7. tev.
V Ljubljani, v t 2. junija 1874.
Letnikll.
Inserati se sprejemajo in velj& ristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,, 2 „ 15 ,, „ „ i, 3 ,, Kolek (Stempelj) »nese vselej 30 kr.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo {administracija) in ekspedicija na 8tareni trga h. št. 16.
Politični list za slovenski narod.
Po pošti	prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. — kr.
za pol leta	. . 5 ,, — „
za četrt leta	. . 2 ,, 50
v- -
. V.
V administraciji velja: * ••:,/
Za celo leto . . 8 gl. 40 k*,	<
a on
za pol leta za četrt leta .
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na stolnem trgu hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in saboto.
20 10
Ali so to res Slovenci?
V govoru, ki ga je imel dr. Schaffer v kazini o svojem djanji na državnem zboru, je potrdil, kako so bili nemški in 4 slovenski »verfassungstreuerji" v edinosti skor v vsih prašanjih »svobode in izobraževanja", to se pravi v vsem, kar koli je bilo zoper katoliško cerkev. Upa tudi, da bodo še v prihodnje nemški in slovenski ustavoverci edini zoper „protivnika v deželi" (to je, zoper rimskokatoliške vernike). Iz tega menda katoliški Slovenci dosti jasno vidijo, koga so volili v državni zbor, kteri so volili „ustavoverce", bodi si z nemškim ali slovenskim jezikom. To potrjuje tudi slovenski list, ki nejevero razširja, rekoč: „Res je, da imajo svobodoljubi vsih narodov solidaren (zedinjen) boj proti ultra-montanstvu". (To je, zoper katoliško cerkev, kar vsak ve.)
Da sedanje tako imenovano „svobodoljubje" ni nič druzega kakor Antikristov misijon, k temu ni treba več nobenega pojasnovanja. — Ravno ta list pravi, da je sporazumljenje (med nemškimi in slovenskimi ustavoverci) gotovo le takrat, »kadar bodo dozdanji protivniki v narodnih vprašanjih pravični" (tedaj, če tudi cerkvi ostanejo oboji krivični). ,,Narod" Schaf-ferja praša: „Ali je tisti liberalen, ki hoče narod tujčiti ? Mi pa prašamo »Narod": Ali je tisti 1 i b e r a 1 e n, ki hoče narod poneveriti ?" Nam se zdi, da tudi to se pravi »narod tujčiti" če zatira kdo njegovo domačo vero, njegove domače šege, domače duhovstvo, hvali pa »tujega" Lutra, veseli se trinoštva, s kakoršnim Bismark svobodo zatira. Jezik je samo en del pri človeku, kdor je za jezik obvisel še pri Slovencih, sovraži pa s
peklensko jezo srce, to je, napravo za večno srečo Slovencev, on ni Slovenec!
In kakošno srce ima ta list tudi za sedanjo revščino in trpljenje Slovencev, ako na-znanovaje tolike nesreče po nevihtah zatarna: ,,kaj bo ubogim kmetom početi!" ne pravi pa: »spreobrnimo se k Bogu, ki smo s pregrehami njegovo pravico na maščevanje klicali?"
V dokaz, kakošno omiko ta ničvredni list razširja, naj pristavimo še kaj druzega. Že enekrati je prav po »šelmsko" na oder stopil in zasramoval s »popom" po svoji kosmati oliki nekega zbeganega reveža duhovna, ki boje sem ter tje po krčmah je in za plačilo zgine, kakor pravi ta list. V vsakem stanu se nameri, da kdo iz kakoršnih koli vzrokov v nered pride, lahko tudi iz kake natorne skaze, in le najbolj surov kosmatuh z reveži in z zgubljenimi ljudmi burke uganja, kakor ima navado »Narod", kadar kacega »ultramontanca", ali še zlasti katoliškega duhovna v greben dobi. Odpadniki, kakor Vogrič, to so možje po njegovi volji, ker je sam „quasi uuus ex iis". Čudimo se, da se lastniki »Narodne tiskarne" ne sramujejo tacega lista, ki je ne le brez vsake postavnosti, ampak se tudi skor pri vsih njegovih napadih skaže, da je njih podlaga laž, strast in osebno maščevanje. Kdor ne vidi, da taki list slovenski narod v pogin tira, mora biti v resnici čisto slep in gluh — za blagor našega ljudstva.
Avstrijsko cesarstvo.
Iz IJnhljan«'. 26. junija. (Izv. dop.) Kdor z zvijačami in lažmi zagovarja početje svoje, temu je težko priti do kože, ker tudi
to, kar se mu pove, nalašč narobe tolmači ali vsaj drngim besede prevrača in jim daje tak pomen, kakoršnega nikakor nimajo. Mi smo v j nekem zadnjih listov, govore o »Narodovcih", rekli, da od naših nemškutarjev niso bistveno različni, t. j. principi so obem enaki, in da vse, kar jih še loči, je le formalna stvar, namreč — jezik. Današnji »Narod" se brž poprime teh besed in jih porabi za to, da bi nas sumničil in občinstvu denunciral kot ljudi, ki za slovenski jezik nič ne marajo. Vsak človek, ki slovenski ume, bo pa v onih naših besedah našel to, kar hočejo reči, namreč: nemškutarji govore v svojem konštitucijskem društvu nemški, »Narodovci" pa bodo v svojem liberalnem društvu govorili slovenski, ta razloček je med temi in onimi in ta razloček je le formalnost, ker imate obe društvi sicer načela enaka. Da smo hoteli to reči — in to je resnica — je pač vsak, prebravši naše besede, razumel, le »Narod" ne, ker ni hotel razumeti. Mi smo se še povsod odločno poganjali, se poganjamo, in se bomo poganjali za slovenski jezik v šolah, uradnijah itd., to spričalo nam mora dati vsak, kdor nas pozna in nam hoče pravičen biti; še bolj se poganjamo zanj kakor »Narodovci", ki se bratijo z nemčurji, toraj se mešajo med gnjilo sadje, kjer so v veliki nevarnosti zgubiti še to pičico narodnega duha, kar ga morda še imajo.
Toraj, „Narode", opraviči svoje sumni-čenje, sicer ti moram še enkrat reči, kar smo ti že rekli, da si — slep ar s k list, ker skušaš vedno le slepiti narod.
Iz IJ u l»l jam*. 25. junija. (Izv. dop.) »Narod" se vjeda zato, ker zavračamo na stra-hovanja, ki jih Bog pošilja zavolj nevere in
Statistični listek.
Železnice celega sveta in Jesenkov »Občni zemljopis".
(Dalje.)
Pred hudo vojsko s Prusi in z Italijani prevozili so leta 1865 po vsih avstrijskih železnicah 12'/2 milijona ljudi in 200 milijonov
*) Jesenkov „Občni zemljopis'1 je jako obširna knjiga, ki obsega 30 drobno tiskanih pol v veliki oktavi. Citatelju ponuja to delo premnogo raznovrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, prirodoznanskega in državoznanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostatistični oddelki tako obširni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje poduka v takih stvareh. Primeroma jako cena knjiga se dobiva pri Klerru, Giontiniju, Lercherji in Tillu v Ljubljani, pri Siegelnu v Celovci, pri Soharji in Paternolliu v Gorici, pri Tandlerji v Novem Mestu, pri Geigeiju v Celji, pri Ferlinci v Mariboru, pri Blankeu v Ptuji — pa pri spisatelji in založniku samem v Trstu. —	Vred.
centov blaga. Pruska vojska pa je tako zavirala razvitek avstrijske kupčije, da se 1. 1866 vožnja po železnicah ni skoro prav nič pomnožila. Znatno se je le pomnožila pri številu ljudi, kajti prevozili so jih 15'/« milijona, neznatno pa pri blagu, ktero je isto leto tehtalo 217 milijonov centov. Poslej se je vožnja ljudi in blaga posebno nagloma množila, kar naj za zadnja 4 leta kaže sledeči pregled. Po železnicah je namreč potovalo
leta 1870: 19,583.000 ljudi „ 1871: 25,816.000 „ „ 1872: 34,688.000 „ „ 1873: 40,583.000 ,, Po takem je preteklo leto po avstrijskih železnicah potovalo 21 milijonov ljudi več ko leta 1870, to je velikanski napredek, prav primeren velikemu razvitku dolgosti vseh železnic (in dunajska razstava). Razmerno se je leta 1873 peljalo za 107-23% več ljudi ko leta 1870; ali za 16-99% (namreč 5894000 glav) več ko leta 1872; in za 57-19% (14766000 glav več ko leta 1871.
Zelo, če ravno ne v istej razmeri, se je množila množica prevoženega blaga, kar v
skupnih svotah kaže sledeči pregled; prevozili so namreč
leta	1870: 400,103.000 centov blaga
,,	1871: 503,060.000 „ „
„	1872: 564,347.000 „ „
„	1873: 660,202.000 „ „
Po takem so ga leta 1873 prevozili 260 milijonov centov več ko leta 1870; razmerno za 64-97 stotink. Razloček med letoma 1873 in 1872 iznaša 95,854.000 centov, to je 1415%, med letoma 1873 in 1871 pa absolutno 157,135.000 centov, to je 31-23%.
Navedena števila očitno kažejo veliko važnost železnic. Naj tu sem vstavim še dohodke, ktere so železnice iz prevažanja ljudi in blaga dobivale v raznih letih. Leta 1865 dobile so železnice skup 76 milijonov goldinarjev; naslednje leto dobile so 86 % milijona goldinarjev. Zadnja leta pa njih dohodke kaže sledeči pregled
leta 1870: 127,373.000 gold. „ 1871: 152,411.000 „ „ 1872: 160,492.000 „ „ 1873: 185,685.000 „

pregreh sedanjega časa. Iz naših besed si zgnjete po svoji šegi kak stavek, pa hajdi z „liberalnimi" zobtni va-nj! Tu ti frtači z „neupogljivimi natornimi prikaznimi", — z,.neumnostjo in fanatizmom proti svobodomiselnim elementom" (kako mično in učeno!), — z „ver-skim ščuvanjem", da je joj! Drugi pot zopet drugač. — Ne mara misli s takim udrihanjem svoje vsakdanje bogoskrunstvo pred čitatelji zakriti, ali olepšati? Če nima vpč Bog natore v svoji oblasti, jo imate kali Vi? Zakaj pa ne odvrnete hudih ur svojim rojakom? Saj ste „domoljubi"? Ali če sami nimate natore v oblasti, kako da jo Bogu iztrgujete in za „vražo" naznanujete, ako Boga prosimo, naj bi nesreče od nas odvrnil?
Prašamo pa: Komu je verjeti, ali Bogu, ki po vsem sv. pismu za grehe žuga kazni, hude letine, bolezni itd., ali pa nemara „Na-rodu", ki zaničuje Boga iu vero va-nj in v njegovo razodenje? Se bomo mar Slovenci še le od „spridenih študentov", ki so šolo na kol obesili, naučili, kaj da je „vraža" in kaj „res-nica"? Pri njih je vraža blezo tudi „molitev", „inaša", „pobožnost", „svetost" in skor vse, kar je Slovencem svetega. Njih list dan na dan vse to in tako zasramuje. Kakor sitna muha se zaletuje v vsako največo in najmanjšo cerkveno reč in vse okiduje, če tudi ne ve in ne veruje o tem dosti več, kot umazana muha.
Ne manj smešna je njegova doslednost, kajti svoje od zagrizene togote prekisano pso-vanje neprenehoma brizga v prečastitljivo napravo Kristusovo, ktero pa vendar sam imenuje: „naša cerkev". Čudno; tedaj tudi „tvoja cerkev"? ... Pa se tako proti nji obnašaš! Povej vsak živi človek, ki imaš še kaj uma in pameti, kakošno veljavo ima v tvojih očeh človek, kteri tiste, ki jih čisla z imenom: „naša družina", — „naša hiša", pred vsim svetom tako kajfa in lažnjivo obira, kakor „Narod" tisto napravo, ki jo sam imenuje: „naša cerkev?" „Kdor grdi svoje, grdi samega sebe". Če tedaj kdo pozna kacega juda, mohamedana, kvakarja, ki s svojci vred sam sebe tako tepta, kakor list „Na-rodnih tiskarničarjev", naj ga pa pove!
■z tržaške okolice, 20. junija. V Trstu se je ustanovilo novo politično društvo pod imenom: „Tržaško domorodno društvo — Societa patriotica triestina", čigar naloga bi bila, da pospešuje blagostanje mesta,
Ta leta med seboj primerjena pomnožili so se dohodki od 1870 do 1873 za 58 % milijona, t. j. za 45-78 stotink, od leta 1870 do 1873 za 3327400 goldinarjev, to je za 2183% in od leta 1872 do 1873 za 25193000 gold., t. j. 15-69%. Kaj zanimivo bilo bi te razmere primerjati z dotičnimi razmerami drugih evropskih držav. Ker se bi pa ta pregled avstrijskih železnic preveč podaljšal, opustimo to delo za ugodniši čas; za ta čas naj bodo odložene še razne druge stvari, kterih tu celo omenili nismo.
H koncu naj s števili le nekoliko razjas-nem preveliko važnost železnic ob vojski. Ta prevelika njih važnost se je najočitnejše pokazala v zadnji prusko (nemško) - francoski vojski, a ker tu govorimo o avstrijskih železnicah, naj tu omenim le avstrijske vojske in sicer vojsko z Italijani in Francozi (leta 1859) in vojsko z Italijani in Prusi (leta 1866). V tem oziru smo Avstrijanci prvi rabili železnice, da bi nagloma prepeljali mnogobrojne vojske, mnogobrojna krdela. Pozno na jesen leta 1850 so v kratkem času tedanje nerazvite avstrijske železnice iz Dunaja in iz Ogerskega proti se-
in da tudi o času volitve skrbf, da može, ko jim bije srce za domovino, v mestni, oziroma deželni zbor spravi — in vsak pravi Tržačan je z veseljem to društvo pozdravil, kajti skrajni čas bi bil, da se vzame krmilo iz rok onim, kteri se ne ozirajo v Avstrijo, ampak veliko več čez morje škilijo in sreče iščejo v po njih mislih „blaženi" Italiji. — Društvo to se je že konštituiralo, pa kakor je razvidno iz poročila v časniku „11 Corriere", zastonj bodeš iskal onega patrijotičnega duha, kteri bi imel v društvu vladati, kakor smo omenili. Prvo, kar se je v tem novo-konštituiranem društvu sklenilo in kar še nobeno drugo društvo v Trstu storilo ni, je bilo:
1. Da se postavodajni krogi zahvalijo za potrditev „konfesijonelnih postav",— in 2. da naj se ministerstvo naprosi, da se, glede na nerede pri letošnji procesiji sv. It. Telesa, v prihodnje omenjena procesija omeji. Kakor slišimo, je vsled tega nespametnega sklepa vrli okoličanski poslanec vitez Lozer koj naznanil svoj izstop iz vodstva tega društva, rekoč, da se taki ,,patrijotizem" z njegovo vestjo ne strinja. Kaj bodo storili drugi odlični katoličani, n. pr. baron Pascottini in drugi, ni še znano.
Po silno hudi vročini (27°R v senci) nastopili so v Trstu 14. in 15. junija zelo mrzli dnevi; — 15. zjutraj je kazal grkomer le 8"R. — Burja je skoz tri dni tako strašno divjala, da je kmetovalcem skoraj ves up do dobre trgatve uničila. Sadje je tudi prav dobro kazalo, pa burja je skoraj vse vgonobila. — Zdaj imamo zopet lepe gorke dneve, pa Bog obvari, da bi nas v prihodnjič še kaka nesreča ne zadela, da bi vendar revnim kmetom saj to ostalo, kar jim je burja zdaj pustila. — A ko sem pisal ravno te vrstice, začeli so se kupičiti čez občino oblaki, ki nam niso nič dobrega naznanovali. In res, proti večeru (20.) nastala je zopet huda ura, toča je jela nale-tavati, vse je bilo v strahu, da nas bo zopet nesreča zadela; pa vendar okoli Trsta nam je sedaj prizanesla, pri sv. Ivanu je še precej škode naredila, več je pobila po Občini, hudo pa je potolkla po Krasu. Vasi: Krajna vas, Dutovlje, Tomaj in dr. so močno zadete. Stari ljudje ne pomnijo tako debele toče, kakor je padala ta dan. Ubogo ljudstvo zdihuje in tarna: „Kaj bo, kaj bo!" Res, kamor se človek obrne, ne sliši druzega kot od nesreč in nadlog; ali žalostno je le to, ker svet noče spoznati, da
verni meji cesarstva. Takrat je dotična železnica čez Olomuc in Berno v 26 dneh prepeljala 75000 mož, 800 konj, 1800 vojaških vozov in kanonov; po takem vsaki dan 3000 mož, 300 konj, 70 vozov in okoli 3000 centov vojaškega blaga. Vsak dan je šlo iz Dunaja po 6 do 7 vlakov; 29. novembra so prepeljali celo 8000 mož, 550 konj in 180 vozov; šlo pa je ta dan 8 posebnih vlakov iz Dunaja.
Meseca prosenca 1859 so prevažali tretje krdelo avstrijanske vojske iz Dunaja po južni železnici v Nabrežino. Štelo je to krdelo 20000 mož, 5400 konj in 278 vozov ter je v 14 dneh prišlo na Primorsko. Prvi dan so prepeljali skoro 9000 mož, 200 konj in 31 vozov (na 9 vlakih); drugi dan se ni mogel odpeljati noben vlak, ker je bilo železnici po polnem zmanjkalo vozov, zato so naslednje dni kaj različno prevažali krdela, kaki dan je odšel le 1 vlak, kaki dan 2 itd. do 6 vlakov.
Kraševci dobro vedo, da takrat še ni bilo železnice iz Nabrežine dalje črez Goriško v Italijo, zato so si pri tej priliki vozniki zaslužili premnogo denarja; celo od nas, daleč iz gorenjskega Kranjskega šli so vozniki vojake
| so to šibe, s kterimi Bog svet strahuje in tepe. Zraven tega pa še zanikarni liberalni časniki ljudi od poboljšanja odvračujejo, ker se jim lažejo, da so to zgolj natorne prikazni. Nesramni krivi preroki.
'Mi Dunaja. 26. junija. Vradni in na pol vradni listi Še zmerom dokazujejo, da spremembe v vojnem ministerstvu nimajo uobe-nega političnega pomena; zlasti Ogerski listi se delajo, kakor da bi grof Andrassy še ravno tako trdno stal kakor poprej. Istina pa je, da nad spremembo so ostrmela vsa troja ministerstva, tedaj mora vendar le imeti nekak političen pomen. — Baron Koller je vojnim vradom pismeno naznanil, da je prevzel vojno ministerstvo. —
Češka, 27. junija. Iz Kraljevega Gradca se poroča, da je škofijski konsistorij vsim vi-kariatom naročil nižjem duhovnikom naznaniti, da se imajo pri nastopu novih služb strogo držati novih verskih postav!
Iz ■■rajje, 18. junija (Izv. dop.) Kot strela z jasnega neba nas je zadela in izne-nadila zmenja cesarjevih namestnikov tu v Pragi in sestrski Moravi, zmenja, ktera straši ustavake pražke in dunajske, da strahu stikajo glave kot piščeta, ki sicer čujejo jastreba, pa ga ne vidijo. General Koller, cesarjev namestnik češki, je povišan za ministra vojne, in na njegovo mesto pride uže v nekoliko dneh mo-ravski namestnik baron Weber, rodom Čeh iz Svetle, a eden iz meju najboljih vradnikov za dobe bahovskega birokratizma, — dokaz, da vladni sistem ostane nespremenjen. Z odstopom generala Kollerja zamore državno-pravna opozicija češka le v tem biti zadovoljna, da mu je vkljub njegovega potlačevanja in stiskanja češka falanga sijajno dokazala, daje niti upognil nij, tim manje ulomil. Protil nam je z oble-žnim stanjem, koval v okove, pokoril z vojaki in topovi narodno stranko, a vendar je nij za korak približal blaženi dunajski ustavi.
—	Konstatovati zamoremo samo 3 dogodke energične, ktere je Koller z „vojaškim in para-grafnim mečem" — izpeljal, to so konfiskacija premoženja domovinskega gospodarskega društva, okupacija kolinska, in volitve „chabrusove" v velikem posestvu. Ostalih zaslug, ktere ne spadajo v javnost, vam ne morem imenovati, zaradi — ljubljanskih tiskovnih razmer; vendar je bil v nepolitičnih zadevah, gospodarskih in davkarskih jako nepristransk. Ustavaki z od-
T	I
in vojaško blago prevažati ter prinesli domu mnogo srebrnjakov, kajti tačas je cesar plačeval s samim srebrom. — O istej vojski so tudi Francozje po železnicah še dosta hitreje prevažali vojščake, konje in vojaško blago. — 22. maja 1859 napotili so prvo krdelo avstrijanske vojske in eno konjiško divizijo v Italijo; šli so črez Tirolsko (do Inšpruka), potem k nogam prek prelaza Brenera v Bolzano, kjer so se novo vsedli na železnico — in 14 dni po odhodu iz Češkega se je uže 8000 mož prvega krdela pri Magenti bilo s sovražniki.
Še hitreje pa so vojake prevažali leta 1866 po južni železnici. Od 2. do 12. avgusta 1866 je šlo po južni železnici iz Dunaja 297 vlakov, na kterih je bilo 3765 častnikov, 123663 mož, 16631 konj, 254 topov (kanonov), 2777 vozov z raznim blagom, 300 pa z živežem. Vlaki razdeljeni v 10 dni in 16 ur, pride 27-8 vlaka na vsak dan
—	na 24 ur. Vsak dan je proti jugu drdralo okoli 1000 naloženih voz, tako da so ljudje ob železnici strmeli, od kodi se jemljo. Od rečenih 297 vlakov šlo jih je 79 v Beljak na Koroškem, 219 pa v Nabrežino in Gorico.
(Dalje prih.)
stopom generala Kollerja niso prav nič zadovoljni, če dunajsko ministerstvo misli, da bode baron Weber po njegovi volji in povelju na Češkem germanizoval in pokoril opozicijo češko, kakor je nekdaj delal na Moravskem, mora ga podučiti „Kollerjeva onemoglost". Mogoče, da pri bodočih volitvah meseca julija pokaže svojo birokratično „korajžo", ter vrh tega mladočehom pomore k zmagi, kjer se da, dasiravno v mladočeskih krogih vsled neugodnih novic iz dežele vlada sključenost in obupnost. Baron VVeber še tako dolgo ne bode vladal dežele češke na »pčtikostelnem placku", kot Moravo v Brnu.
„Posel z Prahy" piše o novem namestniku: „Prihod njegov v kraljevstvo češko znamenja, da bi tu razvil svojo eneržijo, da bi tu z ofensivo to poskusil, kar nij dokončal, ne prelomil baron Koller. Tako vsaj si njegovo unieščenje mislimo.
Ne dvomimo, da se znamo tudi proti baronu Webru braniti. Vsaj so bratje Moravani v manjšem številu in mirnejšega značaja zmagali v eni seji dežel, zbora stališče barona \Vebera, in s pomočjo resnice in opravičenih zahtevanj se, ako Bog da, tudi nam posreči, ki imamo ravno to orožje v rokah.
Moravani danes svobodneje dihajo; karkoli pride, huje ne bode, nego je bilo. Mi si pa po odhodu barona Kollerja še oddahniti ne moremo. — Dasiravno smo imeli jako trdo dobo, doba barona \Vebera zamore biti še — hujša." Pa osobe prihajajo in odhajajo; vprašanje in zadeva češka pa stoji danes tu nezmenjena, ker niti meč ni zamogel vrlemu narodu napovedati smrti. Ako vojak Koller ni zmagal, bo še manje odgojenec policajnih vradov Pauino-vih — Weber!"--
Oitn-ska. 27. junija. V zboru so se 23. t. m. 3 ure pregovarjali o predlogu inini-sterskega predsednika, da naj se načrt o po-silnein civilnem zakonu preloži. Levičarji so hudo razsajali nad ministerstvom, čigar predlog pa je obveljal s 158 glasovi proti 108. Bitto je sicer rekel, da preloženo še ni odloženo, pa Ogerskej bi bilo na korist, da bi se tam ne vnela cerkvena borba, ker ima veliko prašanj rešiti, ktera so za njo potrebnejša, kakor pa civilni zakon. — Sedmograjsko mesto Bistrica je državnemu zboru poslalo prošnjo, da naj se minister Szapary zarad nepostavnega obnašanja do Saksoncev toži. Pa zbornica je to prošnjo odbila. Naj hujši so zoper to govorili levičarji ter so o tem pokazali, da je prazno tisto upanje, kterega so nemadjarski na Ogerskem na njihovo svobodo in pravico-ljubnost stavili.
Iz /asrebii, 22. junija. Dr. Pavel Gostiša imenovan je za pravnega načelnika hrovaške deželne vlade, dvorni svetovalec dr. Radivojevič pa za predsednika septemvi-ralnega stola. — Ruskim časnikom se z Dunaja piše, da mislijo Černoviškega nadškofa Bendella izvoliti za Karlovskega grškega patrijarha, ki je višji glavar avstrijskih staro-vercev.
Vitanje države.
E*ru*ka, 24. junija. „Prov. Corresp." piše, da cerkvene borbe še ne bo konec, če bodo sklepi v Fuldi zbranih škofov takošni, kakoršni so bili sklepi moguntskega katoliškega zbora. Ker vlada se more poslužiti vsih pripomočkov, da bode do dobrega zatrla cerkveno politično radikalstvo (!). Veselo je pa slišati, da aiiglcžka zbornica ravno nasprotno ravua, kajti zavrgla je z 237 glasovi proti 94 nek
predlog, ki je meril na to, da bi se tudi na Angležkem posnemal zgled cerkveno-borbnih Prusov.
Francoska, 27. junija. Levo središče namerja glasovati za razpust narodne skupščine, če Perierov predlog ne bo obveljal. Ker je pa vsih skupaj le 317, z bonapartovci pa 340, kar je še zmerom premalo, ker šteje skupščina nad 700 udov, zato skušajo pridobiti si še 53 desničarjev, ki so 16. maja podrli Broglievo ministerstvo. Pa ker so mnogi levega središča zoper razpust, pa tudi zoper republiko, bi se utegnila monarhija še prej ustanoviti, kakor bi marsikdo mislil. To je gotovo , da se bode izdatno podpiral Laroch-faucouldov predlog, kadar zopet pride na dnevni red.
Ki'l»*ka, 27. junija. Pogreb bivšega ministra Garašanina 23. t. m. bil je jako sijajen. Vdeležili so se ga vsi zastopniki vnanjih vlad in mnogo ljudstva.
Domače novice.
(„Narod,i pa vandalizem na ljubljanskem pokopališču.) V št. 142 se je „Narod" spravil nad oskrbnike ljubljanskega pokopališča ter jim bere levite, ker so pred dvema letoma prodali prostor, kjer je bil slavni kranjski zgodovinar Linhart pokopan, njegov kameniti spominek oškodovali in proč vrgli ter ga še le od „Tag-blatta »grajani tam nekje blizu groba vdelali. Zdaj pa se je enako zgodilo s spominkom Ko-ritkovim, ker se je nek ljubljansk bogat fili-ster izmislil, da hoče prav na tem mestu imeti rakev svoje obskurne familije. „Ker je menda po mošnji vdaril, daje zažvenkljalo", piše ob-rekovalni list, „tist far, ki ima oskrbovati te reči, ni nič vprašal po spodobnosti in pieteti do zaslužnih pokojnih narodnjakov, nego demo-liran na tleh leži Koritkov spominek in ga bodo morda celo proč vrgli, ako ne iz milosti vsadili tam, kjer Koritko ni pokopan." Kolikor besedi, toliko laži! Cerkveno oskrbništvo tu nima nič določevati, ampak vse je že določeno od c. kr. deželne vlade v soglasju s škofijstvoin z razglasom od 12. februarja 1867 št. 867, in oskrbništvo se mora strogo držati teh določeb, ki zapovedujejo, da prostori ob zidu se morajo prodati po 30 gld. □ seženj. To pa ni škandalozna simonija, kakor pravi „Narod", ampak ker se prostor, zidovje, grobarji ne dobe zastonj, mora pokopališče imeti nekaj dohodkov, s kterimi se plačujejo omenjeni stroški, ki so znašali pri zadnjem razširjenju pokopališča in zidanju nove mrtvaške hiše 18000 gld., tako da pokopališče še zdaj tiči v hudih dolgovih. Ker so pa skoro že vsi prostori prodani, sijih ne more ne oskrbništvo, ne ljudstvo več zbirati, ampak oskrbništvo mora prodati le tiste, ki so pokopališču še ostali; če bi pa tega ne hotelo, smel bi vsak, kteremu se kak prostor odreče, tožiti ga pri c. k. vladi.
Kdor pa kupi kak prostor, ima pravico tam postaviti svoj spomenik. A oskrbništvo je od kupcev dotičnih prostorov vselej zahtevalo, da se spominki za narod zasluženih mož ohranijo. To se je zgodilo pri Linhartu, Vodniku, Čopu in sedaj tudi pri Koritku. Poškodovanja Linhartovega spominka oskrbništvo ni bilo čisto nič krivo; to je bilo samovlastno delo kamnoseka g. Petra T o m a n a. Ko se je pa oskrbništvu poročilo, kaj je storil, žugalo mu jc, da ga hoče tožiti zarad motenja posesti in tega le zato ni storilo, ker je g. Toman prosil odpuščanja ter obljubil, da hoče vse lepo popraviti. Koritkov spominek pa se je moral iz zida vzeti, ker se tam zida
rakev in bi bil sicer padel na tla; pa oskrbništvo je tudi za ta spominek zahtevalo, da se postavi nazaj v zid in stavbeni mojster Drev je naredil g. H. ličen obris, kako bosta njegov in Koritkov spominek zopet lepo vdelana. Iz tega je razvidno, da pokopališčno oskrbništvo ima za može, ki so za narod kaj posebnega storili, dostojno spoštovanje, da pa „Na-rod" ne pozna dostojnosti, ker ga tako krivično nesramno in umazano obrekuje. Ne na ljubljanskem pokopališči, ampak v »Narodni tiskarni" je tedaj doma vandalizem.
V ravno tisti številki ta vžigavec rogovil-stva, kteri bi naj raji cerkev z vsemi duhovni videl v sužnosti pod liberalnimi podplati, nesramno žveka, češ, da so nižji duhovni tlačeni po škofovskem absolutizmu." Štupidnost ne razumeva, da pokorščina vernikov in duhovstva do škofov bode takrat absolutno tlačenje, kadar bode pokorščina otrok do staršev tako »tlačenje"; nepokorščina in rogoviljenje do škofov pa bode takrat »svoboda", kadar bode puntanje otrok zoper starše »svoboda". — Vidite, taki nauki se trosijo, kadar brezbož-nost in nevednost časnike vreduje!
(Prijatelji, naročite!) Kaj? »Učit. Tovariša" za drugo polovico t. 1.; saj veste, da za rodoljubje se papir in tisek ne dobiva, akoravno se že list iz tega nagiba spisuje in vreduje. Po svoji navadi vas »Tovariš" dvakrat na mesec pohodi in prinaša raznovrstnega berila. — Povemo vam pa že naprej, da se »Tovariš" ni dosihmal še nič poboljšal, ravno tisti je, kakor je bil že leta in leta, katoličan po veroizpovedanji in Slovenec po rodu. — Ako vam tedaj to več ne vgaja, nikar se ne naro-čujte, niti ne berite lista; potem naj pa le piše; bode že nehal, ko ga nihče ne bode več bral. — P. i. naročnike, ki so z naročnino na dolgu, vabimo, da pošljejo zaostalo naročnino; tem pa res ne moremo pomagati; v kazen, da so brali ta »mežnarski list" (kali?), ga bodo mogli še plačati. — Resnice in faktičnih razmer nismo svojim tovarišem nikdar zakrivali, dasiravno so si nekteri ušesa mašili, da bi ničesa ne slišali, in svoje tovariše v sedanjih okolščinah bolj milujemo, kakor obsojamo, a pomagati jim moremo toliko, kolikor drugi listi, s tem namreč, da pritožbe priobčujemo in svetu naznanjamo, kar učitelje obtežuje, pomoč je pa le pri tistih, ki imajo veljavo, moč in oblast. Naj to sedaj zadostuje. — »Tovariš" velja za pol leta 1 gld. 50 kr. Naročnino sprejema založnik. — Vsem sedanjim šolskim in sploh političnim prijateljem se vljudno zahvaljujemo za materijalno in duševno podporo, ter jih prosimo, da nas tudi v prihodnje ne pozabijo; naročnikov si s tem ne bomo iskali, da bi druge obirali, svojega lista ne bomo nikomur vrivali, pa tudi ne obetamo kaj, česar dati ne moremo. Kdor razume naš čas, razume tudi nas. Bog!
Vredništvo in založništvo.
Razne reči.
— Od sv. Petra blizo Maribora se nam piše: Da nesreča dolge korake dela, kadar k hramu gre, kratke pa, kadar ga zapušča, tega pregovora resnica se le predostikrat v našem življenji potrdi. V dokaz temu imamo spet nesrečo, ki se je prigodila v fari sv. Barbare pri Vurmbergu. Tam je blizo cerkve silno globok studenec, v kterega je preteklo soboto 20. t. m. nek maček padel. Da bi se studenec te nepotrebne stvari očistil, se poda vanj on-dašnji pogrebnik F. M., kterega so v vedru v studenec spustili. Ko tam v studencu
svoj posel opravlja, zunaj stoječim vedro po nesreči v studenec pade pogrebniku na glavo, mu jo razbije, in ga ubije. Z velikim trudom so nesrečneža mrtvega iz studenca privlekli. Res previdnost in pazljivost ste materi modrosti, ker nesreča nikdar ne praznuje! — O nesrečah, ktere so velike povodnji naredile, se iz vseh krajev tožbe slišijo. Pri nas je potok Pesnica celo vse travnike v njeni bližini ležeče ali popolnoma pokončal, ali seno silno poškodoval. Pa nič ne žaluj za tega voljo, ljubi kmetovalec! Naš nemškutarski poslanec Seidel že dolga leta obljube dela, da se bode za to poganjal, da se ta nadležni potok enkrat vendar uredi. Da je on mož beseda (ka-li?) pri takih obljubah, kjer bi se kmetu kaj pomogalo, tisto vsak zna dovolj, ki ga pozna. Da bi pač vendar nekteri poslanci to videli, kar v resnici deželanom koristi, mesto da rogovilijo proti katoliški cerkvi!
—	Na P r e 1 o k i je 20. dan t. m. zjutraj o poli ene velik ogenj 6 gospodarjem vpepelil vse njihovo stanje, orodje in posodje; obleke je odnesel vsak le toliko, kolikor je je na sebi imel. Kako se je ogenj začel, še ni znano. Bili so do lani 4 zmed njih zavarovani pri neki Lipski banki, ki je pa menda lani na kant prišla. Ravno so se mislili zavarovati pri „Sloveniji", pa je nesreča jih prehitela. Naj bodo ti usmiljenja vredni siromaki priporočeni vsim usmiljenim srcem. (Vredništvo bode rado sprejemalo darove.)
—	Strup v svili: Kemična razdelitev je dokazala, da je v črnih svilenih nitih 18% olovske kisline. Svilo namreč močijo v nemških belgijskih, francoskih i švicarskih tovarnah v tem strupu, da je težja.
—	Strašen prizor. Angležki parnik „Daphne" je naletel 13. sušca na severoza-padni strani otoka Madagaskar na ladijo, na kterej je bilo 225 sužnjev, ki so bili večidel vsi bolni in so umirali žeje. Peljali so jih iz Mozambiqua na Madagaskar na prodaj. Vzeli so saboj jesti za dva dni, pa veter jih je zanesel, da so brodili 8 dni. Ko so jih pripe-jali v Zanzibar, je bilo od 225 živih le še — 28!
—	V Zagrebu so nedavno prišle na svitlo „zgodoviske pesni" J. Kukuljeviča Sak-cinskoga, skoro najplodnejšega brv. literata.
—	Ravnokar je izšel ,,Rad jugosla-venske akademije znanosti i umetnosti, knjiga XXVII. (1 gld. 50 kr.). Med znamenitimi spisi je nadaljevanje dr. Račkega: „Borba južnih Slavena za državnu neodvisnost u XI. vieku." —
—	,.Šolski bratje". V začetku 1. 1873 imela je družba šolskih bratov (Freres des ecoles chretiennes) na Francoskem 1344 po okoljščinah tri-, štir-, pet- in večrazrednih šol. 7864 bratov je učilo in 325.531 učencev je hodilo v šolo, med njimi bilo je 31858 od-raščenih in 4779 vojakov, ki so večerno šolo obiskovali od 8—10 ure. Vrh tega imela je družba po francoskih naselbah 41 šol z 209 brati in 6762 učenci, v nefranconskih deželah, posebno po misijonih, pa 1819 bratov in 66.085 učencev. (Glas.)
k naročevanju na
„S Ju O VE> C A"
Za Ljubljano: Na dom pošiljan za celo leto 9 gl.	— kr.; „ „ „ „ pol leta 4 „	50 „ „ „ „ „ četrt leta 2 „	30 „ ........en mesec	80 „
V administraciji sprejeman; Za celo leto.....8 gl. 40 kr.;
„ pol leta .... „ četrt leta .... „ en mesec .... posamezne številke
Po pošti: Za celo leto .... „ pol leta .... „ četrt leta .... „ en mesec ....
4 2
20 „ „ 10 „
70 7
10 gl.	— kr.;
® i» »i
2 „	50 „
-	„	90 „
—	««	8 ,,
posamezne številke . . . — Naročnina se pošilja najceneje po poštnih nakaznicah fPostamveisungen).
Vredništvo.
Listnica vredništva.
G. Z. v M.: Banka „Dacia" je bila od vlade za Avstrijo že meseca aprila dovoljena, zato Vašega pojasnila nismo mogli objaviti; a že to, kar smo o tej banki rekli v štev. 72, je takošno, da moramo kmečkim ljudem še enkrat reči, naj se ne vsedejo na limanice, ktere se jim nastavljajo.
Umrli so:
19.	junija. Neža Razpotnik, kuharica, 62 1., za pljučnim oslabljenjem. — Marija Bernard, go-stačeva žena, 56 1., za vnetjem osrčja. — Frančiška Brecelnik, otrok poštnega kondukterja, 3 1., za davieo. — Jernej Dečman , delavec, 45 1., za pljučnico.
20.	junija. Janez Potisek, otrok zidarskega polirja, 6 dni, za božjastjo.
21.	junija. Anton Sirnik, delavec v cikorni fabriki, 27 1, ubit najden. — France Čekada, dninarjev sin, 23 1., za kozami. — France Novak, konduktčr, 60 1., za pljučno sušico.
22.	junija. Valentin Benedek, delavec, 65 1., za prisadom ua jetrih.
23.	junija. Marija Herman , gostaška žena, 72 1., za oslabljenjem. — Neža Bolčar, kuharica, 54 1., za mrzlico. — Jože Pavovec, gostac, 67 1., za rakom.
24.	junija. Lenka Bricelj, krojaeeva hči, 7 1., za davico. — Ana Giitz, uradn. sirota, 72 1., za trebušno vodenico.
25.	junija. Elizabeta Justin, klavirarjeva žena, 51 1., za jetiko. — Jera Pančur, žena kurjača v plinovi fabriki, 59 1., za oslabljenjem. — Janez Mayr, kondukterjev otrok , 1 '/2 1., za davico. — Neža Orehek, gostica, 39 1., za pljučno sušico.
Eksekutivne dražbe.
27. junija. 3. Jož. Mahkota-vo iz Zavrtnika (1748 gl.) v Litiji. — 3. Ant. Sila-vo iz malih Les. (790 gl.) v Zatični. — 3. Ant. Jeriha-vo iz Prežganj (773 gl.) v Litiji. — 3. Jož. Kreuz-berger-jeve hiše (3200 gl.) v Kranji. — Mart. Ferfila-vo iz Sinodola (185 gl.) v Senožečah. — 3. Ant. Berdizevc-evo iz Martinjega vrha (804) v Škofji Loki.
30. junija. 3. Jak. Obulnar-jevo iz Višnje gore (359 gl.) v Litiji. — 3. Jan. Corn-ovo iz Razorja (1980 gl.) na Vrhniki. — 3. Mat Moži-na-vo iz Leskovice (720 gl.) v Krškem. — 2. Kasp. Dolinšek-ova zapuščina iz Poženika (50 gl.) v Kranji. — 1. Jan. Čelešnik-ovo (2910 gl.) v Ribnici.
Teleici-nflčne denarne cene
26. junija.
Papirna renta 69.36. — 8rebrna renta 74.60. — 18601etno državno posojilo 109.30.— Bankine akcije 995 — Kreditne akcije 221. — . —London 111 50. — Srebro 106.75.— Ces kr. cekini---- — Napoleon 8.92.
J u r i i Dornik-ova
zaloga olja
v Vrsta.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-22)
Tržna cena preteklega tedna:
			Mer		n i	k		
	s		60 a		®			o
Mesta:	v •a		■ a	g	o >x	®	t M	« ■ r:
	v . I.	>N	XJ	>	£	Tj •r,	S u	B O
	D.c	M	>S	O	H	<	Oi	02
v Ljubljani	3.60	2.20	2.10	1.30	2.60	2.50	2.60	2.60
v Kranji								
v Loki	3.80	2.80	—	—	2.80	2.85	2.90	—
v Novomestu	4.05	3.00	—	—	2 90	2.75	3.00	3.20
v Sodražici	4.30	2.90	2.40	—	2.85	—	2.60	—
v Mariboru	3.85	2.65	2.60	1.65	2.85	2.25	2.50	—
v Ptuju	3.55	2.69	2.25	1.68	2.50	2 20	2.50	—
v Celji	4.00	2.70	2.00	1.40	2.80	2.80	2.00	—
v Celovca	3.85	2.60	2.45	1.62	2.64	2.40	—	—
v Trstu	4.05	2.60	—	—	2.70	—	—	—
v Zagrebu								
v Siseku								
v Varaždinu	3.40	2 60	2.05	1.40	2 65	2.50	—	—
na Dunaju	3.H0	2.85	2.40	1.60	2.60	_	—	—
v Peštu	4.05	2.70		1.45	2.40		—	—
v Pragi	4.10	3.15	2.33	1 82	—	—	—	—
v Gradcu	4.10	2.56	—	1.60	2.50	—		
Tržna cena:
Reči	v Ljubljani	v Novomestu	v Kranji	3 o J >	, v Sodražici |	v Mariboru	v Celju	v Ptuju
Masla funt	0.40	0.48	_	0.52	0.44	—		
Špeha „	0.44	0.40	—	—	0.44	0.40	0.44	0.40
Leče mernik	3.30	—	—	—	—	—	—	
Krompirja „	1.60	—		—	1.15	1.40	1.00	1.25
Fižola ,,	3.25	—	—		3.20	—	—	—
Sena cent	1.00	1.10	1.40	1.00	0.90	1.60	1.10	2 20
Sem. detelja,,						—	—	—
Prešiči cent							—	—
Govedine font	0.30	0.28		—	—	0.30	0.28	0.30
Teletine „	0.31	0.30		—	—	0.30	0.30	0-28
Jajc za 10 kr.	7	7		—	6	—	—	—
V Trstu: Kave (kafč)eentpo 45—63 gld., sladkor (cuker) 20—21 gld., fige 8 — 10 gld., mandelni 35—36 gld., rozine 10—14 gld. olje laške (v sodčekib) 30 gld., za jedi (Tafelol) 40—45 gld. , petrolej na barkah po 10, v štaeunah po 12 gld. cent. — Deske (žagavnice) koroške 7—11 palcev široke po 60 gld sto, 8—12" po 72 gld., 9—13" po 83 gld.

Najlepši, najcenejši vjjl*. iz železa vliti
s po m i nj k i
(monumenti), križi za altarje in velik « križi za pokopališča,
izgotovl eni z najstanovitnejšimi, najbolj finimi barvami, s pravim, najbolj finim zlatom krasno pozlačeni (kakor jih sicer nikjer ne znajo delati), so — kakor že čez 20 let — še vedno na zbir v velikanski množini in različnosti ter po najnižji že trdno določeni ceni. ravno tako tndi c. k. priv. z železa vlite podlage (stala — mosto kamenitih) edino le pri
C. HI. Pobisch-u,
mešč. trgovcu z železjem in lastniku privilegije
na Dunaji (\Vien, WllhringNtrAHse \r. 7 in njegovi zalogi križev (auf der Schnielz) nasproti vhodu pokopališča
in se pošiljajo na vse kraje. Grobni napisi se izvršujejo čisto po želji p. n. naroče- *V valcev ali z zlato pisavo ali pa z izbuknjeno vlitimi in pozlačenimi črkami, kar najhitreje mogoče. Obrisi in zapisi cene se, ako jih kdo zahteva, brez odloga pošljejo.
(9-16)

Izdajatelj in sa vredništvo odgovoren: F. Pevec.
Natisnili Blaznikovi dediči v Lj ubljMii.