Chkago, IIU petek, 24. septembra (Sept. 24), 1926, STBV.—NUMBER 224 uedalj In Holidays. Uradni A ki hl GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE SM7 8. Lawndale Am Qfflae o/ Publication i MST^South LawndaU Ara. at of rata v.drd nos. «f Oat itlT izgubivaw Kongres zavrgel Portoríiki ■ ai ivi laai dalavci toeii na politični fronti, pnaii senator frazier Po njegove* mnenju vlada med vcMld onkraj Missfcmippija »plošen nepokoj. Celo konservativni republikanci n% sa-padu potrdijo njegovo mnenje. - ■ / Washington, P. C. — Senator Lynn Fragier iz Severne Dako-te se je vrnil z zapada v glavno mesto, da prebije v njem nekaj dni, preden se pripravi za volilno kampanjo v Severni Dakoti. On poroča, da na zapadni strani Mississippija vlada splošen nepokoj, in da bodo zmagali v sedenji volilni kampanji v marsikaterem volilnem okraju napredni republikanci in demo-krst Je. ~ "Coolidge ne bo kontroliral prihodnjega senata," pravi Fro-zier. "Celo regularni republikanci konservativci na zapadu so prepričani o tem. Zdaj so se pričeli ozirati po novem voditelju, in zdi se, da bo Frank Low-den iz Illinoisa Imel na konvenciji leta 1928'močno podporo." Frazier je atar vodja Nestrankarske lige v Severni Da-koti Kot izkušen vodja pa opazuje kandidaturo vsakega aspirants za senat. Prepričan je, ds je poraz Lenroota v Wisconsin znamenje, ki napoveduje, da napredni farmarji so pripravljeni braniti svoje ekonomske interese v Washingtonu. je mar tronažna mašina in organizacije do akrajnoeti. Za- ■ i tnma I I radi tega je pa zmaga Blaina velikega pomena. Oklahoma je farmarska država, in Frazier je sprejel informacije, da bo Coolidgev senator mogoče poražen. Missouri je zopet druga država, Indiana pa tretja, v kateri bo kandidat stare garde poražen, dasiravno sts Wstson in Robinson glasovala za McNary-Haugenovo predlogo ki je imela prinesti farmarjem odpomoČ. Frazier dalje izjavlja da bo vsak napreden republikanec v senatu podpiral Ashursta in druge demokrate ki nastopijo proti Smithu iz Illinoisa in Va-ru iz Peimsylvsnije da se njima vzame sedež v senatu. Po Frazirjevem mneaju bi sprejem Smiths in Vara po vseh odkritjih glede kampanjskega sklsds za primarne volitve pomenil da so senatorji pristali na to, da se lahko v bodočnosti kupujejo sedeži v senatu. Frazier dalje meni, da je odvisno, ksj bodo republiksnski senatorji storili v bodočem zasedanje za odpomoč farmarjem, če bo v letu 1928 republikanec izvoljen predsednikom Združenih držsv. V prihodnjem* letu ne bodo republikanci kontrolirali kongresa. Demokratje ali pa zveza med demokrati in naprednimi republikanci bo kontrolirala nsjmsnj eno zbornico kongresi»' a garda ne bo četrtem ta. % marcu prihodnjega le- Katoliki ikaf Ji M zapreti tipalka Afera v detroitskl katoliški škofiji Župnik je obtbžen, da je hotel Izaflltl »0,000 iz škofa. Detroit, Mieh. — Katoliški *kof J. Gallagher je dal aretirati Josepha F. Halliseyja, župnika St. Leo župnije, ki je največja katoliška župnija v Michi-ganu; Župnik Halllsey je obtožen, da je alorabil pošto, ko je pisal škofu grozilna pisma. Skof gs obtožuje, da je hotel izsiliti iz njega vsoto |S0,000. Dalje je Škof prejel pisma, ki so mu grozila a amrtjo. Ta pisma je škof izročil zveznim oblastim. Župnik Hallisey je bil 22. septembra zaslišan pred zveznim komiaarjem Finneyjcm in pridr-ian za akcijo pred veleporoto pod jamčevino $1000. Zvezni u-radniki pravijo, da je župnik priznal krivdo. Aretirana je bila tudi njegova kuharica Ada Curnew, ki nastopi kot priča, ¿upnik Je basal svoj kovčeg, ko je prišel policaj, ki ga je aretiral. župnik je star 69 let, njegova kuharica pa 67. Prej je fajmo-Atroval 24 let v Hudsonu, Mich. — Njegovi tovariši duhovni pravijo, da je pri slabem zdravju in da se mu najbrž "meša." MašialsM zboruje jo v . Meaitrealu. »aahiagton. — (F. P.) -1 "idnild Mednarodne zveze ma-iiniatov so se zbrali na seji v Montrealu, kjer zboruje odbor fcksekutive. Načrti so bili zde-lar>i za podvizanje organizacije, da ae organizira delavce v že-Ifzniaidh delavnicah '.po vsej deieli. l^snesNNl odhajajo Is----- Berlin, 28. sept — Listi ob-jevljajo vest is Pariza, da Fran-eija umakne še ta meeec 6000 vojakov iz Porenja. Izpraznje-v»nje se bo vršilo postopno kot ^uitat novega sporazuma med Francijo in Nemčijo. Nemški narionallatl ia komunisti napovedujejo boj Novo zdravilo zoper malarijo. Berlin, 18. sept. — Nemški vodilni zdravniki so včeraj poročali na mednarodnem zdravniškem kongresu v Duesseldorfu o novem in zelo uspešnem zdre-vilu zoper malarijo. Zdrsvilo se imenuje plasmochin. V petih dneh po vbrizgnitvi tega seruma so bolniki ozdrsvell. Zdrsvilo še ni komercijslizirano. paticijo klerikalca* Regulacijski zakon ne bo iz-p remen jen. Dva nadškofa poklicana na odgvvor radi pun-tanke propagande. Mežico City„ 28. sept. — Mehiški kongres je včersj zavrgel peticijo klerikalcev glede modifikacije ustave o reguliranju cerkve. Sklep zbornice je bil, da peticije ne more upoštevati, ker ni v pravilni formi in ker je podpisana po duhovnikih, ki nimajo političnega statusa. Tajnik za notranje zadeve Tejada je včera pozval na odgovor nadškofa Ruiza in Diaza, očitajoč jima, da sts odgovorna za mnoge nemire in puntarske hujskanje. Obtožena sta tudi, da pomagata klerikalni organizaciji Kolumbovih vitezev v Ameriki vmeševati se v notranje zadeve Mehike. Nadškofa tajita krivdo. Mussolini pojasnil na-pad na konzala v Riiaa Palica je padla "po nesreči". Fašisti ga nleo poznali. Waahington, D. C. — Državni tajnik Kellogg je v sredo prejel od italijanske vlade pojasnilo glede nspsds fašistov na ameriškega konzula Brennana v Rimu. Konzul je bil tepen a palicami dne 11. septembra, to je ns isti dan, ko je bil Mussolini napaden t bombo. Mussolini po-jaanuje, da je konzul po nesreči omogUpred-luftil md dve »rupi fašistov, programa po kTso ae tepli in eden gs je udaril s palico po glavi ter zbil na tla, ne da bi bil vedel, da je tujec in še manj, da je ameriški konzul. Kellog se bo najbrž zadovoljil s tem "pojssnilom". tZPREMEMBA ClKAfiKEGA Casa. V nedeljo 26. septembra ob dveh zjutraj ae zopet izpremeni lokalni čaa. Kazalec nia uri je treba pomakniti za eno uro nazaj. železničarji na zadnjem l kampanjskem delu Z uepehi pri primarnih volitvah so zadovoljni. — Pri primarnih voVtvah so razpoelali velike kampanjake literature v razne države, pri glavnih vo-litVah jo pa razpošljejo še več. _ Waahlngton, D. C. — (F. P.) Železničarji motrijo kampanjo, ki je trajala šeat meaecev pri primarnih volitvah. Zadovoljni ao z uapehom, njih glaailo "Labor" pa izjavlja, da pri glavnih volitvah zberejo vse svoje moči, de bodo uspehi še večji. Železničarji imajo 21 organizacij. Te organizacije so po-slsle 660,000 iztisov Izredne iz-dsje svojegs glssils "Labor" v Wiaconain. da so pomagale Blal-nu poraziti Lenroota. Poslale ao 666,000 iztisov v lowo, ds so pomagale Brookhsrtu do nominacije in porasiti Cumminss. Po-alale so 2Q0.000 iztisov v Severno Dakoto, da je bil Nye ponovno Imenovan. Poslale so 600,000 iztisov v Illinois, da so pomagale poraziti McKinley j a. 860,000 iztisov je bilo poalsnih v državo Ohio, da je bila opozicija proti Pomerenu močnejša. V Alaba-mo so poslale 60,000 iztisov v pod pro Musgrovs. Vsakikrat Je bila tiakana izredna Izdaja, za dotično državo, v Kateri m Je vršila primarna kampanja. Vrh tega so poslsle te organizacije 86,000 Iztisov, da pomagajo nomlniratl 8 wee ta na demokratični glasovnici. Ts Izda-ja je prinesls posebne člsnke o njegovi pretekloati. Rsvnotako so te organizacije poslale 60,-000 iztisov v pomoč Smlthu. v Severno Ksrolino. Velike naklade izredne izdaje bodo odoslsne v Massschusetts, ds ae pomsgs bivšemu senatorju David L Walsh u proti Butler-ju, v Kentucky, da ae pomsgs kon grešniku Barkleyju proti senatorju Ernst u in v državo Ohio, da bo opozicija proti senatorju Pomerenu bolj močna. ZASTAVfcALO JE OKOU 100 AVTOMOBILSKIH DELAVCEV. Elizabeth. N. J. — V tovarni Hays-Hunt korporacije je za-atavkalo okoli 600 delavcev, ki izdelujejo avtomobüaka telesa. Delavci so zastavkali, ker je kompmdja «epo^^ org* nizirane delavce. Pričakuje se, da sestavka še veliko delavcev, kajti v tovarni dsU do 2600 delavcev. . . Nov kaos aa Irikaa ______ ». aept. — Na Gr* Skem je sopet politični kaos, kakor ae glaae najnovejša poročila U Aten. Mooarhiati. ki M radi dobili kralja nazaj, delajo velike intrige te Kondilieov režim je v nevarnosti padca. Jonea je odalošll tri termine v senat«. — On je odločen pri-ntaš prehiblcije. — Podpiral je "blanla" In Protlaalunake Waahington, P. C. — (F. P.) Predsednik Ooolidge in njegovi politični svetovalci ugibajo, ako ae republikanaki stranki po-sreči rešiti ofiAJetoo togo ae-natorja Weajey (il Joneaa is države Waahington. Jones je od-dlužil Že tri termine in letos je kandidat republikanske stranke. On je eden izmed najbolj navdušenih prehibicijoniatov v kongresa in je predsednik trgovskega odseka, ki ima" opraviti s postavami za trgovsko mornarico. Njemu nasproti ksndidira Bullitt, rojen v Kentuckyju in zet Stlmeonà, lèsnega magnata v pokrajini Puget Sound* Demokratični kandidat je najbrž dobro založen s denarjem. Njegov up, da se pridruži Dillu, demokratu, v senatu, je dejstvo, da se Jonesu ni posrečilo iztrgati parobrodne* Črte Admiral is rok Dollarjeve parobrodne sveže, ki ima avpj sedež v San Franciscu. Admiralovo paro-brodiio Črto je, lastovala vlada. Na tej črti je pa- slonelo upanje, da se Seattle v bodočnosti razvije v velik pristan, ki bo imel velike kupčije > Orijentom. Dol-larjeva korporacija, ki zdaj la-staje to jNurobrodno črto, ima svoj sedež v Sta Franelecu, In o nji se govori, da lastuje precej delnic britsks parobrodne črte, katere parnikl plovejo med Vancouvcrjem in Kitajem. Neka druga reč je še, ki lahko škoduje Jonesu. Njegov sla namreč prakticira advokaturo v glavnem meatu. Zadnja leta je mladi Jones raz vi precej obšir no advokatsko prakeo, nsjveč pa pred plovbenlm odborom. SKončno je pa bil Jones zadnjih 28 let prav malo v državi Washington. Deset let Je bil kongreenik, preden Je kandidiral leta 1908 zs senetorjs. Velike je pisal pisem in precej je bil odvisen od skupnega delovanja blznišklh interesov in Proti-salunsks Uge, da sasigura sebi povratek v senst. Nabreški aodnlk, ki ss je sam obsodil na kasen, katero daje kršiteljem prehiblcije, sdaj priznava, da je težka kasen. Hartington. Neb. — Sodnik W. F. Bryant, ki Ima manljo, da vsskegs krlšUlja prohiblcije obsodi na tri do deset dni zapora ob ssmsm kruhu In 'vodi, Je vsled ostre kritike iz zdravniških krogov naredit poekušnjs ns aebt, ds ae prepriča, če je di jeta kruha in vode res škodljivo zdravju. Zadnji pondeljek je začel jesti le kruh In piti vodo. V sredo zvečer, ko je pre-stal tri dni te dijete, je priznal, da je taka kazen res trda. Sodnik je selo oslabel in mučijo ga neprijetne sanje. Vaako noč ae mu sanja, da sedi pri mizi, p6lnl beefsteaka In čebule, nakar se zbudi Sodnik sdsj prsvl, da bo v bo* doče ohsojsl na kruh In vodo U v slučajih "največjih preetop. kov". Obsojenci pa lahko njajo kruh. kakršnega hoftejo. na Japon- Tokio; 2». aept. — Ekspreeni vlak je skočil is Ura in se prekucnil bizu Hirošlme včeraj zjutraj. 28 oeeb je bilo ubitih in 60 ranjenih. _ odhajajo f Arizoao Izselilo ae je tri ato družin. — Pen je ao poslali bombažni plai^atnlkl, da jih vporabtjo aa delo na plantažah. — Na Portoriku je breapoeelaoat velika, delavske meade ae pa miserne. — Bogate korporacije uživajo aadove dela a tega otoka. % )v Waahington, D. C. - Rafael Alonso, tajnik Svobodne delav-ake federacije na Portoriku, je poročal Pan-ameriški delavski federaciji, da so je tri ato delavskih družin huielilo s Porto-rika v Arlsono. V svojem poročilu priporočs, da se uvedejo poisvedbe, ako ss bodo delavci porabili sa slomljenje stavke ali v kateri drug sovražen na men proti ddavatvu. , BombsAni naaadniki v Arizoni so poslali po delavce na Por-torlko, kajti na otoku je komaj dela sa eno tretjino k več jem polovico delavcev, katerih je 1, 400,000. Mesde na otoku so zre motno nizke hi nikakor ne krijejo najnujnejših šivljenakih potrebščin. Skozi sadnjih dva najat let so portorlške delavske organisacijs po svojem zastopniku Santiago Igleaiaau, ki je sdaj tajnik Pan-ameriške delavske federacije, prosile wash ingtonsko vlado, da preišče gospodarski položaj na Portoriku in pomaga portoroškemu I j ud stvu Is Žalostnega gospodarske-gs pološsjs. Demokratična In republlkansks administracije so dosdaj odklanjale pomoč. "Prospsritete na Portoriku je aadal dalainih aamo nol tucata korporaclj, ki ftanjejo ves aa* otoka sa one, ki ne žive na otoku, tsjavlja Alonso, "Ts pro-aperiteta ni bila nikdar prsvilno rsadaljena." Waahingtonskl uradniki so večkrat priporočili, da se naj tri sto tisoč Portoričaoov issell, nikdar pa niso priporočili da ss nsj bolj rasdeljuje bogastvo, ki js prod ucirano na otoku, da ss reši problem uboštvs. ZA OD POVODNJI PRIZADE-TE V JUGOSLAVIJI. Chicago, iii. — Centralni od-bod sa odpomoČ od povednjl prizadetih v Jugoslaviji poroča, da js do dns 14. septembra 1.1. odposlal Jugoslovanskemu rdečemu križu $8,246 prek ministrstva za zunanja dela. fasbtonn HlepoI vek. — O llrennaau porečejo, da nI bil poškodovan. — Državni department nič m ve o stvari. Waahlngton, D. C. — Državni tajnik Kellogg je zopet isglsdtl Incident, pri ksterem so Itall-jsnskl fašisti pretepli uradnika, ki js bil dodeljen smeriškemu konzulsrnemu štabu. Tako Je bilo pred dvema letoma, ko Je konzul Leghorn obležal s počeno lobsnjo. Tudi takrat ni držav-ni department Imel vzroka, da pod vzame nekaj v zaščito svojih zastopnikov ns teritoriju diktatorja Muaaolinljs. Ko js brzojavka sporočila ameriškemu ljudstvu, da so fs-šlatovskl pobojnlkl napadli pod- Kitajski rovoluoijonarji zmagujejo navsoh frontah Kuomintangovcl (kitajski radikaki) so mobiliairall dve nori armadi ia čet, ki so obrnile hrbet reakcijonarw jem. Radikale! še kontrolirajo polovico kitajsko republike. Anglija je poslala novo floto rušileov v Id* tajske vode. liondon, 23. sept. — Danea poročajo, da je vlada poslsla tretjo rušilsko flotilo na Kitajsko. Flotila je dodeljena angleški sredoaemski floti in šteje sedem bojnih ladij. ftangaj, 23. sept. — Oborožena kampanja kuomintanga ali radikalne stranke, kateri nače-luje južnokitajska vlada v Kantonu, beleži sljsjne uspehe, Kuomintangovci danes kontrolirajo malone polovico kitajske republike. V tej polovici so u-kij učene province Kvsntung, Kvatfgsl, Kveičov, Human, Sseč-van, Hupah in Kansu ter deloms provinci Honsn In Sensi. Civilna vojna ae sdaj vrši v centralni provinci Honan ob reki Jangtae, iz katere ae rapid-no umika diktator in doaedsnji vlsdsr centralnih provinc, mar-šal Vupejfu. Ta dikUtor Je bil zaporedoma trikrat tspen, od* kar ao Kantončanl Invadlrsll centralno Kltajpko. Velik del njegove armade ga je sapustil in kuomintangovcl so is njegovih bivših čet organizirali drugi In tretji kuomlniun, to je dve novi ljudski armadi. Novi armadi sdaj prodirata v severno smsr s namenom, da ae združita s prvim kuomlnifcunom pod vodstvom generala Feng-juhslanga. Združitev Je bllsu, kajti Feng, daal poražen pred par meseci severno od Pekinga, Je obdržal avojo armado neunl-čeno In sdaj se pomlče nazaj proti Jugui Istočasno se pomi» Čejo Kantončanl na vzhod v province diktatorja Sunfuančanga, ki je vladar vzhodne Kitajska. Kadar padejo šs te provlnoa, ostanejo reakcljonarjsm As severne province Clhll (Peking), Ssntung ln MandŠurija. mednarodni jez1k-esperanto napreduje. Ta jeslk je uveden kot učni predmet še v mnogih evrope Jakih šolah. so sspsrantistl obdršavsll svoj kongreai Kongresa so ae ude- ležili delegstje ia Francije, Nemčije, Švedske, Cehoalovskl-Js, Holandske, Avstrije ln drugih dežel. Poročali so da je študiranjs tega mednarodnega jezika zelo napredovalo v evro-psjsklh šolsh. Eaperanto uče v šolah 170 nemških mest, In 96 holsndskih mest In trgov. Sol-sks oblasti v Cshoslovakljl ln Avstriji so odrsdils, da se ta jeslk uči v šoli. Pred tem kongresom se je vršil kongres ,sa Sovjetsko unijo. Bilo js nsvsočih 160 dele-gatov, ki so zastopali 860 msst Sovjetske unije, Dresdsn, glavni ravnatelj, je poročal, da ss U jszlk v Sovjstslfl uniji podučujs zsrsdl tegs, ds dslgvci Sovjetske unije dobe priliko občevati z delavci v zapadnlh deželah. Florida potrobaja iga* a ja. pa fa aa Slabil Nevarnoet legarja v readsjanlh »satih Je veWuu euhaši pa nimaio alkohola aRi v usadi» claske svrhe. Washington, !). W NPM|fS9|| OVIl) m0% VI jS Vsaj teoretično država v uniji. Njen zakon prepoveduje porabo hollčnlh pijač salo v medle! svrhe. konzula Brennana In ga pretepli, ker so bili razburjeni zsrsdi bombnega napada na Mussoli-nljs, Je državni department poročal, da mu ni ničessr znanega o Um dogodku. Department Je brzojavno vprašal, In odgovoril Je Warren D. Robblns, ki Je predstojnik poslaništva v Rimu, da Je Brennana napadel neznan človek v Via Nacionale. Ta člo-vek se j* baje nahajal v neki skupini ljudi, ko je izvršil na-pad. t. Ameriško poslaništvo Je spo-ročilo dogodek rimski policiji hi Je poelslo noto Mussdinijfvemu ministru za zunanja dela; v kateri Je zahUvelo, da se nspada-Uc aretira, ako je le mogoče. O Brennanu se poroča, da nI poškodovan. Banka v Waakegaan ssprla vrela. Waukegan, IU. — Security StaU Savings bsaka, druga največja banka v Waukeganu, j« MU 22. t m. zaprU po državnih nadzornikih. Vloge znašajo čez tri milijona dolarjev. VodlUljl banke pravijo, da bodo vlagaU {ijl Izplačani, toda delaičerji bodo najbrž izgubili najmanj pol milijoaa. zelezni^am in tu*l a u ht kandidira za GOVERN ER-ja v MARHACHuarrniu. Beeten. Maaa. — Walter Greenfield Iz Maeeachueettaa, po prepričanju sorlallat, kandi» dira sa governerja U države, (¿raenfield je član Bratovščine žeUzntških atrojevodlj in zdaj je član njenega legiaUtivnega odbora. 'Jušna Florida js sdaj v veliki stiaki. Orkan, ki je sadnji teden učlnil mnogo msat ln poplsvll vsa bogsta, milljonaraka prosimo val išča ob toplem morja s umazano vodo, Je ostavil sa se» boj ns le veš sto nurličev, na U» soče ranjencev, rasvslins ln 60,000 oseb brez strshs, temveč tudi možnost nevarne epideml« js. Ugsr grozi izbruhniti vsled slabe pitna vode ia nakopičene nesnage v mestih. * Pomožno osobje je SS. t. nt spelirslo na prohibline oblasti, naj dovole porabo žganja, ki je aboslutno potrebno aa bolnika. Prohibični komisar Je pa odgo» voril, ds prošnji ne more ustreči, ker floridskl suhašlci sakon prepoveduje tudi medleinako šgsnje. FILIPINCI SB ROJI ZA THOMPSON A. Washington, D. C. — Flllpin-cl, ki zahUvaJo podelitev sa» moatojnostl za Filipinsko otoš-je, se boje za Carl Thompaona, predsednikovega zastopnika, ki zdaj iiotuje po Fllpinskem o-točju. Fillpincl pravijo v svojem listu "The Philipp!ne Repu b!U", da so ameriški časnikarji, ki spremljajo Thompsons aa potovsnju, rekli, da zastopa obe atrsnl vprašanja, ki se tiče Fl-llpinrev. Najhuje je pa to, da so njegovi časnikarski pomaga-čl ns Kilipinskam otočju odkrdi 87 narečij. Kaj SS sgodl ubogemu Thompsonu, ako salde v kraj, v katerem lahbo umrje U» kote zaradi neznanja pravega jasiks.' Ksj nsj stori v taksni slučsju. Oni mu svetujejo, da aa reši Iz zadrege — anglsškl Bombe porušila dva Youngstown O. —. Ja v sredo s Jutra/ v prostorih Yo ry (>mpany, je oeeb in untčUa dva 16 avtov. Skuda Policija meni, da delo ¿me roke. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI IEDNOTK LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE IEDNOTR po do*o*ar«. Na*otalaa: Zodinjco« dri«v« (bron Chfcsjvo) SSM ss Ms. S» JO ta Sol teta ki SI-26 ta tri mosoco; Chics«« in Cfcoro fSJO ss Ista. fSJS ss pot lita, SI SS sa tri moooco. la s« mosomatvo 9*M Naslov «a fas, kar faaa stik s PROSVETA" SSST-Sf So. Lawaials Atoaao. CMcaso. -THE ENLIGHTENMENT •nraa of tko Slovo«» Nsdasal SoaofH Sosiotf.' Oaraod by tko »loroao NaUoaal Boaoftt Sodotr Advertising ratas os agroemont. Sutooripüüa: Uoltod States (esospt Chicago) aad I OMasco SS JO. and foroisa "MEMBER of TUE FEDERATED PRESS" tss v oklepaja a. pr. (Aa«. SI, 1SSS) vaa |s s Uns daavoai potok la so satiri Ust. Poaorito |s pravsfssss, RUDARJI, PAZITE IN ČUVAJTE SVOJO ORGANIZACIJO. T Pri vsaki delavski strokovni organizaciji sta njena rast in utrditev njenih vrst odvisni od taktike, ki jo vodi organizacija v boju s svojimi nasprotniki. Naravni nasprotnik delavske strokovne organizacije so podjetniki. Semintje se dobe podjetniki, ki simpatizirajo z delavci, a ti so bele vrane. Ako rudarji žele, da se bo v rudarski organizaciji vodila dobra taktika, tedaj morajo pred vsem paziti na to, kakšna bo pogodba s premogovniškimi podjetniki. Pogodbe s premogovniškimi podjetniki, kot so>se sklepale dojdaj, so bile dobre le toliko časa, dokler ni bila premogovniška industrija preveč razvita. Takrat še dr-žale določbe, da se ustavi delo le v onih premogovnikih, v katerih je podjetnik v času veljavne pogodbe pj-elomU pogodbo. Takrat so premogovniške družbe lastovole unij-tke rudnike, ali'pa neunijske. Danes je seveda popolnoma drugače. *>**'ftJPMI Na pr. Bethlehem Steel korporacija lastuje danes premogovnike v organiziranih in neorganiziranih dis-triktih. Ako ona nalašč prelomi jacksonvillsko pogodbo z namenom, da razbije organizacijo rudarjev, se druiba smeje, ako rudarji zastavkajo le v premogovnikih, v katerih je družba prelomila pogodbo, v drugih, v katerih ni prelomila pogodbe, pa rudarji še delajo, češ, saj ni družba v našem premogovniku prelomila še pogodbe. Družba seveda mirno čaka, da stare rudarska organizacije v enem premogovniku, in kd je uničila organizacijo v enem premogovniku in so se rudarji premagani vrnili na delo, ali je pa dobila zadostno število stavkoka-ta obratovanje premogovnika, tedaj prelomi pogodbo drugem premogovniku. Tako premogokopna družba nadaljuje to igro, dokler ni zlomila rudarske organiza-v vseh svojih premogovnikih, o katerih je sklenila z rudarsko unijo pogodbo, da jih bo obratovala po sklenjeni pogodbi s rudarsko unijo. Kompanija je seveda postala beaedolomna, a kompanija se prav nič ne zmeni, ako ji rudarska organizacija očita besedolomnost, ker taki očitki ne znižajo njenega dobička. Kompanija bi seveda drugače govorila, ako bi rudarji takoj prvi dan, ko je prelomila v prvem premogovniku sklenjeno pogodbo, ustavili delo v vseh njenih premogovnikih. Kompanija bi res kupila lahko premog na trgu, ali ta premog bi jo stal veliko več, kot če bi ga sama producirala. Vrh tega bi imela še izredne stroške za vzdržavanje premogovnikov, iz katerih je ona pred stav ko prejemala premog. Da je pa kaj takega mdgoče izvesti pravilno, t j., da kompanija ne more kričati, da so rudarji prelomili pogodbo in se na sodišču zateči sa pomoč proti rudarjem, je treba paziti na to, da je pogodba tako sklenjena, da se lahko kaj takega izvede. Brezumno početje je tudi, ako se rudarji v neorganiziranih distriktih pozovejo na stavko z organiziranimi rudarji vred, nakar se neorganizirani ruda j i puste na cedilu, za oganizlrane se pa sklene pogodba. Sicer je rea, ako organizirani rudarji zmagajo, da se poviša mezda tudi neorganiziranim rudarjem in se izboljšajo delavne razmere v neorganiziranih premogovnikih, ker ee premogovniški podjetniki boje, da pojdejo neorganitirani rudarji iskat delo v organizirane premogovnike. Kljubtemu pa taka taktika izpodjeda moralo med rudarji, kajti ne-organizirtini rudarji so ogorčeni in izjavljajo, da se ne bodo več odzvali splošnemu pozivu za stavko, ker jih je organizacija pustila na cedilu. Take izjave pa ne krepijo morale med rudarji, ampak jo razdirajo. Rudarji tvorijo celoto kot delavci, ki so zai>oeljeni v eni industriji. Za to pa mora biti sklenjena pogodba za to celoto in ne samo aa njene itoeamezne dele, da se lahko premogovniški podjetniki prisilijo, da spoštujejo pogodbo, ki so jo sklenili E rudarsko organizacijo. Ko je bila vojna končana, so bili skoraj vsi rudarji v \)L Bila je rudarska organizacija v Kentuckj-> ('»k horaJ itd. Poglejmo pa danea, kaj Je od ije še ostalo, in vsak se bo prepričal, da Je treba taktiko izpremeniti, da postane rudarska organizacija to, kar je bila po končani vojni Podjetniki so pričeli izpodjedati rudarsko organizacijo v Alabami, kjer je bila najšibkejša. Nato so jo naskočili v drugih krajih, ker so prtlti do Bpoznanja, dr med rudarji ne bo skupne akdje za ohranitev organizacije, ker tako akcijo brani pogodba. Taktika organizacije pričenja pri «kiapanju pogodbe. Organizacija, ki precre to resnično dejstvo, sa luMBej< kesa, da Je prezrla nékaj, kar bi ne smela prezreti pod no benimygojem. . _ SUNE U llfflllll Domač« saknva novega dfašfcra. Poziv na društven« s«jo in na domačo zabavo, ko J o priredi društvo št. §96 v Bsnldu, IU., v počsst novim članom (charder membera) v nedeljo dne 2f. t m. ob 8. po* poldne v veliki italijanski dvorani Pr<*perity Club. Pozivamo vse člane brez razlike katerega društva so člani, v Benldn, 8tautonu, Giieepiju, Livinietonu ali Wilson VUln. Društvena seja ee začne ob treh po poldne. Po seji sledi domača zabava, na kateri 4» glavni odbornik* brst John Oorftek, predsednik porotnega odseka, tasd stvaren govor v imenu jednot* Na zabavi bo domači orakster Is Springftelda, IU., "Oifceeter bratov Govšek", Id nae bo prav po domače žaba vil a svojimi inštrumenti, Bratje, poeetlt» nae in «ko imate prijatelja, ki bi hotel in je sposoben, postati član jed-note, pripeljite ga a seboj. Ako ne postane šlan precej, bo postal itLnaš^ organizacijo. „ Za dobro, postrežbo bo poskrbel zabavni odbor. Vstupnlna je popolnoma pro-eta za vsakega prijatelja, ki pride a članom jednote, brez razlika katerega drultva je član. Na svidenje !-~Odber. Jesenski nahod Ženske v Waukeganu sa S. N. D. Waukegan, North ChlcagO, tU — Poletje je minilo. Žalostni jesenski dnevi prihajajo. Piknikov in vrtnih veselic je konec. Tako pa je tu sezona plesnih veselic po dvoranah. Ker Članice hočemo biti vedno vesele in prve, kjer se gre za splošno korist, smo (Sanice ženskega društva "Moška enakopravnost" It. il9 S. Jt. P. J. sklenile, prirediti plesno veselico dne 20. septembra v spodnjih prostorih 8. N. t), ob 7. zvečer. Cisti prebitek je namen 1en 8. N. D. Kot še omenjene, hočemo biti prve. Tako bo fudi to prva veselica za S. N. dom v tej sezoni. Naše društvo je vedno gledalo na to, da se Izbriše zadnji madež s poslopja, katerega Imenujemo dolg, Hočemo, da bo dom stal čist in prost, ko bomo lahko zaklicali: To je sad delavcev v Waukef?a nu In North Chlcagu. Prej ne moremo mirovati. Da moremo vee to doseči, je pa dolžnost del ničarjev in delničark, kakor tu dl drugih rojakov, da se te ve-eelke udeleže in pripomorejo do boljašga uspeha. Naj vam povemo, da nam nI samo sato, kako veliko dolarjev nam prinesete. Odbor skrbi zate, da ae boste prav pošteno na-amejatil Na U veselici boete vi deli nekaj novega, kar deeedaj še niste videli na aloveneklk veselicah v domu. 2e ob prihodu v poslopje boste preeenečaai. Metli čn i ples bo v vrsti, potem pa še boljše, sa pleselce so namenjene tri nagrade, in sicer aa mlada, srednje staroeti in sa star s; ameba bo dovolj. Upamo, da bo vaa-kemu žal. ki se ne udeleži te ve-selftoe. Vstopnina bo mak: 35c sa odrsale, 10c otroci. Torej na svidenje! Vabi — odbor. — Neka posebna ameriška bolezen je takocuani "hay fever" alf jesenski nahod. Vsakdo t Ameriki je še slišal o njem aH pa gi občutil v «vo|em lastnem nosu Katar, srbenj«, kihanj«, kalija nje, zatekle oči, lahka vrcéicx in glavobol, ki ao v spremstvi Uga nahoda, apravijajo Slovelo v prav misarno stanje; Mnor ljudje ao zlasti dovzetni in trpljc na "hay fever" vsako lato In ná-vedno vedno ob isti letni dobi "tíay fever" se da preprečit in nI nalezljiv. Iz ameriškega imena te btiesni bi se dalo ao-diti, da je SViŽe seno povzrolH teli tega nahoda, Id ae vedne pojavlja koncem pofetja in za četkom jeseni. Nstančtto ni te-mu tako, marveč povzročuje gs cvetni prafi ndtaterih plevelov zvanih ragweed. Ta cvetni prah, ki ga Vetar raznaše, driži ln zastruplja eluzqice občutlji-vih ljudi te povzroča "hay fever." Mnogi ljudje veliko trpljc v akutni atepnji te bolezni ln dostikrat iščejo odpomoči« tem, da se satekajo v kraje, kjer raste smreka. i Ceni se, da približno en milijon ljudi trpi v tej sezoni na tej nadležni bciezpi. Značilno pa je, da se v velemestih opaža poje-manje tega assonalnega nahoda. RazloK je ISkatf v tem, da prazni loti, polni plevela, čim dalje bolj izginjajo iz mestnih okrajev. Cim manj plevela, tem mani cvetnega prahu In tem manj tega nahoda: Najboljša ■ "hay fever" je,* ne razvije—naj vniči plevel, ln '»V ^jm OD- >dpomte "proti »prečiti, da ae sj s tem, da se igič s tem, da se ljudje, ki so podvrženi tej bolezni, poelužijO protistrupa ali «ntitokaina prdtl tej bolezni, takozvanega "éollen antigen". Vieok odstotek ljudi, ki ao vpo-rabili ta antltoksin, je Ml rešen posledic te bolezni ali pa, v najslabšem slučaju, ao bili podvrženi le lahkemu napadu za kratek čas. Zdravatveni komisar mesta Chicago daje sledeče naavete onim, ki trpijo na "hay fever": 1. Os tan nI v mestu; to atane manj. 2. Noei jantarjeve naočnike; to pomaga proti razdraže-nju oči. 3. Izogibaj se prahu in cvetlicam. 4. Drli okna dobro premrežena po dnevu ln po noči. da cvetni prah ne prodre v hiša 5. Vozi ee v zaprtih avtomobilih. 6. Ne utrujaj avojega telesa. 7. Paai na spremembe tempe-rature. 8. Bodi smeren, zlaati H jedi—F. LL& North Chlcago. 10. — Naznanjam članicam ženskega drultva 'Koška enakopravnost" It 110 8. N. P. J., da ae vrši prihodnja redna aeja 26. sept , potem pa zopet vsako četrto nedeljo. kakor po navadi. Dalj« prosim. da kolikor mogoče plačate tudi Isredni aesement. ki je sa m«a«c september n« vsaki dolar bolniške podpore 1 dolar, poeeb-no prosim tiste, ki vam otroci plačujejo asesment pred eejo. Dalje prosim, da se bolj udeležite eeje. ker na U ee ji se dna mo več pogovoriti. 8amo par člankam je festko kaj ukreniti. Upam. da boete vee te «poŠta-vele In ae eeje EDISON JE UDARIL RADIO. New York. — Thomas A. Edison. iznajditelj, je 22. t. m. intervjuvu Izrekal zelo slabo eodbo o radiu. Rekel je, da radio kome rci J al no propada, ker je prevei kompliciran stroj, ki ga ljudatvo ne raztfflie. V tem letu ni niti 10 odstotkov toliko sani manja aa radio kot je bilo lani Edlaon ne mara ridieve godbe. "Godba na radio je strašna. Ca hočejo ljudje dobro godbo, naj al nabavijo fonagraf." je rekel be gotovo postavko. N«w York.—(FP) —Izdelovalci srajc grosijo s stavbo, ako ae jim na njih meadak «trže IS odstotkov Generalna aeja je bila ottfirtsvsn« v Coaperjevi dvors-ni. na kateri ae Je rapravljalo. ako ss napove stavko. Delavci so vel organizirani. Vae zgleda, d« bodo unijaki voditelji sveto-vali seji. da naj delavci gredo na stavko, ako ae j las zniža mezdo. . pomota T datumih na Dva nčea v Del Man et« is-vodlk t helij. Nače- je «sorda že Chicago. iriála iz Bei — Zadnji teden je Mtsia fz Berlina vest, da ao nem-iki znanstveniki potrdili uspeh *oh*lnega eksperimenta, katerega ata izvedla dva berlinska cemika in profesorja Paneth in Peters. Ta dva učenjaka ata pretvorila vodikov atom v helijev atom in a tem ovrgla staro manstveno načelo, da So elemeti-ti nfcižpremehljivi. Paneth in ^eters sta demonstrirala, da fim-lamentalno so vei elementi — tdrej vsa snov — enotni. 8 tem •pohalnim korakom je VW!a storila na novo polje in obuzdanje itomične sfle jemordaie blizu. Cikišld znanstveniki aS naravno silno zanimajo za to poroko iz Nemčije. Saj se dobro stradajo, kaj pomeni Mnogi še ne morejo verjeti pbročflu te čakajo detajlov. Namen eksperimenta je bil, kakor javljajo iz Berlina, dobiti sintetični helij. Ta plin, ki se ne vhšme, je postal Silno važen za gradnjo varnih zrakoplovov NEVARNOST SENČNIKOV IZ ~ CEtULOJDA. Zlasti v zadnjem času ae je povsod razpredla navada nositi ečferane ali očesne senčnike (eye akadea) ia eotaiujde. Vidimo zlaati mnogo avtomobili-v, ki v vročih dneh mesto klobuka ali čepice nosijo neko kombinacijo, pri kateri vse, V*r je ostalo od pokrivala, je zaalon nad očesi. Otroci tudi radi nO-Hijo tak senčnik. Narjdni v«r-nostni Svet svati nositelje takih senčnikov iz crfulojd» pred nevarnostjo ognja in izjavlja, da je že dobil mnogo poročil e nezgodah, ki so nastale, ker se je tak senčnik vžgal. Zlasti kadilci morajo paziti, da ne vžgejo senčnika, kadar z Žigico prižigajo Cigaro sli cigareto. Uudje, ki delajo v delavnicah, kjer gori kak odprt plamen ali kjer letajo iskre, naj ne nosijo takih senčnikov, ako so napravljeni iz celulojda. Otroke pa treba posvariti, naj ae ne približuje ognju ali kresom, e takimi eentaüd na glavi. Sicer ni prav nič težko strgati senčnik v slučaju ognja, ali vendarle je znano precejšnje število težkih opeklin na licu vsled, gorečega senčnika. Celu-lojd ae namreč, kot vsak zna, kaj rad in hitro vname. — F. L. I. S. Boston, Mass. — Obrambni komitej Sacco-Vanzettija je *r di ponovne vloge na obravnavo Sacca in Vanzettija zagasil v dolg. Ponovno v apelira ta odbor, da naj priakočijo prijatelji-delavd na pomoč za ta aednji poizkus, d« se reši omenjena dva delavca iz rok tiranake justice. Prispevke pošljite na n* slov: Box 98, Hanover Street Station, Boston, Maae,, ali pa na Prosveto. T T 7 7 I T f. I 1 f KOLIKO VESTE? vprsšsaja Is (XzrsSlta bt shranita, laorda tan Mej ptav prida.) v,d thj ? T T ? ? ? ali dirigiblov, na primer čepeli nov. Ker pa je ta plin zelo redek — brez malega ves prihaja Iz A-merike — delajo nemški kemiki že dalj čaaa poskulnje za dobavo helija umetnim potom. Profesorja Paneth in Petera ata poročala, da njun procee pretvoritve vodika v helij je drugačen kakor pa je bil znani proces drugega nemlkega kemika, ki je skušal pretvoriti živo srebro v zlato. On je razbil atom in znižal atomsko število, doOim sta ona dva storila ravno narobe s tem, da «ta omenjeno število zvišala. Cikaški kemiki in fiziki, dasi skeptični, pravijo, da se poskulnje te vrste delájo že nekaj let in enkrat je moralo priti do u-speha. "Ako je poročilo resnično," je dejal Julius Stleglits, profesor kemije na čikaškl univerzi, "tedaj pomeni, da je bil prvič element umetno izpremenjen, valed česar je veda dobila v roke ključ do silne nove energije. Ta energija, kontrolirana v praktične avrhe, je pravi velikan napram vodi, elektriki in drugim silam, ki jih danea rabimo. Ekaperi-ment se logično mora začeti pri vodiku, ki je temeljni kanton * lementov. Ako se je ekaperi ment obnesel, je to največja od« kritev človeštva v vseh dobah do danes. S tem je potrjena tudi Einsteinova teorija, lri uči, da ae maaa pretvarja v silo." Bartholomew J. S pence, pro-feeor fizike na Northwestern u-niverzi, je dejal: MZ ekonomskega stališča to odkritje zaenkrat ie nI važno, toda reči še ne moremo, kako velikanskega pomena ¿Í*1 «LTr tresljaji preneseni v to meni, ae lahko tudi drugi. S«no u, ^ ^¿i tem procesom dobimo v oblast1 tre,ljt' novo alfo — atomično energijo — katera bo ogromne važnosti in potrebe človeltvu." William Draper fizi- kalni kemik čikaške univerze, ne more dati positlvnega mnenja, dokJer ne dobi vseh podrobnoeti Paneth-Petereove metode. Rekel je, da je Paneth dobro znan in sanaljiv kemik. Ako je mogoče narediti umetni atom. tedaj je odkrita nova energija, kajti vročina, ki je potrebna sa tak proces, je ail na. Temelj vseh mentov anovi je eden In Isti, je dalje rekel Harkina. Val__ ti so sestavljeni Is atomov, Ü 1-majo posRIvne naelektrooe protone in negativne elektrone. RasOka med elementi je v Številu In ršspredelbl protonov In elektronov v atomu. V atomu je ritem In red, ki ee lahke primerja le a solnčnimi sistemi. KOMITEJ ZA O0RAMPQ SAO CO-VANZETTIJA APEURA NA DELAVSTVO ZA POMOfc ti. Juatični tajnik Kellogg ka vest, da so v uradnih krogih rekli, da je bil orkan v Floridi skovan v Moskvi. ♦ * a (Radi šeljo tnjnfc» «mo priobčili gornji še enkrel - Op. sr.) M lift ■ Kaker poročajo a Bleda, j« dne ft. mjá. r Oi^du na d««l«j nepojasnjen način izbruhnil v lopi posestnika potar. Ogenj s« j« nagle reaštril. Kljub gasilni akciji sta pagosela hlev in Ijoni sa SA.ooo 1. Kako alifthno? 2. Zakaj topničarji odpro u-sta, kadar izstrelijo kroglo? 3. ?akaj gluhi ljudje včasih slišijo skozi svoje zobe? Odgovori: 1. Nedaleč od ušesne odprtine je ušesna cev preprečena s tenko kožico, nekako tako kot je boben prevlečen s kožo. Ta mrežasta kožica ae Imenuje bobnič. Kadarkoli vstopijo v zunanji del ušeaa zvočni valovi, udarjajo ti na bobnič, ki ee začne valed tega tresljati. Tik za bobničem ae nahaja skupina treh malih kosti, ki bobničeve tresljaje pre-neaejo k mali vrečici, polni neke tekočine. Na ta način so bili tekoči-V tej tekočini pa se končujejo slišni živci, ki sproti prenašajo m<*ga-nom poročila o teh tresljajih -r in ml čujemo. 2. Ds jim ne počijo ušeeni bobniči. Tleti d«l ušesa aa bobničem, kjer ee nahajajo tri male toti, j« potem tenke oevi v zvezi s grlom. Ako Imate usta odprta, bo zračni val od izstreljenega top« šel «kozi grlo v uho in akoei ušesno odprtino v uho. Bobnič bo ostal nepoškodovan, ker bo istočasno udaril nasd srečni val od zunaj in od znotraj. S. Včasih ni vsrok gluh osti kak nered v notranjem delu ušesa, kakor na primer nered v slltaih živcih ah S tekočino na-polajenl vrečki, v kateri Ss ti «vd končujejo, temveč je vsrok ihostJ edino to, da zvočni valovi ne morejo doerti tiste vrečke, torej da ni nekaj v redu a tistimi tremi koftcicami ali pa da je ušesni rov zamešan. V takem slučaju prsneeejo lohsnj-ske kosti zvočne tresljaja, ki jih sprejmejo zobovi, t ušesno vrečko in'tako nsfctori gtulči s svojimi «obrni. vest. M Neki braoklynaki list poroa 0 zabavi, katero je naredila min Bderte Svojim prijateljem, lri se počastili, ko je prišla iz Evro-kot zmagovita plavalka pre-angleške ožine. Miss Eder-je naredila prijateljem veliko zabava ko je deta nase kopalno obleko, v kateri se je naučili plavati 'L ' Niko KupiP bi nekaj plačal, če bi videl to zabavo. ♦ o o KoHke atane aemnnest ? V LOS Angelesu stane toliko kolikor bo vnašal fond pastorke Aimee za pobijanje hudiča. 4 4 i^šikr-a. ' Nekaj, Čeear ne kupiš. Poftenost ni bila Še nikdar na prodaj. "0Ú abont bik fajt!" 1 Dragi K. T. B.! Kal svet Ste-£sn je Kgdi fer bik biznes. Vsi '«štaatr ao še ^poatavijeni. Ni pregnemu je tudi bik fajt. Fa-der Kazimir in fader Leo se bosta metala. Kune bodo pa ka* sale 'Vlpkse". Ženske se zani-«ajo sa to etouur. — Cikaiki ne-ispovedjan grešnik, i r rf-" a a o vest la Jngealavijc. Hednik je star iti. dvajset let bo ie s a a Mrzla novica. V Kanadi je sneg, zima, mraz. dasi Je kotna j september. Kakšen pa bo leden vra"k, ko prfžvižga december? o o o Colünwoodaka nošta. V" ..........^ " ' Dragi Í ar komet l Kadar spit pogledaš v naš Collinwood, po-stavi malo v luč našo druge šp^ djaUteto. To je nala ženski IMnjiVS pošta. Imamo "m-predno" šenioa, ki vedno leta po hišah in prenaša pošto in UÜ Povsod jo aajdeš, samo doma je ai. Najrajši sé drži pri kakem društvenem tajniku. Pravi, da je napredna, pá je še sto let zi luno. Drugod vidi vse, samo doma ne vidi nič. Dobro bi bi-lo, de bi male tudi doma pogledala, ker to bi gotovo koriitilo blagajni jednote. Bila ježe bo-sovka «klerikalnega doma, stops* tam ao > še sitL Zato je potrebno, da dobi malo popra.-Vsevednež k Oollittwooda. AS' . ♦ • • ' Kaj je isvirnl greh? Isvirni greh je tisti greh, ki priteče iz tiate pipe, katero je Bog dal. Oh, ti moj Bog! 0 0 0 Kam je šla ljnbeaen? Prvi igralec: Ali sta se vzela it ljubezni. Tine in Tina? Drugi igralec: Da. On ljaN njeno sestro, ona ps njegov««» brata. 1' o a e , Pertinentna vprašanja. AU je Méhlka sprejela Ipsn-ako Veib a plebiscitom? Drama v trak aktih. 1. Lazar js svoboden človek — in ve, da je svoboden. 2. Laser ae oženi — in ve, d» ni več svoboden. S. Lazar umrje. Zopet j« svoboden — pa ne ve tega.J M Ni * tava B. : d£ba je zniisU Kacine, ta^na sa avtomcfcfc! J« ^ znižana mezda sa celih 2* <* stotkov. Trn odlok kOmpaBuSj h topil v veljavo daš M i » Delavci so bili tako prisil)^ za nižjo mezdo, ker n»* rani. Fermani £££ _____At^iii^ vod ee tadi, da bodo snižali^ zde delavcem, ki delajo sa dnevno plačo in ne eamo onim. ki od delati NARODNA II. Bi bil» baseball igra ko-jftlizirana, bi bUa Ae danes [ mladinska igra, ki bi jo igrali, kjerkoli bi našU prostora za to. Imamo sicer jneriki ogromno število dile-jkih baseball igralcev, ali 0ve tekme vzbujajo kvečje-lokalno zanimanja- Velike H ki razgrevajo vse Arne-¿e giro» Združenih držav, jne velikih baseball zvez a^i league), namreč "National 1 L" in "American League", ■izmed teh lig obstoja iz ierice klubov, nastanjenih v jih večjih mestih po. Ame-IV nekaterih velemestih se ajata po dva kluba, od kate-eden spada pod "National ague" in drugi pod "Ameri-League". Vsak klub ima priimek (nickname), ki se ino rabi v ipdrtovnlh poro-v časopisih. Tako se new-kluba ime je te Yen-oziroma Giants. Yankees dajo pod American League iants, ki se tako imenujejo, so njihovi igralci bili ne-orjaške postave, spadajo National League. National League spadajo m newyorfkih Giants: Irv Cincinnati, Pirateq v iburghu, Cubs v Chicago, dfoals v St. Louis, Eobins v oklynu, Braves v Bostonu in ikers v Philadelphiji. Arne-n League obstoja poleg zgo-navedenih Yankees v New ku iz: Indians v Clevelandu, trs v Detroitu, Browns v St. ■White Sox v Chicagu, lators v Washingtons Bed Bostona in Athletics v adelphiji. Klubi obstojajo iz fesijonalnih igralcev, jako etnih in izurjenih atletov, in steri izmed teh lihajo veli kske plače. Vsi ti klubi igra-raako leto drug proti druge-za svetovno prvenstvo orld's championship.) laseball sezona začne 0. aprili konča s prvepstveno tek-okolo 7. oktobra* Tekom te klubi ene lige igrajo drug drugemu, tako da vsak igra 22 iger z vsakim iz-ostalih sedmih klubov iste I Na ta način se vsak klub ležuje 154 tekmovalnih iger prvenstvo (pennant) v Hgi. koncu sezone pa najboljši ■ene lige tekmuje z naj-jiim klubom druge lige za tovno prvenstvo. Oni izmed dveh klubov zmaga, ki dobi |e štiri igre izmed sedpiih. o« — kakor se vse zdi — bo ¡¡a za svetovno prvenstvo IGRA ■j&lL med newyorškimi Yankees in pittsburtkimi Pirates. Doba teh zadnjih prvenstvenih iger je ona, ko razburjenje vseh ljubiteljev tega športa dosega svoj višek. - v' - Klubi, ki sestavljajo obe veliki ligi, »o organizacije ns ko-mercijalni podlagi. Dejanski so ti klubi privatna lastnina, t. j. oni spadajo k nekaterm zasebnikom, ki so vložili v nje svoj denar in pričakujejo dobička iz vstopnin. Novodošlec v Ameriko marsikdaj ogorčeno osupne, ko čita v časopisih, da je lastnik nekega kluba prodal kakega igralca . drugemu klubu za $10,000 aH $100,000. Prodajanje v takem slučaju «Je le nesenti-m en talen izraz za premostitev «nega igralca kluba do drugega proti gotovi odškodnini, ki mar sikdaj seveda znaša celo premoženje. Tako na pr. se pravi, da je bil sloviti odbijalec (batter), Babe Buth od bostonskega kluba American League prodan newyorškemu klubu Yankees za $187,500. Za igralca Hein Groh so Giants plačali baje $150,000. Sloviti baseball igralci so junaki ameriške mladine, v očeh katere je Babe Ruth, ki ga zo-vejo Home Run King, nekak polubog, ker zna odbiti žogo tako daleč preko polja, >da ima dovolj časa teči od baze do baze, dokler se ne povrne nazaj na "home base". ' Nikar pa si ne predstavljajmo, da le turodni Amerikanci norijo za baseball. Poznamo jako mnogo izmed naših rojakov, ki so ravnotako navdušeni. Na drugi strani si je treba le ogledati imena velikih baseball igralcev, pa se bo človek prepričal, da so sinovi današnje generacije priseljencev ravnoveljavni stebri ameriškega baseballa. Tu najdemo zre* ven pristnih angleških, Skandinavskih, irskih in nemških imen tudi taka, ki so slovanskega, italijanskega in drugega poko-ljenja. Poleg tega pa se pod marsikaterim dozdevno angleškim imenom skHvS sin kakega Italijanskega ali slovanskega priseljenca. -1 > Profesionalnih *! - baseball 1-gfalcev jugoslovanskega poko-ljenja tudi ne irišnjka; jih je že precej. Tako srečamo v športnih poročilih imena Bičinič, Ge-nevič, Miljuš, Dujnovič in druge; nekdaj je tudi slovel Sfbve-nec Lovše. Ali ti nikakor ne tvorijo Še vse kste. Najpristnejši ameriški sport, baseball, je pravcat odsev ameriškega "melting pot". F. L. I. S. PROSVBTA bo zamotgel pregledati. Vsa obrsvnava do sedsj vključuje en milijon šeststo tisoč besed in ksr se je pa Še sedaj nebralo pe obravnavi pa še nadaljnega pol milijona besed. Radi tega je dej si sodnik Thayer, da ga bo VmN Iz Jvftslavli« Dve Žrtvi k*omotiv. Med postajama Vcrd-i*>gatec se je 6. sept, pripetila težka železniška nesreča. S posebnim vlakom, ki AIhiío moMHiijt svoji vtrtkt pristaša vzeto najmanj par tednov pred- odh*^a z^utr*i 11 M«hljane pro- naznanilo tn zahvalaT žalostnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je po kratki in mučni bolezni za vedno nas zapustil, moj preljubi jeni soprog in oče dveh še ne dorastlib otrok JOSBPH VEGE L, Umrl je 28. augusta, 1926 v starosti 33 let, rojen je bil v ve» si Izvir, št. 7 okraj Sv. Križ na je priletel nessečneft tako ne-|bo Kenneth B. Ormlsto«, I ¡S^iT^alE^^ Ohi I ^»ttTet VJtaraS krasil srečno tik profc da ee je stra- Aimeen ljubimec, do tega časa ™" ee i^in st niih i! z.nuL hovito ranil na glavi. Obenem aretiran ali ne. Ormiston, bivši I *»ov* vUde' DottlK>it *** je, | «spušča stei pa sU prišli obe nogi pod kolo lo-1 paatoričin rodlooperator, ee še komotive, ki mu jih Je odrezala vedno nekje skriva. Poročila, da ti Postojni, se je karjač Mihael Klemenčič U Ljubljane sklonil V pondeljek ee vrši preliminarno saaliftanje paateriee ln njene matere. Loe Angeiee, Cal. — Okrožni 11ZL ¿ n^naiTf^k • nadaljujejo e programom, ki nekoliko od postaje Verd preveč pravd n k Asa Keyes je v sredo|M imM E» preko ograje atojišča. Ravno ti- naznanil, da se prvo saslišanje sti hip Je prišel pri ovinku moč- pastorice Almee nejši aunek, ki je Klemenčičal McPhereon in njene matere vrši vrgel s stroja na tla. Pri padcu 27. septembra ne gtede ne to, «s tako ne- bo Kenneth G.' Ormiston, no bo pregledal vse listine, da bo zamogel dati svojo sodbo nsl priziv za ponovno obravnavo, Thompson pa trdi, da nima originalna obravnava in pa obsodba vrhovnega sodišča prav nič opraviti s Sedanjo vlogo za ponovno obravnavo. On tudi trdi, da so sedanji dokazi dovolj jasni, da se obdolži Morrellijevo gango zločina, ki se je izvršil v So. Braintreeju. Ta dokaz, ako bi ga sodnik vpošteval, bi auto-matično dovolil Saccu in Van-zettiju novo obravnavo. Država poskuša na vaak način, diskreditirati Medeirosovo izpoved in je radi tega predlo- ____ žila nek afidavit, ki ga je isde-i ¡tajatiMe pri Notranjih goricah.! s»ntâ Barbare» je informiral lal Ranny in pa distriktni pravd- Bear^ ^ ^ gsietni pro- Keyeea, da je vklel Almee in nik Wilbar, v katerem navaja- govni delavec Jernej Kušar, do- Ormlstona, ki sU skupaj hodils .......... " ' ma z Brezovice. Kušar se je zve- ' ** 1-00 čer zamudil k, družbi v Notra- s desetimi dragimi uradniki v Yakatanu po rebelnih reakcijo- narjih. "Mehiško delavako gibanje," je dejal Gommera, "ne more po-staviti lepšega in boljšega spomenika apominu Felipo Carillu ia drugim, ki eo bili umerjeni od eovrsžnikov delevatva. kot ga ima sedaj ter da uresničijo ü7mnu I Program kmetijatva, ki je sabo-0em,),ellešen v mehiški ustavi U leta 1917. To jejadl pravi prapor organiziranega mehiškega de- starlše dve sestri Jn da jo Čuvajo ln hranijo s vso I enega brata ln tukaj v Ameriki svojo moi jo." ps tudi «pega brata. Sprevod nad kolenom. &e napol mrtvega Klemenčiča eo odpeljali takoj nahaja v bližini Chieaga, ponavljajo. Njegovi odvetniki, avtomobilom v ljubljansko bol- ki ee javljajo iz Ckicaga in Los nlco, kjer je pe par trenotkih ii-| Angelesa, «e vedao apeHrajo m njegovo imuniteto. Keyes je v sredo dobil novo1 a* dihnU. Težke nesrüs se je pripetila 5. sept na ist^progi v bližini po- Prl^. R*U>h Heresy, inženir iz Ka časa de la Huertove usta- * i« vršil 26. augusta, t. 1. po je je Gotapers braojavil obrsgo- katoliškem obredu na pokopall- nu, da poskušajo Huertovi vata- M« Sv» Vincenca v U Salle, 111. ši dobiti ameriško delavstvo na Dolžnost me veže, da se iskreno svojo straa s tem, da jim pri- «hvalim vsem, ki ste ga obl- povedujejo, da ao oni prijatelji lkt,! ^ njegovem mrtvaškem delavcev v Mehiki. On Je isto- od™ h ki ste darovali krasne deralna tiranija krínluiáa raz- « ¡Ae Esther Lowel. Kadar se pripeti, da katera-vlada ceni svoje skrivnosti JWolžena umora nekega ban-|*a uradnika. Omenjene be-I Je Thompson povedal ob ljučku svojega govora,,ki ga mel v zagovor Sacca m Vanju» zs ponovno obravnavo, j* odgovarjal na argumente, P» je iwdal pomožni distriktni lvdnik Hanny, ki zastopa dr-Thompson je tudi dejal, 81 nobenega javnega uradni-kau-rcga besede, naj bi se Itralo netim ter da bi se ne ovreči njih trditve. p0V(,m vam odprto, brez ««nnih ix-sed, da pravi In e-v*rok, zakaj država noče 34,1 ¡n predložiti svojih 11-0 < o-Vsnzettijeveai u 1Ji to ponovno zaelišanje, da bi U zvezne listine na dsn sramoto in po-** '"»tonske urednike, •0 «.»ni JustlČMga depart-Združealh držev. In ker M te vladne M-l^okazale, da sta Sacco in nedoltna umora, kate-i^Judotti. To je vse, kar L "j1 Cenjene listine o pro-J''M ln» v South Braintroe-in rndi t«fa tak ■ ? «traai vladnih zaiovor- C| Thom P^novo argumente je odgovarjal Ranny, ki je pri znal, da so državne in zvezne autbritete na skrivnem delale skupno, da se obsodi Sacca in Vanzettija zločina ter da se ns ta način iznebijo radikalcev, katerih niso mogli postsvnim potom deportirati. Ranny Je zagovarjal akcijo njegovih pred- nikom, ker so djali v jetniško celico, zdraven Saccove, špijo- na Carbone in je trdil, da Je bilo v "resnici to postopanje eks-tremno, a ni bilo nenavadno; te metode se policija pogoetoma poslužuje v svojih preisksvsh, je dejal Ranny. Ranny je poskusil pomesti z dokazi, ki jih Je zagovornik predložil in ki pokazujejo, da je Joe Morrellijeva ganga iz Pro-videnca povzročila South Brain treejski "umor. On Je tudi ns-psdel Kdhstantins Medeiroea Portugalca, radi njegove odkri tosrčnosti, ker je izpovedal, da je Morrellijeva ganga storlls tisti zločin ter da je bil on eden izmed teh gangežev, ki so ns-padli bančnega klerka in ga u morili. :rr Kljub precejšnji podobnost fotografij Joe Horelllja In Sac ca, pa Ranny trdi In eelo zanika, da sploh ne obstajs kakšna podobnost. Thompeonovegs govora in argumenta se ni moro dotaknil, ampak se je poalutil dramatičnega govora, v katerem Je brenkal nazaj na obravnavo z vidljivim poskusom, ds bi ¿(napravil vtis na sodnika ThayerJa. Ranoy Je tenikaJ. M, da on nimš-nlkakega namena persekutirsti obdolženca. Ko je Ranny skenčet. je eod-nik zahteval popolen rekord II-§tin e poteku phravnave, ds jO» peš po progi proti Brezovici ta, da sta intervju vala Morrel-ijeve brate Freda, Franka in __ __ ^if !j'Tiden?iuifr Goricah, |»¿o¿ pa je odšel | so vsi trije trdili, da ni bil njih brat še nikdar v South Brein-treeju in da Še celo ne ve kje je ter da so bili vsi štirje v Provi-dencu meseca aprila, leta 1920, n končno, da niso poznali Me-deirosa. Toda nobeden izmed teh treh ni hotel podpisati omenjenega afidavita. Potem Je predložil Ranny za-|pe§tju. Kušar j*, dobil težke po-priseženo izjavo, ki jo je izpove- škodbe tudi na glavi in po vssm dala Paulina Grey, ki pravi, da telesu. Ponesrečenem je opazil je bila kuharica pri Joe Morel- na progi Šele strojevodja večer v Carmel u med 19. in 28. ma jem | ■■■■ Časnikarski poročevnlol, ki so! v sredo obiskali Angelus tempeU časno tudi aaakrinkal newyorSke1 robolne agente, kl so skuAali prikazati Obregonov rešim v luči | sovjetizma. "Husrtova dvoreznost", je ] hrsojavH Gompera", je vidljiva veaksoiu, ki ve» da se nam Je venoe ln ss udeležili pogreba. Hvala vsem, ki ste ms tolažili lp ml pomagali v mojih žalostnih urah ob izgubi drsgega soprogs. Posebno hvala mojemu svaku Anton Vegelnu sa vse kar si storil in pomsgal meni ob smrti pokojnegs Josepha. Pokojni Js pri asn z. H.^TdJÄ iZie. P^ Qfelttf » nmerilkSk ^ u,Uvt 1,1 i»boiJšanje ksterima Urškam mojo J^^ Z^L.PW delavskih ln kmetijskih re- »thvalo u tako hitro kolesje je prišla njegova leva naniltn Makiki term. posmrtnlno. Tebi ps, roka, ki mu Jo Je odWgaio v za-| —---- g« 27, k UiUv, Mehiške rt-1 Joseph, bodi lahka p.) —I publike daje pravico in zahteva iju v aprilu, leU 1920, ter trdi. da je bil Joe doma vsak večer tistega meseca pred polnočjo ter da ni nikoli šel iz doma pred deseto uro dopoldne. Zagovornik Thompson pa je predložil afldsr nega oeebnga vlaka proti Postojni in slučaj k takoj javil postaji v Notranjih Goricsh. Po ponsfečenca so nato prišli železniški uslužbenci, našU so ga nezavestnega v mlaki krvi. Kušar Washington. — (F. Psta resolutija, ki Je bila spre- sa Mehikance^ in njene peons jeta na 4. kongresu Panameri- lastništvo vseh oljnih vrelcev in ške delavske federacije, poka- starih občinsWh ln skupnih potuje uradno staHšče, ki ga za- eeetev. DrugI člen vsebuje sa vit, ki ga je podpisal provlden- je bil s prvim tovornim vlakom ški policijski uradnik in ki trdi, da je Paulina Grey navadna pocestna vlačuga — "a street walker." Rsnny je nasprotoval rabi tega imena, a se ga je vseeno dalo v zapisnik. Sodnik Thayer je bil odpravljen v Ljubljano ln v bol nicfti, kjer so ga spravili zopet k vsem ajo ameriški delavci napram Callosovl vladi v Mehiki. | James Duncan,, podpredsednik Ameriške delavske federacije, je stavil predlog, ki ga Je zbornica enoglasno sprejela v decembru, 1924, v Mexico Cltyju. Predsednik Gompers Je podal | kon osem urMga delavnika, mi< nimalno nu /.do, plačo za pone-srečenje itd. Roparski umor pri Veliki Go- u. On Je bil tedanji predsed-. Mracllna pri Velik! Qforici Je od- nik PanamerUke delavske fede-_ zelo šel dne 23. avgusta po opravkih racije. Dva dni pozneje Je obo-nervozen za časa osem urnega v svoj vinograd. Ker se ni vrnil lel ter kmalu na to umrl. argumerith-atijg. Posebno ga je domov, so ga nasle^njegs dne Resolucija, ki Jo Je omenjeni j vznemirjalo izvajanje Thompso- šli iskat, a bre« uspeha. Delo, ki kongres sprejel na svojem Če- 'j 1 ga je nameraval izvršiti v vino- trtsm zborovanju, se glasit gradu, ni bilo, izvršeno. Upravi- "Ker smo uverjoai, da ssds-Čeno-je nastal f^im, ds je Kos po-1 nja mehiška vlada pod pred-stal žrtev zločina. In res so nsšli »edstvom Plutareho B. Callesa, na, ko mu je priklical v apomin vse vidljive predsodke, ki jih js jssno pokazal za časa obravnave proti obdolženima. Toda sodnik je bil vsekakor mak) bolj veselega obraza, ko je Ranny predložil državni odgovor, le zopet se je videlo sarkastičen posmeh in ton obnašanja, ki se ga je pogostoma opažalo skozi vso obrsvnavo, ln ga Je bilo tu- dHHMN sa. Očividno Je eodnik s vso svojo duša proti Ssccu in Van-zettiju in to iz samih predsodkov. Thompson se je skazal vseskozi, kot vesten zegovornik in ps kot gentleman; on pač ve, zemlja, počivaj v miru, joči "ostali: Johans Vegel, soproga Jenny ln Jop Jr. sin in hčerka, Anton Vogel brat/vsi v U Salkfr JlL ) mtmamam FARM i NA PBODAJ. * Farme, dobht zemlja ln v do- I žito In mdlj. Italijanski pro- brsm farmsrsksm okraju, 6e fesorMerloBipgllojepredkrat-|pl»*»U ve«. Polovica v " klm dovršil serijo poskusov, ki so mu baje uspeli nepričakova no dobro. Preskušal je, kako vpliva radij ne rast in rodovit^ nost rasnih žit. Najprsj js poskusil, kako vpil T. pm^rr^uV- N00. polovica je činkom radija do SI ^ 5 mUj do ___ nao pe 140 akrov, velika hiša, štela, vem denarju in Še manj, pa lahko kupite,v Vss kjsr Ishko deísta v mestu, stsvs pošte ln pobiranje mlaka dnevno» M akrov, ft sobna hiša, «tala in caraša. Vi milje do Kosa mrtvega v šumi Breziki. ki Je ns* sodelavec* veebuje «s- b, J Truplo Je že rszpadlo in Je bilo rancljo sa ^^«^vedstl, če ss izplača kupovati ---- — v Uihazano srajco, | pravic, ki so si Jih priborili | ^^ a^ožem preoblečeno v urhaza no srajco, pravic, ki so si jih priborili raztrgane hlače ln stare čevlje, mezdni delavci v Mehiki, ker Kos je bil z .nožem zaboden vljim daje priložnost sa nadaljni srce, na flsW.jp» Je imel težko razvoj (n napredefc ne vseh po-rano, roke pe So bile zvezane z ijih za Izbolšanje programa, ki čim znaša normala le 7 do 9. Vrhu tega Je na ta način prepa- ^«J» »» >idno <> let; Marija Rogelj, dnlnarnics 86 let; Franc Horpar, sla po-seotnlks, 16 leti Rsjko Planine, sin uradnika, 14 dni; Friderika Dobršek, uradnica. 20 let; Josip Moravč, stavbeni Uhnik, 21 let; Marija Compn, «žitkeriea, 76 let; Leopold Msrčun. delavec, 80 let; Marija Voaa, bivša natakarica. 86 lot; Danijele SkulJ bančna nradnisa. 27 let; Marija Benda, zasebniea, 77 hi; AOott Probet. rudar 26 lat; Valentin Kalan, Žagar. 60 let; Jodp Po-držaj, iM-kovekJ pomočnik. 16 loti Gabrijela LeekovSefc, Mvša natakarica. S* lat; Vladimir Lu-ketšč, sin oluSklnj«. 6 tnooecev Ignacij Loh, eorinski uradnik v pok ; Joelp MUdevčič, sin bajtarja. 18 let; Marije NeekUgai Mvša krameriea. 81 lel; Kari Avgnetln, dsoUst, 86 let; Frane Starin, čevljarski vajs let in Franc Geiger sla atrugsr je, t Mi» ty Rock Store, Chicago, III. ________________ . Radi droge knjige, "The Time staviti proti njim, ki se bojujejo of Man", ki Jejo zalotila Viking Oeorge Oii TltnevUle, proti mezdni sešnoeti; mi amo Press Co., se obrnite na Fedsra>|ford Ce«rtr, " tudi proti vsem sovrsžnikom, ki tad Press, 796 Broadway, New ..............^ 1 York, N. Y. 1 faamenje (Aug Mastes volitve, lu «aie, ta. - Ds bi ČlovekU^rt, ^ ram Je oplsovsl delavske razmere v na-1 ukla ta I šem mestu, se skorsj ne ispln-ča. So pač takšna kot vidimo |¿otav«m* Is poročil drugih krajev, na- i onoviio js lista no efejm^ je moge^e vetavlJoB, ksg a mroš plače ntoke, draginja ve-|Mi plndsn. Ake Je va6 Rot " Hks in še neksj sllčnlh dobrot fen In go ne prejmete, ss nsmeêek delsvskim slojem, vstavljen Paš pa hočem opozorit t roja- eleve, pišite earn k« In rojakinje na izvanredne | nnvodlte stari la aefl mestno volitve, ki ss vrita ? ere- V poročilu eksekutivnoga ko ! do dne 29. septembra. Ta dsn|6tvoal jejnlld ja miteja je citiral zgodovino poskusov, ds m js pri posnelo Obragonovo vlado v Mehiki leta 1626. Potem Je govoril o revoltl, ki Je Je vodil de la Huerta. V tem govoru Je predložil Gompers pisma m dokumente, ki so pokeso-vali njegov trud, ki ga je im«l. de'jo preprečil nedeljno pošiljanje orodja de le Hnorte. Umi pi«ml in kablograml eo bili oni, ki so ae smenjall med nJim In mehiško vlado ter mod uradniki Amsterdemske delavsko Inter-neeionale. Gompers Je tudi povedal. kako Je bil FeMpe Gsrfl bomo v našem mestu glasovali sa i sds jo mastnih (bondov) za izpeljsvo vodnih ter odvodnih cevi (water sad m psi rele Me Js (M6 pe HM. hmš lo, ustanovitelj in vodjo dSUv- nI rojeks Frsnka Novaka ne 19 akegs gibanja In governor v dr-i I« Vlneene Avenue. — im Uri ïuketao, hrutalafi umorjen 1 Ztyalk. sewer) na »«versi strani mesta. «. M. P. 1. M>I>MN Ker šivi na severni strani na-|6L66 la sa alf Me 961 it$s mesta veliko Sbveneev parno, ds ee boste vsi Is ceiegs nu -ta udeležili teh volitev 1er vsi glasovali za izdajo potrebnlk obveznic, ze kar se vam vsem v naprej zeh val Ju jemo. Vofftveel prostori so: ta v ki živite Južno od Enajste cesta, v mestni hiši na Drugi ce-sil; vsi pa, ki'Heimo severno od Ens j ste easts, volimo v trgovi- OČE IN SIN (Pogovor med očetom in sinom se ne poznate—v Oskar WUdejevi drami 'ženska brez pomena.") Lord Illingworth (oče): Nafta mati je vastns ženska, Gersld. Vedel sem, ds bo prilla sem. Gerald: Moja mati je Jako vestna, lord IlHngurorth, in ve, da nisem dovolj izobražen, da bi mogel biti vaš tajnik. Tudi prav ima. Bil sem strstoo len, ko sem hodil v žolo in že zdsj bi ne mogel preststi izkušnje. Lord lllingworth: Dragi moj Gersld! Izkušnje so bres pomena. Ce js človek gen tleman, že dovoli zna, ako ps ni gentle-rasn. Je pa toliko slabša sanj, kolikor več zna. Gerald: Ampak jsz zelo malo vem o avetu, gospod Illingirorth. Lord Illingirorth: Ne bojte se, Gersld, zapomnita sl, %da i-mate najkrasnsjšo stvar na svetu — mladost. Nič ni mladosti enakega. Ljudje srednje starosti ima^o že vknjižbo življenja na sebi. Stari ao pa aamo v nadlego. Mladost je gospodar živ-Ijenjs. Na mlsdino še čaka kraljestvo. Vsakdo je rojen kralj in večina ljudi konča v pregnanstvu, kakor konča vsčlna kraljev. Gerald, če bi mogel zopet dobiti mladost, bi jsz «torij vss, kar bi mogel, ssmo zgodaj vstajati in tslevsditi bi ne hotel v to svrho; tudi koristen član človeške družbe bi ne hotel biti. Gerald: Aro pek vi se ne ime-nujste starega, Lord Ming-worthr Et N S V I K Spisal Gersld: Ne spominjam ae svojega očeta: prod dsvnimi leti ml je umrl. Lord Illingirorth: Tako mi jo povedala Hunstanšonova gospa. Gerald : Čudno je, da mi moja mati nikdar ničesar ne pove o mojem očetu. Kakor bi ga sploh nikoli ne bik). Lord Illingworth (gre k Gerald u ln mu položi roke na rame): Res? Gotovo zelo pogrešate očeta. Gerald: Nikakor ne. Mati je vedno j ako dobra napram meni. Nihče še ni imel take matere kot jo imam jaz. Lord Illingirorth: Prepričan sem o tem. Vendar si domiš-ljsm, da matere dovolj ne razumejo svojih sinov. Mislim namreč,. da matere ne zapopedejo, da imajo njih olnovl tudi strem-IJenJs, šeljo videti življenje ln oi pridobiti slavna imena. Po* leg vssga tega bi, dragi Gerald, tudi ne mogli prebiti vsega svojega življenja v takem zapuščenem kraju kot je Wrokley? Gersld: Reo ne! To bi bilo strsšno. Lord Illingirorth: Materina ljubezen kajpada gina človeka, toda najčelče Je čudno sebična. Mislim, ds je v materini ljubezni zelo veliko sebičnosti. Gerald (počasi): Morda je reo. . Lord Illingirorth: Vala mati je izborna ženska. Toda take dobre ženske imajo zelo omejen pogled v življenje. Njih obzorja je tako oslra In njih Interesi so tako malefckoetr. Ali ni ros? Gersld: Prav <*es so ženske -T,- neizmerno zanimajo za stvari, za katere ae mi nič ne brigamo. Lord Illingirorth: Gotovo je vaša mati tudi j ako pobožna. Gersld; Ds, vedno hodi v cerkev. Lord Illingirorth: Oh, ona n moderna. In ssmo modernoot je tisto, za kar oe danes izplača živeti. Vi bi bili redi moderni, kajne Gerald? Poznali bi radi življenje tako, kskoršno je nosnici. Ne msrste zavreči spoznanja redi kskih stsrokopit-nlh nazorov o življenju. No, edl no, kar vam je treba v to ovrho storiti, je, ds se vspoeobite za najboljšo družbo. Moški, ki se zna obnašati v Londonu pri miši in voditi obod, zns voditi tudi svet. Bodočnost pripada gjsdallnoro. Taki izbrani ljudje bodo vladali. Gerald: Vedno bi bil ae rad lepo oblačil, ampak mati mi je zapovedovala, da ne smem preveč gledati na ovoja oblačila. Lord Ilflngworth: Ljudje so danee tako strašno površni, da ne razumejo filozofije površnosti. Zdaj na primer, bi se morali naučiti, boljše zavezat kravato, Gerald. Tudi na gumba mprate paziti, kateri so zapeti in kateri ne. Toda naj-važnejše radi kravate je, da je pe modi. Elegantno zavezana kravata je prvi korak v življenje. Gersld (omejoč): Lahko ae bom naučil, kako ji treba zavezati kravato, ampak nikdar se ne bom naučil tako 'dobro govoriti, kot vi znate. Jaz ne znam govoriti. PBosverx PETEK, 24. SIÍPTEMBRA. (Dalja.) "Blagoolovll aem vas že v vašem ooprogu," Js rekel. "Ne morem vaju razločevati. VI ste del njegove duše. Vi ete njegov pogum, bodite to vedno bolj v mučnih urah. kl ga čakajo. In boditf obenem poezija krščanska ljubezni do 'Zadnjega konca. Poetojta zdaj oba nekoliko tukaj." / Svetlobe je naglotna zmanjkalo, dočim oo , učenci hodili is sobe. Mulo se je bobnenje gro-jna, usmilJenka je fla aapirst okno. Prej je še pogledala na vrt In vakliknlla: "Ubolci!" Be-nedetto je to olišel, hotel je vedeti, sekaj U vzklik, dosnal je, da vrt mrgoli oseb, ki so prišle, da ga vidijo in oo sdsj zdsj obeta viharen dot. .Prosil js oba Sefrova, naj počskata, ln Majrdo, naj pusti ljudstvo v sobo. Težko topotanje se Je rasleglo po malih leoenih atopnlcah. Vrata oo oe odprtij nekaj preprostih ljudi je vstopilo počeši in po prstih. V trenutku ae je soba napolnila. Nebroj odkritih glav oe Je gnetlo pri vratih. Nihče ni govorjl, vol eo glodell Benedotta, zamaknjeni, spoštljivi. Benedetto jo pozdravil s dlanmi, razprtih rok. "Zahvaljujem oe vam," je rekel. "Molite tako, kakor sem gotovo učil nekatero mod vami- . I« Bog bodi vodno s vami." Velik možakar mft je vsa rdeč odgovoril: "Mi bomo molili, a vi ne umrjote, veste. Tega nikar no mislite. Zdsj ps nso blagoslovite." Medtem ao o stopnic prihajali nestrpni tfsoovi ljudi, ki oo aillll gori, a niso mogli naprej. Benedetto je tiho rekel nekaj don Kle-»entu. Don Klemente je ukazal, naj pričujoči jrado po vrati mimo postelje ter naj nato za-pustljo sobo. da bodo mogli Iti tudi drugI mimo. Drug za drugim ao prihajali vol. Bili oc to navadni ljudje U okraja Testacclo, delavci, trgovski pomočniki, aadjarke. mali trgovci, bo-račl. Benedetto Je zdaj pa zdaj ponavljal o trudnim gtaaom poslovilne besede. — Zbogom. — Molite same. — Na svidenje v raju. — Molite same. — Na svidenje v raju. — Ta Je gredo** mimo njega molče upognil kolono, drugi oe je dotaknil poetelje ter se pokrtšal, tretji mu je priporočal sebe ali drage oeebe, zopet drugi ga je blagoaUvljsl. Rden ga Js prosil, nsj mu odpusti, ker je verjel njegovim obrek-Ijlvcem. Tedaj Js zašumelo po vrsti: 'Tudi meni. tudi meni!" Prišla je grbaata starčlca Is ullee della Marmorata, začela mu je jokajo pripovedovati, da as je njen stari blši rodovnik Izpovedal jn bi rad Izrazil vso svojo hvaležaoet Človek, kl je prihajal aa njo, jo je potisnil etran in ona je ta vedno izginila Up red njegovih oči. Mnogo jih jo šlo tako zadnjikrat mi-mo njega In jokajo ae ae za vedno oddaljili od nJega mnogi, ki Jih jo on prej tolaži! v dušev-nem in telesnem pogledu Mnoge je apoena! ter jih pozdravil s kretnjo. Oni ao odhajali v krogu ta še vedno efcratali aolsnl obrat proti njema. Vrsta, kl je etopala aavtdol in je su- ****** navzgor pomikajte tej naprej pripovedo- vale Vtisa ts e*t>e aolsati _ Ah. kakAen obrat! - ^ ^ gtaat m» o Bog, umira! TU He angel božji! Boste videli! — Nebesa nosi v svojih očeh! — In maroikateri je mrmral kletve ns neoramneže, ki so ga obrekovali, marsikateri jo škripajo z zobmi govoril o strupu in umoru. O Bog, stražniki so gs bili odvedli in sdsj se je povrnil taki Neprestano turobno grmenje ln veliki enakomerni plač dežje je duša šepetanje usmiljenja in jeze. Ko so je reka ljudotva odtekla, Je dal May-da odpreti okno, ker se je bil zrak izpridil. Benedetto je prosil, naj mu nekoliko dvignejo glsvo, ker si je želel videti veliko, k Celiju nagnjeno smreko. Modriksato zeleni venec njenega vejevja je poševno rezal viharno nebo. Benedetto ga je dolgo gledal. Ko je spet položil glsvo na blszino, je pomighll don Kle-mentu, naj oo skloni k njemu, nato mu je rekel okoro na uho: ' • "Vests, ko so me Is vile nooli semkaj, me je nekaj v meni zelo krepko nagsnjslo, da bi prosil, naj me nesejo pod smreko, kl se vidi okozl okno, da bi tam umrl. A pomiolU sem tudi takoj, da je to nekaj prevroče saželjenega in ds ni dobro. In potem — je dootavll z nasmehom — halje bi vendarle.no bilo." Rahel premik don Klementovih ustnic mu je razkril, da je haljo prinesel s seboj Is Su-bisca. To je povzročilo v njem nepsd globoke ganjonooti. Sklenil Jo roko ln ležal molče, dokler je trajal notranji boj msd željo, da bi se vizija Izpolnila, in zaveotjo, da oe naravno ne bo izpolnila. Zbral oe je v činu vdanoeti v božjo voljo. "Goopod hoče, da umrjem tu," je rekel. "Dovoli ml pe, da Imam vasj haljo na postelji, preden umrem." ' • ^ Don Klemente oo je sklonil k njemu ter ga poljubil na šelo. Medtem ota Bolvova čakala ob etrani. Benedetto ju Je poklical k sebi, rekel jima je, da čez pol ure sprejme gospo Desoalo, a da jo prosi. naj ne pride eama. Lahko pride s njima. Obenem s Selvovlma jo nato odšel tudi Mayda Is sobe. Uomiljenka jo dremala. Tedaj je Benedetto prooil don Klementa. naj gre pozneje k papežu, nsj mu pove, da ae konec visijo ni tresničil, di je torej vsa dozdevna čudoAnoot njegovega življenja izpnhUla, la končno, da Je s veliko aladkostjo, preden jo umrl, čul o papeževem blagoelovu. "In rodU mu." js končal, "da upam, da . bom še lshko govoril v njegovem orau." « Tesnoba je btls ponehala, toda glss je sla-bsl. moči so upadel« s rastočo mrzlico. Don Klemenu mu je prijel žilo na roki Ur jo dolgo držal. NaU je vstal. "Ali gresU po haljo?" je zašepetal Sne-detto z najslajšim nasmehom. Lepo patrovo obličje je obilla rdečica. Premagal je hitro človeški občuUk, ki mu je avstoval, naj ae pretvarja, in odgovoril: "Da. dragi. Mislim, da je čaa." "Koliko je ura r "Pol šeetlh." "VI mlollU: ob aedmlh? Ob osmih?" "Ne. no tako hitro, a želim, da imsš Ukoj to toiajbo" V nekem salonu vlls je Ivan Selva, ko je pogledal na uro, rekel ovoji ženi: "Pojdita." Domenjeno je bilo, da s Jeanne poJdeU k Benedetto Marija ia Nooml. Ta je Utegnila roke k tvojemu svaku: "Vsi," je rekla vaa trepetajoča, 'grem. da ga obveethn e nečem, kar oe tiče moje duše. Ne bodi užaljea, «e sporočim U njema prej nego tebi." * ^^ Lord Oingworth: Oh, govorite z vsako žensko tako, kakor bi jo ljubili, in z vsakim moškim tako, kakor da bi vsm bil v nadlego, in že prvo leto svojega gi-bsnjs v družbi bošU znan kot najbolj takten gospod v družbi. Gerald; Ampak v družbo Je zelo težko priti, kajne? Lord Hinrworth: Kdor hoče danes priti v najboljšo družbo, ne sme ljudem dajati jesti in tudi zbavati sli dirniti jih ne sme. To je vse! Gerald: Mislim, ds je družba nekaj čudovitega! Lord Ilingworth: Biti v družbi je samo v nadlego. Biti izven družbe pa je tragedije. Družba je potrebne. Nihče še nI napravil kakegs pravega u-speha na svetu, če ni imel ženske sa svojim hrbtom, ali ženske, ki je vladala družbo. Ce nimaU Ionsko za seboj, oU izgubljeni, pa bodite odvetnik na sodišču» žurnelist sli borzijsn. Gerald: Kajne, da je težko zastoplti ženske? Lord Mingnrorih: Nikoli ne skušajU jih razumetk Ženske ao olike. Moški, so problemi. Ce hočeU vedeti, kaj ženska V resnici misli — kar pa je vedno jsko opaano — glejte Jo, nikdar pa jo ne poslušajte. Gerakl: 2emjke so tudi zvijačne, ali ne? Lord Illingirorth: Vsaj praviti jim moramo vedno to. Toda za filozofa, dragi Gerald, ženske predsUvljajo triumf materije nad umom — kakor moški predsUvljajo. triumf uma nad moralo. Gerald: Ksko morejo torej ženske imeti toliko oblaoti, kot vi govorite? ' . IUingworth: Zgodovlnsr ženske je zgodovina najhujše tiranije, kar je Je še poznal svet. Tiranija slabega nad močnim. To je edina trajna tiranija. Geraido Ali nimajo ženske o-miljujočega vpliva na moške? Illingirorth: NIČ drugega ne omiljuje človeka kot njegov razum. GeraldtaVeodiv so ljudje različne vrste, ali no? v Illlngworth: Samo dve vrsti sU v družbi: pri prosta in pi- Gerald: Ampak v družbi so tudi dobaaéeneke? Ullngworth; , Veliko preveč jih k. k B Gerald:, Ali mislite, da bi ženske ne smele biti dobre? Ullngworth: Človek jim tega nlkdsr ne sme povedati, ker drugače bi takoj voe posUle dobre. Zeneks oo očarjujoč in sa-moglav spol. Vseka ženska je puntarica in ae običajno divje punU proti semi sebi. | Gerald: Vi niste bili le nikoli poročeni» lord Illingirorth. A U sU bili? Ullngworth: Molki se poročijo,, ker eo trudhl; ženske sate, ker ee radovedne. Oboji eo razočarani. Gerald: To&a ali ne mlsliU, da Je čtoask lahko tudi srečen, ko se oženi? Ullngworth: Popolnoma srečen! Toda sreča poročenega-mo-škega, dragi moj Gerald, je od-vlana od ljudi, a katerimi se ni oženil. Gerald: Pa če je saljubljen? Illinjrworth: Človek mora biti vedno zaljubljen. To je vzrok, sekaj bi se ne smel nikoli poročiti Gersld: Ljubezen je čudovita, kajne, lord Ullngworth? Illinjfworth: Ko ae človek zaljubi. prične goljufati samegs |0e, istočasno pa preneha goljufati drage. Te a vet imenuje romanco. Toda ljubeaeneka strast ja danes v resnici redka. Je praviapetv aamo privilegij Jtidi, Id nimajo nič drugega početi Ljubesal ee poelužujejo le eni ljudje la seaoo s ljubesnijo si moremo raetolmačiti HarfordaanSb Gerald: HarfOkdaane. lord H-Ingworth? |Illlngwnrth: Harfordo je mo-je družinsko tane. Preučevati bi morali rodovnike plemenitašev. Gerald. Te je nekaj, kar bi mo-ml vedeti veak mladenič In to Je tudi najbelUa flkclja v an-gleški literaturi, $daj. Gerald, oe podajate s menoj v čisto novo življenje b rad hi videl, da toetoMH Mveti. kajti svet eo naredili aord, zato di Jedjo šive aa aje*. ftffnHfftj (Malifta Iz Oriental gledališča ae kar ne da prepoditi znani sinkopator Paul Aah. Dan za dnevom, teden za tednom ln meocp ss mesecem nastopa v brumnlh skladbah s svojo jszz-godbo, pa še se ni občinstvo naveličalo njegovih nastopov. Vsekakor mors tudi temu biti vzrok. Ako bi gs ne bilo, tedaj bi Ash godel sam sebi. On ima pač posebne vrste privlačno silo v tem, ker pozna sentiment povprečnega posetnika gledališč, in zato pa jih zna Uko fssciniratl, da kar tiščijo v U teater. Prihodnji teden nastopi v novi jszz-godbi, Id bo imels francosko začimba "Variety" «hn ostane še v RooeeveU gledališču. Ta film. kot je bilo že poročeno, je evro-pejakega izdelka in se je izvrstno obnesel v Ameriki, ki je voditeljica na polju filmov. Ms-la de Putti je junakinja v omenjenem filmu. Pričenši 27. septembra pride v Chicago kino gledališče film, v katerem naetope GUda Gray. Ime filmu je "Aloma of the South Seao".. Toda Gllda Gray bo nastopiU tudi v osebi. Njeno pravo ime je Mariana Mičal-ska in je Poljakinja, ki je prišla v Ameriko ko je bila stara sedem let. NsaUriila se je v Milwaukee ju s svojimi aUrši. Ko je dorastla, ae je podsla na oder, kjer je zaslovele; ona nastopa na odru in na platnu; njeni dohodki .presegajo deeet tisoč dolarjev na teden. ' *» "Into Her Kingdom" je film, ki ima svoje ozadje v Rusiji in Id ** J* režimi danski direktor. Prolzvajan bo v Norohore teatru. Se oedaj ni pozabljen 'perfekt-ni ljubimec' nežnega spola. Rudolph Valentino bo naotopal v filmu "The Son of the 8heik." To je bil njegov zadnji film, in nekateri trde, da Je bil tudi najboljši. Ta film bo proizvajan.v Central Park gledališču prihodnji teden. Z Rudijem naetope Vilma Banky, ki je tudi tyro-pejka. SEZNAM PRIREDB SLOVENSKIH . ORGANIZACIJ V CHICAGU. rnmmmrnmm h i ■ t Drnštve št. SŠS, 8. N. P. J. — Veae-lica v aoboto 2. oktobra v dvorani 8. N. P. J., Bo. Uvndale Ava. la W. 27th St. Društvo št SS, 8. N. P. J. — Vaee-llea v aoboto S. oktobra v dvorani 8. N, P. J. Pavakl zbor "Ura". — Konce, t v nedeljo IS. oktobra v dvarani 8. M. P. J. Klub št. i, J. 8. Z. — Dramska predstava, v nedeljo 24. ektehra v A e-ranl 08P8., 112« W. ISth St Dr. št. 1, 8. N. P. J. — VaaaUea f aoboto 80. oktobra v dvorani 8. N. P. J. Dr. it. S, 8. N. P. J. — Veeellea v aoboto 21. novembre v Hrvatskem narodnem doma v So. Chlcago. Dr. št. 1S1, 8. N. P. J. — VeeeHea v •rede-24. novembra v dvorani 8. N. P J. Ser. pevakl aber -Sava" (odaak klO-ba it 1. JSZ.) —Koncert v nedeljo 6. decembra v dv&rani 8. N. P. J. Dr. "Slovenija*. —Meikaradna ve-aelica v aoboto 8. januarja v Narodni dvorani, So. Redne Ava. Is W ISth St. Dr. "Danica". — Meikaradna veselice r nedeljo S. januarje v Narodni dvorani. * Dr. «t 102. 8. N. P. J. - Veselice v aoboto 29. januarje v dvorani 8. N. P. J. Klub it. 1, JSZ. t- Dramska predstava v nedeljo SO. januarja v dvorani ČSPS. M DÀ SKUHA* DOBRO Pl yo, PISI PO NAfig PRODUKTR, 1st KHMS pO PRANK OGLAR, A 1 n* ■ * Sedaj Je les sa— New-y»nko grozdj / "'j » Grozdje v državi New Yw bo kmalu popolnoma zrelo in | bo pričelo razpošiljati. Kakovost grozdja je letos m boljša in, kakor veste, je "ne yorčen" sa naš ukus najboljši ga v tem ozira nobeno groze ne "bita." Tudi čisti se naj troje in najlažje. Sedaj je cena razmeroma z< nizka in, ako Si sploh mislite i praviti kaj grozdnega aoka, je Vašem interesu, da ai naroči eno ali več kar. SedjJ je čaa sa naročitev. Naročila in druge dopise p< IjiU na JUGOSLAV AMERICAN C01 456 W. 42nd Street, New York, N. Y. ......... ■ Ali želiš sneti pravilno pis in čiteti angleško? Naroči "Slevemfce-aaalolko slov ni« katera je Izdala I* bns na pro< & N. P. J. KNJIŽEVNA lATKA S.R.P.J Ima v zalogi sledeče knjige: AMERldflpLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsegs 682 strapi, trdo vezana, vredna svoje eene, stane....|5.00 Slpvenako-Angleška Slevnlcer-zdo poučna in lahko razumljiva knjiga za učenje angleščine, s dodatkom rasnih koristnih informacij, sUne samo...................-........42.00 Zakon Biogenezlje—tolmači neravne-sakono in a^ošni razvoj, knjiga b katere zamoreU črpati mnogo naukov za telesno In duševno dobro ......... .......-........41.50 . Peter Malaventura—V Kabaretn-eanimiva povest iz živ-ljenja ameriških frančiškanov, tat doživljaji vojaka, iz-vrstno spopolnjeq§ s Zajedakl—resnična povest in prava ilustracija doslej skritega Aela življenja slovenskih delavcev v Amerfld..$1.75 Jlmmie HIggina—krasna povest, ki jo je spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovsall pa Ivan Molek eeeeeeee*eeeeeeeeeeaeeee*eeeaeee*»eee«e«eeee _____________________$1.00 Zaplanlk 8. redne konvencije 8. N. P. J, 262 strani mehko vezana, stane samo™.._______________50e KNJIGE KNJIŽEVNE KATICI SE DOBE pri naših drultvenlhvšatoikih. in drugih .zastopnikih, namreč dosedsj jih irn^o v prodaji poleg društvenih tajnikov tudi: William Sitar, 6404 8t Clair Ave, Cleveland, Obla. Anton Jaakovieh, 1171 Norwood Rd^ Cbveland, Ohio. Anton Boktt, 727 E. 157th Street, Cleveland, Ohio...... John Križmančlč, 13111 Beningten Ava, West Park, Ohio. Andfew VMrlch, H. P. D. 7, Boa 101, Johnstown, Pa. John Rimac, 5555 Ruseell St, Detroit, Mich. 9 Frank Staler, 13706 St Aubin, Detroit, Mich, John Goloh, Box 144, Reek Springs, Wye. Proletaree, 8689 W. 26th Straet, Chicago, m. Ali pa plšIU ponje na: KNJIŽEVNA MATICA & N. P. J. 2657 So. Lawndale A vs., Chieaga, BL VODSTVO TISKMNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., IA TISKOVINE NAIOČA V SVOJI TISKAM CENE ZMERNE, UNIJ8XO DELO PRVE VRSTI VSA POJASNILA DAJ! VODSTVO TISKARNE 8. N. P. J. PRINTERY tam sa nosa ha zbijo tuw vsa umom* pojasnila