St. 8. v saboto 26. januvarja 1884. Tečaj Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« Izhaja 2krat na teden vsako trtd« In »abtU o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 9 gld., za ftetrt leta % gld. BOkr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trata po & kr., v Borici in v Ajdtvičini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema OpravnlStvo »vit Zorita 5.« Vsi dopisi se pošiljajo Uredalitv« »uit Tarraata« »Nuova Tipografi* vsak mora Liti frankiran. Rokopisi ore* posebne vrednosti ae1 ne vračajo. — Innrati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaračunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. JHi® Kmet in davki. Občna je pritožba, da so davki previsoki, kmetu neznosni. Teško ubogi trpin plačuje svoje davke; ako ga pa še kako leto zadene božja Šiba, ne more jih tisto leto plačati. Naravno je torej, da potrebuje olajšav pri izterjevanju davkov. — Zbog tega pa je trebit, da so uradniki, kateri imajo posle s ubogim kmetom, možje, ki storć sicer svojo dolžnost nasproti državi, a tako, da kmeta ne preganjajo, da so mu pa oekako dobri svetovalci in prijatelji; ▼ njib ne sme kmet videti svojih zatiralcev in sovražnikov, ampak kmet mora kiti prepričan, da uradniki morajo Bicer storiti svojo dolžnost, da morajo izterja-vati davke in pristojbine; a da kder vidijo, da ne gre zdaj, da pojde kesneje. ne delajo njemu nepotrebnih sitnosti in tro&kov. S kratka: c. k. uradnik mora biti s kmetom prijazen, dobrohoten; a ne osoren in fiškalno trd. — To terja od njega tudi korist države same, katera mora skrbeti, da kmet, kolikor mogoče lehko plača, ter da mu davki ne postanejo uzrok propada, kajti državna previdnost ali modrost obstoji gotovo le v tem, da na tak način pospešuje občni blago-stan, da postanejo posestniki, obrtniki, trgovci, sploh vsi produktivni stanovi tudi popolnoma zmožni za nositev bremen, katera jim naklada država, in kdor hoče vedno jemati iz ene posode, mora po drugej poti tudi dodajati. V tem ob-staje vsa modrost dobrega državnega gospodarstva, kakor smo to uže nekateri-krat poudarjali. Pri vsem tem pa se čestokrat sliši, da nekatere davkarije preostro terjajo davščine od kmetov In da pri tem čisto nič ne gledajo, ako tudi kmetu napravijo z ruhežnimi koraki po dvakrat toliko troškov, nego je imel plačati na davkih. Deželni in državni poslanci, posebno Primorski, so se uže večkrat v sejah pritoževali zoper kruto izterjevanje davkov, vlada je tudi večkrat zagotovila, da se hoče ozirati na opravičene pritožbe davkoplačevalcev, in'nadejati se je, da se vendar enkrat pride v okom prizadevanju nekaterih gospodov, ki so preostri le iz takozvanega »Uebereifer« in kmetu delajo neprilike le zato, da si pridobč dobro menenje viših gospodov. Tako počenjanje ni vestno in drŽavi neposredno veliko škoduje, zatorej so včasih pohvale nezaslužene. Podlistek. Kaznovani skopuh. (Resnična dogodba iz vehkomestnega živenja.) ' Gospod Janez Komar je živel v nekem večem mestu, ter ondukaj kot učitelj otroke podučaval v različnih znanostih. Mož je bil v onih letih, v katerih postajajo vsi neoženjene! nekako svojeglavi ali cel6 sitni. Gotovo uvidevajo, da je zadnji čas za ženitev, a ker jih mla ta dekleta več ne inarajo, držć se bolj stari-kavib a petičnih žensk. Tako tudi naš gosp. učitelj. Skušal je na ta ali oni način prestopiti v zakonski stan, pisaril je na to in ono stran pisma, katera je včasih podpisal, včasih pa tudi ne, kakor je bilo bas zadržuju dotičnega lista primerneje. Vse zastonj! Nobena ga ni marala in Janez Komar je ostal samec, ter je. kakor pravijo navadno — »ploh ulekel.. Ta nesreča razkačila ga je silno in postal je upravo iieiznosljiv. Maščeval se e cel6 nad nevestami z nelepimi pismi, cer so mu »figo« pokazale, zato pa je postal velik sovražnik lepega spjla. Mučil ln trpinčil je ves svet. V šoli so se ga bali paglavci bolj od pekljenščeka na ulici, pa hodili so mu znanci s pota uže sto korakov pred njim. Ker mu je ugodna njegova služba puščala vsak dan obilo prostega časa. i' Mi poznamo c. k. davkarske uradnike, ki na priliko prav prijateljsko občujejo s kmetom, svarč ga, olajšujejo mu z obroki plačevanje in se sploh poslužujejo skrajnih sredstev le tam kder vidijo, da manjka dobra volja. Tacega davkarja imamo blizo Trsta na sivem Krasu; ta mož s6 strankami dobro izhaja, a c. k. erar tudi ne trpi škode, zaostankov je tam gotovo manj, nego pa v nekem okraju na Vipavskem, kder so gospodje bolj strogi in nepreprosljivi. Mi smo dobili mnogo pritožeb iz onega okraja; a da ne postanemo dolgočasni, da pa pri vsem tem podamo občinstvu Živo sliko, objaviti hočemo samo ta-le slučaj: Posestnik F. gre v oktobru 1883 v davkarijo in naznani nekemu g. uradniku, da hoče plačati 146 gld. po predpisu št. 534 od 1. 1881, a gosp. uradnik ga zavrne, da mu davkoplačevalec nema ukazati, na kak račun naj on vknjiži svoto, da on najprej s tem zneskom pobota rubežne troške, in kar ostane, Še le zapiše na račun davščine; ako pa ne plača v treh dneh tudi Še vsega druzega davka, kolikor ga je dolžau, rubežno ga izterja. — Vzel je za troške 19 gld., na razne druge davščine pa ostalo, a tako, da posestnik nt mogel iz knjižice spoznati, kaj je prav za prav plačal. — Posestnik F. se je pritožil na glavarstvo. Glavarstvo mu je dovolilo obroke. Vkljub temu pa je davkarija proti njemu dalje postopala in ga rubala za ves dolžni davek, za pristojbine in troške v znesku okolo 500 gld., mej temi pa je bilo 109 gld. 47 kr. troškov obresti in odstotnih pristojbin, ki so bili popolnoma po krivem pripisani, ker je imel, kakor smo uže rekli, dovoljenje, da plača v obrokih. Ali tudi to ni veljalo, še je imel F. rubeže in troške, tako sicer, da so razni troški in preveč zaračunani zneski znašali 27*/, vse davščine. Mož je prebil mej tem tudi mnogo straha in sramote in v svojej tegoti prišel je tudi v Trst iskat pomoči. Vsa stvar pa je menda zdaj pri finančnej direkciji, kder je referent o davkovskih zadevah nek gospod, poznan kakor marijiv in vesten uradnik; zato pa se je tudi nadejati, da se F.-u zdaj vendar pravica zgodi. A kdo mu poplača skrb, žalost, potne troške. troške za rekurze, pritožbe itd. Zatorej pa poudarjamo, da bi se morali pošiljati na deželo kakor davkarji le skušeni, pametni, vešči in vestni ljudje, katerim ni davkoplačevalec samo lestvica, zbral si je Komarjev Janez malo krdelce vernih, ter ž njimi igral in nad vsakim zabavljal, kdor je imel le kaj ugleda pri ljudeh, kakor to navadno delajo znane »stare device pri kofetku«. To pa še ni bilo dovelj dela, da bi s tem napolnil vseh 24 ur na dan. Naš Janez, misleč, da je z izpitom dobil javno potrdilo za privilisiranega učenjaka, lotil se je tudi znanostij in začel učene in ne-učene knjige prepisavati, ter jih svetu za svoje prodajati. Tudi to mu je izpodletelo, kajti »si. občinstvo« je izvedelo skoraj, na kakov način gospod Janez Komar svoje knjige izdeluje, in vsa slava, ves nitnbus navidezne glorije, vse je prošlo — »ko kafre puhli sleda. Komarjev Janez posvetil se je, v tolažbo bolnej svojej dtiSi, filozofiji in nje strokam, ter se osobito v psovanji in zabavljanji do dobrega iztiril. Da za to njegovo izurjenost tudi ostali svet dozna, produciral se je javno kot beletrist (?) in kot »Ehrabschnei ier« und Faxenmacber«. Tedaj ko se je bil naš profesor lotil filozofije, prišla mu je v roke drobna knjižica Nemca Rudolfa Iheringa, v kate-rej ta mož z velikim naučnim aparatom pobija navado (»socijalen greh*!), dajati takozvano napivnino. Ta nauka je dopala skopemu našemu Janezu neizmerno in sklenol je, dragim svojim ovcain dober izgled dajati. Odpravil je torej za svojo po katerej se more vedno više pomikati. Previdnost v tem obziru je višim go-sposkam toliko bolj priporočljiva, kolikor bolj se napenjajo moči davkoplačevalca. Mnogi kmetje iz Primorskega so nam tudi rekli, da bi morali tudi poslanci še resnejše in odloČneiše povzdigovati svoj glas v takih važnih zadevah in da bi morali tudi slovenski listi pečati se ozbiljno s tem prašanjem. Mi smo denes le v kratkih potezah pokazali to rano na životu našega naroda, upamo, da uŽe to nekaj pomaga. V obrambo. (Dalje.) Vsak mislec je uže lehko zapazil, da »Narodov« podlistkar čedalje bolj besni, in čuditi se je le, da »Narodov« urednik, ki prebiva »v steklenej« hiši, dopušča, da se toliko kamenja luča iz te nevarnosti izpostavljene hiše. Stvar je čedalje bolj osobna in smijati se moramo, ko ti go» spodje pišejo o revolverskej žurnalistiki. Kaj posebno znači revolversko žur-nalistiko? — Menimo, da v prvej vrsti to, da kak list prevzame nalogo, uničevati katerega in ne gleda na sredstva, katera mu pri tem služijo. To dela »Narodov« podlistkar. On priporoča dopisnikom listov, da bi se podpisovali pod svoje izdelke; bomo videli, ali ima on poguma zadosti, da vse to podpiše, kar se je upal našemu listu očitati. — On bi moral to storiti, in ako je tudi uradnik; pošten inožse nejboji javnosti; le »slepote« se skrivajo pod anonimnost. — Mi menimo, da mu vlada ne zameri, posebno tržaška ne, ako prepir in Škandal tira do skrajnosti. saj Slovencem take stvari iz srca privošči. Ali mož pod večkrat poudarjeno »nvaduštvo« skriva lastno »figamoŠtvo«, njega posebno to tare, da ne sme soditi, kakor kak nedotakljiv sodnik. — Da je nevarno, ako kak uradnik podpiše kak spis, v katerem se poteza za občno dobro, kakor to daje zastopiti ljudem »Narodov« podlistkar, to je le pretveza; nevarno pa je za vsacega človeka, uradnika ali zasebnika, ako piše neresnico in se poniža do obrekovalca. Mi bomo v tem obziru vse drugače postopali, bomo imenovali vsako stvar pri pravem imenu, potem pa svojo stvar tudi podpisali. — Pod-listkarju se čudno zdi, ako ga zasledujejo; ako bi to veljalo, potem bi ne bil osobo to slabo navado; da pa vidi, koliko si s tem v jednem letu prihrani, spravljal je one krajcarje v poseben »šparovec«. Kadar ga je pekla vest, da je iz pozabljivosti pojel en »zolcštanglc« več, premišljeval je vedno, kako bi ta trošek pri Čevljih ali hlačah prihranil. Ko je bilo pa novo leto prišlo in je naš Janez preštel novce, ki jih je bil v šparovec deval, prepričal se je z veliko radostjo, da samo Še en forint manjka in lepa okrogla svotica bi zapisana bila v njega hranilnično knjižico. Sklenol je, — da ne da tega forinta iz svojega žep* — ustaviti novoletno darilo natakarju, ter preseliti se v drugo krčmo. Pridržal si ie na tak način svoj forint in se ognol Blabej postrežbi. Tako je uganjal več let, dokler mu tudi to ni izpodletelo. Na novega leta dan 18. leta preselil se je bil naš profesor zopet v drugo gostilno, ter v starej svojej krčmi, kder je nekateri »zolcštangl« hlastno pojel, svoje novoletno darilo dolžan ostal. V novej krčmi pozdravi krčmar novega gosta jako ponižno in dolgo časa ni Komarjevemu Janezu obed tako v tek šel, nego danes, ko mu je prijetna misel po glavi hoiila: »forint sem prihranil«! Po dovršenem obedu vsklikne Janez jako osornim glasom: »plačati!« Z osornim glasom je hotel namreč natakarju nazna- noben človek več gotov pred njegovimi zavratnimi napadi v listih, pred njegovimi atentati v nepodpisanih pismih, pred njegovim grdim jezikom. — Potrebno, silno potrebno je cel6, da se tak za-vratni napadnik svetu odkrije, da se ga zna svet vsaj varovati. Pravijo, da s takimi ljudmi je treba sicer malo občevati, ali kolikor mogoče prijazno; to navado imajo mnogi previdni ljudje; mi smo opustili to previdnost in zato ga imamo navratu. — To so v obče opazke na filozofiranje »Narodovega« podlistkarja. — Bolj po-drodno bomo te stvari reŠetali na drugem mestu. Pojdimo rajše k stvari; »Narodov« podlistkar nam očita te-le pregrehe: 1. Da smo prvič z vsemi slovenskimi listi v prepiru; da sploh sejemo prepir. 2. Da se močno ponašamo z inserati. in ko pride v tej zadevi govor na inserat necega Hutterja, piše od besede do besede to-le: »Vse to je storilo uredništvo za denar, za Ijnbi kruhek, ter nikoli ni vprašalo po razlogih onih grdih in neopravičenih napadov na slovenske državne poslance itd.« Se kesneje pa se čita v podlistku: »Slovenci bi z nova zvedeli in strmeli, kako nevestne reklame se po listih delajo za denar.« To vse so besede, s katerimi se uredulštvu našega lista očita, da je delaio nevestno reklamo za denar, da je torej podkupljivo itd.« 3. Da smo sploh podkupljivi in odvisni od tržaške vlade. 4. Da v svojej jezi okolo sebe mahamo, da smo neuki; da ne znamo pisati, in še več enakih psovk. 5. Da je »Edinost« očitno potrdila, da je ostali denar od Lavričevega spominka na visokej obresti naložen pri nekej sve-tovnej firmi itd. To so glavne točke, na katere nam je odgovarjati, ne brigaje se za še druge razne neslane, a surove psovke, katere je možakar nakopičil mej tem, ko je drugim očital surovost. Naša stvar je zdaj, da zavrnemo vse to skrunjenje naše česti in da dokažemo, da se je »Narod« ponižal za orodje nizkega obrekovalca in nevarne osobe, in ker je »Narod« moralično odgovoren tudi za vso sodrgo, katero je njegov podlistkar zalučal v nas, bodemo tako prosti, da bomo nekoliko preiskovali njega doslednost, in poštenost sedanjega njegovega urednika in Še kacega druzega »permojduš»prvaka«. Mislimo, da nam slavno občinstvo tega ne zameri, ako jemlje v obzir, da smo žaljeni na niti, da od njega ne bode dobival nika-kove napivine. Ali — Komarjevemu Janezu se je skoraj kri strdlla, ko zapazi točaja, ki se mu je z ljubeznjivim smehljajem in mnogimi ponižnimi pokloni bližal. »Preponižni sera sluga, veleučeni gospod«, ogovori točaj Komarjevega JanezaJ: »kakor z velikim veseljem vidim, preme-nili ste Vi, kakor jaz, svojo dosedanjo krčmo, kder sem imel vse minolo leto čast, Vam streči. K denašnjemu začetku novega leta Vam pa, visokospoŠtovani gospod profesor, izrekam presrčno svoje čestitanje, želeč* da Vas Vsemogoči ohrani Še mnogo let tako čilega, zdravega in radodarnega.« Komarjev Janez je bil v velikej zadregi; da ni bilo toliko gostov, odpravil bi bil uže točaja na kakov način, tako mu pa ni nič druzega preostajalo, nego dati navadno novoletno darilo, za katero je bil uže toliko točajev »ofehtal«. Ne oziraje se na ljubeznjivo-hudobno smehljanje točajevo niti na zbadljive besede navzočih gostov, odšel je Komarjev Janez krvavečim srcem iz gostilne, in sklenol, tudi ko bi ga Še kdaj taka nesreča zadela, — prihraniti si vsakako svoj forint. Plemenit človek ostane plemenit v vseh slučajih živenja! Dr. M. EDINOST. časti, da se sploh dela na uničenje našega započetja in ako je gospodom o<1 »Naroda« dovoljeno, da streljajo na nas, da je tudi opravičeno, da jim mi vsaj nekoliko potipljemo na žilico. (Dalje prihodnjič). Politični pregled. Cesar je imenoval barona Gunduliča, poslanca dalmatinskega deželnega zbora, za uda gosposke zbornice. V seji 24 t. m. so se izročile zadnjič podane vladne predloge dotičnim odsekom in predloga glede predrugačbe davka na žganje posebnemu odseku. Potem je prišlo na vrsto odsekovo poročilo Wurmbrandovega predloga. Poročevalec odsekove večine, Matejski, je predlagal, naj se prestopi na dnevni red. Poslanec Sturm pa je zagovarjal predlog manjšine. Govornik sicer pripoznava zmernost predloga večine in pravi, da predlog manjšine ni toliko v interesu nemškega ljudstva, kolikor avstrijske države. Za generalno debato se je vpisalo 14 govornikov proti odsekovemu predlogu, 18 pa zanj. Zoper predlog sta govorila Tomas-zuk in Lienbacher, zadnji je rekel, da se podvrže le tacemu predlogu, ki ne taji državnega jezika. Za odsekov predlog sta govorila grof Hohenwart in Grocholski. ZadDjl je vtemeljeval predlog, naj se prestopi na dnevni red, poudarjal, da državni zbor ni poklican, da bi sklenol tak zakon, in. da se veljava nemškega jezika v vseh razdelkih državne uprave, koiikor to zahteva celokupnost države, od nobene strani ni spodbijala in da je zajamčena s tem, da jo vsi avstrijski narodi pripoznavajo. V poslanskej \bornici je vlada 22. t. m. predložila zakonski načrt o amortizaciji stavbenih troškov za prometne naprave v triaUej luki in zakon glede državnega pripomočka k troškom za vredbo Drave na Koroškem. Potem je pravosodniji minister odgovoril na Recbbauerjevo interpelacijo in rekel, da disciplinarna preiskava zoper sodnjega pristava Rothschedla ni razodela nobenega kasnjivega dejanja, vendar je minister od tega uradnika, ker uraduje mej večinoma slovenskimi prebivalci, zahteval, naj se odpovć načelništvu »Schulvereina«. Minister bi lahko bil premestil tega uradnika, a delal je prizane-slivo. — Steudelov predlog, naj se pro-mene določbe o pokopovanji mrličev na Dunaji, izročil se je posebnemu odseku, Rlchterjev predlog pa, naj se predrugači eksekutivno postopanje, odseku za pravosodje. Nazadnje je vlada predložila zakonske načrte o podržavljenjuFranc-Jožefove, Rudolfove in predarelske železnice. Ogerski minister Tina je 22. t. m. pri • Šel na Dunaj in dolgo govoril s cesarjem, potem pa tudi z grofom Kaluokijem. Ruski minister Giers je 22. t. m. od -potoval z Dunaja v Peterburg. Cesar je ministra Tiszo 23. t. m. zopet sprejel; čuje se da so bili razgovori o hrvatskih zadevab. V ogerskej poslank*) zbornici je Irany predlagal, naj se dovoli verska svoboda; naučni minister Trefort je 28. t. m. na to odgovoril, da se temu predlogu mora protiviti, ker je ljudsko menenje temu nasprotno. In pri tem ne gre za svobodo vesti, ampak Iranyi zahteva, naj ima vsak pravico, versko zadrugo ustanoviti; taka svoboda pa bi raztrgala ogersko državo; ruski nihiiisti i nemški socijalisti hi poplavili deželo in svoje nauke na javnej cesti učili. Ogerska država take skušnje ne bi prebila. On bo tedaj tacemu predlogu ne le kakor minister, temuč tudi kakor poslanec, vedno nasprotoval. Iranyjev predlog je bil potem zavržen. Vnanje dežele. Albanske tete so pridrle na črnogorsko zemljo, vojni minister Plamenac je vsled tega poslal tri bataljone vojakov z Reke v Podgorico. It Jpeka se poroča, da so Škipetari vsi v orožji in čakajo le še svojih poveljnikov, da se pomakno na crnogorskoj mejo ter ustavijo Črnogorcem, ako bi hoteli zesesti gusinjski okraj. It Peterburga se poroča, da ni res, da bi ruska vlada bila zabranila naseljevanje avstrijskih judov v ruskih deželih, ali od njih zahtevala, da si morajo pridobiti rusko državljanstvo. V italijanskej poslanske; zbornici je 22. t. m. interpellral Bernini glede ribarjenja v jadranskem morji in umora ribiča Pa-dovanija v Splitu. Minister si je pridržal, da določi čas. kedaj odgovori na to interpelacijo. V italijanskej poslanskej zbornici je minister Mancini 23. t. m. odgovoril na Berninijevo interpelacijo glede ribarjenja na avstrijskej obali ter rekel, da dotične obravnave z avstrijsko vlado Še niso končane; on bo skrbel, da se k malu izvrše in potem sklepe naznani. Glede umorjenega kjoškega ribiča je odgovoril, da je italijanskega konzularnega opravnika v Splitu takoj iz službe odstavil ter V8led navskrižnih poročil poslal v Split posebnega poslanca, da to stvar preišče in o njej poroči; minister je na Berninijevo zahtevanje zagotovil, da na interpelacijo 2. februarja natančneje odgovori. Na Italiianskem so prodali vsa cerkvena posestva; vlada je zanje skupila 800 milijonov lir. Dopisi. Iz Gorice, 21. januvarja. {nSloga*. — Razna društva na Gorilkem. — Predpustne zabave.) Politično in narodna društva na Goriškem vrlo dobro napredujejo. Politično društvo »Sloga« je imelo 17. januvarja svoj občni zbor, katerega se je udeležilo nad 40 odličnih in kmetskih narodnjakov. Sprejele so se 3 jako važne peticije in drugi razni nasveti. Prva peticija je za uvedenje deželnega kulturnega Bveta za Goriško. Druga v načrtu za vravnanje in razširjenje koroške ceste ob Soči. Tretja peticija za državno podporo otročjega vrta v Gorici. Vse te peticije so bile enoglasno sprejete in so se izročile državnemu poslancu, dr. Tonkti-ju, da jih izroči državnemu zboru. Sprejeli so se tudi nekateri manj važni nasveti. Na to je bila volitev pred-sednika in je bil z vsklikom zopet izvoljen g, dr. Tonkli. V odbor so bili izvoljeni tudi skoraj vsi prejšnji odborniki, razen čast. g. dr. Mašera, ki Be je odborniŠtvu odpovedal, in bil je mesto njega izvoljen čast. gosp. Ant. Cibič. Na to je bil s trikratnim »živijo«-klicem na Njegovo Veličanstvo zbor zaključen. Goriška čitalnica ima zdaj predpustom vsako drugo soboto veselice s plesom, ki so dobro obiskovane in živahne. — Solkanska čitalnica bode imela 3. febrnvarija veselico s petjem, srečkanjem in plesom. — Bralno društvo na Gradišči bode imelo dne 2. februvarija svojo prvo besedo s petjem, igro, deklamacijami in plesom. — Katoliško bralno društvo v S. Florjanu bode imelo tudi 2. februvajja svojo prvo besedo s petjem in igro. Šempasko bralno društvo ima tudi pogostoma domače zabave s petjem In podučljivimi govori. — Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici tudi ne zaostane. Ono napravi 9. februvarja svojo pustno veselico s plesom. Ta dan nastopi na oder v prvič njegov pevski zbor, nad 20 pevcev in pevkinj. Pri veselici, kakor tudi pri plesu, bode sviral vojaški orkester, 24 mož. Deputacija petih odbornikov podpornega društva je v nedeljo, 29. t. m. izročila knezu vrhovnemu škofu, preč. gosp. Alojziju dr. Zornu, častni diplom kod svojemu prvemu častnemu udu. Knez vrhovni Škof se je deputaciji srčno zahvalil in rekel, da se mu to društvo močno dopada, in da ima veliko zaupanje vanje in da bode zanje molil in ga pri boljših okoliščinah ludi materijalno podpiral. Iz Celja, 24. jan. Zopet se je jasna zvezda na slovanskem obnebju utrnola, blagega moža, iz-glednega duhovnika, iskrenega rodoljuba, pnčestitega gospoda An/ona Žuže. zlato-mašnika, staroste lavantinske duhovščine, čast. korarja, knezo-škofijskega konzlsto rijalnega svetovalca, viteza Fran-Jožefo-vega reda, dekana in naiižupnika v Laškem trgu, ni več, — kajti Vsegamogočni ga je — po desetdnevnej bolezni — 18. t. m. ob pol tretjej uri popoludne k sebi poklical. Rajni prečast. gosp. Anton Žuža se je 8. januvarja 1800 v Žavcu rodil, ter visoko starost. 84 let in 10 dni učakal. V uiašnika je bil 2-4. septembra 1. 1822 posvečen in je toraj 62 let Gospodu služil. 54 let je bil župniK, 46 let dejanski dekan in v Liškem trgu za nadžupnika od 10. decembra 1846. toraj polnih 37 let. Koliko čast je rajni prečast. gosp. kanonik pri ljudeh užival, pričal je njegov sijajni sprevod v nedeljo, 20. t. m., ob 3. uri popoludne, kakoršnega še Laški trg ni videl, kajti okolo 8000 ljudi in 46 duhovnikov je preblagemu rajncemu poslednjo čast skazalo. Prečast. gosp. kanonik Fr. Kosar mu je izvrstno nagrobnico govoril in prečast. gosp, zlatomaŠnik Juri Matjašič, dekan lavantinskega stolnega kapitola iz Maribora, je sprevod vodil. 37 krasnih vencev je rakev dičilo, in mej njimi se je venec celjskih dijakov, ki je na trobojnih trakib napi-? imel: »Svojemu nepozahljivemu očetu, celjski narodni dijaki«, skoraj najbolje odlikoval. 46 let je bil rajni prečast. gosp. de-jatiski dekan, 46 mašnikov mu je posodilo poslednjo pot; 37 let je bil Laški nadžup-nik in 37 vencev so inu blage roke v hvaležen spomin podarile. Nun vsem pa, ki smo rajncega moški značaj in plemenito srce poznali, ostane v vednem spominu. Naj mirno v Gospodu počiva, — dokler se zopet vidimo. Domače in razne vesti. Prežalostna vest nam je došla včeraj po brzojavu iz Ljubljane;kmalu po šestih zjutraj preminol je mi-lostljivi knez in Škot Dr. Jan. Zl. Pogacar. Akoprav se je po zadnjih poročilih o njegovi bolezni bilo najhujšega bati, bode vendar glas o smrti velespoštovanega višjega pastirja srce vsakemu Slovencu presunil. Kajti rajnki je bil izgleden v vsakem oziru kakor Človek, kakor duhovnik in kakor rodoljub, obilne so njegove zasluge za naš narod. Večen mu spomin! Dosegel je starost 73 let. Škof je bil od leta 1875. Slovesni pogreb se bode vršil v pondelek zjutraj. Potrjenje. Ministerstvo je potrdilo volitev Karola bar. pl. Reinelt predsednikom in Ivana Vučetiča pl. Bielec podpredsednikom trgovske in obrtnijske zbornice v Trstu za leto 1834. Novice iz tržaške ikoflje. Milostljivi škof Janez je imenoval prosi -nodalnim izpraševalcem te le gospode: Velečestni g. Franc Ucman, kanonik, V. č. g. Ferd. Stavdaher, častni kanonik, V. Č. g. Karol Fabris, župnik pri sv. Jakopu, V. č. g. Jan. Legat, c. k. profesor. — Dalje škofijskim šolskim nadzornikom: V. č. g. Ferd. Stavdaher, za trgovsko in navtično akademijo, V. č. gg. Franc Čeme, Miha Debelak, Karol Fabris, Janez Koman in Andrej Šterk za razne privatne šole v Trstu. V. č. g. Simon Matejčič, župnik v Starem Pazinu je postavljen začasnim oskrbnikom mestne župnije v Pazinu. V stalni pokoj je stopil Č. g. Angelo Marsich, kaplan v Trstu. — V bogoslovje v Gorici je sprejet g. Jož Benkovič. Razpisane so — do 15. febr. — župnije: Pazin, Kastva in Kerbune. Za dijaško semintŠče v Trstu se je nabralo od 15. novembra m. 1. do 11. januvarja, 1454 gld. 9 kr. Od te svote je 815 gold. 69 kr. darov, 638 gld. 40 kr. pa raznih drugih dohodkov. Me&tni zbor. V četrtek zvečer so se se&li prvikrat letos naši mestni očetje v tajnej seji. Na dnevnem redu ni bilo nič posebnega. Nekoliko novih imenovanj, .remuneracij uradnikom, učiteljicam in bašta. i rednostna pisma. Na c. k. poŠti v Trstu leži več pisem z denarji še iz prvega tečaja minolega leta — tudi več pisem z važnimi listinami se tam nahaja. Pošiljatelji imenovanih pisem, potem ko dokažejo, da so njih lastnina, morejo jih dobiti pri poštnem in brzojavnem vodstvu. Za to je čas tri mesece. Dohod. Došla, je v Trst v petek kneginja Milena iz Črnegore In odpotovala v Pariz k hčeri omoženej Karadjor-djevič, ki je neki hudo zbolela. Štipendije zaklada iškora Dobrile. Početkom druzega tečaja Šolskega leta 1883-84 se imajo tri štipendije imenovanega zaklada od 112 gld. letnih podeliti. Vsled želje pokojnega morejo te uživati sorodniki, n ijprej bližnji za temi dalnji. V slučaju, da ni sorodnikov, podele se štipendije drugim dijakom iz Istre, pri tem pa imajo prednost siromašni kmečki sinovi slovanske narodnosti. Pravica podeljevanja pripada c. k. namestniŠtvu v Trstu. Prosilci morajo vložili svoje dokumentovane molbenice potem predpostavljenih giinnazijalskib vodstev v prvih dveh tednih druzega Šolskega tečaja. Pokončevanje gosenitine za-lese* Kakor običajno, tudi letos je magistrat razposlal dotična oznanila po okolici, govoreča in napovedujoča, da se po-končujejo gosenične zalege, katerih nekatera sadna drevesa kar mrgole. Tudi mi vabimo naše seljake, da zatirajo škodljivo zalego — i Čim preje tem bolje, osobita zdaj je zato primeren čas, ko ni drugih poslov v izobilji. Okoličani so Slovenci, dakle magistrat bi moral takova oznanila razpošiljati v slov. jeziku tiskana. Da naši ne umejo vlaščiue uže iz tega je razvidno, da imenovana oznanila ostajajo le »mrtvo slovo«. Tržaški Sokol priredi denes zvečer veliki ples v salonu pri „Zelenem hribu" (Monte verde). Ta ples bode kaj posebnega. 16. parov bode plesalo »kolo« v raznih slovanskih oblekah (Hrvatica, Poljakinje, Čehinje, R skinje, hlovenske Kranjice In okoliČanke. Godba bo le svirala po profesorju Eisenhut-u zloženo himno tržaškega Sokola. Začne se ob 9. uri zvečer in vdeležiti se ga smejo le tisti, ki imajo vabilnice, ki se dobivajo pri g. Klemencu via S. Antonio Nuovo, 1. in g. Valenčiču, via Nuova Št. 39. Statistika v Barkovljab. Porok je bilo v prošlem 1888 letu: 19 parov. Rojenih je bilo: 65 in sicer: moški n 32, ženskih 33; 11 manj nego v 1882. letu. Umrlo jih je 36, in sicer moških: 16. ženskih: 20; 7 manj nego 1882. leta. Tržaške novosti. Nesreča. V sredo predpoludne Je kočijaž, fttv.49 vozil po trgu »della Zonta*, ne ve se kako, konju se spodrsne in pade tako nesrečno, da si je zlomil jedno prednjih nog. Ponesrečenega konja je ubogi kočijaž moral izročiti konjedercu. Ubogi mož je prišel ob vse, pet otročičev ima in ženo, koje vse je preživljal s prepeljeva njem ljudi. Zdaj pa mu je nesreča pokončala poslednjo nado. Govorilo se je. da tudi kočijaži si bodo ustanovili posebno podporno društvo, dasi bodo pomagali, kojih bode nezgoda obiskala. Ali kaj se ne govoriči v Trstul Mi vemo. da kočijažev je dobra polovica Slovencev, ali bi ne bilo dobro in koristno, da bi pristopili, kot udje k slovenskemujpodpornemu društvu v Trstu? To društvo ima svojo drultveno \aloinioot kder ud zamore dospeti do necega kapitala v malih letih, ali pa si zamore izposoditi z malimi obresti kapitalček, ki mu v prvih slučajih zeld pomore, ko ga nesreča dohiti. Kočijaži premislite in preu-d ari te! Samomor. V petek v jutro so nafili v nekej karapaniji v Spodnjej Carbolji močnega, dozdevno 28 letnega mladeniča, čedno oblečenega, ki se je usmrtil z olovko iz revolverja. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Justu. Kdo ie ta, ne ve se. Tatvine in policijsko. — Po-narejalec. Kakor je uže znano po našem i drugih časnikih, cirkulirali so v Trstu nedavno ponarejeni goldinarji, dvajsetice itd., ta ponarejeni denar je bil sestavljen iz zmesi: cin z svincem. Kdo je fa-brikant ove zmesi, znalo se ni — la policija je stvar potajno preiskovala. Gospod Tic, ki je izvrsten policist, slednjič je zagonetko rešil. Ustavil je ponarejalca na domu z materjo vred in ta je rudotopilec Jožef Cotič iz Dornberga, bivajoč v ulici »Molin a vapore« br. 2. Pri njeiu na domu so i opredelili orodje, kojega se je posluževal pri delu. — Ukraden voziček. Nečemu mirodilničarju v «Corsia Stadion« so odpeljali tatovi dvokolesni vožiček vreden 18 gld. — V četrtek v jutro so trije dozdevno težaki kradli iz ž-ikljev raz voza pred magazinom S. A. v ulici »della Zonta« kavo. Straže so jih zapazile, a tatje njih in hajd v beg. Eden tatov pa je bil s kavo preobložen in vrže od sebe suknjo, v katerej so našli 12 kilogramov kave. Tatje so užll. — Nek težak od »rive« je odnesel ubogej kmetici, ki je došla par nikom v Trst iz Istre, pletenico sadja vrednega do 15. gld. K.aj je novega v okolici Id v mesiuf Nekoji klanci, kolovozi in nekoje nove ceste potrebujejo plinovih ali petroljnatih svetilnic. Takovih najmanj« razsvitljenih hodnikov se največ nahaja v Bojanu, na Greti in v Skorklji. Ljudstvo zeva po svetlobi, a slavni magistrat ga pita s temo. Nekateri rojanski in drugi klanci so tako nesnažni in s m radij ivi, da je groza. Ni ga, pravijo, ki bi prišel v okom temu zlu! Župan ni za rabo, tarnajo, zakaj li on ne poroča magistratu o stanju cesta, poti itd., da potem ukrene v njih popravo. Dragi moji, magistrat ne *n°re, ker smo na suhem, — »čista«, »perfetta« bi dejal »Sandro«. Pravijo, kakor sem kupil, tako prodam, da je kupil prostor v novem lazaretu nek goriški bogatin, da na tem zgradi veliko iovarno na paro. Mogoče, ali dokler ne vidimo, ne verujemo. Tudi na Buchlerjevem prostoru, pravili so, da bodo gradili kasarne, tovarne i kaj vemo Še vse. Do zdaj so postavili pod streho par »kozolcev« — jako malo jajc po tolikem kokodakanju. Dovolj EDINOST. je nam, da se le projekti vrže za projekti in s tem brtiposelne ljudstvo za nos vodi, da IČerneva bi dejal kraševec od lakoti. V Rojanskej šoli zidajo, prezidavajo itd. a to delo se uže vrši dolgo čas:t, in kakor mi menimo podučevanju ne more koristiti. — Pravijo, se ve da drugi, da je nek rojanski slovenski krčmar razstrgal slo-vensk plakat. To je pregrdo, dandenes niti naši sovražniki enacega ne delajo, — ako je to res, sram naj ga bode! — Šentivan-ski pevci so hoteli »Poslano« prijaviti v »Cittadino« proti notici v »Edinošti«. Nič manje! Ali na svetovanje necegarodoljuba so odstopili od svoje namere. Bolje tako — ako ne, druga zmota, hujša bi bila nego prva. Svoji k svojim. — Rojanski mladeniči mislijo napraviti v kratkem veselico s primerno igro. Ta se bode vršila neki v poslopju stare rojanske čitalnice. Mi bi radi videli, da bi ta zopet oživela, ter domačine zabavala. Tako bi imeli svoje ognjišče. — Novo pevsko društvo se snuje v Trstu, to se ve da slovensko. Imeli so uže nekoje pogovore v krčmi »Alla ban-diera slovena« v ulici »Commerciale« po domača t.a starej cesti. Tem je bil nazoč i g. Tence. Tudi »SokolaŠi« si mislijo napraviti svoj pevski zbor. Ti zadnji, da premagajo le nekoliko opovir, pa je pevski zbor gotov. Vidite, da Slovenci v Trstu napredujejo vsestransko. To je za nas, ki smo domačini dokaj veselo znamenje — !e nekatere slovenske tujce, ki so včeraj prekoračili openski vrh, to nenavadno gibanje Slovenstva v Trstu v oči kolje. — Na mestu zamrlega Zempireka je nastal, a le začasno, g. Bušič, domačin, bivši dozdaj »cenzor«. Mi želimo, da bi ostal; — mož je učen in olikan, a vrhu tega naše gore list. — Z ometom pri cerkvi sv. Antona novega bodo, hvala Bogu, k malu pri kraju. Skrajni čas je bil, da se gospoda o i pod-vzetja podviza. Stopnice prea vhodom v tempelj so premeniii, a naš nekdanji profesor geometričnega risanja bi rekel — ne poznamo proporcij, delamo na očesno punčico. Danuenes se le malo gleda na proporcije in slog, le da je — pa je dobro. »Piecolo« zagovarja stare tetake. To je dobro! Do zdaj je zvana liberalna tiskovina tržaška le prerada prezirala ubozega težaka težnje in govorila v korist mdjo-narjev. E. G. doganski raztežak, pravi, da morajo tržaški težaki postati iz dosedanjih izbornih meščanov in poštenih težakov v kratkem »lazzaroni«, če jim vlada na pomoč ne priskoči in pomaga na noge itd. Vemo, da gospod, kj je pisal v »Piecolo« zna i slovenski, dobro bi bilo, da bi on i stanje tržaških težakov, ki so veči-delj »loveneke krvi, opisal v katerem slov. listu. Težakov je ogromna večina, ki ne zna i ne umeje vlaščine — a tudi ostalemu slovenskemu občinstvu bi se s tem ustreglo, če se mu take razmere, ki ga zanimajo, obelodanjajo. Verujemo, da nismo govorili zaman 1 Koledar In kažipot po Trstu. I. del tega za Trst novega književnega započetja je te dni prišel na svitlo in se razpošilja naročnikom, kateri so se oglasili. — Obsega 160, z naznanili 180 •trani. Gradivo je tako-le razdeljeno I. Zgodovina koledarja, II. Kaj je leto, navadno, prestopno, lunino itd.? III. Prestopno leto 1884. IV. Začetek teta 1884. V. Kako bo leto 1884.? VI. in VII. Razna proroko-vanja o letu 1884. VIII. Mrakovi leta 1884. IX. Letni časi. X. Godovinsko Število XI, XII. Kvatre in drugi posti. XIII; XIV. Glavni premakljivi prazniki XV. do XXIV. Razna koledarska znamenja, druga astro-nomična pojasnila in primerjevanje časa. XXV. Občna vremenska proroko vanja. XXVI. Deželni patroni ali godovi. XXVII. Rodopis cesarske rodbine. XXVIII. inXXIX. Drugi svetovno važni spomini. Pokiu je 24 strani koledarja katoliškega in pravoslavnega s primernimi vignetami. V po-sebnej rubriki se nahajajo narodna imena moška in ženska. V opombah pa soluuini Bpremiui, soltični znani, evangelija, zgodovinski spomini in kmetovi mesečni opravki. — Po koledarju je precej vremensko prorokovanje za vsak mesec po-sebe, potem tablica odstotkov, tablice za kolekovanje, za preračunjenje odstotkov, poštne tarife, telegrafne tarife, Av^tro-ogrski Lloyd, pregled agencij, parnikov, delalcev, Lloydove plovitve na razne kraje sveta, potein se nahajajo žrebanja drž. in drugih srečk, semnji na Primorskem, primerjajoče časoslovje od začetka sveta do leta 143 pred Kristom (drugo leto se bo nadaljevalo). S tem je sklene n koledar in na 79. strani se začne kažipot po Trstu. — Predvsem je pregled čestite duuov-sčine trzaško-koperske škofije, potem pregled katolikov omenjene škofije, c. k. oblast-nije, svetovalstvo mesta Trsta z okolico, mestni uradi, advokatje. r. k. notarji', (tisti alvokatje in notarji, ki so zmožni slovanskoga ali hrvatskega jezika, zaznamovani so se zvezdo), tolmači in strokovnjaki pri c. k. tribunalu, policijski, finančni, poštni in vojaški uradi, — za tem so cerkve, Šole, zavodi v mestu in okolici, ustanove, r.una društva; zadruge in bratovščine, — pregled zdravnikov (oni, ki znajo slovensko, oziroma hrvatsko, zaznamovani so se zvezdico^, pregled tržičkih časnikov, gledišč. Poseben oddelek je odmerjen trgovini in obrtniji. — Pred vsem trgovska zbornica, borsa, agencije za klasificiranje ladij, razna parobrodarska društva in njihovi zastopniki, južna železnica, Tramway, podjetje telefonov itd., na to so uvrščeni javni mešetarji, tovarne, obrtniki (našteti so razni obrti in poglavitni obrtniki, pri katerih smo se posebno ozirali na Slovence in Slovencem prijazne mojstre). Omeniti nam je, da so peki, krč-marji, krojači, žganjarji, prodajalci mešanega blaga skorai sami Slovenci, prav tako trgovci s strižnim blagom. — Za temi so trgovske firme; bankirji, uvaže valci in izvaževalci na debelo, podjetniki, trgovci manufaktur na debelo, trgovci z južnim sadjem,spedicijonarji, komisijonarji, lesni trgovci, (večinoma Slovenci), trgovci kinkalij, agentje, trgovci s pridelki (večinoma Slovenci), fabrikantje, trgovci atrižne robe, trgovci železa, usnja, žita, vina itd. Vsak trgovec, ki je Slovan, ali ima v trgovini ljudi, ki govore slovensko ali hrvatsko, ima pred imenom zvezdico. To je v namen, da naši ljudje vedo, kde morejo posle opravljati v domačem jeziku. — Stvar ima torej svoj pomen, in ako letos ni še vse prav popolno, gotovo se drugo leto spopolni in še natanjčnejŠe in preglednejše vredi. Kažipot je tudi zato velike važnosti,ker iz njega vidimo, da je slovanski živelj v tem trgovskem mestu močno zastopan v vseh društvenih razredih. — Koledar ima tudi 24 naznanil večinoma tržaških firm. — Oblika knjige je lepa in se priporoča na prvi pogled. I. del sam za-se stane &0 soldov in se dobiva v »Novej tiskarni«, ulica Torrente, v pisarni del. podp. društva, Gorsla Stadion št. 11, naroči se lehko tudi v vseh taba-karnah, kder se prodaja »Edinost«. — V Gorici ga prodaja g. Jolt. Vuga,odpravnik »Soče«, v Ljubljani se bode prodajal pri knjigarju g. Giontiniju, drugi kraji, kder se bt»de še prodajal, naznanijo se v kratkem. — V kratkem pride na svitlo tudi drugi gospodarsko foeletristični del, ki bode obsegal tudi do 150 in več strani. Obseg II. dela: nova obrtnijska postava, najvažnejše o poštnih hranilnicah, nekaj o tr-ŽJŠkej trgovini, o pridelovanji špargeljev se slikami, Cegnarjev životopis; »Razpotje«, novela iz tržaškega živertja. Kedor kupi oba dela, plača SO soldov, samoendelpa stane L O sold. Poštnina posebej. M. M. Bralno druitvo v Gradišči pri Gorici napravi dne 2. februvarja 1884 veselico s tem-le sporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. »Mihi«; pojejo domači pevci. 3. Deklamacija: »Domovini«, zložil X.. deklamuje gospodičina Kotnik. 4. »Jadransko morje«; pojejo vsi pevci skupno. 5. Igra: »Dva gospoda pa jeden sluga«* 6. »Kolo«; pojejo pevci iz Pervačine. 7. Dvogovor b petjem: »Mož in žena«. 8. •Venec narodnih pesmi«; pojejo vsi pevci skupno. 9. Srečkanje treh dobitkov v ša-Ijivej obliki. 10. Šaljiv prizor: »Sam ne vć, kaj hoče.« 11. »U boja: pojejo vsi pevci skupno. Pričetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina 20 nov. Po »besedi« domača zabava s plesom. čitalnica v Bolcn priredi v nedeljo, dne 27. t. m. ples v dvorani gostilne »pri Pošti«, pri katerem bode svi-raia Kobaridska godba. Vstopnina znaša za ude 50 kr., za neude 1 gld. Vstop je dovoljen le povabljenim gostom. Odbor. I9E Ljubljane se nam piše, da je bil te dni g. deželni načelnik, bar. Wink-ler, na Dunaii, kder seje udeležil obravnav z ogen-ko vlado zarad vtelesenja Žumberga in Marindola h kranjskej deželi, in da se je najbrže pri tej priliki dogoveril tudi zarad izhajanja deželnega uradnega dnevnika v stovenpkem jeziku, namesti sedanje »Laibacher Zeitung«, ki neki prične izhajati uže 1. februvarja t. 1. To bode lep pridobitek; ep pur si muove. Pri cesarju so bili 24. t. m. ljubljanski župan Grasselli, dr. Poklukar, Ku-šar in dr. Ton kil, da so se zahvalili za odlikovanja. Zverina Hugon Schenk. o katereg.i molitvah smo z.tdnjič poročali, izpovedal je pri preiskavi take reči, da človeka groza obhaja; namerjaval je namreč Še sedem osob umoriti in poropati, potem z svojo ljubico v Ameriko pobe«;noti. V dvoboji mej grofom Batthyanijem in Rosenbergom, ki je delal po pravici veliko hrupa, poročali srno v svojem času in povedali, da je zadnji prvega usmrtil. Zarad tega je bila v TemeŠvaru 21. t. m. javna obravnava proti Rosenbergu in ta obsojen v dveletni državni zapor. — Zdaj bo pa treba, da 8odnija še razsodi, če-gava žena je bila Ilona Schossberger, ki se ja najp-ej poročila z Rosenber-iiom, potem pa še z Batthyjanijem. Kave iz Trsta se je v letu 1883 izvolilo v notranje dežele po suhem 269.221 metr. centov, v letu 1882 pa le 164.526 metr. centov. Opozarja 8e na denašnji inserat gospoda Fllpa Fromm-a. t Anton Gustincič, trgovec v 49. letu, umrl je dene« ob 8. uri zjutraj previden se Sv. Sakramenti po krat-kej, a hudej bolezni. Žalujoča soproga Marija rojena LMlaa> sinovi Iver, Anton, Kajetan in hči Natalija, potem brata MIha in Fraao, kakor tudi vsi drugi sorodniki naznanjajo to žalostno vest prijateljem in znancem rajneega. Pogreb je bil v petek 25. t. m. ob 11 uri dop. od lastne hiše v novej luki, molo št. 2. TRST, 23. januvarja 1884. Javna zahvala. Podpisana družina se najtoplejše zahvaljuje vsem, ki so k zadnjemu počitku spremili posvetne ostanke njihovega rajneega soproga, oziroma očlsodl 30 olornl 31/«* " » » » » 3 mesl 3'/a • » • » » »6» Banco Giro: Banconote 2'/i°/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagcnfurt, Fiume Agram, franco spBse. Acquisti e Vendite di Valorl, divise e incasso eoupons '/»"/o Antecipazioni sopra Warranta in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra ^j/o provvigione per 3 mesi. » effetti 6°/0 interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori. da con-Trloato, 1. Ottobre 1883 (53)— Posli! in glejte! strmite! Le 3 gold. EDINA IN SAMA ŽEPNA URA iz pravega srebra niklovega ONA SAMA nado nestuje pravo zlato uro. Ta Čudovita ura, za katere točnost se garantuje in katero želimo mej občinstvom vpeljati, ni kaka otroška ura, ampak od našib najboljših delalcev regulirana dobra za rabo V3akega priporočljiva ura, in se prodaja le 15 tednov po naših zastopnikih po skoro neverjetnej ceni le 3 gld,, da si lehko vsakdo preskrbi tako uro in potem lehko sam sodi. — Nadalje dobi vsaka osoba, katera kupi to uro, v dar, torej popolnoma brezplačno, krasno verižico v obliki zlate iz pravega double-zlata. Eno pripelo k uri iz double - Zlata. Far manšetnih gumbić krasno izdelanih. Krasen medalj on z napisi ali slikami par uhanov iz ponarejenih t>ri-ljantov. Prstan iz araerikanskega Christor zlata. Vse lepo v omarcah spravljeno. Naš zastopnik mora vsakemu naročniku ure vse to brezplačno dodati. Naročbe, katere se izvršujejo proti pošiljatvi denara ali pa s pov-26tjein, naj se pošiljajo na Uhren-Represeirtanz Grauberg, Wien, Leopoldstadt 4—3 Alojzija Mayer-jeva trgovina piva v stekle-I nieah v Ljubljani priporoča izverstoo ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic. Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva. 24.01 5000 ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele moŽke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. Slorch v Brnu tvarina (sukno), koja se ne bi dopadala, more se zamenjati. Le jedenliart podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Velikanska razprodaj a. Politična razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico ; vsled teh razmer se je na stotine delalcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure", katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Washingtonske žepne ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gra virana in giljožirane ter so amerikanskega sistema. Vse ure so natanko repasirane tei ga-rantujemo za vsako uro pet let. V dokaz gotovega jamsla in stroge so-lldnosti, prevzamemo s tcmdolžnst javno, da vsako neprlstoječo uro nazaj vzamnmo In t drugo zamenjamo. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okrovom. izredno natančno regulo-vane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaalijonom itd , preje jeden komad gl. 26, zdaj le gi 10 2o 1000 komadov krasnih ur na sidro (an-keruhr) od srebrnega niklja, tokočih na 15 rubinih, z emailiranimi kazali, kazalom za trenotke in kristanim ploSčnatim steklom, natančno na sekunde repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj le gll 7-25. 1000 komadov ur na valje (cilinder-ur) v ciljoširanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim plnščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem preje g! 15, zda; le gl. 5 60 1000 komadov ur na sidro (anker-uhr) od pravega 13 lotneea srebra, odobrenega od o kr. denarnega urada, tekočih na 16 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gld. 27, zdaj pa samo gl 11.40. 660 komadov ur za dame od pravega 13 letnega srebra, odobrenega od o kr, denarnega urada, tekočih na 8 rubinih, elegantno in najfineje pozlačene, pridjana je tudi benecijanska vratna verižica; prej je stal jeden komad gld. 28 zdaj pa samp gl 15. iooo komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega i3 lotnega srebra odobrenega od c kr denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treno-tek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri rti se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunasti etul in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16. IOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. AO, zdaj gl. 20. IOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospć, preje gl. lOO zdai gt. 40. 660 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 660 komadov ur 7. ropotcem, fino regulo-vane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnlkom (pendeluhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: HDlh^tn-^tiiJS^^pIkadJiir der 12-12 Uhrenfabrik A. PROMM, Wien. Il Ohere Donaustrasse 107. 3000 ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po 8 for. 80. L. SUorch, tvorničar u Brna tvori na koja se ne bi dopadala, more se zamenjati. Mlatilnice, slamoreznice, in ž to čistilne slroje. iz dobro znane tovarne Henrik* Lanza prodaja po strogo fabriški ceni J. C. Demšar, 3—1 Železnike (Eisnern-Krain). Anton Bonne krojač, Piazza S. Catterina št. 1. odlikovan natržaškej razstavi 1882—priporoča se čest. duhovščini, g.učiteljem in vsemu p. n. občinstvu. On izdeluje obleko pO najnovejšem faponu za primerno nizke cene. 8—7 Narseptiivalce Avstro-Ort. Nujni oklic! Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kunzschmidt v seji Še le te dni t-kle-noli, da dajo v najt m dosedanje prostore in kakor hitro mogoče prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo ln surovine dotičnih izdelkov, torej skoro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. januarja. To le blago je še v zalogi: 4500 ženskih koSulj 17. najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenimi všitki, resnično umetne vezanje, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat. 1500 ženskih nočnih korsetov prav iste baže, prav dolgih in po vsej dolžini všltimi švicarskimi vezeninami, naje-legantnejSe napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta koirml gld 1 60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč švicarskimi svilnatimi portami po gld- 1.40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečeea kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevine komad gld. 1.75. Iste iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad gld. 2.50. 250 tucatov ženskih gač iz najfinejega barheta, bogato nališpanih z zobci, kompletno velike par po gld. 1 25, tucat gld. 14 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveterojebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.50 tucat. 1500 tucatov preprinjalnih garnitur iz da-masta z vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po gld. 2.85, neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, 7, rudečimi dolgimi franžami, prekrasno blago, tucat gld. 3.75. 2000 velikih ženskih fačolov za čez rame iz najfineje berolinske volne z dolpimi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, turških. komad gld 1.20, tucat 12.50. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleških vzorih, kukor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabljivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabljivi, še celć po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le gld. 5.85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad 300 kosov platna za hišno rabo 30 vatlov, teški, najboljši izdelek za hišne rabo komad 5.50. Kor cene pavole rastejo, bodo v kratkem Še enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke bonske svile, višnjeve, bele, rudeče, belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke cene. 350 svilnatih žepnih rut iz natežje lion-ske svileh vsih barvah, vsak konrad drugih barv. Te rute se morejo rabiti tudi kakor zavratniki.Tucatle gld. 3.50. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in enega pregrinjala za mizo z krava-tami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna Za vsako, Še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15. Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali brezplačno eno švicarsko uro Iz francoskega pozlačenega brona Plastika 2 dolgo verigo; ža natančnost se jam^i 2 leti. Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. pošti) je treba pošiljati na 4—2 Erbschafts-Verwaltung Rabinowicz, Wien, II. Schiffamtsgasse Nr. 20. G. Piccoli. homoepatičen in ale- opatičen lekar »Pri Anjrelu* r Ljubljani, Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po lOletni sku&ni te le zborne zdravila. Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji kostobolji, hromoti delavnih cutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mera-ve sredstva zapar nrzliso je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 8U kr. Marija pomagaj Selodečae kapljice. Omenjeno zdravilo služi ▼ pomoč, ako kdo nima dobrega Želodca, ako ima slabo sapo, ako ga najpenja, awo se mu peha in ga vije, proti zelodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti Želodečnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranci, jetrih in proti zlati žili, in v iazličnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljie In najvplivnejše prava aer-veSko pomuhljevo Jetrna olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr. Pastlle it sladaaga ekstrakta (Malz Bonboni; proti kašlju in prehlajenju, Škatlja 10 kr. Pastllne santonlnske; izkuSeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr, 100 koščekov 70 kr. 1000 koščekov 4 gld. 50 kr. Salloilne pastlle prati prehlajeaja najboljši pripomoček proti davicl (difteritis), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. Naročila ta izvriajejo toHno po poitl _na ooitno povzetje. _16—10 Vesela nada za bolnike in okrevalce. Proti kaliju, hrlpavoatl, prani in želodčai bolečini, onemoglosti, auilol. slabemu prežvekovanju. zanesljiva krepllna sredstva za okrevalo« po vsakej bolezni. Kder ni pomagalo u2e niš druzega, pomagali so prvi In edino pravi, 59 krat odlikovani Ivan HofT*ovi zdravilni izdelki iz slada (moloa) In sloer pri ato* tisočih, ksterl so bili aže proglašeni za neozdravljive, bili so Jim pomoč in zdravje In bolniku so dali zopet Živenje in zdravje. (Lastne besede ozdravijonlh ) Na edinega ijnajdnika in izdelovalca pravih zdravilnih izdelkov iz glada, c. k. dvornemu cddujalcu In o4- dajaicu skoro v.-.eh evropskih vladarjev, gospodu IVAN-u HOFF-u, e. k. svnt' valeu 7a naroSbe, posestniku zlatega krila za zasliiffe a Krono, vitezu viaokin pruskih in nemHkih redov, na Dun*Ju. tovarna: StAdt, Orabenhof, Brauer-Btrasse 2, pidarna in zaloga: Graben, Braneratrasse 8. E|'Tp 1, septembra. Velucenjotil gospo! ! S toni Vas pr-sitii, da mojo nAr Rlio i/vrSito dobro in hitro, kajti j a z sem tr ej od-jemhloi In cenilnci Vaflih po Bogu blagoslovljenih zdravilnih izdelkov l/, slada, kater* Vi napravljare v srećo SloveStva. Ko sam Bh leta 1860 bival v Bniunsc.hwflig-u, rabil s m z naiboljlim uspehom proti hemoroldam in pokvarjenemu felodcu VuPa nedosegljiva zdravilna sredstva iz *lada. Zdaj po letih dobrega zdravja, zopet trpim in rabim Vafla zdravila iz slada in jaz s >m gotov, ker imam zaujianje. da mi bodo zopet pomagali, kajti jaz Bum porabil ffe le 16 steklenic gladnoga piva in 4 funte gnknlade, in u*e se f-utim boljSoga. Jaz Vas Zagotovim, da /ain bode mo alo Cloviifitvo postaviti voSen spominek, kor ste iznaBli tako okusno Bokolndo, sladno pivo in bonbone; vsak Glovek te izdelke rad u*i a In ne /nmotuje s i«m svojega denara. VaBih fiB odlikovanj ste pred Bogom in svetom vestno rasluCili. Moj hillnl 7d avuik je pripor. Bil naduCitelju Plies-u VaHu preparate i/, slada, kateri Vam so je tudi javno zahvalil za usp.ih; njcuova inati se ima zahvaliti VaSim Hladnim zdravilom, da fle (ivi, prav tako tudi uradnik Magda-burfike zavarovalne drulbe Kujawa, katerega (?o>pa je bila ufe odpovedana in je zdaj popolnoma zilrava. O niojej materi Vam v Čast resnici naznanjam, di ja bila ule onemogla, bolela sta jo telodec, prsa in imela jo bledico, a po 7 in pol masećaem uCivanju VaSega hladnega izleCia, 3 krat vsaki uan in zjutraj in zverfer po 1 kozarec sladove finkolade, i* tako dobro ozdravila, da Z' «j kot 78 letna gospa vodi gospodinjstvo in vedno moli za Vas. Tukaj notri Vam poBljem 10 gld.; poBljite mi slAdovega piva in fioknludo v Benetke, Hotel Bauer. — VaB za veko hvaleitni • .Badollnskl, Cberamtman. Uradno poročilo o zdravilu. C. k. priv. osrednji odnor itd. v Flensburg-u. Ivan HofT-ovo pivo iz sla.08, f.8 ateklenio gld. 24.48. — Od 13 sti'klenic na zgoiaj no pivo poBlje franko v h Bo. /a po-"" " iz Dunaja: 13 steklekleuio Bld. 7.86, 88 sto- fiiljate v kleni« gld. 14.61, W ateklanic gld Bokolad« ti «lada I. gld. 1.40, II. uld. 1.60 III. pld. 1. (Pri moćnejfiih naro(*bah dovoli se rabat.) Koncentrirani aladovnl laleC>k 1 steklenica gld. 1.12, 1|2 ste-klenioa 70 soldov, Bonboni la ■lada : 1 mi.Bnj ica 60 soldov (tudi 1|2 ali lf4 moHt jioo.l 0 Naročbe pod 3 pld, vrednoall ee ne lavrBujejo. % Prvi, p avi Bluz razstapljajoći Ivan HolT-ovi prani bonboni li alada so v nvdrem papirju. Pr. kupovanja nuj «e odlodno terja 1< tako. 12—lj GIuaho zalogo v Trstu ima: Franc Ks. Princ, trgovec na Akvedotu. V Ljubljani: Peter Lassntgg, v Gorici: O. Ckristo/oletti, v Mariboru: F. P. Holasek na glavnem trgu ; v Ptuji: J. Kasimir, lekar- . nar; v Celji; J. Kup/ersehmidt, lekarnar. | Lastnik, druAtvo .EDINOST«. — izdMtelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANI* Nova tiskarna V. DOLENC v Trsiu.