini se bili fantje, saj je bil dan namenjen xa nje. S;cer je uilad. zveza že lansko leto sklemla, da se  ustanovi telovadni odsek, a razmere niso bile ngodne, zato  erno čakali. Vtliko štev)lo slovenskih fsntov še je namreč  bilo izven drnStra, a 8 prem.šfjonim delom jih je drnštvo  pritegnilo k aebi. V dno dnše »e jim je pristodilo izda- jnkko ravnanje plačanih hlapcev dobrnakega hnjlovstva, ki bo jih vabdi na svojo stran, a slovensko sroe jih je gn»lo v tabor aarodne mladine. čast jim! Spodbita so s tem tla hajlovstvn med dobrnnkimi fatti, in ve-s den*r. ki  ga hajlovstvo izda v sroje grde namene, je izvrfen. Pora- bite ga za sebe, da ne bodo hajlovci Bfehtali" jabolčnika, suhih broSek in — cigaretnega papirja! Tadi sapeljani faDtje drngih far ne bodo rešili gnj'le nemškutanje Ta ugoden položaj je toraj društvo porabilo, niproailo BZvezo telov. odsekov" za pomoč, in sedaj imamo mogočno vreto vrlih fantov, ki so pripravljeni z vaemi BVfjimi mladimi Bilami braniti vsako p^d slovenske zemije na Dobrni. Zveza v Ljubljani je poalala br. Janko-ta Hočev*r-ja, ki je ognjevito go^oril o krasDih ciljih mladinske orgnnizacije ter o telovadnih poaebej. Živahna pohvala mu je bila dokaz, da so na Dobrni tla za take vzore Odsek, ki šteje z naraščajem že nad 40 članov, si je takoj volil svoj odbar, v katerem so: Schre;ner, Firm, Kranjo, Rehar, Šrent, Lipičnik. 0 drugih točk*h dnevnega reda omenjarao samo, da je bil voljen prejSnji drnštveni odbor na novo, in da so se med posameznimi točkami vrstile lepe pesmi fantovskega in dekliškega pevskega zbora. Preiti pa ne smenao žilostne vloge, ki jo je igrala od hajlovstva najeta bandi*. Že med zborovanjem so se slisali na cesti žvižgi ia hajlsnje. Žifinsko drenjeje šloskozi topiice, kjer se je vse zgražalo nad takim obnašanjem. Scml^ivo je samo, kako da niso bila vznenairjena netuška srca topliških-dcželnih krrgov, ro jim je vendar vsak ^Živijo" motenje mirp. No, hajlanje ne moti teh gospodov. Zvečer je pijana banda hotela vdreti v pcsojilniške bleve pn Orozlu, a pred svitlo cevjo revolverja začela so se hajlovakim jnnakom šibiti kolena in tresti hlačice, katerih bojd* drug dan ni bilo za — rabo! Eoneo vsemu je bil, da f-o se hajlovci v svetem navd! šenjn za nemštvo stepli med seboj do krvavega. Neereča je hotela, da jih je vodja odaesel najve^. S aolznnt mi očmi se je pritoževal nad slepoto in nez?estobo svojih pristašev, ki bo nazadnje padli s pestmi ;n plankami po gla?i 8v<'je»a generfcla Je že smola! Radovedni smo, če je znanema Mobltišlar-ja ta bitka motila nočni mir, saj se je bila blizu njegovih oken. Ce kedo zakliče Bživijo", morajo nbogi orožniki na razne ovadbe tekati okol, da je gioza; sedaj pa ni ničoar slišati, da bi ae bil Mobltiscfilar ali nje»ova frava pritožiia — z eno besedo: za BOrle" se je končal dan častno, za njihove nasprotnike eramotno! Novema Orla želimo krepkega razvoja in vstrajnoati! Zmaga nam je gotova ! Na zdar! Nijnovejlt novteo. Iuštalacija vlč. g. Jaikoba Kavfiiča za kanonika kn.-šk. lavajntinskega stolnega kapitejja se bo vrMla pribodnjo eoboto, dne 81. julija t. 1., ob osmi uri zjutraj v mariborski etolnici. Naši posknci na deln. Gg. deielna poslanca Ozmeo in MeSko sta si takoj v ne<ieljo in pondeljek ogledala po več krajih ogromno ikodo, *d jo je napravila toča zsdnjo soboto. Zahtevala sta brzojavno takojšne izdatne pomcči od c. kr. namestništva in c. kr okrajnega glavaratva. Todi drugi poslanei so storili vae potrebne korake, da se pomore nbogemn ljadst?n, ki ga je zadela tako atrašna nesreea. Ulom. Po noči od 12. do 13. t. m. so tatje vdrli v trgovino g. Franceta Pncooja in so odnesli biaga in svilnih robcev za okoli 1200 kroa. Edor pripomore, da se blago nazaj dobi, dobi 300 kron. St. Oče je glasom porodil iz Rima nevarno obolel. Španci ao bili v vojski s Knbili v Marokn zopet hudo tepeni. Padli so: general Vinton, več častnikov in 400 csož. * Romarski Tlak t Marijino Celje vozi dne 9. avgnsta t. 1. iz Maribora po sledečem voznem redn: Iz Maribora cdide vlak cb 10. uri 50 minnt ponoči; iz Pe-mice ob 11. uri ponoči; iz Št. Ilja ob 11. uri 14 minut ponoči; iz Špilfelda ob 11. nri 21 minnt ponoči in pride v Nenberg ob 3. nri 30 minnt zjntraj. Vsem dosedanjim romarjem je še gotovo znano, kake sitjosti so bile naozkotirni železnici od Kapfeaberga do Au-Seevvissen, ker železnioa nima zadosti vozov. Da se ognemo tem sitnostim, ae letos peljamo v Nenberg, ker nam tam ni treba nikjer prestopati, ampak nas vl»k pelje iz Maribora naravnost na zadnjo postajo. Letoa torej ne bo nobene stiske, kakor prejšnja leta. Iz Nenberga iniamo potem dobrih 7 nr peš r M^rijino Celje in sicer po iepi poti. Nazaj se vrnemo dne 12. avgnata. Iz Nenberga odide vlak ob 2. nri 30 minut popoldne in pride v Maribor ob 6. nri 33 neinnt zvečer. Romarji 8e lahko z večernimi vlaki odpeljejo proti Ljutomern, ^eljts iu proti Eoroški. Voaie oene so enake za vae postaje od Maribora do Špiifslda. Vožnja stane iz Maribora in nazaj v III. razredu 9 E in v II. razredn 12 E 30 v. Romarji, ki težko hodijo, se iz Neuberga v Marijino Celje lahko peljajo z vozom. Voz iz Neuberga v Marijino Celje atane za osebo 5 E in ravno toliko tndi iz Marijinega Celja nazaj v Nenberg. Earte za vlak se nsročajo edino le pod na^lo?om: Romaraki odbor v Mariborn, Grajska nlica št. 2. V Maribora ae poaamezne karte labko kupijo v Tiakarni ev. Cirila. Po pošti ne kaže naročati kart v Tiakarni sv. Cirila, ker dela to velike zmešnjave in zamad*. Edor ae hoče od Nenberga naprej peljati z TOzom, naj to pri naroiila karte izrečno pove ter priloži za en prostor na vozn 5 E za vožnjo tja. in Č6 se h< če peljati tndi iz Marijinega Celja nazaj v Neuberg, dragih 5 E za vožnjo nazaj. Edor si voza ne naroči naprej, ne bode mogel lahko dobiti prostora. Karte se pošljejo le pruti pred^laČilu. Na vlakn se dne 9 avgaata karte ne bodo več dobile, zato si naj vsak romar karto pravočaano naroči. Naročila na karte tnoramo imeti najpozneje dne 5. avgasta že v rokah, da jih romarji pravočasno še dobijo. — Romarski odbor, Maribor, Grajaka nlica št. 2. Osebne vesti. Na novo nastavljeni bo kot V.aj:lani čč. gg. Miba«l Kos v Ljutomeru (II), Janez Razbornik pri Sv. Martinu na Pohorju, Mihael Barbifi pri Sv. Juriju ob južni železnioi (TI), Frano Skof v Marenbergu, Josef Pinter v Makolah. — Prestavljeni so C6. gg. kaplani: Fridi. RateJ od Sv. Ilja pod Turjakom k Sv. Juriju ob Sčavnici (II), EA.lojzij Musi iz Poljčan k Sv- Ilju pod Turjakom, 'Alojzij KramaršiS iz Makol na Remišinik, Ivan Alt iz Marenberga V Poljčane, Anton Penift od Sv. Ruperta nadi Laškim y Žitale. — Zopet nastavljen je č. g. dr. Anton Jehart kot drugi kaplan v; Staremtrgu. — Žui)niki v Špitaliču jp postal veleč. g. Iv. Goričam, dosedaj kaplan pri Sv. Lenartu w Slov. g. — V začasni pokoj je stopil C. g. Fr. Lovrenko, kaplan v Žitalah. Volenje. Shod županov šoStanjskega okraja je bil 'jako zanimiv. Deželni poslanec dr. VerstovSek je opozarjal navzoče na srazna toftke občinskih zadev in naglašal potrebo napredka kmečkib. ob&in. Opozarjal je tudi na razne yažne sklepe, ki bi se morali izvršiti glede uradovanja in gospodarstva v ob(Binah. V popolno domačem razgovoru 60 naStevali gospodi župani razne ovire njihovega poslovanja, zlasti pa je govoril o tej zadevi obširno g. Pirtošek iz Pake, kateremu se je pridružil gospod Kovač iz Skal. Oospod Skaza je Oiznačil marsdkatere nedostatke v velenjski občini in dika slovenskih županov g. Koren iz Št. Ilja je označeval polegi poslanca samo stojnost občinskega predstojnika. , Razgovori so biU jako poučni. Upamo, da bodo obrodili dobrega sadu. Šentiljski dan t Jarenini bo na ljabo mariborskim narodnim krogom ne 8. temveč zanealjivo 22. avgusta. Tndi radi obSirnejših priprav smo veselico preložili na dan 22. avg. Odbor.