RADIO/BREZICE
na 88,7 In 95,9 MHz
Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
KNJIŽNICA SEVNICA TRG SVOBODE 10 8290 SEVNICA
ČASOPIS ZA SIRSO POSAVSKO DEŽELO
Številka 193
Leto 8
Cena 1 €
13. september 2007
Rudnik zaprt, sanacija odprta
Krško - 200 let je Rudnik Senovo dajal kruh številnim družinam, saj je bilo v najboljšem času v njem zaposlenih 1300 rudarjev. Ob 200-letnici so rudnik zaprli. .., pravzaprav ga postopoma zapirajo že od leta 1996, ko je bil sprejet krovni program zapiranja. Po prvi varianti bi moral biti rudnik zaprt že leta 2000, po zadnji leta 2008. V tem času je bilo v sanacijo rudnika in zaradi rudarjenja poškodovanih površin vloženih že več kot 40 milijonov evrov. A se to nikjer ne pozna; ne duha ne sluha ni o novih delovnih mestih, o športno rekreativnih objektih, ki so jih obljubljali, in o novi podobi kraja, ki je nekoč želel postati svoja občina.
Kaj bo z rudarji, ko se bo rudnik zaprl, kdo bo dokončal sanacijo? Na Senovem in v Krškem bijejo plat zvona. O neuspešni sanaciji in metanju denarja v jamo brez dna so se nekateri spraševali že davno tega. Celo odbor za gospodarstvo pri državnem zboru je komisiji za nadzor proračuna in javnih financ že pred leti predlagal, naj preuči zakonitost porabe sredstev za zapiranje rudnika Senovo. Računsko sodišče je opravilo revizijo programa zapiranja in aprila 2003 izreklo negativno mnenje o pravilnosti in gospodarnosti izvajanja zapiranja. Samo primer Zakova, ki še ni saniran, govori o zlorabi denarja. Leta ‘99 - denimo - je bila v poslovnih knjigah rudnika izkazana poraba sredstev za sanacijo območja Zakov na podlagi lažne in neverodostojne listine v znesku 36 milijonov takratnih SIT, dela pa nikoli niso bila realizirana. Kdo ve, kaj vse bo še ugotovila novoustanovljena komisija občinskega sveta.
'	...na strani 3
Rudnik Senovo - jama brez dna - za denar!
iz vsebine
Kdo bo ob trasi tretje razvojne osi
...stran 2
Posavje uspešno po evropski denar
...stran 4
Incident na info točki za letališče
...stran 5
Kako se učiti za znanje ...stran 8
Fotostrip: Kladivo ne pade daleč od lepih besed
...stran 16
Posavje mora biti pokrajina!
Brežice - Nepovezani državnozborski poslanci, združeni v društvu Zares, so tik pred zaključkom javne obravnave o številu pokrajin in njihovih sedežih sprožili polemiko, da je 14 pokrajin za majhno Slovenijo preveč in da bo takšna »parcelacija« predraga. Podprli so jih poslanci Nove Slovenije, ki se strinjajo, da bi bilo 6 ah največ 8 pokrajin dovolj za uresničevanje politike enakomernega razvoja v državi A v tem primeru Posavje ne bi bila enovita pokrajina, ampak bi ga v celoti priključili k Dolenjski, ah pa bi levi breg Save spadal pod celjsko pokrajino. Brežiški župan Ivan Molan se je oglasil s protestno izjavo.
»V Brežicah smo zgroženi nad dejstvom, da prihaja do takšnih predlogov. Posavci potrebujemo svojo regijo, saj te občine povezujejo posebnosti, ki nas ločujejo od Dolenjske in Štajerske. Naj omenim Posavje kot močan energetski bazen. Posavci imamo nastavljene vse temelje za gradnjo lastne pokrajine, v kateri bomo imele vključene občine več priložnosti za skladen razvoj. Zato pozivam vse župane, poslance in predstavnike strank v regiji, da se uprejo pobudam za ukinitev pokrajine Posavje,« je bil odločen Molan.
Minister za regionalni razvoj Ivan Žagar ponavlja stališče, da je 14 regij po maratonskem dogovarjanju kompromis, ki je glede na doseženo načelno podporo 180 od 209 občin jamstvo za sprejem pokrajinske zakonodaje. Če bi se po vsem tem času vrnili na usklajevanje za manjše število Pokrajin, jih še dolgo ne bomo ustanovili.
Posavje je nekoč že bilo razdeljeno pod celjski ter novomeški okraj. V °beh primerih je bil ta prostor geografsko na repu okrajnih središč in nekdanji posavski Občinarji na tisti čas nimajo ravno navdušujočih spominov. Tudi bližnje izkušnje občin, ki so predaleč od centrov v svojih statističnih ali razvojnih regijah niso dobre. To je razlog, da se nameravata k Posavju priključiti Radeče in Bistrica ob Sotli. »Mi smo se zavestno odtočili, da gremo v Posavje v dobrem in slabem, kar velja za možnosti na-j^ga napredka v samostojni pokrajini Posavje. Če pa bi se glede števila bodočih pokrajin karte ponovno premešale, bi v Radečah gotovo razmisli o kakšnih novih povezavah«, pravi radeški župan Matjaž Han.
Župan Bistrice ob Sotli Jožef Pregrad sicer ne verjame, da bo N.Si dosegla sPtemembe. »Če pa bi slučajno Posavje izgubilo opcijo samostojne regije, se mša občina v dolenjski verziji nikakor ne vidi«, je odločen Pregrad. B.D.
Tovarna pohištva naprodaj
Straža, Brežice - Tovarna pohištva Brežice je v 94- odstotni lasti družbe Novoles. Lastniki družbe Novoles - Kad, Viator&Vektor, Infond ID in Istrabenz so skupaj dah na trg svoje deleže v navadnih imenskih in prednostnih delnicah, ki predstavljajo 44 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Če pride do nakupa Novo-lesa, se po mnenju predsednika uprave Franca Vovka delavcem ni potrebno bati za službo, saj bi pravi kupec obdržal obseg proizvodnje in jo tehnološko posodobil.
Skupina Novoles s skupaj 880 zaposlenimi se je v letu dni pod direk-torovanjem Franca Vovka reorganizirala iz devetih profitnih centrov v štiri enote in tri odvisne družbe, kar je zmanjšalo režijske stroške. Kot odvisna družba je organizirana Tovarna pohištva Brežice s 158 zaposlenimi in tamkajšnje invalidsko podjetje Intarzija ter invalidsko podjetje Primara iz Straže, krški Bor pa je obrat. Predsednik uprave Franc Vovk je uspel tekoče poslovanje pripeljati v majhen dobiček, vendar družbo težijo minuli dolgovi. V prvih štirih mesecih so ustvarili za
Montaža katalizatorjev in izpušnih sistemov
Jožica Novak Krajšek s.p.
Ob potoku 10, Novo mesto: 07/33 46 112
612.000 evrov dobička iz poslovanja. Do konca leta načrtujejo za 33,5 milijona evrov prihodkov, a potrebno je pokriti lansko izgubo v višini 2,3 milijona evrov in poplačati kredite, kar naj bi jim uspelo do leta 2011.
Interesenti za nakup Novolesa morajo ponudbo oddati do 19. oktobra in se strinjati, da ta velja tudi v primeru, če se nad Novolesom začne postopek stečaja ali drug insolvenč-ni postopek.
Franc Vovk si želi, da bi se za družbo zainteresiral nekdo, ki bi s svežim kapitalom poskrbel za tehnološko prenovo proizvodnje, saj danes Novoles, ki se spopada z likvidnostnimi težavami, tega denarja nima. Ima pa dobre programe. Izvozijo 65 odstotkov proizvodnje, najpomembnejši njihovi trgi so ZDA, Slovaška, Velika Britanija, Irska in Danska. Vovk te dni še nima podatka, da bi bil za Novoles zainteresiran kakšen domač kupec, pa tudi za potencialne tuje interesente kot strateške partnerje ni slišal.
Branka Dernovšek
Poginilo 80 lastovk
Brežice - V soboto so v Brežicah zabeležili večji pogin lastovk. V gnezdih so namreč odkrili okrog 80 poginulih lastovk, ki jih je inšpekcija s pomočjo gasilcev odstranila. Ker gre za mlade lastovice, veterinarji skupaj z ornitologi ugotavljajo, da so ptice umrle zaradi podhladitve, saj so temperature zraka v prejšnjem tednu močno padle. »Ker pa nočemo ničesar prepustiti naključju, saj je močno prisoten strah zaradi ptičje gripe, smo vzorce poslali na preiskave. Rezultati testov bodo znani v teh dneh,« pravi Hinko Maver z novomeškega območnega urada Veterinarske uprave.
Mag. Hrvoje Oršanič, ljubiteljski ornitolog iz Brežic, pa dodaja, da omenjeni dogodek ni nič nenavadnega. Lastovke se v tem času pripravljajo na selitev in se zbirajo v jate. Druga generacija mladičev je še precej šibka in na poti mnoge omagajo, obležijo po travnikih in njivah, padejo v morje. Letos pa so k naravni selekciji pripomogle še nizke temperature in dež. Dogodek je vzbudil večjo pozornost, ker so mrtve lastovke ležale tudi po mestnih ulicah. Ob tem pa je Oršanič omenil še eno zanimivost - namreč ena od poginulih lastovk na kmetiji Žibert v Račji vasi je na nogi imela obroč z oznakami. Tega je že poslal v Ljubljano v Prirodoslovni muzej Slovenije, kjer bodo ugotovili, kje in kdaj je dobila obroček. N.Č.C.
-ce želite postati vidni, ce želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4-9 *?!• 2.50
Trasa tretje razvojne osi ne more
do vsake vasi
Sevnica - Na sevniškem gradu je mag. Helena Šolar iz Direktorata za prostor v družbi ministra Janeza Podobnika in Vilija Žavrlana iz Direkcije za ceste posavskim in dolenjskim županom predstavila potek postopka umeščanja tretje razvojne osi. Ta prometnica bo potekala od Koroške do Bele Krajine, kjer se bo navezovala na Hrvaško. V teh dneh naj bi bilo županom predstavljenih devet variant njenega sredinskega dela. Sevnica z Radečami je upoštevana v dobri tretjini od teh predlogov, za kar si župana obeh občin, Kristijan Janc in Matjaž Han, prizadevata ves čas postopka utiranja trase. Verjameta, da kraja ne bosta izpadla iz končne variante, ki bo znana v začetku prihodnjega leta. »Prosim župane, da ne lobirajo in pritiskajo na stroko, ki bo v miru najbolje opravila svojo nalogo,« je dejal minister Podobnik.
Tretja razvojna os bo kot hitra štiripasovnica povezovala pet statističnih regij od Koroške do Bele Krajine, ki so odmaknjene od avtocest, kar je tudi eden od razlogov za njihovo manjšo razvitost. Vili Zavrlan iz Direkcije za ceste pravi, da prva ocena govori o 1,5 milijarde evrov vrednem projektu, po lastnih izkušnjah pa ocenjuje, da bo nov cestni koridor stal čez 2 milijardi evrov. Denarja za ta projekt še ni v nobenih načrtih, se pa razmišlja, da bi se del potrebnih sredstev zbiralo po modelu javno zasebnega partnerstva. To pomeni, da bo nova prometnica cestninjena. Gradila bi se fazno, ne le po etapah, ampak tudi po pasovih. Najtrši oreh ne bo zgolj financiranje njene izgradnje, temveč umestitev trase. Na Ministrstvu za okolje so v izdelavi trije državni lokacijski načrti in sicer za severni del, za južni del, zadnji je šel v izdelavo srednji del, ki zajema območje med avtocesto Al in A2.
Vili Zavrtan, Kristijan Janc, Janez Podobnik in Helena Šolar
Številni interesi, da bi bodoča tretja razvojna os tekla skozi skoraj vsako, od avtocest umaknjeno občino, so narekovali kar 36 variant, ki so jih na podlagi rezultatov preliminarnih analiz v Direktoratu za prostor zmanjšali na 9 variant. »Župane občin iz obravnavanega območja vabimo v Ljubljano, kjer jim bomo predstavili rezultate do sedaj izdelanih strokovnih pod-
lag. Naš cilj je, da v nadaljevanju postopka dobimo njihovo konstruktivno sodelovanje. Poudarjam, da v tem trenutku nimamo nikakršne odločitve o varianti, ki bo izdelana v prvih mesecih leta 2008,« pravi mag. Helena Šolar.
Končna varianta bo lahko le kompromis in nikakor optimalna rešitev glede pričakovanj številnih občin. Ce bodo na lokalni ravni to sprejeli,
bi bilo spomladi leta 2009 že možno sprejeti uredbo o državnem lokacijskem načrtu za tretjo razvojno os, kar je podlaga za odkup potrebnih zemljišč in za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če bo tem postopkom sledil tudi postopek za zagotavljanje potrebnih financ, bi bila ta prometnica lahko zaključena leta 2017, je optimističen Žavrlan.
Branka Dernovšek
Dan odprtih vrat ni odprl računovodskih izkazov
Krško - Na račun dela Mladinskega centra (MC) Krško je slišati veliko pohval, a tudi pripomb, češ, da nekatere stvari urejajo preveč po domače. Ker odgovorni menijo, da se o MC govori zgolj na podlagi gostilniških in uličnih tračev, saj večine kritikov k njim sploh še ni bilo, kaj šele, da bi sodelovali pri konkretnem mladinskem delu, so kot j odgovor na vse te govorice pripravili predstavitev ' dela in ogled centra, nekakšen dan odprtih vrat, in bili razočarani.
Javne predstavitve sta se poleg župana Francija Bogoviča, ki je pohvalil dobro delo centra, in podžupanje Somrako-ve, udeležila zgolj dva predstavnika občinskega sveta, predstavnica oddelka za družbene dejavnosti ter mladi prostovoljci, ki delajo v centru. V.d. direktorice Mirjana Klinec, ki je predstavila dosedanje delo centra in izpostavila največje rezultate, programske dejavnosti in način dela z mladimi ter prihodnje načrte centra, je razočarana, ob slabi udeležbi pa ugotavlja, da »bodo resnico o MC - kot kaže - še vedno krojile govorice«. Te so javno izbruhnile na dan na zadnji seji občinskega sveta, kjer naj bi svetniki za direktorico MČ potrdili dosedanjo vršilko dolžnosti Mirjano Klinec, ki jo je pred tem za direktorico že imenoval Svet zavoda Mladinskega centra Krško. A na predlog komisije za volitve in imenovanja tega niso storili, saj naj bi svetniki podvomili v pravil- 1 nost postopka ob imenovanju direktorice, zato so zahtevali, da se razpis ponovi. Ob tem so svetniki izpostavili še nekate- I re govorice v zvezi s centrom, odbor za finance pa je sklenil vzeti delo MC pod drobnogled.
Čeprav je bila udeležba v MC slaba, pa vendarle tudi boljša udeležba ob dnevu odprtih vrat ne bi razjasnila vseh dilem. MC je namreč ustanova, ki ima dnevno odprta vrata in v kateri se lahko z dejavnostjo seznani vsak, ki ga tovrstno delo zanima. Tudi ni MC Krško nikoli nihče očital slabega dela na področju mladinske dejavnosti. Govorice se pojavljajo predvsem v zvezi s finančnim poslovanjem in tovrstnimi transakcijami. Tega pa se na dnevu odprtih vrat ne vidi, to pokaže šele vpogled v finančno dokumentacijo. N.Č.C.
POSAVSKE MUŠICE
Oče cvička tudi rešitelj bizeljčana?
Kljub poletnemu zatišju je tudi minule mesece zaznamovalo veliko dogodkov, ki so bili povezani z našim območjem in so odmevali v širšem prostoru. Medtem smo že stopili v jesen in znova vas obletujejo mušice različnih vrst. Med njimi so nekatere manj všečne, vinske, denimo, pa še zlasti radostijo prizadevne vinarje.
Je pa vinarjem in vinogradnikom to poletje prineslo mnogo nevšečnosti, posebej še, ker so mnogi ostali
v igri Zdravko Mastnak, do lani znan enolog krške vinske kleti, zdaj pa zasebni pridelovalec in svetovalec mnogim vinarjem po nekdanji Jugoslaviji. Bo oče cvička res postal še oče bizeljčana, smo se spraševali? A iz »očetovstva« po nam znanih informacijah ne bo nič, saj so dogovori s potencialnim kupcem Vina splavali po Savi? Nikakršnih sorodstvenih vezi pa tudi to poletje nista sklepala someščana in lahko bi rekli prva moža Brežic minister Andrej Vizjak in lastnik DZS Bojan Petan. Prav na nož sta se udarila okrog čateških term, da je odmevalo po vsej državi
Stane Jarkovič in Ivan Urbanč
brez odkupnih mest za svo- in prav zanimivo bo dočaka-je grozdje, letina pa je obil- ti, kdo bo zmagovalec v dru-na in kakovostna. Vendar iz gi rundi. Je pa seveda še bolj Vina Brežice prihajajo opti- odmevala nedavna gneča na mistične vesti, češ, da bo že mednarodnem mejnem pre-prihodnjo jesen bolje. Tudi hodu Obrežje in jezila potni-novi lastniki vinske firme - ke, zato pa so bili toliko bolj Koroška trgovina bo menda veseli tisti, ki so jih iznajdlji-podjetje prodala - naj bi ime- vi Hrvati za nekaj kun mimo li interes za prenovo vino- kolon in po svojih poteh spra-gradništva na Bizeljskem. In vili na slovensko stran!? kot je slišati, je za to delo bil Še več veselja je seveda bilo
to poletje med tistimi posamezniki, in bilo jih je nenavadno veliko, ki so proslavljali Abrahama. Med njimi jedila cela
Marjan Zidarič
vrsta uglednih mož - o damah tokrat ne bi - ki so se na ta dogodek skrbno pripravili. Samo spomnimo, da so v drugo življenjsko obdobje skočili med drugimi tudi Rudi Bec, Marjan Zidarič, Goran Rovan, Bojan Kaplan in zadnji čas podjetniki Stane Štefanič, Ivan Urbanč in Stane Jarkovič. Številni so ob tem svojim prijateljem in znancem pripravili pravcata množična srečanja in pripeljali so celo letalske sile naše vojske. Slavljenci so dobili seveda tudi darila, med katerimi ni manjkalo niti štirinožnih živali. Privoščljivci, ki niso bili zraven, pravijo, da zdaj praznuje Abrahama že vsak smrkavec. Nekdanji župan občine Škocjan Janez Po-všič (če bi ostal na položaju, bi svojo občino morda pripeljal v Posavje) sicer ne praznuje, zato pa vsako jesen povabi v svoj vinski hram novinarje, česar se posavski župani, niti nekdanji niti sedanji, ne spomnijo. Seveda je vsenaokrog
več slavljencev, ki praznujejo visoke jubileje, pa tudi obletnice, s katerimi se spominjamo bolj tragičnih dogodkov. V nedeljo bo na Planini spet proslava v spomin na ustaško divjanje, na kateri bo govoril nekdanji predsednik države Milan Kučan.
Konec je poletnega mrtvila
Letos je dvojni jubilej doživel tudi nekdanji policist Stane Preskar; upokojil se je in proslavil Abrahama. V novo življenjsko obdobje kot predsednik Vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice stopa radostno, saj je skupaj z vodstvom KS Šentlenart dosegel, da se bodo že letos pričele raziskave za določitev lokacije končnega odlagali-
Janez Povsič
šča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v brežiški Vrbini. Na krški strani naj bi jih Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) prekinila, ker niso prišli do lastnikov zemljišč; zato so lahko vrtali samo okrog parcel, ne pa tudi znotraj njih. Je pa
vse nared za vrtanje pod železniško progo v Dobovi, ni pa še znano, kako bo s križanjem ceste in železnice v Brežini, kjer se boje, da ne bi nadvoza speljali kar-čez hiše in kako bo krožišče pri Tušu lahko požrlo vse priključke? Drugi spet razmišljajo, ali je Vizjak res izustil, da bomo radioaktivne odpadke shranili v skladišče Brinje in ali je res Hrvatom obljubil, da bodo lahko tudi svoj del radioaktivnega ma-
verjetno nekaj prihranil brežiški proračun, ker svetniki septembra niso zasedali in ostali brez lepih sejnin. Na prihranke računajo še v Krškem, saj so direktorici Kulturnega doma Katji Ceglar v upravljanje dodali tudi raj-henburški grad in krško galerijo, radi pa bi še dvorano v parku. Prostor pod soncem pa iščejo amaterske kulturne skupine, nezadovoljne z državnim skladom, zato bodo
Rebekina in Sandijeva hiša bo kmalu pod streho
teriala pridodali k našim odpadkom v Krško. So pa ljudje medtem opazili, da so z gradbišča Lidla na Marofu izginile kovinske konstrukcije. Zupan Molan je ugotovil, daje Trimo res odpeljal svoje elemente na drugo gradbišče, kajti v Brežicah novega Lidlovega marketa za gotovo še ne bo nekaj mesecev! Kot še nekaj mesecev ne bo natanko znano, koliko pokrajin bomo imeli v državi in kolikšni bodo prihranki na njihov račun. Bo pa
oživile druženje na gradu Rajhenburg in se pokazale javnosti.
Pred slovensko javnost pa se bo postavila naša zvez-da estrade Rebeka Dremelj’ ko bo kar na televiziji prikazovala, kako raste njena h1 Sandijeva hiša v Brežini. S tem se bo seveda proslavila Radanovičeva Krajevna skupnost Brežina, pa občina Brežice in celotno Posavje.
Vlado Podgoršek
Rudniku Senovo bije zadnja ura
Knapi adijo, zdaj gre zares
Krško - Nizke temperature je na seji občinskega sveta Krško dvigala vroča razprava o usodi senovškega rudnika. Svetniki so ugotavljali, daje bilo za zapiranje rudnika porabljeno veliko denarja, narejenega pa skoraj nič. S prstom so pokazali tudi na glavne krivce - od države, ki ni kontrolirala, kam gre denar, do ministra Vizjaka, ki je obljubljal pomoč, pa na dolgoletnega direktorja rudnika Kuneja, ki ni bil kooperativen, pa na lokalno skupnost, ki ni ukrepala, ter ne nazadnje na krškega župana Bogoviča, ki je pred časom menda sam priznal, da je bil v tem, sicer državnem projektu, neuspešen. Ob koncu nekajurne žolčne razprave so svetniki skrili rogove in se brez kakršnegakoli sklepa kot polži zavlekli v lupine..., vsaj do prihodnje seje.
Program zapiranja
Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela krovni program zapiranja rudnikov, med katerimi je bil tudi Rudnik Senovo. Rudnik bi moral biti zaprt do leta 2000, a se to ni zgodilo. Leta 2005 je bil narejen noveliran program zapiranja, po katerem rudnik sedaj dela. Na zahtevo občine Krško pa je bila spomladi 2006 izdelana dopolnitev noveliranega programa zapiranja, ki pa nima »uradnega« statusa. Po tej varianti bi morala občina prispevati za infrastrukturo na Senovem 150 tisoč evrov, država pa 245 tisoč evrov.
Vlada je zaradi počasnega zapiranja rudnikov zaostrila ukrepe; do konca letošnjega leta mora biti jama senovškega rudnika zaprta, do konca leta 2008 pa mora biti rudnik v celoti zaprt oz. kot pravni subjekt ne bo več obstajal.
Rudnik kot jama brez dna
Vil letih je država za zapiranje Rudnika Senovo namenila 10 milijard SIT, a sanacija še zdaleč ni končana. Senovo je edini rudnik, ki še nima zaprte jame, vzrok za to pa pripisujejo vdoru vode iz jezera na Reštanju ter črpališču vode v rudniku. V jami sta dve črpališči kakovostne pitne vode s pretokom 30 l/s, a je eno črpališče neizkoriščeno. To je velika škoda, pravi Marjan Simončič, direktor Rudnika Senovo v zapiranju, zato razmišljajo, da bi en cevovod potegnili do Krškega. Tudi zunanja sanacija še ni zaključena. Za to naj bi bila kriva poslovna politika dolgoletnega direktorja Hermana Kuneja, pomanjkanje prostorske dokumentacije, povečan obseg dela pa tudi nestrinjanje lokalne skupnosti pri sanaciji Zakova. Kot pravi direktor Simončič, vrsta stvari ho konca leta ne bo zaključe-
Marjan Simončič
nih, saj se glede nekaterih ureditev, kot je jezero Reštanj denimo, sploh še niso opredelili, odprto je še vprašanje muzeja na prostem, upravne zgradbe, jalovišča in tudi zemlji-ško-knjižna razmerja niso urejena. Ostaja vprašanje, kdo bo po letu 2008 prevzel rudniške obveznosti, saj rudnik ne bo več obstajal.
Leta ‘96, ko se je začel program zapiranja, je bilo v rudniku zaposlenih 320 ljudi, danes jih je še 36, od tega dva na čakanju. Konec leta naj bi bilo 12 presežnih delavcev, sredi leta 2008 še 11, ob zaprtju rudnika pa bo brez dela ostalo še 11 ljudi. Pri iskanju dela za presežne delavce utegnejo naleteti na težave, kot so neugodna starostna struktura, izkušnje, vezane zgolj na delo v rudniku, ter za 25 odstotkov višje plače od povprečja.
Kdo je kriv za nastalo stanje in kje je denar
Svetnica Olga Košir, sicer predsednica civilne iniciative, pravi, da so na probleme prepočasne sanacije in pretiranega zapravljanja denarja krajani že dolgo opozarjali. Leta 2005 celo dosegli sklic izredne seje občinskega sveta, ki se je je udeležil tudi minister Vizjak in obljubil roko v pomoč. Kot pravi Koširjeva, je bil konkreten izkupiček vsega le zamenjava direktorja Kuneja
Nekaj povzetkov iz magnetograma izredne seje občinskega sveta krško 29.3. 2005, ki se nanašajo na izjave ministra Andreja Vizjaka: »Problematika Rudnika Senovo in verjetno tudi drugih rudnikov je ena bolj temačnejših plati mojega ministrovanja, vendar kljub temu se je treba s temi izzivi in s temi problemi soočiti... Sam menim, da je rešitev v noveliranem programu, ki pa mora biti dogovorjen in usklajen z lokalno skupnostjo... Zato sem tudi jaz izpostavil, ne, daje naeni bolj toplo pri srcu ali pa zaradi tega, da problem ostane povedan, ampak, da se problem reši in da tudi na ta način javnosti in vam in vladi povemo, da bo treba pri rebalansu ta sredstva najet in zagotoviti in za to se bom boril - to vam sedaj obljubim. Imam tudi vire v okviru lastnega ministrstva, ne sicer razporejanja, od družb, ki jih na nek način pokrivajo in imajo dobiček, da se ta dobiček prerazporedi tudi za la dela... Menim, da je ključno partnerstvo med občino, KS, državo in podjetjem - rudnikom in če tega partnerstva ne “orno uspeli v kratkem vzpostaviti, se bodo te težave pona-vjjale, problemi večali in dražili in bomo lahko tudi čez eno °bdobje tu in kazali spet drug na drugega in obtoževali, kdo Je na nek način odgovoren in kriv za to. Jaz bom svojo nalogo in poslanstvo opravil.«
in s tem boljše sodelovanje z vodstvom rudnika, izgradnja 5 km cest, regulacija potoka in odstranitev ozkotirne železnice. »Sicer pa je stanje tako kot pred leti, le da je direktor, ki je prikazoval posnetke s terena, te pokazal z drugega zornega kota,« pravi Koširjeva. V poročilu o zapiranju rudnika so že leta 2003 napisali, da so dela v jami opravljena 90 odstotno, v tokratnem poročilu pa direktor Simončič navaja, da se približujejo 90 odstotkom. Na Senovem v vseh teh letih ni bilo ustvarjeno nobeno novo delovno mesto, kar je bil pogoj v programu zapiranja rudnika, in Senovo je kraj brez prihodnosti.
Vojko Omerzu ob zapiranju rudnika, ki ga imenuje senovška sramota, glavno krivdo vali na krškega župana Francija Bogoviča, ker ni prevzel koordinacije. Drugi krivec je po njegovem krajevna skupnost, ki ni uspela vzpostaviti dialoga z vodstvom rudnika in z vlado. Omerzu se sprašuje, kam je šlo teh 40 milijonov evrov, saj je prejšnji direktor obljubljal polnilnico vode za arabski svet pa gradnjo Krkine tovarne na Senovem in podobno. V svoji razpravi se je skliceval tudi na izredno sejo krškega občinskega sveta, kjer je pomoč obljubil minister Vizjak in kjer je bila sprejeta vrsta sklepov, a noben ni bil realiziran. Zato je predlagal, naj se vsaj trije iz tistega paketa realizirajo; lastnik rudnika naj zagotovi trajna delovna mesta na Senovem, izdela naj se nov program sanacije na podlagi krovnega zakona, vlada pa naj ustanovi neodvisno komisijo, ki bo nadzirala porabo denarja. Martin Kodrič je tudi prepričan, da bi bilo treba razčistiti, kam je šel ves ta denar. Spomnil se je , da so Senov-čani hoteli postati samostojna občina, ki bi se razvijala prav s pomočjo tega denarja. Delale so se študije in razvojni programi, ki so vsi po vrsti ostali v predalih. Rajmund Veber se je javno spraševal, zakaj država ni nadzirala porabe denarja, namenjene za sanacijo, v končni fazi pa bo nerešene probleme pustila občini. Da se tudi ta otepa omenjene problematike, pove podatek, daje že spomladi Vlado Grahovec
Novoustanovljena delovna skupina za pregled izvedenih aktivnosti, povezanih z Rudnikom Senovo v zapiranju, ki jo vodi mag. Jože Knez, v njej pa so še predstavniki občinskega sveta, kraja, civilne iniciative, vlade ter inštituta za rudarstvo, mora ugotoviti, kateri sklepi izredne seje občinskega sveta iz leta 2005 so realizirani, pregledati mora dejansko stanje in novelirani krovni program zapiranja Rudnika Senovo ter na osnovi tega pripraviti opis stanja in gradivo za občinski svet.
predlagal, da se točka o rudniku uvrsti na dnevni red, pa se je premikala z dnevnega reda vse do septembrske seje.
Tresla seje gora...
Ob koncu dolgotrajne razprave naj bi krški svetniki sprejeli tri sklepe, ki jih je na svetlo prinesel Omerzu, ter sklepe, usklajene s civilno iniciativo, ki govorijo o tem, da občina ni opravila svoje aktivne vloge pri zapiranju rudnika; da se mora aktivno vključiti v reševanje problemov; da se ustanovi komisija, ki bo spremljala zapiranje rudnika, vlada pa naj pregleda, kako se je trošil denar ter sprejme no-velacijski program zapiranja rudnika.
Pri sklepanju se je zataknilo, saj je šlo za podvajanje predlogov, nekateri se tudi niso strinjali, da se krivda naprti občini. Nazadnje so sprejeli samo sklep, da so se seznanili s to prečo problematiko. So pa pod naslednjo točko imenovali posebno komisijo za pregled izvedenih aktivnosti pri zapiranju rudnika Senovo, a se je tudi tam zataknilo. Glavni kritik Vojko Omerzu je presodil, da klima ni prava in ne bo sedel v omenjeni komisiji, pridružil pa se mu je še so-rojak Stojan Šibila. Podžupanja Nuša Somrak, ki je vodila sejo, je razočarana ugotovila, da je problem Senovčanov v tem, da ne znajo stopiti skupaj, če stopijo skupaj, nikomur ne pustijo blizu, ko zaškripa, pa kličejo na pomoč in s prstom kažejo na krivce.
Nada Černič Cvetanovski
Nagradni natečaj o kulturni dediščini in okolju
Brežice - Lokalno partnerstvo Brežice, Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) in Mladinski center Brežice so avgusta razpi-ij z naslovom »Okolje in mladi z roko v roki«, ltuma dediščina v občini Brežice in ekologija,
Kadrovske štipendije v porastu
Krško - Posavje je bila ena prvih regij v Sloveniji, ki se je preko štipendijske sheme odločila za sistematično reševanje kadrovske problematike. V šolskem letu 2000/04 je bilo podeljenih 27 kadrovskih štipendij, letos jih bo že 96.
46 podjetij je za šolsko leto 2007/2008 razpisalo 96 novih štipendij, 45 pa je starih štipendistov. Vendar pa letošnji razpis (rok za prijavo je 10. oktober), ki je objavljen na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje (RRA), prinaša nekatere novosti. Skladno s poenotenim Pravilnikom o izvajanju enotnih štipendijskih shem ni več pogoja glede povprečne ocene - dosedanji pogoj je bil 7,5 povprečna ocena za študente in prav dober učni uspeh za dijake. Poleg tega je tripartitna pogodba o štipendiranju sklenjena za ves čas trajanja izobraževalnega programa in ne več za eno leto.
V štipendijsko shemo prispeva 30 odstotkov sredstev za štipendijo podjetje, 20 do 50 odstotkov sredstev zagotovi občina, v kateri ima podjetje sedež, preostali del sredstev zagotavlja RRA Posavje. N.Č.C.
Robert Ostrelič in Nataša Šterban Bezjak
mo prebivališče na območju brezisiee občine. Frispe >rjev šo lahko posamično ali skupinsko delo. Lahke fotografski, oblikovalski, avdio vizualni, skratka multimedijski, primerni za razstavo v različnih prostorih. Tri najboljši prispevki bodo nagrajeni s 500 evri za 1. mesto, s 300 za drugo in z 200 evri
mnenj a j odgovori, popravki
Koliko jih je končalo v protitankovskem jarku?
SavaGlas št. 192, str. 1 in 3
Prihodnost moramo graditi na enotnosti slovenskega naroda in zato se moramo soočiti s svojo bližnjo preteklostjo. Tudi s povojnimi poboji. Zaradi zadnjega članka v časopisu »SavaGlas« z dne 30. avgusta imam kot predsednik OO ZB NOB Brežice dolžnost izraziti svoje osebno stališče glede aktualne zadeve o prikritem grobišču na Mostecu pri Dobovi. Ta protitankovski rov se začne na levem bregu Save nekje na lokaciji zdajšnjega gradbišča brežiške čistilne naprave na njivah z imenom Osredek in se vleče po pripovedovanju ljudi kakšna 2 km do vasi Loče. Dejstvo je, daje ta protitankovski rov dejansko poln človeških kosti, vendar nihče ne ve, v kolikšni dolžini. Predvidevajo, daje tukaj nasilno končalo svojo življenjsko pot več kot tisoč ljudi. Ljudje so o tem protitankovskem rovu in večdnevnem streljanju ob Savi po koncu vojne šušljali vedno znova. Zaradi bojazni si v času socialističnega političnega sistema o tem niso upali preveč na glas govoriti. Toda večina jih je vseskozi vedela zanj. Pri gradnji protipoplavnega nasipa ob Savi so delavci naleteli na človeške kosti, a sojih morali hitro zagrniti nazaj. In pred kratkim so pri gradnji kanalizacije znova nehote izgrebli človeške kosti. Žrtve se kar naprej vračajo na svetlo. Zato je moje mnenje, daje resnično skrajni čas, da se izvede sondiranje tega protitankovskega rova. Za kakšno večje izkopavanje pa ne bi bilo prav, če bi se stroški tega dela prevalili na ramena našega naroda. Še zlasti zato ne, ker se predvideva, daje največ žrtev hrvaških ustašev in Nemcev. Seveda tudi nekaj Slovencev, ki so jih po pripovedovanjih mimogrede pobrali po domovih in odvedli. Obstajata dve verziji dogodka. Po prvem so nemški vojaki uporabljali pri kopanju rova ujetnike, ki so jih po končanih delih, ko niso več nameravali uporabiti protitankovskega rova pri obrambi pred prodirajočo jugoslovansko vojsko, postrelili in zagrebli v rov.
Druga verzija, ki se mi zdi bolj verjetna, je ta, da so bili izvajalci pobojev pripadniki varnostno obveščevalne službe okupatorske jugoslovanske vojske. V prid tej verziji govori namreč dejstvo, da so ljudje poslušali večdnevno streljanje po koncu 2. svetovne vojne. Narobe bi bilo namreč te uboje naprtiti slovenskim partizanom, ki so bili tisti čas večinoma zaposleni pri osvobajanju zibelke naše države Karantanije na danes avstrijskem Koroškem in Trsta. Ne gre zanikati tudi odgovornosti slovenskih komunistov pri raznih povojnih pobojih. Ti so namreč s tem, ko so Hrvaški podarili našo Istro, ki nikoli v zgodovini ni bila hrvaška, lepo pokazali, koliko jim je do slovenskega naroda. Res je, da so ha silo prevzeli vodstvo NOB-ja in da so počistili s tistimi zavednimi slovenskimi partizani, ki so že tedaj želeli ustvariti slovensko državo. Zato ne gre izenačevati slovenske komuniste s slovenskimi partizani. Ti so se borili proti nemškim, italijanskim, madžarskim in hrvaškim okupatorjem za preživetje slovenskega naroda. Zato naj bodo svetel zgled skupaj s slovenskimi teritorialci in slovenskimi policisti v osamosvojitveni vojni 1991, ter vsemi našimi predniki, ki so dali življenje za naš slovenski narod skupaj s Tigrovci, Maistrovimi borci, kmečkimi uporniki, pa vse do junakov karantanske kneževine današnji generaciji Slovencev in zanamcem.
Kot predsednik OO ZB NOB Brežice se bom boril za to, da se preneha razdvajati naš narod na osnovi bližnje preteklosti, da stopimo enotno skupaj v prihodnost. Medsebojno si moramo oprostiti. Svojo zgodovino moramo poznati, vendar naš pogled naj bo usmerjen naprej, v prihodnost. Podprli bomo vsako stranko, ki bo izkazovala željo in hotenje za tem, da omogoči našemu narodu boljšo prihodnost, ne glede na to, v kateri politični spekter se prišteva.
Predsednik OO ZB NOB Brežice Roman Zakšek
Posavje uspesno v črpanju evropskih sredstev
Krško - Na prvem javnem razpisu za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« je v deležu pridobljenih evropskih sredstev Spodnjesavska razvojna regija druga najuspešnejša v Sloveniji. Od razpoložljivih 9,3 milijona evrov za obdobje 2007 do leta 2009 bodo občine Brežice, Krško, Kostanjevica, Sevnica in Radeče počrpale 6,6 milijona evrov.
V javnosti je delno poročilo, saj komisija nekatere prijavljene projekte potem, ko so bili prijavitelji pozvani k dopolnitvi, še proučuje. Posavske občine so se dobro pripravile na razpis in svoje projekte izdelale s potrebno natančnostjo, ki je obrodila sadove. Brežiča-ni bodo dobili za komunalno ureditev industrijske cone Brežina 1 milijon evrov, Krčani tudi dober milijon evrov za obnovo infrastrukture in kanalizacije na Krškem polju, naselje Drnovo, dobrih 900 tisoč evrov za kanalizacijo in cesto v Spodnjem Starem Gradu in slabih 800 tisoč evrov za kanalizacijo Brege in Mrtvice. Kostanjevica na Krki je bila uspešna s prijavljeno rekonstrukcijo Gorjanske ceste, za kar bo prejela 321 tisoč evrov. V Sevnico bo ob 1,3 milijona evrov denarja za urejanje vodovodnih sistemov priteklo še 420 tisoč evrov za komunalno infrastrukturo v industrijski coni Krmelj. Ob-
čina Radeče bo dobila 492 tisoč evrov za rekonstrukcijo ceste Jagnjenica-Svibno-Sela.
Regionalna razvojna agencija (RRA) je nosilec projekta »Naravne vrednote Posavja« , za kar prejme 257 tisoč evrov evropskih sredstev.
V RRA Posavje, kjer so skrbeli za pravilno tehnično izvedbo prijav projektov so z izplenom s prvega razpisa zadovoljni, a direktor Robert Ostrelič stremi k temu, da bi regija 100-odstotno počrpala odmerjena sredstva oziroma dobrih 134 evrov na prebivalca. Zato so v agenciji v sodelovanju z občinami že stekle priprave na drugi javni razpis za to prednostno usmeritev.
Za obdobje 2007 do 2013 ima Slovenija na voljo 585 milijonov evrov. Prvi razpis je bil za 187 milijonov, ki jih morajo regije počrpati do leta 2009, zaenkrat pa so potrjeni projekti za sofinanciranje v višini slabih 81 milijonov evrov. B.D.
Kdo bo načelnik Upravne enote Krško?
Ljubljana, Krško - Ministrstvo za javno upravo je v uradnem listu in na spletni strani ministrstva objavilo javni razpis za načelnike enajstih upravnih enot, tudi Upravne enote (UE) Krško. V prvem razpisu minister Virant namreč tudi v Krškem ni imenoval načelnika, ker ga noben kandidat ni »izrazito prepričal in ker si stranke zaslužijo najboljše.«
V	Sloveniji je 58 upravnih enot in kar dobri polovici načelnikov enot je ob koncu junija letos potekel mandat. V osmih upravnih enotah so bili načelniki imenovani v vmesnem obdobju in jim mandat še ni potekel. Med temi je tudi UE Sevnica, ki jo vodi Darja Drnovšek, slednja tudi ostaja na svoji funkciji do izteka mandata. Se je pa mandat iztekel brežiškemu načelniku Darku Bukovinskemu in krškemu Antonu Podgoršku.
Zakon o javnih uslužbencih ministru nudi dve možnosti. Mandat lahko podaljša za pet let brez javnega razpisa, kar je minister storil v 18 upravnih enotah, kjer so -kot pravi - zabeležili zelo visoke ocene kakovosti delovanja, načelniki pa so dobro sodelovali tudi z ministrstvom. Minister za javno upravo Gregor Virant je brez javnega razpisa podaljšal mandat tudi načelniku brežiške upravne enote Darku Bukovinskemu.
V	Krškem je bil objavljen javni razpis in nanj so se prijavili štirje kandidati. Skozi sito uradniškega sveta se je uspelo prebiti le dosedanjemu krškemu načelniku Antonu Podgoršku, ki pa ga minister Virant ni imenoval za načelnika. »Razpis ponavljam v primerih, kjer me noben kandidat ni izrazito prepričal in ker menim, da si naše stranke zaslužijo najboljše,« pravi mi-
nister Gregor Virant. »Če se ne bo pojavil nov, boljši kandidat, bom pač izbral med tistimi, ki so se prijavili in prišli skozi sito na prvem razpisu,« svojo odločitev o ponovljenem razpisu utemeljuje minister.
Do imenovanja novega načelnika - rok za prijavo na razpis je 15. september - delo kot vršilci dolžnosti opravljajo dosedanji načelniki, v Krškem torej Anton Podgoršek, ki neimenovanja ne želi komentirati, priznava pa, da se bo ponovno javil na razpis. Prepričan je, da se spozna na javno upravo in daje krška javna uprava dobra. To potrjuje tudi certifikat ISO, ki ga je UE Krško pridobila že leta 2002, leta 2004 in 2005 pa so dobili priznanje ministra kot primer dobre prakse v javni upravi. Zadnji dve leti je krška upravna enota zaradi dobrega dela dobila finančno nagrado, ki so jo dobili zaposleni in tudi direktor, Podgoršek pa je prepričan, da bodo v letošnjem letu dosegli še naziv poslovne odličnosti. Vršilec dolžnosti načelnika Anton Podgoršek je ponosen na svojo ekipo, ki bo prav zaradi svojega dobrega dela kot edina slovenska predstavnica letos odpotovala na strokovno srečanje v Lizbono, kjer bo predstavila svoje izkušnje.
Nada Černič Cvetanovski
Gradnja akumulacije in mostu na Blanci
Sevnica - Direktorica javnega podjetja Infra Ana Gračner in direktor Skupnega podviga Bogdan Barbič sta v Sevnici z izvajalcem podpisala pogodbo za gradnjo akumulacijskega bazena hidroelektrarne Blanca. Hkrati je Barbič podpisal še pogodbo za gradnjo mostu čez Savo na Blanci, ki bo sprva služil za potrebe gradnje elektrarne, po zaključku del pa za javni promet. Podpisu pogodb, skupaj vrednih preko 20 milijonov evrov, so prisostvovali tudi pomembni predstavniki vlade na čelu z ministrom za okolje Janezom Podobnikom.
Akumulacijski bazen pri hidroelektrarni Blanca bo zajemal 130 ha površine v dolžini 9 km. Izkopati bo potrebno 1.100.000 m3 materiala, ki bo vgrajen v 3 km dolge zaščitne nasipe in deloma v elektrarno. Investicijska vrednost del, ki jih bosta izvajala celjski Nivo in Cestno gradbeno podjetje Novo mesto, je brez davka na dodano vrednost 18. 955.651 milijonov evrov. Direktorica Infre Ana Gračner pravi, da imajo v razpisu že tudi cestno infrastrukturo. Letos financiranje tega javnega podjetja teče po poslovnem načrtu, kar zagotavlja, da se bodo po terminskem planu izvajala dela na urejanju infrastrukture ob elektrarni.
Po koncesijski pogodbi je HSE dolžan na objektu hidroelektrarne Blanca zgraditi tudi most čez Savo. Stal bo
slabih 1.200.000 evrov, gradi ga podjetje Primorje. Most bo stal na masivni konstrukciji jezovne zgradbe, kar poceni dela. Za skoraj enak denar, kot stane brv čez Savo na Šmarč-ni, ki bo le za pešce in kolesarje, bo na Blanci postavljen 169 m dolg in dobrih 9 m širok most. Zgrajen bo do konca letošnjega leta, »nosil« pa bo tudi električni kabel za povezavo z daljnovodom. »Sprva bo most služil za potrebe gradnje akumulacijskega bazena, ki mora biti končan v roku enega leta. Gre za obsežen in zahteven projekt, prihodnjo jesen pa se bo na HE Blanca že testirala oprema. Po odprtju elektrarne junija 2009 bo most odprt za javni promet,« pravi direktor Skupnega podviga Bogdan Barbič.
Branka Dernovšek
Bizeljski šolarji na petih lokacijah
Bizeljsko - Kljub mili zimi, ki je gradbincem omogočala skoraj nemoteno delo, nova šola Bizeljsko ni dokončana v pogodbenem roku. 145 šolarjev ima pouk na petih lokacijah. Novembra naj bi se vselili v nov hram učenosti, ki bo ob upadanju vpisa kmalu prevelik. Letos je na Bizeljskem šestnajst prvošolcev, a so starši tri otroke vpisali v Brežice.
Že pred začetkom poletja so na oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice, kjer so skrbno nadzirali gradnjo bizeljske šole, vedeli, da se letošnje šolsko leto pouk ne bo začel v novih prostorih. Datum pogodbenega dogovora za dokončanje vseh del, ki je bil 31. julij, so preložili za en mesec in tudi ta ni bil realiziran. »Nespoštovanje roka bo imelo za izvajalca finančne posledice,« pravi župan Ivan Molan.
Tehnični pregled je bil iz avgusta preložen na konec septembra. Na šoli upajo, da bo vsaj ta rok realiziran, ker se v nasprotnem podaljša sedanje stanje, ko je pouk za učence organiziran na različnih lokacijah. Učenci 7., 8. in 9. razreda imajo pouk v šoli v Dobovi, učenci od 1. do 4. ra-
zreda v prostorih Krajevne skupnosti Bizeljsko in Regionalnega centra za razvoj Posavja, petošolci osemletke so v sejni sobi Gasilskega doma, petošolci devetletke pa v župnišču. Vrtec za 33 otrok je organiziran na turistični kmetiji Balon. Ravnateljica šole Metka Kržan je povedala, da so se že pred počitnicami skrbno pripravili na »gostovanje«: »Le prvi dan je bilo nekaj težav pri prevozu otrok, vendar smo to rešili in pouk na vseh lokacijah sedaj teče nemoteno. Upam, da bomo z novembrom začeli v novi šoli, kakor je bil dogovor.«
Takšna organiziranost je šoli prinesla tudi dodatne stroške, saj je bilo potrebno kupiti table za pomožne prostore in posode za prevoz hrane. B.D.
Poleti je prišlo na gradbišču do namernega uničenja cevi in s tem prizadejane materialne škode izvajalcu. Kdo je storilec ali storilci, policija še raziskuje. Te dni pa so se pojavile govorice, da naj bi zaradi revolta, ker ni dobil dogovorjenega plačila, izvajalec električne napeljave porezal glavne vode. Ko smo v podjetju Elektronk d.o.o. to preverili, so se le nasmejali in odločno zanikali te govorice. Zanikajo jih tudi na občini, kjer ves čas spremljajo potek del. Povedali so, da kot investitorji v letošnjem letu še niso nakazali vseh plačil glavnemu izvajalcu. V Elektronicu in na občini ugibajo, od kod bi se lahko pojavile te govorice. Morda pa kdo želi, da bi bilo čim več zamude glede otvoritve? Dejstvo je, da po gradbišču stikajo ljudje, ki tam nimajo kaj iskati, zato je glavni izvajalec najel varnostno službo.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Občani Brežic, vabljeni na ogled informacijskega centra jedrske tehnologije
Lokacija Vrbina, Gornji Lenart v občini Brežice je s sklepom vlade z dne 23. avgusta 2007postala možna lokacija za prihodnje odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Od novembra 2005 je postopek priprave državnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO potekal le na možni lokaciji Vrbina v občini Krško, sedaj pa se nadaljuje tudi v brežiški Vrbini.
V okviru priprave državnega prostorskega načrta za potencialno lokacijo Vrbina, Gornji Lenart je sedaj v izdelavi osnutek državnega prostorskega načrta. To je prvo gradivo, na osnovi katerega bodo, potem koga bo potrdilo Ministrstvo za okolje, Direktorat za prostor, nosilci urejanja prostora podali smernice za načrtovanje, izgradnjo in obratovanje odlagališča ter projektne pogoje.
Tudi Občina Brežice bo kot eden od nosilcev za urejanje prostora vlogo za podajanje smernic dobila oktobra 2007. Lokalna skupnost ima možnost vplivati na smernice preko občinskega sveta. Vsekakor pa velja pred tem mnenja in predloge usklajevati in oblikovati v Lokalnem partnerstvu, še zlasti v okviru pododborov, ki naj bi z delom začeli po 15. septembru. Da bi pridobili čim več informacij o tematiki, bo za člane vodstvenega odbora in vse zainteresirane občane okoli 20. septembra organiziran ogled Informacijskega centra jedrske tehnologije v Brinju pri Ljubljani.
ARAO je 30. septembra objavila javni razpis za izvedbo začetnih terenskih raziskav geosfere in hidrosfere terenskih raziskav v brežiški Vrbini. Rok za oddajo ponudb je 10. oktober, tako da se bodo raziskave v najboljšem primeru začele novembra. Pred tem bo potrebno pridobiti tudi soglasje lastnikov parcel, kjer se bo izvajalo vrtanje. Na osnovi teh
terenskih raziskav bo izdelana študija variant, ki bo obravnavala vse možne izvedbe odlaga-lišča in tudi predlagala najprimernejšo varianto.
Vodstveni odbor, Lokalno partnerstvo Brežice
lokalno
partnerstvo
brežlce
Sodelovanje občin
Cernavoda - Sedemčlanska delegacija občine Krško, ki jo je vodil župan Franci Bogovič, v njej pa so bili tudi predstavniki Kostaka, Numipa in Regionalne razvojne agencije, se je mudila na tridnevnem delovnem obisku v Romuniji. V občini Cernavoda, ki so jo obiskali, deluje edina nuklearna elektrarna v Romuniji, zato je bilo tem za razgovor in morebitno sodelovanje dovolj.
Sodelovanje med romunsko občino Cernavoda in Kr-
škim pravzaprav ni novost, saj se je krški župan kot podpredsednik združenja evropskih občin z jedrskim objektom že mudil v Romuniji, lani poleti pa so Romuni vrnili obisk. Občini povezuje podobna problematika, saj imata obe jedrsko elektrarno, odnosi med občino in lokalno sku-
pnostjo pa so različno urejeni, zlasti zato, ker ima vodstvo romunske elektrarne sedež v Bukarešti in je komunikacija s krajem otežena.
Sicer pa v občini Cernavoda sobivanje z nuklearno elektrarno, za razliko od nas, kjer je denar s tega naslova prihodek občinskega proračuna, urejajo s kompenzacijami, kot so izgradnja mostu čez kanal preko Donave, izgradnja bol-
nišnice v mestu, investicije v šolstvo in podobno.
Romuni so veliko zanimanje pokazali za odnose, ki vladajo med lokalno skupnostjo in jedrskimi objekti v Sloveniji, zanimajo pa jih tudi slovenske izkušnje na področju pridobivanja evropskih sredstev, saj so Romuni 1. januarja letos postali člani EU.
Tokratni obisk krške delegacije v Romuniji pa ni tudi poslednji. Prihodnje leto se bodo Krčani udeležili mednarodnega športnega dogodka, ki ga bo financirala EU, na njej pa bosta poleg Romunije in Slovenije sodeloval' še Francija in Nemčija. Julij3 prihodnje leto pa naj bi v romunski ekološki kamp odšlo letovat nekaj krških osnovnošolcev.
Nada Černič Cvetanovski
Nuklearna elektrarna Cernavoda je locirana ob kanalu reke Donave, 60 km od Črnega morja ter zaposluje 1800 ljudi. Program izgradnje elektrarne so v Romuniji začeli leta 1978, ko so predvideli izgradnjo petih reaktorjev. 19 let po tem je začel delovati prvi, letos so dokončali drugega, v pripravi je izgradnja tretjega in četrtega, vendar trenutno iščejo kandidate, ki bi projekt finančno podprli.
KRONIKA
Čateški ropar na sodišču
Denar v žep, oblačila pa v gnoj
Krško - Konec aprila je oborožen zamaskiran ropar iz blagajne v Termah Čatež odnesel dobrih 70 tisoč evrov in izginil neznano kam. Mesec in pol za tem je policija odkrila storilca - Romana Stunkoviča iz Brežic. Dobre štiri mesece po dogodku se je obdolženi znašel pred obličjem sodnega senata. Dejanje priznava in obžaluje, sokrivdo pa vali na neugotovljenega pomočnika, za katerega ve le on. Zagovornica bo skušala obrambo graditi na obdolženčevi zmanjšani prištevnosti, saj naj bi bil že več kot desetletje pod vplivom drog in alkohola.
30. aprila letos je v recepcijo hotela Toplice v čateških termah vstopil maskiran moški, oblečen v kombinezon, s pištolo udaril 21-letnega receptorja, mu grozil in zahtevi, naj v njegov nahrbtnik t-hii denar iz blagajne. Receptor je to tudi storil, nakar ga je ropar zrinil v sobo ob recepciji, zvezal z lepilnim trakom, sobo zaklenil ter izginil v noč. Receptorja so zjutraj okrog 5. Ure rešili zaposleni, ki so prišli Ua delo, o roparju pa je izginita vsaka sled. Izkazalo seje, da je iz blagajne zginilo 71 tisoč U3 evrov.
Policija je na podlagi zbranih dokazov prišla na sled storilcu Romanu Stunkoviču, staremu policijskemu znancu, našla je tudi inkriminirana oblačila, ki so bila zakopana v gnoju. 12. junija, ravno na dan, ko bi moral začeti Prestajati zaporno kazen zaradi nekega drugega kazni-
vega dejanja, so ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor.
30-letni Stunkovič je sodišču v grobih orisih predstavil svojo življenjsko pot, ki jo je zaznamoval očetov alkoholizem in agresivnost, droga, stranpoti, prevzgojni zavod, začasne zaposlitve, občasne abstinence od drog in alkohola ter občasno metadonsko zdravljenje. Nekaj je bilo tudi svetlih točk; mati, ki mu je vseskozi stala ob strani, naziv gojenec leta, ki ga je pridobil kot najboljši gojenec v zavodu, rojstvo otroka..., pa spet padec v slabo družbo, začasna dela, kazniva dejanja -od prekrškov zoper javni red in mir do napada uradne osebe, ponarejanje denarja, preprodaje prepovedanih drog in prevoz ilegalcev, zaradi česar je bil že obsojen.
Tistega dne, ko se je Stunkovič odpravil na rop v Terme
Čatež, je bil zelo živčen. Vzel je povečano dozo zdravil in pomirjeval ter metadona ter vse podkrepil še z alkoholom. Na rop naj bi ga nagovorila neugotovljena oseba, ki mu je grozila, saj naj bi ji obdolženi še z naslova propadlega prevoza štirih ilegalcev preko meje, zaradi česar je bil obsojen, dolgoval 20 tisoč tedanjih mark. »20 tisoč mark je visoko plačilo za štiri ilegalce,« je bil neizprosen predsednik senata sodnik Gojmir Pešec. Obdolženi je pojasnil, da ni šlo zgolj za te štiri, ampak je bilo v igri okrog 30 ilegalcev, poleg tega pa je neugotovljena oseba h glavnici prištela še visoke obresti. Neugotovljena oseba, o kateri ni nobenih dokazov, naj bi dejala, da lahko Stunkovič denar oplemeniti - izpelje rop, vrne dolg, preostali izkupiček pa naj bi si delila. Ta oseba naj bi tudi pripravila vse potrebno za rop,
njegova naloga pa je bila, da se psihično in fizično pripravi, ukrade denar in to je tudi storil. Ves denar naj bi Stunkovič dal neugotovljeni osebi, ki ga je čakala z avtom, sam pa je dobil le 2.500 evrov in šop kun, preostali delež pa naj bi mu pajdaš izročil potem, ko bi denar preštel in verjetno odštel Stunkovičev dolg.
Obdolženi je dejanje priznal in na vprašanje sodnika, ali bi denar vrnil, dejal, da ne, saj ga nima. Od prej omenjene vsote je nekaj izdvojil za šolske potrebščine, nekaj je dal za položnice, ostalo pa je šlo za sproti. Na prihodnji obravnavi bo sodišče zaslišalo nekaj prič, do takrat pa naj bi bilo izdelano tudi izvedensko mnenje psihiatra, ki gaje predlagala obramba. To naj bi ugotovilo, ali je bil Stunkovič glede na dolgoletno uživanje mamil in na stanje, v kakršnem je ropal, zmanjšano prišteven. P.U.
Kombanj mu je hudo poškodoval roke
Okroglice - Da nesreča nikoli ne počiva, se je pokazalo tudi pred dnevi, ko so kmetje lep dan izkoristili za dela Ha polju. Tako je 41-letni V.V. iz Okroglic s kmetijskim traktorjem in silokombajnom pospravljal koruzo na njivi. Med delom je na kombajnu prišlo do zamaška in sicer v predelu nožev in bobna. Občan je traktor ustavil in med delovanjem kombajna poskušal koruzo poriniti naprej. Pri tem mu je obe roki potegnilo med nože. Na pomoč mu je takoj priskočil 17-letni sin, ki je ugasnil traktor in ustavil delovanje kombajna. Občanka iz Okroglic je takoj poklicala pomoč, vendar reševalci nujne medicinske pomoči iz Sevnice občanu niso mogli rešiti rok. Zato so na pomoč priskočili gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sevnica, ki so s tehničnim Posegom omogočili reševalcem, da so poškodovanemu nudili pomoč. Občan je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v celjski bolnišnici. Ker je tuja krivda izključena, bo na okrožno državno tožilstvo podano le poročilo o dogodku. N.Č.C.
Novi modeli Si
Radanovič Brežice d.o.o.
Čmelčeva ulica 5,	Tel.: 07/49-92-150
8250 Brežice	Fax: 07/49-92-172
Incident na Info točki za letališče
Cerklje ob Krki - Predsednik Krajevne skupnosti Cerklje Darko Udovič je javnost obvestil o incidentu, ki naj bi ga zakrivil Andrej Škrabec iz Javnega partnerstva za državni lokacijski načrt letališča. Kot je znano, je Škrabec pobudnik Civilne iniciative, ki postavlja določene zahteve v zvezi z obnovo letališča Cerklje. Škrabec naj bi nasilno vstopil v Gasilski dom, kjer je potekala predstavitev načrta obnove letališča za vaščane Zasapa in pri tem podrl na tla tajnika krajevne skupnosti Marjana Lopatiča.
Predstavniki Ministrstva za obrambo vsako drugo soboto v mesecu po krajevnih skupnostih predstavljajo načrt in postopek državnega lokacijskega načrta za obnovo letališča Cerklje ter odgovarjajo na vprašanja vaščanov. Ker je med krajani kar precejšnje zanimanje, so na KS Cerklje s skupino za predstavitve iz MORS-a naredili urnik predstavitev po vaseh. V soboto, 8. septembra, je bila napovedana predstavitev za vaščane Zasapa ob 11. uri, za vaščane Črešnjic ob 11.25, za Hrastje ob 11.50, ob 12.15 pa je bila po urniku predvidena predstavitev za ostale zainteresirane. Na predstavitev za vaščane Zasapa, ko se je ta že začela, se je oglasil tudi Andrej Škrabec iz združenja Javno partnerstvo za državni lokacijski načrt Cerklje. Tajnik KS Marjan Lopatič pravi, da se ni predstavil, ali prihaja v funkciji te civilne pobude ali kot krajan Veniš iz občine Krško, zato mu je na vratih začel dopovedovati, daje predstavitev v tem terminu namenjena le vaščanom Zasapa, ostali pa imajo možnost po 12. uri. Po izjavi predsednika KS Darka Udoviča je Škrabec Lopatiča podrl skozi vrata, da je padel in obležal. To je razjezilo čla-
Darko Udovč
na sveta Dušana Erhovnica, ki je skočil v Škrabca. Udovič je poklical policijo, ki je dogodek službeno zabeležila. Podobna zgodba, kjer je tudi posredovala policija, seje zgodila tudi na avgustovski predstavitvi.
Ne glede na nadaljnji postopek so bili prisotni zgroženi nad Škrabčevim načinom delovanja. Andrej Škrabec se za pojasnilo oziroma svojo plat zgodbe na naše telefonske klice ni odzval.
V Krajevni skupnosti Cerklje ob Krki sprašujejo, kolikšno število krajanov stoji za Škrabcem. Sodeč po njegovem dosedanjem delovanju je bolj osamljen. B.D.
Prometna varnost slaba, otroci varni
Posavje - Prometna varnost je najslabša v Pomurju, Podravju, na Koroškem, Gorenjskem ter v Posavju. Ministrstvo za šolstvo in šport je zato ob začetku šolskega leta problematičnim občinam namenilo dodatna sredstva za preventivne kampanje za varnost šolarjev na cestah. A po dobrem tednu pouka posavski policisti ugotavljajo, da so otroci vami in si želijo, da bi bilo tako vse leto.
»S prvim šolskim tednom smo z vidika prometne varnosti zelo zadovoljni,« pravi Štefan Hren, predstavnik za stike z javnostjo na Policijski upravi Krško. »Prometnih nesreč z udeležbo otrok nismo obravnavali, niti nismo zaznali druge tovrstne problematike, ki bi vplivala na varnost šolarjev.«
Posavski policisti so v bližini osnovnih šol izvajali poostrene nadzore prometa, predvsem nad hitrostjo in uporabo varnostnih pasov, prav tako pa so bdeli nad tehnično urejenostjo vozil avtobusov in drugih vozil, s katerimi se vozijo šolarji.
Posebno pozornost je policija namenila tudi opremljenosti otrok z rumenimi
avtomehanikov Krško, prostovoljni gasilci iz več gasilskih društev v občini in policisti Policijske postaje Krško. Poleg tega so vse šole oskrbeli z materialom in pripomočki, ki bodo pripomogli k večji varnosti učencev. V bližini krških šol in na šolskih poteh so postavili opozorilne znaki “Otroci na cesti - šolska pot”, udeležencem v prometu pa so razdelili kresničke in ostalo gradivo za večjo varnost v prometu.
Preventivna akcija je bila v koordinaciji Sveta za preventivo in z nepogrešljivo pomočjo članov Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Brežic ter policistov izpeljana tudi v Brežicah. Ob kon-
Varovanje so vzeli dobesedno. ruticami, ki morajo biti nameščene okoli vratu, in uporabi odsevnih teles med hojo po cesti v nočnem času ali ob zmanjšani vidljivosti. Kontrolirali so tudi opremljenost koles in koles z motorjem, s katerimi se vozijo otroci oz. mladoletniki.
V Krškem in v Kostanjevici na Krki je v prvih šolskih dneh za večjo varnost v prometu - tako kot že leta doslej - pomagal skrbeti še Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško. Prostovoljci so dežurali v okolici vseh osnovnih šol in vrtcev, na nevarnih odsekih in križiščih ter ob prehodih ža pešce, ki se nahajajo na šolskih poteh. Prvi teden pouka so v času med 7. in 8. uro zjutraj ter med 12. in 13. uro popoldan dežurali uniformirani člani Združenja šoferjev in
cu akcije so svoja opažanja strnili in jih posredovali odgovornim na občini. Velikokrat gre le za manjše posege na izvoznih cestah pri šolah, ki izboljšajo preglednost in s tem povečajo varnost otok v prometu. Že nekaj let pa vsi vpleteni ugotavljajo, da vedno več otrok v šolo starši pripeljejo z avtomobili, medtem ko je pešcev iz leta v leto manj. Zaradi tega prihaja v okolici šol do prometnih zamaškov. Zato so ob nekaterih šolah, kot so Dobova in Brežice, že uvedli krožne rešitve prometa pri razlaganjih otrok, ki jih starši v jutranjih konicah pripeljejo v šolo.
V Sevnici so se policistom, ki so bdeli nad šolarji, že drugo leto zapored pridružili uslužbenci Družbe za varovanje G7Posavje.
Nada Černič Cvetanovski
Ropar se je tehnično opremil
Sevnica - V petek zjutraj so kupci začudeno zrli v zaklenjena vrata Železnine, kot domačini rečejo Mercatorjevi trgovini Oprema sredi mesta. Trgovina je bila namreč zaprta, pred njo pa je stal policijski avto. Ko so trgovci zjutraj prišli v službo, so namreč opazili, da so imeli ponoči na obisku neljubega gosta. Neznani storilec je skozi skladišče vlomil v prodajalno s tehnično opremo ter iz notranjih prostorov ukradel različne predmete, kot so fotoaparati, videokamere ipd. V trgovini ocenjujejo, da je ropar nakradel za okrog 4 tisoč evrov opreme. N.C.C.
POLITIKA PRED OGLEDALOM
Jožef Rostohar	Rajka Križanac	Rajmund Veber
Ali glede na afero »Rop-Janša-Sanader« menite, da vam je prestop Antona Ropa v vašo stranko bolj škodil kot koristil?
Roštohar: Smo stranka odprtih vrat, sprejmemo ljudi medse, kjer se lahko izkažejo kot politiki in pošteni do ljudi. Če pride do napak, je prav, da zanje odgovarjajo sami. Glede na omenjeno afero je prav, da se stvar razčisti, potem pa obsodi.
Križančeva: Prestop gospoda Ropa in skupine poslancev je del sprememb v političnem prostoru naše države. Skupina politikov, ki ima izkušnje in je aktivno sodelovala v oblikovanju politike v preteklem obdobju, stranki ne more škoditi. Politična retorika je odvisna od vsakega posameznika. Ustvarjanje afer in škandalov ni politični diskurz Socialnih demokratov. Afera, o kateri sprašujete, dobi vsak dan še dodatne elemente, kakšen bo epilog bomo izvedeli. Strokovnjaki tega področja menijo, da je večji problem kot prisluškovanje in dogovarjanje incidentov, sam status, pozicija ter nadzor varno-stno-obveščevalnih služb. Nekje sem prebrala, da bi tej aferi lahko rekli tudi »sibirska dilema«; ko v Sibiriji led poči pod vami, lahko izbirate ali boste zmrznili pod ali nad vodo.
Veber: O prestopu Toneta Ropa v SD menim, da sam prestop pomeni za stranko prestop nekdanjega premierja in zato novo kvaliteto in izkušnjo, afere pa prej ali slej pridejo na dan. Glede na sedanje razprave nekaterih novodobnih zgodovinarjev pa je bolje prej kot čez 62 let.
Ali se strinjate s trditvijo, da je neprestano vračanje v zgodovino dogodkov iz 2. svetovne vojne in s tem delitev na “bele” in “rdeče” tema, ki jo politika uporabi v trenutkih, ko zmanjka vsebinskih argumentov za danes pomembne zadeve. Se strinjate, da s pogrevanjem omenjenih dogodkov politika državljane obremenjuje s temo, ki jih ne zanima in je nimajo na lestvici odprtih družbenih vprašanj?
Roštohar: Sem mlad, rojen po vojni, zato jaz osebno ne morem soditi ne belim ne rdečim za njihove grozote. In v tem trenutku menim, da so bile narejene napake, vendar po vsaki bitki se mora v dobro ljudi priznati poraženec in zmagovalec. Mislim, da politika to v določenem trenutku izkoristi in vedno meče krivdo na rdeče. Nas mlade zanima prihodnost, ne pa prekopavanje grobov. V prihodnosti želimo vse najboljše slovenskemu narodu.
Križančeva: Zgodovina je učiteljica življenja, vendar odpiranje tem iz preteklosti in delitve sodijo v dobre in populistično preizkušene metode. Lahko se delimo na pesimiste in optimiste, lahko se delimo na demokrate in avtokrate, lahko se delimo na združljive in nezdružljive... Težko je ljudi razvrščati v neke skupine, in jih tudi ni potrebno, ker smo različni in kot takšni se moramo spoštovati. Dejstvo je, da se ne ukvarjamo dovolj z znanjem, razvojem, ampak vedno več prostora dobijo teme, ki so manj pomembne za boljše življenje.
Veber: Z vašo prvo trditvijo se popolnoma strinjam, čeprav to temo bolj uporablja sedanja oblast. Osebno menim, da je bila sprava bolj ali manj opravljena konec 90-ih let. Strinjam se tudi z vašo drugo trditvijo. Usmerimo pogled in energijo v prihodnost, a ne pozabimo preteklosti. Kolaboracija ni cenjena nikjer na svetu in ne vem, zakaj bi morala biti pri nas in celo nagrajevana.
Katera dva oceana povezuje Panamski prekop?
Roštohar: Tihi ocean in Indijski - to najbrž ne bo prav.
Križančeva: Atlantski in Tihi ocean.
Veber: Atlantski in Tihi ocean.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Atlantski in Tihi ocean
Panamski prekop je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean. Odprtje bil 15. avgusta 1914 in meri 82 km. Z njegovo izgradnjo je bila pomorska pot med vzhodno in južno obalo Amerike korenito skrajšana in olajšana, saj ladjam ni bilo več potrebno pluti okrog viharnega rta Horn. Trenutno poteka posodobitev in razširitev panamskega prekopa, ki bo omogočila, da bo lahko prekop preplulo bistveno več ladij, pa tudi velike tovorne ladje, tankerji in križarke, ki so za sedanji prekop preširoke. Na leto Panamski prekop prečka 14 tisoč ladij, kar pomeni 5 odstotkov letne svetovne trgovine, s tem pa se izognejo dragemu in dolgemu potovanju okoli Juž-
Rubriko pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
ne Amerike. Prekop uporabljajo predvsem ZDA, Kitajska in Japonska. Prekop Panami letno prinaša 1,2 milijarde dolarjev.
Kdo je avtor slikarske mojstrovine »Zadnja večerja«?
Roštohar: Picasso.
Križančeva: Da Vinci.
Veber: Da Vinci.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
Leonardo da Vinci
Leonardo da Vinci je italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar. Zaradi vsestranske nadarjenosti ga opisujejo kot genija. Znan je po svojih slikarskih mojstrovinah, kot so Zadnja večerja in Mona Lisa, obenem pa tudi po številnih izumih, ki so bili pred svojim časom, a jih za časa življenja ni objavil. Poleg tega je tvorno prispeval k raziskavam na področjih anatomije, astronomije in gradbeništva. Zadnji Leonardov zvezek, kije zamenjal lastnika, je Codex Leicester. Novembra 1994gaje za 31,8 milijona dolarjev kupil ameriški mul-timilijarder Bill Gates.
Katero literarno delo velja za prvi slovenski roman?
Roštohar: Je to mogoče Deseti brat?
Križančeva: Jurčič, Deseti brat.
Veber: Mislim, da je to Deseti brat.
Pravilen odgovor in nekaj zanimivosti:
»Deseti brat«
Deseti brat, delo Josipa Jurčiča, velja za prvi slovenski roman. Izšel je leta 1866. Motiv Desetega brata je ljudski in prikazuje usodo desetega otroka v družini, češ, da prinaša nesrečo (ljudska pesem Desetnica). V Desetem bratu se pojavlja veliko človeških usod, pojavljata se dve okolji, grajsko in vaško, in dva časa, zgodba desetega brata in sedanja. Vse to avtor poveže v spretno, berljivo pripoved, ki ima ljubezensko zgodbo, skrivnosti in celo elemente kriminalke. Za Jurčiča ne moremo reči, da je Levstikov ali Stritarjev učenec, trdimo pa lahko, da je znal preseči vse literarne programe. Dotlej na Slovenskem ni bilo pripovedne tradicije, zato je Jurčič zagotovo prvi slovenski pripovednik in Deseti brat pomeni novo dejanje v zgodovini slovenske literature.
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Roštohar: Kakšen si želim jutrišnji dan?
Želim si zdrav, bogat in srečen dan za vse Slovence.
Križančeva: Kako živeti na obrobju Schengena?
Zavedamo se, da smo z vstopom v EU pridobili pravice in obveznosti. Ena od teh je tudi izvajanje Schengenskega zakonika. Zgrajeni so mejni prehodi po določenih standardih, nekatere površine so razvrednotene (degradirane). Ljudje, ki živijo ob meji, nimajo možnosti vplivati na ta dogajanja. S L septembrom je Slovenija vključena v »SIS ena za vse«. Kako ta informacijski sistem v praksi deluje, smo videli zadnji konec tedna v avgustu. Blokada mejnih prehodov, 10- kilometrske čakajoče kolone vozil, za številne potnike ni poskrbljeno. Zakonik govori tudi o izvajanju nadzora, če nastanejo »izjemne in nepredvidljive okoliščine«. Menim, da si mora občina Brežice prizadevati za izboljšanje življenja ljudi ob meji in hkrati opozarjati institucije in odgovorne osebe, ki uresničujejo zakone, na številne težave in odprta vprašanja v obmejnem pasu.
Veber: Nimam vprašanja.
Tokrat smo sicer najprej povabili k sodelovanju svetnike Nove Slovenije. Ker je prav njihova stranka predlagala znižanje števila pokajin na šest, kar bi za Posavje pomenilo, da ne bo samostojna pokrajina, smo jih želeli vprašati, ali tudi v tem pogledu zastopajo stališče stranke. Andrej Hafner, N.Si Sevnica, se je - sicer v zadnjem trenutku - prijazno opravičil, daje prezaseden in ne utegne, Martin Kodrič, N.Si Krško, pa se je tudi izgovoril na prezaposlenost, hkrati pa je še dodal, da na tako neumna vprašanja on ne odgovarja.
Slovenija o svetovnih problemih
Krško - Pri Posavskem društvu seniorjev, menedžerjev in strokovnjakov so imeli srečno roko, da so se že spomladi dogovorili za obisk znanega diplomata in strokovnjaka za mednarodna vprašanja Danila Turka. V petek pa je prišel v Posavje kot najavljeni kandidat za predsednika države, vendar to ni bilo nikakršno strankarsko promoviranje, marveč je zbranim na osnovi svojih izkušenj govoril o mestu Slovenije v Evropi in svetu.
Po krajšem zgodovinskem sprehodu je spregovoril o naši majhnosti in da tudi zaradi nje prihaja do težav s sosedi. Omenil je Hrvaško, s katero moramo odnose šele vzpostaviti, zato bo težje in bolj naporno. Po njegovem predlog o reševanju meje na morju pred sodiščem v Haagu ni najboljši, vendar je še čas za presojo in končno odločitev.
Še pomembnejšim vprašanjem pa se bo morala Slovenija posvetiti prihodnje leto, ko bo predsedovala EU. Takrat bo soodločala o svetovnih vprašanjih vse od sprejema Turčije, ki jo po Turkovem prepričanju kaže vključiti v Evropo, do Kosova, vprašanj energetike, varstva okolja ali ustavne pogodbe. Predsedovanje EU bo seveda nova priložnost za uveljavitev Slovenije v globalnem svetu, vendar bi kazalo tudi pri teh vprašanjih misliti z lastno glavo.
Ob koncu predavanja je ugledni gost odgovarjal tudi na vprašanja udeležencev; med drugim je dejal, da kot izkušeni diplomat ni bil povabljen k pripravam na predsedovanje EU. Na ožjem sprejemu mu je Robert Ostrelič, direktor Regijske razvoji agencije Posavje, predstavil naše območje, ki daje specifična regija, saj gradi svojo prihodnost na energetiki, lesno-predeloval ni industriji, logistiki, kmetijstvu s sadjarstvom in vinogradništvom ter civilnim letališčem v Cerkljah ob Krki. V.P.
Letos dovolj prostora v vrtcih
Brežice - Vsi otroci, katerih starši so letos dali vlogo za sprejem v vrtec v brežiški občini, so bili tudi sprejeti. Skupno je letos v občini Brežice v osen* vrtcev vključenih 658 predšolskih otrok, kar je nekoliko več kot lani.
V osmih vrtcih občine Brežice je organiziranih 39 oddelkov, vključenost predšolskih otrok v vrtce pa je 60-odstotna-Za vpis otrok v vrtce ne veljajo šolski okoliši, kar pomeni, da starši niso dolžni vključiti otroka v vrtec v svojem okolišu, ampak po zakonu o vrtcih lahko vpišejo svojega otroka v katerikoli vrtec želijo. Zato je odstotek vključenosti otrok v posameznih okoliših zelo različen, ponekod je zelo visok (npr-vrtec pri OŠ Globoko), ponekod pa nižji kot je dejansko stanje (vrtec pri OŠ Pišece). Število otrok v vrtcih se zaradi možnosti vpisa in izpisa otrok iz vrtca skozi celo leto spreminja-V nekaterih vrtcih v brežiški občini pa je še nekaj prostih mest (vrtec Mavrica Brežice, vrtec pri OŠ Pišece).
In kako je s financirenjem? Ustanovitelj vrtcev, tor«) Občina Brežice, skrbi za celotno financiranje in organizacij0 vrtcev po enotnih navodilih države. Občina tudi vsem staršem, ne glede na to, v kateri plačilni razred sodijo, slednjih je namreč osem, sofinancira 20 odstotkov celotnih strošk°v predšolske vzgoje. Povprečno pa plačajo starši v občini Br°' žice samo nekaj čez 20 odstotkov celotnih stroškov predšolske vzgoje, saj večina staršev, ki imajo otroke v vrtcih, sodiv 1. in 2. plačilni razred, kar pomeni da plačujejo 10 oz. 20 odstotkov dejanske cene vrtca. Staršev, ki bi sodili v 8. plačilu1 razred, je izredno malo, lani jih je bilo manj kot 3 odstotka letos pa je ta delež celo nižji od enega odstotka. L.K.
Vključenost otrok v vrtec
Vrtec Mavrica Brežice - 295 otrok ali 71 odstotkov (enako kot lani) Vrtec pri OŠ Artiče - 82 otrok ali 65 odstotkov (več kot lani)
Vrtec pri OŠ Bizeljsko - 32 otrok ali 40 odstotkov (enako kot lani) Vrtec pri OŠ Cerklje ob Krki - 51 otrok ali 55 odstotkov (enako kot la11*1 Vrtec pri OŠ Dobova - 94 otrok ali 51 odstotkov (več kot lani)
Vrtec pri OŠ Globoko - 57 otrok ali 100 odstotkov (več kot lani)
Vrtec pri OŠ Pišece - 12 otrok ali 19 odstotkov (manj kot lani)
Vrtec pri OŠ Velika Dolina - 35 otrok ali 40 odstotkov (enako kot laO
'tran7
SavaGlas, 13.9.2007
Sevnica bo razkopana
Sevnica - Sevniški župan Kristijan Janc pravi, da bo do izteka njegovega mandata v občino Sevnica za infrastrukturne in druge projekte vloženih 100 milijonov evrov državnih in evropskih sredstev. Glavnina sredstev gre za ceste in mostove ob dveh hidroelektrarnah.
Občina Sevnica se je prijavila na prvi javni razpis za prednostno usmeritev na področju regionalnih razvojnih programov za obdobje 2007-2013 s projektom ureditve vodovodov in komunalne infrastrukture v poslovni coni Krmelj ter bila uspešna. Za poslovno cono bo v treh letih Prejela skupaj 420.844 evrov, za vodovodne sisteme pa v enakem obdobju kar 1,3 milijona evrov, kar pomeni 60 odstotkov nepovratnih sredstev glede na planirane investicije.
Urejali se bodo vodovodi Šentjanž - Osredek, Stražberk, Malkovec, Birna vas - Cerovec, Vodale in dokončno naj bi uredili vodovod Studenec-Primož. Vodovod Podvrh je tik pred uradnim odprtjem, na vodovodu Lisca-Sevnica bodo v tem mesecu nadaljevali z menjavo azbestnih cevi, saj je v sistemu mestnega vodovoda ta vod še edini iz azbesta. Vodovod Blanca ter Dolnje in Gornje Brezovo bo obnovljen skladno z izgradnjo hidroelektrarne.
Posodobitev vodovoda
Gora - V občini Krško je trenutno zgrajenega več kot 500 km vodovodnega omrežja in več kot sto vodovodnih objektov. Kakovostna oskrba s pitno vodo je odslej zagotovljena tudi na območju KS Gora in KS Leskovec, čemur pritrjujejo zaključene aktivnosti na enem delu 26 km dolgega vodovoda Golek.
Zakonodaja na področju vodooskrbe narekuje, da z večjimi Vodovodnimi sistemi upravlja registriran upravljavec, ki je v občini Krško družba Kostak. Vodovodni odbor Golek je zato predal sistem s 326 priključnimi mesti, ki oskrbuje KS Gora in KS Leskovec občini, ta pa Kostaku.
Ob prenosu upravljanja je vzporedno potekala tudi obnova yodovoda na tistih mestih, kjer je bila oskrba s pitno vodo motena. V preteklih dveh letih je tako Občina Krško posodobila skopaj 2 km trase vodovoda, uredila odvodnjavanje ceste, vzporedno Uvedla kabelsko kanalizacijo za načrtovano javno razsvetljavo in na poškodovanih odsekih preplastila cesto, s čimer so krajani in krajanke pridobile 720 m svežega asfalta. Pretekli teden zaključena investicija je vredna 128.000 evrov. Poleg Občine Krško so 27.000 evrov prispevali tudi krajini, ki so bili pred tem združeni v Vodovodni odbor, in Krajevna skupnost Gora. Dela na vodovodnem sistemu Golek s tem še niso zaključena, tako se že nadalju-A/o posegi posodobitve v zaselku Tršljavec. B.D.
J°stje in krajani ob prerezu traku na novo asfaltirani cesti
Abanka vam nudi novo storitev Abacent, ki omogoča avtomatski način zbiranja drobiža.
Abacent lahko izberete imetniki osebnega in varčevalnega računa pri Abanki. Če še nimate odprtega osebnega računa pri Abanki, je sedaj Pravi trenutek, da to storite. Neopazno, a učinkovito varčevanje vam postopno omogoči, da si lahko privoščite nenačrtovan priboljšek. Presenečeni boste, koliko evrov nastane iz centov!
^ašo ponudbo lahko preverite v poslovalnici Krško, Cesta krških žrtev 135 b, Krško, telefon:
07 48 82 000.

Vy'vw.abanka.si
ABANKA
Župan Kristijan Janc od prometne infrastrukture izpostavlja širitev in urejanje dobrega kilometra regionalne ceste skozi Orehovo ob sočasni gradnji zbirnega kanala fekalnih vod , saj bo Orehovo dobilo čistilno napravo. Dela so se začela, zaključena naj bi bila prihodnje leto. Če ne bi bilo zapletov pri javnem naročanju, bi se že začela obnovitvena dela na cesti skozi Sevnico od krožišča v Šmarju do hotela Ajdovec, ki vključuje ob novih pločnikih in javni razsvetljavi tudi preureditev križišča pri trgovini Izidor. Ob tem bi Janc želel ta del med poslovno trgovskim centrom in spomenikom pri železniški postaji preurediti v izrazitejši trg oziroma ploščad. Na enem od krožišč bodoče obnovlje-
ne mestne ulice pa bi županu ugajala fontana po zgledu iz Celja. Sevniški projektanti so bili povabljeni k predlaganju idejnih zasnov.
Glavna cesta skozi mesto se bo urejala etapno. Prva faza do Ajdovca je ocenjena na 1,6 milijona evrov, občinski proračun mora prispevati 488.000 evrov, glavnino bo zagotovila Direkcija za ceste.
Ker se bo sočasno z obnovo mestne ulice gradilo tudi kanalizacijsko omrežje za čistilno napravo pri Logu, bo Sevnica najbrž še pred novim letom, zagotovo pa v letu 2008, razkopana. Janc želi, da bodo krajani s strpnostjo sprejeli začasne ovire v prometu, da bodo prišli do lepše urejenega mesta.
Branka Dernovšek
Opravljen ožji izbor dreves za občinsko središče
Brežice - Okrogla miza za izbor dreves na Cesti prvih borcev je pritegnila lepo število obiskovalcev, ki so lahko sledili dobro pripravljeni predstavitvi. Na občini so se namreč potrudili, pripravili predloge za izbor dreves, prednosti posameznih vrst in pomanjkljivosti, spregovorili so strokovnjaki in sledila je zanimiva simulacija različnih drevnin na glavni brežiški ulici s pogledom proti gradu.
Nedvomno je bil dosežen osnovni namen organizatorjev, saj je bil po daljši razpravi sprejet ožji izbor štirih dreves, ki naj bi zaljšale Brežice od občinske stavbe do gradu. To so japonska češnja ali sliva, javor in okrasni glog. Med njimi bodo strokovnjaki izbrali najprimernejšo drevesno vrsto, s čimer naj bi zadovoljili tudi podpisnike pisma o vnovični ozelenitvi mesta.
ci krošenj. Ob prenovi ulice je izginilo tudi preveč zelenic, za kar naj bi bil kriv novomeški Zavod za varovanje kulturne dediščine. Njim pa seveda ne bo mogoče pripisati krivde za to, da bo drevesa, kakršna že bodo, potrebno negovati in pod njimi čistiti pogosteje kot doslej. Tudi zato, je bilo slišati, bi morda bilo najbolje posaditi cvetoče listnato drevo, denimo japonsko češnjo, vendar
Posvet v brežiški Gasi
Živahna razprava je seveda osvetlila še več drugih vprašanj okrog prenove glavne brežiške mestne ulice. Mnogi so menili, da je vse preveč fizičnih omejitev za normalno razrast koreninskega sistema oziroma rast drevja, zabetoniranega v betonske plošče, različne ciprese in pušpan spet bolj sodijo na pokopališče kot na ulico. Drevesa s plodovi bi preveč onesnaževala bele granitne površine, zaradi katerih je bilo letos brez dreves močno pregrevanje ulice in obiskovalci Brežic bi se menda proti gradu raje sprehodili v sen-
brez plodov.
Kakorkoli že, prevladalo je mnenje, da kaže na ulico pripeljati tudi naravo, čeprav je osnovni namen prenove Ceste prvih borcev vendarle bil pokazati obiskovalcem mesto. Brežice bodo po končani prenovi po besedah župana Ivana Molana seveda lepše, vse več je zdaj zanimanja tudi za prenovo pročelij na hišah in prihodnje leto naj bi z ureditvijo novih parkirnih mest ob ulici Pod obzidjem lahko rešili tudi brežiški prometni režim.
Vlado Podgoršek
sr i
Tamara Vonta
ZASLONIADA
Prrrrrrrrrrrrrvi učinki
V zadnjem mesecu sem prebrala kar nekaj člankov na temo protikadilskega zakona. Moram reči, da tudi na moja, dima nevajena pljuča, ugodno deluje razmeroma jasen zrak ob kavi v lokalu. Čeprav je še mogoče zaslediti učinke dolgoletnega gostega dima.
Učinki prvič - posledice dolgoletne navade bodo izginile s prvim beljenjem, menjavo oblazinjenja stolov in menjavo zaves.
Ob sobotah se v nekem dnevnem časniku vedno veselim odlično napisanih kolumen. Naj citiram del ene, avgustovske. Takole:
»Ne protestirate, ker niste kadilci? Razmislite. Že jutri bodo čistunskifašisti izračunali, koliko stane družbo zdravljenje povišanega holesterola, in natakar bo tistega debeluha na vhodu v gostilnico prijazno poprosil, naj stopi na tehtnico. Potem bodo izračunali, koliko stane družbo zdravljenje ciroze jeter in zloma kosti, pa bodo vdrli sosedu v stanovanje in zahtevali, naj piha v balonček...«
Se vam zdi, da pretirava?! Tudi Julesu Vernu so se smejali, ko je domišljijsko plul milje pod morjem. Pa poglejte zdaj! Zato ni modro reči, prav jim je, kadilcem. Ker boste vi zaradi kakršnih koli nezdravih navad že jutri na vrsti. Zato iz solidarnosti zjutraj zmrzujem na stolu pred lokalom in srebam vročo kavo s kolegi kadilci, izgnanci iz raja, jetniki sramotilne kletke...
Učinki drugič - z uvedbo protikadilskega zakona se bo zaradi zmrzovanja pred lokali povečalo število ohlajenih, na-hlajenih, podhlajenih, nahodnih, povečalo se bo število obiskov stranišč, vnetje mehurjev ...Pa smo tam. Žile, pljuča in srce pa bodo na istem.
Naj si bodo boji z metodologijo javnomnenjskih anket še tako trdi in krvavi, nič ne pomaga. Nekako kaže, da zanosne podpore vladajoči politiki ni.
Učinki tretjič - zamenjajmo ljudi, v čigar resorjih najbolj škripa. Obrnimo trend, pa čeprav nič ne damo najavnomnenj-ske raziskave!
Bila so leta, ko smo se čudili, zakaj na opevanem zahodu zganjajo tak cirkus zaradi podražitev kruha in mleka. Zdaj je ta val udaril tudi nas. Oprostite, ker mi je slabo, ko vidim odstotke, kijih z maržo dobijo trgovci.
Učinki četrtič - iz principa bom kruh pekla doma. No, tu sicer nastopi problem, ker seje najbolj podražila moka. A ga bom rešila! Za kravo žal nimam prostora. Bom rešila tudi to?
Bistvo je očem nevidno, radi citiramo Malega princa. Vsi po vrsti! O, kakšna zmota, bistveno je le tisto, kar vidijo oči (op. av. preberi cinično). Če ne verjamete, pa takoj odrinite na drug planet, kjer boste vsi v istih skafandrih. Pa ne dolgo. Cene turističnih izletov v vesolje se že nižajo. In to je bistveno.
Učinki petič - iskanje bistva se nadaljuje.
VOLILNA PRAVILA
Časopis SavaGlas, Trg izgnancev 12, Brežice na podlagi 5. člena Zakona o volilni kampanji objavlja pravila za predstavitev kandidatov za volitve predsednika RS, ki bodo 21. oktobra 2007.
L Časopis SavaGlas bo v času volilne kampanje zagotovil enakopravno in uravnoteženo predstavitev kandidatov. Predvolilno dogajanje bomo spremljali v skladu z zakonom, s svojo programsko zasnovo, uredniško politiko in kodeksom novinarjev RS Slovenije.
2.	Volilne oglase in ostala propagandna sporočila bo SavaGlas objavljal na vseh straneh, razen na 11., 12. in 14. strani ter z omejitvijo do 1/3 strani na naslovnici.
3.	O dogodkih, povezanih s predsedniškimi volitvami, kot so predstavitve posameznih kandidatov, bomo enakopravno in uravnoteženo poročali na 6. strani in sicer o vsakemu kandidatu le enkrat v času volilne kampanje.
4.	Naročniki lahko oglase in ostala propagandna sporočila naročijo v skladu s “Cenikom za volitve predsednika RS”, ki ga kandidati lahko dobijo na sedežu časopisa SavaGlas.
5.	Na podlagi 6. člena Zakona o volilni kampanji morajo biti vsa volilna propagandna sporočila opremljena z navedbo naročnika.
6.	Na podlagi 50. člena Zakona o medijih je za resničnost in točnost navedb oz. podatkov v oglasu odgovoren naročnik, za skladnost oglasa z zakonom in programsko zasnovo medija pa njegov izdajatelj.
Namestnica urednice časopisa SavaGlas
Jelica Koršič
Učenje za znanje
Jesen je čas, ko učenci in di jaki spet sedejo v šolske klopi, študenti preplavijo študijske centre, to je torej čas za pridobivanje novih znanj, česar se lahko lotijo tudi starejši. Vsako izobraževanje pa vsebuje tudi učenje. Da bo vaše učenje učinkovito, znanje pa trajno, smo vam pripravili nekaj nasvetov.
Splošna dejstva o učenju
Na kakovost učenja lahko vpliva že neprimeren delovni prostor, slaba svetloba ali na videz nedolžne motnje kot je radio. Prav tako je od načina našega življenja, tudi ko se ne učimo, odvisno, kako uspešno bo naše učenje. Lahko pa smo manj uspešni, čeprav se učimo ure in ure, a je intenzivnost učenja nizka.
Za učinkovito učenje je potrebno izbrati primeren delovni prostor, ki naj bo vedno isti, urejen in primerno osvetljen. Najboljša je dnevna svetloba, vseeno pa za kakovostno učenje potrebujemo tudi ustrezno svetilko. Vpadni kot svetlobe za desničarje naj bo čez levo ramo, za levičarje pa čez desno. Delovna miza naj bo brez nepotrebnih knjig in zvezkov, saj ti odvračajo pozornost od dela. Na mizi morajo biti samo tisti pripomočki, ki jih trenutno potrebujemo za učenje oziroma reševanje domače naloge. Pomembna je tudi pravilna izbira sedeža. Ta naj bo visok toliko, da bodo stopala na tleh, noge do kolen na sedežu, za mizo moramo sedeti vzravnano in naslonjeni na naslonjalo.
Med učenjem daljših vsebin so pomembni premori oziroma počitek. Vendar ta počitek ne pomeni, da sedemo pred televizijo ali da za 15 minut zadremamo, temveč mora biti počitek aktiven. Lahko se pretegnemo, poskakujemo, naredimo nekaj počepov, tečemo krog hiše...; počitek mora predstavljati spremembo aktivnosti in naj ne bo klasičen počitek.
Mnogi starši z dobrimi nameni svojemu otroku pustijo neomejen čas za učenje in reševanje domačih nalog. Pa vendar je potrebno vsako učenje časovno omejiti. Če ima otrok učne težave, je lahko ta čas na začetku daljši, z napredkom pa naj se postopoma krajša. Tako se bomo izognili temu, da naš otrok cele popoldneve presedi za knjigami.
Pogosta napaka učencev je mnenje, da se morajo naučiti vse, kar piše v učbeniku ali zvezku. Razumljivo je, da nas taka misel, še preden se dobro lotimo učenja, povsem demotivira. Pomembno je, da znamo v besedilu ločiti bistvo od nebistvenega in si zapomniti le najpomembnejše.
Ko govorimo o času, ki ga otrok porabi za učenje in reševanje domačih nalog, se ne moremo izogniti eni izmed pomembnejših spretnosti, ki vpliva na učinkovitost učenja. To je sposobnost organizacije in načrtovanja časa skozi celoten dan oziroma teden. Otroke je dobro že zgodaj navajati na to spretnost, saj jim bo koristila vse življenje. Pomagajte otroku ustrezno razporediti učne aktivnosti, dodatne dejavnosti ter prosti čas tako, da ga ne bodo prekomerno obremenjevale.
V času učenja iz delovnega okolja odstranimo vse motnje (telefon, televizija, obiski, dru-
ga opravila).
Da si snov lažje zapomnimo, je pomembno ponavljanje, ki naj se zgodi čim prej po prvem učenju. Časovni presledki med posameznimi ponavljanji naj bodo na začetku krajši (vsak dan), potem pa je lahko med ponavljanji večdnevni razmak.
Kateri učni tip je ustrezen za vas?
Vsak posameznik se uči drugače. Način učenja, ki je za nekoga primeren oziroma smiseln, je lahko za nekoga drugega popolnoma neuporaben. Pri učenju imajo zelo pomembno vlogo zaznavni kanali, preko katerih sprejemamo informacije. Nekateri se npr. najhitreje naučijo, če se o snovi z nekom pogovarjajo, drugi snov podčrtajo z različnimi barvami, spet nekateri radi preizkusijo stvar na konkretnem primeru.
Poznamo tri različne vrste učnih tipov:
-	Vidni učni tip: najbolje se uči, če snov prebere in si jo predstavlja v slikah. Najbolj primerni učni strategiji za vizualne tipe učencev sta izpisovanje ključnih besed in uporaba različnih barv za podčrtovanje. Pogosto si snov zapisujejo tudi v obliki miselnih vzorcev. Smiselna je tudi uporaba slik, videoposnetkov, učnih kartic ipd.
-	Slušni učni tip: najlažje si zapomni to, kar sliši. Brez težav sledi ustnim razlagam in o snovi zelo rad diskutira. Tak posameznik vas bo gotovo prosil, da ga sprašujete, kar se je naučil. Zelo hitro ga zmotijo različni zvoki v okolju, zato se bo učil le v mirnem okolju. Pri učenju je smiselna uporaba avdio posnetkov in samogovorov ter učenje v paru ali v skupini.
-	Motorični učni tip: uči se
z vsem telesom, z gibanjem. Pri učenju je priporočljivo izvajanje igre vlog, posnemanje, gibanje. Ti posamezniki med
učenjem pogosto žvečijo žvečilni gumi, pijejo, se sprehajajo, med govorjenjem pa navadno živahno gestikulirajo.
Spretnost zaznavanja skozi različne kanale je potrebno trenirati, zato je dobro, da imajo učenci možnost, da lahko pri osvajanju novih znanj uporabljajo čim več čutil. Učijo naj se z gledanjem, poslušanjem in tipanjem. Učenje na konkretnih primerih je še posebej pomembno za učence do 10. leta starosti, saj ti glede na razvojno stopnjo še niso sposobni razumevanja abstraktnih razlag. Tako je npr. učenje posameznih črk in številk v današnjem času lahko hkrati poučno ter tudi zanimivo in zabavno, učenci jih oblikujejo iz umetnih mas, pišejo jih v mivko ali moko, oblikujejo jih z gibi telesa ipd.
Kakšne učne težave imate?
Učne težave delimo na splošne in specifične. Vzroki za splošne učne težave so raznoliki. Pojavijo se lahko zaradi podpovprečnih ali mejnih intelektualnih sposobnosti, pomanjkanja učne motivacije, težav v socialno-čustvenem prilagajanju, zaradi drugoje-zičnosti, socialno-kulturnih razlik, ekonomske oviranosti in tudi neustreznega načina poučevanja.
Specifične učne težave pa so za razliko od splošnih, nevro-fiziološko pogojene in nikakor niso, kot mnogi napačno sklepajo, primarno pogojene z vidnimi, slušnimi ali motoričnimi okvarami. Delimo jih na motnje branja in pisanja, motnje računanja, motnje motoričnih funkcij ter govorne in komunikacijske motnje. Potrebno je poudariti, da pri tovrstnih težavah ne gre za učence s podpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi. Nasprotno, zelo pogosto so to učenci z zelo ustvarjalnim načinom reševanja problemov.
Ti učenci imajo na posa-
meznih kanalih ali kombinaciji zaznavnih kanalov (vidni, slušni, motorični) določene primanjkljaje, ki otežujejo sposobnost sprejemanja, interpretiranja in povezovanja informacij, kar posledično onemogoča napredovanje pri učenju osnovnih šolskih veščin, kot so branje, pisanje in računanje.
Težko prepoznavajo črke, ki so si na videz podobne (npr. a-o, m-n), imajo slab spomin za vzorce črk, slabo razlikujejo črke v besedah, ki so si slušno podobne (primer: namesto besede rob bodo napačno zapisali - rop), med branjem ali pisanjem pogosto zamenjujejo vrstni red črk v besedah, izpuščajo črke ipd.
Pogosto se specifične učne težave pojavljajo v kombinaciji z motnjami pozornosti, spomina, vedenjskimi motnjami, nesposobnostjo organizacije in načrtovanja časa, dejavnosti ter organizacije informacij.
Zelo pomembno je zgodnje prepoznavanje specifičnih učnih težav, saj lahko s primerno metodo poučevanja, prilagoditvami pri delu v razredu in med preverjanjem znanja ter ob nenehnem spodbujanju otrokovih močnih področij preprečimo otrokovo neuspešnost v izobraževalnem procesu.
Prilagoditve, ki jih učitelji v Sloveniji pri delu z učenci s specifičnimi učnimi težavami lahko uporabljajo, so:
-	učenci lahko pri šolskem delu za pisanje uporabljajo računalnik;
-	pri pisnem preverjanju imajo pravico do podaljšanega časa;
-	razdelitev kontrolne naloge v več delov (vsaka naloga na posameznem lističu).
Z nasveti za učenje nam je pomagala Tanja Novakovič, univ. dipl. ped., svetovalka in izvajalka izobraževanj za pedagoške delavce na Zavodu MISSS. Za več informacij o učnih tipih in uspešnih strategijah učenja pa lahko najdete na portalu inti.si.
Andreja Jernejčič
V novo okolje s socialno gesto
Brežice - Kik tekstil je nemško podjetje, ki ima v Nemčiji in v Avstriji že 2400 trgovin, v Sloveniji je prvo trgovino odprlo lani v Murski Soboti, pred kratkim pa še drugo v Brežicah in sicer v nakupovalnem centru Intermarket. Kot je povedala pomočnica direktorja Janja Špindler, se ob odprtju nove trgovine želijo približati kupcem tudi s kakšno socialno gesto. Njihov moto namreč je - da celo družino oblečejo od nog do glave. Tako so tudi v Brežicah za pomoč poprosili župnijsko Karitas, ki je za obdaritev predlagala družino Kodrič iz hribovske vasi Premogovci nad Podbočjem. Družina ima šest otrok, dva sta srednješolca, ostali štirje obiskujejo osnovno šolo. Že tako številna družina, ki jo je gotovo v teh časih težko preživeti, se je znašla v še večjih težavah potem, ko je ob gradnji
hiše oče padel s strehe in ostal	ni pred začetkom šolskega leta
invalid. Težko delo na kmeti-	v veliko pomoč, s šolskimi po-
ji in skrb za šest otrok in moža trebščinami pa jim je pomagala invalida je zdravje načelo tudi še brežiška Karitas, ki je zvezke mami Jožici.	pred začetkom šolskega leta raz-
Da jih je trgovina KIK oble-	delila še nekaj drugim - pomoči
kla od nog do glave, je druži- potrebnim družinam. J.K.
Zinka Žnideršič iz brežiške Karitas (levo) in Janja Špindler iz Kika (desno) z družino Kodrič
poročili so se.
8. septembra sta skupno življenjsko pot na gradu Mokrice okronala še s poročnima prstanoma Jožica Skvarč iz Jere-slavca pri Kapelah in Robert Budič z Dvorc. Znana frizerka je svojega izvoljenca spoznala pred 14 leti, kjer drugje -kot v salonu. Očitno je drobna iskrica preskočila že takrat, čeprav tega nista vedela, saj se skoraj desetletje nista videla. Ob naslednjem srečanju pa seje ljubezen vnela, zagorela t vsem žarom in pred dvema letoma in pol seje rodila Brina. Na poročnem slavju je bilo okrog 90 svatov, ki so se skupaj z mladoporočencema veselili do jutra, Jožica pa je svojega dragega presenetila tudi s pesmijo, ki je obema še posebej draga, saj sta se ob njej zaljubila.
Brežice
1. septembra sta se v poročni dvorani gradu Mokrice poročila Jani Tiller iz Brežic in Marina Filipovič s Hrvaške.
9. septembra sta v poročni dvorani brežiškega gradu za-konsko zvezo sklenila Fabris Kuničič in Matea Kotnik, oba iz Brežic, v poročni dvorani gradu Mokrice pa še Robert Budič z Dvorc in Jožica Škvarč iz Jereslavca pri Kapelah.
Krško
septembra so si v poročni dvorani v Krškem večno zvestobo obljubili Andrej Zorko in Petra Knez, oba iz Leskovca pri Krškem, Janez Pirc z Ravni pri Velikem Trnu in Marjana Jordan iz Smednika, ter Rožle Jazbinšek iz Krškega in Manuela Terzič iz Zagreba.
Kostanjevica na Krki
1. septembra sta v Kostanjevici na Krki v zakonski JtaH \ stopila Robert Štokar iz Orehovca pri Kostanjevici in Tanja Črepinšek iz Celja.
8. septembra pa sta se v Kostanjevici na Krki poročila Gorazd Žičkar iz Krškega in Tina Skobe iz Leskovca pri Krškem.
V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali.
rojstva v porodnišnici brežice
Metki Jazbec z Vrha pri Boštanju je pred dnevi zasvetila s ena lučka - malce drugačna - in ji polepšala življenje. Tretja no sicer najraje spi, tako kot je ob našem obisku, pa seveda r prav kmalu pa bo živahno dekletce in upamo si napovedatj prava lepotička, ki ji bo »roza oblekica« čudovito pristajaK Lučka - tako ji je namreč ime, je ob porodu tehtala 2900 g1 merila 50 cm. Ko bo prišla domov, ji ne bo manjkalo nosti, saj jo čaka številna družina. Poleg očija Mitje še 10'.. tni Domen, 8-letni Nina in Ajda ter 5-letni Jan. Ste se zač11 li? Nič zato, bomo potešili vašo radovednost - Metka in Mal sta združila »doti«, Lučka pa je sad njune ljubezni.
Rojstva od 28. avgusta do 11. septembri
Deklice so rodile: Natalija Jeler z Dovškega, Mojca K°z ^ iz Brestanice, Ženja Gerjevič Zelič iz Sevnice, Martina Hun) ^ iz Krškega, Tanja Lakner z Zgornjega Obreža, Anica Mezl Velike vasi pri Krškem, Mihelca Andrejaš s Senovega, And ka Malus iz Drenovca pri Bukovju, Milica Černoga iz Dob° Metka Jazbec iz Boštanja in Lidija Župane s Senovega.
Dečke so rodile: Valentina Mavrič Klenovšek iz Kršk^, Maja Drugovič iz Dolnjega Brezovega, Jasmina Molan iz Bu ška in Nataša Možic iz Boštanja.
Mušič v galeriji Ana
Sevnica - V galeriji Ana je predstavil svojo knjigo in likovna dela arhitekt Vladimir Braco Mušič, ki je del otroštva preživel v Sevnici. Njegova knjiga »Otroštvo v znamenju vojne«, za katero je del stroškov tiskanja pokrila Občina Sevnica, razkriva življenje družine cenjenega tamkajšnjega zdravnika dr. Jožeta Mušiča.
Braco Mušič je na arhitekturi kot Plečnikov učenec diplomiral leta 1958, šest let kasneje pa naredil magisterij na Harvardu. Znani arhitekt, ki je večino svojega življenja Ljubljančan, je malce tudi Sev-ničan, saj se je tam rodil in preživel otroška leta ob bratu Kikiju, zelo zaposlenem očetu zdravniku in materi, sestri znanega hrvaškega slikarja Lzelca. Nedvomno je del njegovega talenta podedoval tudi Braco Mušič, a kot pravi, je mesec dni v stričevem ateljeju vplivalo na njegovo odločitev, da ni šel na likovno akademijo, temveč na arhitekturo. Ocenil je namreč, da v umetnosti strica ne bo dosegel. Se pa tej sferi, brez katere pravzaprav ni arhitekture, ni odrekel in v tokratni postavitvi svojih risb, skic in artefaktov v galeriji Ana predstavlja nekaj najbolj svežih monotipij,
Braco Mušič sprejema darilo galerije od Brede Drenek-Sotošek
v katerih gre za zanimivo ma- lepih otroških let, četudi za-nipulacijo s fotografijo, starih znamovanih z grozotami voj-risb, s katerimi si je ubijal čas ne. A poanta knjige je, da se na dolgoveznih sestankih, ter ljudje nekako znajdejo tudi v hitrih skic s popotovanj. najtežjih situacijah in utirijo Ko je predstavljal knjigo življenju pot v upanju na bo-»Otroštvo v znamenju vojne«, lje. Tako je dojemal vojni čas ki jo prodaja papirnica Met-	kot otrok, povojni čas pa kot
ka v Sevnici, se je spominjal mladenič doživljal s pono-
som, da ga lahko sooblikuje s svojimi žulji. Dobesedno, saj je bil udeleženec številnih delovnih brigad in malo znano je, da so se jih udeleževala tudi znana imena mednarodne politike in kulture. V Brčkem je pomagal graditi progo kasnejši minister v Kennedye-vi vladi.
Še kot študenta so Mušiča Sevničani povabilu k sodelovanju za ureditev prostora pri železniški postaji, na katerem stoji spomenik NOB. Pravi, da mu je žal, ker ni bilo denarja za dokončno ureditev trga, kakršnega si je zamislil, tako da je šel le v delno izvedbo plato s podestom, na katerem stoji Pengovov kip. O svojih urbanističnih izkušnjah in sodelovanju z mestom svojega otroštva pripravlja knjigo, ki bo bolj strokovna in bo kmalu zagledala luč sveta.
__________Branka Dernovšek
Lisca je prepevala
Lisca - Planinsko društvo (PD) Lisca Sevnica je tradicionalno vsak drugi četrtek v mesecu septembru pripravilo planinsko srečanje pri razgledni tabli na vrhu Lisce. Na vsakem srečanju se je planincem poleg planinske skupine Encijan, ki deluje pod okriljem PD, pridružila še kakšna pevska skupina. Porodila se je ideja, da se omenjeno planinsko srečanje preimenuje v pevsko planinsko srečanje »Lisca poje« in se s četrtka prestavi na nedeljo. Prvo tovrstno srečanje je na Lisco privabilo množico pevcev in obiskovalcev.
Nastopilo je osem pevskih skupin. Mešani pevski zbor (MePZ) Lisca Sevnica Pod vodstvom Jožeta Pfeiferja, ki vodi tudi pevsko skupino Encijan. Slednja je kot °bičajno navdušila s skladbama Peričnik in Encijan, omenjena skupina pa predstavlja tudi okrepitev prej omenjenega pevskega zbora Lisca. Nastopil je oktet Jurij Dalmatin, se je nekoč imenoval Bo-štanjski fantje, danes pa ima v_ svoji sredi tudi pevko Silijo Blaževič, sicer vodjo vogalne skupine Zefir, ki je tudi nastopila na pevski manife-staciji.. Najbolj temperamenta zborovodkinja je bila brez nvoma Mira Drnač Hajtnik, t je pripeljala svoje Prepelice, MePZ Prijatelji Društva upognjencev Sevnica pa je navduši z domačo pesmijo Gremo !Ja Lisco. Kulturno društvo m°ški pevski zbor papirničar agnjenica je ubrana skupi-tla> zborovodja Dejan Jakšič Pa fante navadno spremlja na jdavirju. Navdušil je tudi Žen-ki pevski zbor Aktiva krnečih žena Pod Gorjanci, v ka-
terem so združene kmečke ženske, ki se enkrat tedensko dobijo na vajah z zborovodkinjo Jožico Celesnik.
Zbori so na koncu družno zapeli ljudsko pesem o Lisci, ki jo je priredila Marjetka Kozmus, znana zborovodkinja in sorodnica najemnikov Tončkovega doma na Lisci.
Zbrane pevce, planince in ljubitelje gora je s svojimi prigodami zabaval razborski učitelj Blaž Jurko, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Uroš Vidovič pa je dejal, da je to velik dogodek ne le za Posavje, temveč za vso Slovenijo. Z njim seje strinjal tudi Borut Vukovič, predsednik meddruštvenega odbora Zasavje, ki je povedal, da zasavske in posavske planince družijo skupne planinske poti, prijateljstvo in pesem. Podžupan občine Laško Joco Senica pa je pohvalil dobro sodelovanje sevniške in laške občine in kot vodja hidrometeorološke postaje Lisca napovedal lepo vreme ob dobri glasbi, jedači in pijači. In tako se je v resnici tudi zgodilo. N.Č.C.
»Priflosali« so čisto pod vrh
Maribor -2. septembra je vveliki dvorani SNG Maribor potekal že 45. festival narečne popevke (včasih »Vesela jesen«). Prireditev je povezovala Mojca Mavec, ki je napisala tudi scenarij, nastopajoče pa je spremljal Big band RTV Slovenija. Kot smo že poročaU, se je med 14 izbranimi izvajalci (prijavilo se jih je 48) na festivalu predstavil tudi ansambel Brežiški flosarji in osvojil odlično drugo mesto gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija.
S pesmijo Tu je tu (To je skrbeti za »dober žur«, to so to), za katero je glasbo na- že večkrat dokazali, nekaj dni pisal Boris Roškar, besedi- pred narečno popevko tudi na lo Fanika Požek (flosarji so sprejemu Primoža Kozmusa, ga sami priredili v domače ki so mu ob prihodu spesnili narečje), aranžma pa Patrik himno. Tako so tudi za nastop Greblo, so se podali v Ma- v Mariboru pripravili odličen ribor zelo optimistično. Kot scenski nastop v novih oble-nam je kasneje zaupal njihov kah, ki so jih sešili v Krojaštvu član Franci Lepšina - Los, so Branka Rožmana in Kroja-vedeli, da imajo za sabo ve- štvu Vlada Hrastovška, za
Brežiški flosarji na narečni popevki
liko vaj, na katerih so trdo delali, dobro pesem priznanih avtorjev, všečen scenski nastop, pa tudi poslušalce, ki jih bodo podprli s svojimi glasovi. To se je tudi uresničilo, saj so jim namenili kar 1326 svojih glasov, kar je zadostovalo za največji uspeh tega ansambla doslej. Že na generalki so jim ostali nastopajoči pripisovali mesto pri samem vrhu, s čimer so postali tihi favoriti, kar jim je seveda ugajalo. Brežiški flosarji tudi sicer znajo po-
celotno koreografijo in ostale podrobnosti pa je skrbel Igor Šušulič - Gici.
Na koncu se ni izšlo za najvišje mesto (to je zasedla skupina Malibu), vendar je tudi drugo mesto za njih enako zmagi, zato so za glasove svojih poslušalcev še posebej hvaležni. Tisti, ki pa so njihov nastop na narečni popevki zamudili, si ga lahko ogledajo na na njihovi spletni strani www.breziskiflosarii.com.
Jelica Koršič
Filmska tabora
Trška Gora - Luksuz produkcija Društva zaveznikov mehkega pristanka (DZMP) je v avgustu na Trški Gori pripravila dva mednarodna filmska projekta. Na prvi delavnici pod naslovom The One Minute Jr. je 20 mladih v starosti od 13 do 18 let posnelo 14 enominutnih filmov, ki jih je moč videti tudi na svetovnem spletu na naslovu: oneminutesjr.org.
V nadaljevanju je v okviru Programa EU Mladi v akciji in ob podpori European Cultural Foundation ter JSKD potekal mednarodni projekt, na katerem je sodelovalo preko 40 mladih iz različnih evropskih držav, ki so ustvarjali pod mentorstvom režiserja Želimirja Žilnika. Skozi proces ustvarjanja dokumentarnih filmov so mladi raziskovali teme kulturne raznolikosti, aktivne participacije in evropske identitete. V desetih dneh je tako nastalo 18 kratkih filmov, v katerih so predstavili življenje romskih žensk, tukajšnjih priseljencev, Slovencev, ki so večino let preživeli na začasnem delu v Nemčiji, angažiranih mladih glasbenikov ter gay-sceno v Krškem. V filmih so predstavili tudi različne mednarodne projekte mladih, v katerih ti preko kulture in umetnosti obravnavajo teme kulturne raznolikosti. Vse filme so predstavili na zaključni projekciji, prikazani pa bodo tudi v mladinskih centrih, na festivalih in na internetu. M.M.
Udeleženci tabora med ustvarjanjem
Igrani film Luksuz produkcije »Berta vs. Helga« je na Balkan Kids for Kids festivalu v Beogradu osvojil nagrado mlade žirije za najboljši film v kategoriji avtorjev od 13 do 16 let. Režiral gaje Ivor Hodulak iz Krškega, sodelovali pa so še Iztok Radej, Anže Podgornik, Lara Nepužlan, Žiga Maruša in Claire Morvan. Film je nastal na lanskoletnem mladinskem filmskem taboru na Trški gori pod mentorstvom Dže-ni Rostohar. V žiriji so bili mladi iz Avstrije, Črne gore, Makedonije, Slovenije, s Cipra, iz Nigerije, Švice in Srbije.
Kids for Kids festival organizira CIFEJ iz Montreala in je član IFCT/UNESCO. Vsako leto poteka po svetu več regionalnih festivalov, katerih zmagovalci se udeležijo svetovnega Kids for Kids festivala. Letos bo ta potekal oktobra v Amsterdamu, lansko leto pa je bil na Cipru. Lani se ga je udeležil tudi Žiga Divjak, ki je na regionalnem festivalu zmagal z igranim filmom Zanka. Tudi ta je nastal v okviru Luksuz produkcije pod mentorstvom Dženi Rostohar.
S harmoniko med trobentači
Guča - Kulturno društvo Godba Blanški vinogradniki je na povabilo organizatorjev prireditve »47. dragačevski sabor trobentačev« odpotovalo na gostovanje v Gučo v Srbiji. V sklopu programa so nastopili na glavnem prizorišču, tako kot iz Slovenije še Pihalni orkester Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta ter Koroški Brass Band iz Dravograda. Sodelovali so tudi v sprevodu oziroma v povorki, ki jo je sestavljalo več kot 45 skupin iz Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, iz Slovenije in celo Severne Amerike. Blanški vinogradniki so bili deležni posebne pozornosti zaradi nenavadne sestave - diatoničnih harmonik v godbeni zasedbi.
Organizatorju so pred odhodom izročili tudi darila - županovo vino, bakreno plaketo z znakom organizatorjev Guče, ze-mljevidni obris Slovenije z oznako Blance in znakom godbe, ki ga je izdelal njihov član Bojan Jankovič. R.K.
	r a		Na podlagi Pravilnika o spodbujanju podjetništva v občini Brežice (Ur. list RS št. 39/07), Odloka o sprejetem proračunu občine Brežice za 2006 (Ur.l. RS št. 9/06) in priglasitvijo sheme državne pomoči št. M001-5880173-2007 pri Ministrstvu za finance, objavljata Občina Brežice in Zavod za podjetništvo in turizem Brežice	A
A	A		Javni razpis za dodelitev sredstev za razvoj	pptfbrežice 8 ZAVOD ZA PODJETNIŠTVO »4 TURIZEM BREŽICE
OBČINA			iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja mikro, malih	
Brežice			in srednje velikih podjetij v občini Brežice v letu 2007	
1.	Predmet javnega razpisa:
A.	Sofinanciranje investicij (v nadaljevanju namen A).
B.	Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest, povezanih z investicijo (v nadaljevanju namen B).
Skupna višina razpoložljivih sredstev je 140.000 EUR (postavka 4770 - subvencije obresti, zaposlitev, nakupa opreme).
-	oddelek kopenskega prometa - področje nabave vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo cestne prevoze blaga za najem ali plačilo;
-	oddelek 61 - vodni promet;	'
-	oddelek 62 - zračni promet.
Prav tako ni dovoljeno dodeliti pomoči za izvozno dejavnost, ki je neposredno povezana z izvoženimi količinami, ustanavljanjem in delovanjem distribucijske mreže ali z drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo, ter pomoči, ki bi bila pogojena z uporabo domačega blaga na račun uvoženega.
Za mikro podjetja skupna okvirna višina sredstev znaša 70.000 EUR Namen A: 52.000 EUR Namen B: 18.000 EUR
Za mala in srednja podjetja skupna okvirna višina sredstev znaša 70.000 EUR Namen A: 52.000 EUR Namen B: 18.000 EUR
Sredstva se bodo dodeljevala mikro, malim in srednjim podjetjem na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa.
Če je upravičenih vlog več kot je razpoložljivih sredstev za posamezni namen pomoči, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo vsem upravičencem. Če bodo pri posameznih namenih sredstva ostala neporabljena, bodo prosta sredstva prenesena za namene, kjer bo prispelo večje število vlog od razpoložljivih sredstev.
4.	Pogoji in merila za dodeljevanje sredstev:
Za namen A: Sofinanciranje začetnih investicij, realizacija plačil v obdobju od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog - sofinancira se največ 25% vrednosti investicije.
Za namen B: Sofinanciranje stroškov novih delovnih mest, realiziranih v obdobju od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog, povezanih z investicijo - največ 40% bruto plače za novo odprta delovna mesta, povezana z investicijo.
Posamezen vlagatelj lahko prijavi maksimalno vrednost investicije v višini 85.000 EUR (brez DDV); če prijavi večjo vrednost, se bo upoštevala upravičena maksimalna vrednost investicije po tem razpisu.
Posamezen vlagatelj lahko prijavi minimalno vrednost investicije v višini 2.000 EUR (brez DDV); če prijavi manjšo vrednost, ni upravičen do sredstev po tem razpisu.
Investicija v stroje in opremo je lahko sestavljena iz več računov, vendar mora skupna vrednost te investicije presegati 2.000 EUR (brez DDV), pri tem mora biti vrednost posameznega računa najmanj 200 EUR (brez
DDV).
2.	Pogoji za pridobitev sredstev:
Sredstva se dodelijo za začetne investicije. To so investicije v osnovna sredstva za ustanovitev novega ali razširitev obstoječega obrata, spremembe proizvodnega procesa ali proizvoda v obstoječem obratu (s pomočjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) in investicije v osnovna sredstva kot nakup podjetja, kije prenehalo delovati ali bi drugače prenehalo delovati.
Namen A: Sofinanciranje investicij v obdobju od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog - začetnih investicij - opredeljenih v prejšnjem odstavku (sofinancira se investicije v stroje in opremo, izključene so investicije v nepremičnine). Upoštevajo se le stalna sredstva, ne drobni inventar. Upoštevajo se računi brez DDV.
Namen B: Sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest (sistemiziranih delovnih mest) - stroški izplačanih bruto plač za novo odprta delovna mesta, povezana z investicijo v obdobju od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog. Izpolnitev kriterija novih zaposlitev se ugotavlja na osnovi dodatnih zaposlitev v primerjavi s povprečjem preteklih 12 mesecev. Pri tem morajo biti upoštevani naslednji pogoji:
-	delovno mesto mora biti povezano z izvajanjem projekta začetnih investicij;
-	investicijski projekt mora voditi k neto povečanju števila zaposlenih v obratu v primerjavi s povprečjem preteklih dvanajstih mesecev;
-	nova delovna mesta (sistemizirana delovna mesta) morajo biti ohranjena vsaj 5 let.
Prijavitelj se lahko prijavi za oba namena, vendar za posamezen namen le z eno vlogo.
Sredstva za pospeševanje razvoja mikro, malih in srednjih podjetij v občini Brežice se na podlagi tega razpisa dodeljujejo glede na vrsto intervencij kot nepovratna sredstva in jih je možno dodeliti v primeru, kadar ta predstavljajo potrebno spodbudo za izvedbo zastavljenega namena. Dodelijo se lahko le, če imajo stimulativen učinek in niso namenjena samo zniževanju stroškov podjetja.
Po pregledu prispelih vlog na javni razpis in pred dodelitvijo sredstev upravičencem bodo člani komisije opravili ogled prijavljene investicije pri upravičencu.
Merilo:
- Število novih zaposlitev.
5.	Izjava o zaupnosti dokumentacije
Dokumentacija, ki bo prispela na razpis, je zaupne narave in bo uporabljena izključno v postopku odločanja o dodelitvi sredstev po tem razpisu.
Člani strokovne komisije se zavežejo, da bodo podatke varovali kot zaupne in jih uporabili izključno za namene ocenjevanja.
6.	Vsebina vloge
Prijava na razpis mora vsebovati:
Upravičeni stroški začetnih investicij in upravičeni stroški novih delovnih mest se lahko združujejo, vendar ne smejo preseči višine pomoči (55 % upravičenih stroškov posameznega projekta investicije).
Intenzivnost pomoči: Zgornja meja intenzivnosti pomoči je 55 % upravičenih stroškov posameznega projekta investicije. Če se mikro, majhno ali srednje veliko podjetje nahaja v regiji, upravičeni do regionalne pomoči, je dovoljena zgornja meja intenzivnosti pomoči po regionalni karti (40 %), ki se zviša za 15 odstotnih točk (3. člen Pravilnika o spodbujanju podjetništva v občini Brežice) in tako znese zgornja meja intenzivnosti pomoči 55 %.
Investicija se mora v regiji ohraniti 5 let in prejemnik pomoči mora prispevati najmanj 25 % lastnih sredstev za investicijo. Pri dodelitvi pomoči se ne sme preseči zgornja meja intenzivnosti ne glede na to, iz katerih virov (sredstva občinskega proračuna, državnega proračuna ali mednarodnih virov) je pomoč dodeljena.
Prijavitelji niso upravičeni do sredstev za razvoj iz namena B tega razpisa, če so prejeli pomoč za isto delovno mesto s strani Zavoda RS za zaposlovanje ali iz drugih virov.
3.	Upravičenci
Do sredstev za razvoj so upravičene mikro, majhne in srednje družbe ter samostojni podjetniki posamezniki s sedežem v občini Brežice in krajem investicije na območju občine Brežice.
Do sredstev so prav tako upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sedež dejavnosti zunaj občine Brežice, če ima poslovno enoto v občini Brežice, v kateri zaposluje najmanj 2 do 3 osebe za nedoločen čas iz občine Brežice (stalno bivališče) in investira na območju občine Brežice.
Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za mikro, majhne ali srednje velike družbe po Zakonu o gospodarskih družbah (55. člen).
Mikro družba je tista družba, ki izpolnjuje dve od naslednjih meril:
-	povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset,
-	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 EUR in
-	vrednost aktive ne presega 2.000.000 EUR.
Majhna družba je tista, ki izpolnjuje dve od naslednjih meril:
-	povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50,
-	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 EUR in
-	vrednost aktive ne presega 3.650.000 EUR.
Srednja družba je tista družba, ki izpolnjuje dve od naslednji meril:
-	povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250,
-	čisti prihodki od prodaje ne presegajo 29.200.000 EUR in
-	vrednost aktive ne presega 14.600.000 EUR.
Do sredstev za razvoj so s tega razpisa upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki. Pri njih se vsi pogoji za mikro, majhne in srednje družbe smiselno uporabljajo.
Do sredstev za razvoj so upravičena podjetja, ki so neodvisna.
Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za mikro, majhne družbe, razpolaga z lastniškimi deleži in glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25%. Meja se lahko prekorači, če je družba v lasti delniške družbe ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike. Pri podjetnikih posameznikih se vsi pogoji za majhna podjetja smiselno upoštevajo.
Do sredstev so upravičene mikro, majhne in srednje družbe, ki niso za isti namen sofinancirana iz drugih sredstev državnega ali lokalnega proračuna in niso navedena v seznamu podjetij, s katerimi se na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije ne sme poslovati (Ur. 1. RS, št. 43/2005).
Do sredstev za razvoj niso upravičene mikro, majhne in srednje družbe, ki so v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju podjetij (Ur. List RS, št. 54/99,110/99,97/00,50/02,93/02) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji, ali so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, daje izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Sredstva bodo dodeljena upravičencem po pravilu »de minimis«, kar pomeni da skupni znesek pomoči, dodeljen istemu upravičencu, ne bo presegel 200.000 EUR v obdobju treh let od zadnjega prejema takšne pomoči ne glede na obliko ali namen pomoči (v primeru podjetij, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 EUR).
Do finančnih spodbud ne morejo biti upravičena podjetja, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti delujejo na naslednjih področjih:
-	področje kmetijstva - podjetja, ki delujejo na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov;
-	področje ribištva in ribiških storitev;
-	področje premogovništva;
Za namen A - sofinanciranje začetnih investicij
1.	Kratka predstavitev prosilca, izpolnjena v celoti (obrazec SUBV/1).
2.	Predstavitev investicije, specifikacija in izjava (obrazcev SUBV/lb).
3.	Kopije računov in kopije dokazil o plačilu, skladno s predloženo specifikacijo investicije za obdobje od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog.
4.	Dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oz. družbe (ne staro več kot 3 mesece); za obrtne dejavnosti tudi obrtno dovoljene; priložijo se fotokopije.
5.	Potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih (za fizične osebe potrdilo davčne službe), za pravne osebe BON 2, ki gaje potrdila APP in ne sme biti starejši od 3 mesecev (priložijo se fotokopije).
6.	Izjava o značilnosti začetne investicije (Obrazec SUBV/1A).
7.	Izpis pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije o številu zaposlenih za obdobje od 1.1. 2006 do 31.12.2006 in izpis pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije o številu zaposlenih oseb v letu 2007.
8.	Izjava o resničnosti podatkov (obrazec SUBV/2).
9.	Izjava o pridobljenih drugih virih pomoči (obrazec SUBV/3).
10.	Izjava o kvoti zaposlenih (za podjetja/podjetnike, ki nimajo sedeža v občini Brežice), priloga - kopija Ml/ M2 obrazca za vse zaposlene v poslovni enoti.
11.	Vzorec pogodbe (parafiran).
Za namen B - sofinanciranje stroškov odpiranja novih delovnih mest, povezanih z investicijo
1.	Kratka predstavitev prosilca, izpolnjena v celoti (obrazec SUBV/1).
2.	Dokumentacija, povezana z začetno investicijo, ki dokazuje izvajanje začetne investicije (eno izmed navedenih: investicijski elaborat, poslovni načrt, kupoprodajna pogodba, lokacijsko ali gradbeno dovoljenje, kopije računov itd.).
3.	Dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oz. družbe (ne staro več kot 3 mesece); za obrtne dejavnosti tudi obrtno dovoljene (priložijo se fotokopije).
4.	Potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih (za fizične osebe potrdilo davčne službe), za pravne osebe BON 2, ki ga je potrdila APP in ne sme biti starejši od 3 mesecev (priložijo se fotokopije).
5.	Pogodba o zaposlitvi za osebo, ki je zasedla novo delovno mesto v obdobju od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, kije določen za oddajo vlog (priložijo se fotokopije).
6.	Izpis pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije o številu zaposlenih za obdobje od 1.1.2006 do 31.12.2006 in izpis pristojnega Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije o številu zaposlenih oseb v letu 2007.
7.	Dokazila o realizaciji novih zaposlitev (kopija M1/M2 obrazec).
8.	Kopija delavske knjižice (stran 2 - osebni podatki in strani 6,7 - podatki o delovnem razmerju).
9.	Izjava o značilnosti začetne investicije (Obrazec SUBV/1 A).
10.	Izjava o resničnosti podatkov (obrazec SUBV/2).
11.	Izjava o pridobljenih drugih virih pomoči (obrazec SUBV/3).
12.	Izjava vlagatelja o povezanosti delovnega mesta z investicijo (obrazec SUBV/6).
13.	Vzorec pogodbe (parafiran).
7.	Rok in način prijave: Rok za prijavo je 45 dni od datuma objave javnega razpisa v Uradnem listu RS. Vloge je potrebno poslati na naslednji naslov: Zavod za podjetništvo in turizem Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice. Vloge morajo biti v zaprti kuverti in označene z napisom »Ne odpiraj - prijava na javni raZ' pis za dodelitev sredstev iz občinskega proračuna 2007« s posebej označenim »prijava na namen A oziroma B‘‘ ter na zadnji strani kuverte ime in naslov prosilca. Vsako vlogo za posamezni namen je potrebno oddati ločeno-Vsebina vloge mora biti urejena po zaporedju, kije določeno pri zahtevani dokumentaciji.
8.	Izid javnega razpisa: Sklep o dodelitvi sredstev za razvoj se posreduje prosilcem najkasneje v roko 15 dni od obravnave vlog. Na sklep o odobritvi sredstev je možna pritožba v roku 8 dni na župana občine Br«' žice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, vloži pa se na naslov Zavod za podjetništvo in turizem Brežice, Cesta prvin borcev 18, 8250 Brežice. Po odobritvi sredstev sklene vsak posameznik pogodbo z Zavodom za podjetništvo in turizem Brežice, v kateri bodo določene vse medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank. Upravičen^ bo pozvan k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev v roku 8 dni od prejema sklepa in pogodbe. Namensko up°' rabo sredstev iz pogodbe preverja Zavod za podjetništvo in turizem Brežice.
9.	Informacije: Razpisna dokumentacija je od dneva objave v Uradnem listu do izteka prijavnega rok*
dosegljiva na spletni strani Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice www.zpt-brezice.si, zainteresirani pa)° lahko dvignejo v času uradnih ur na sedežu Zavoda za podjetništvo in turizem Brežice. Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Samo Stanič, tel: 07/49-90-680, e-pošta: info@zpt-brezice.si.	J
za mlade
Primož in Kevo na ekonomski
POBARVANKA
Na prvi šolski dan, ko je Ekonomska in trgovska šola Brežice povabila posebnega gosta, svetovnega viceprvaka in svojega nekdanjega dijaka ter študenta Višje strokovne šole Brežice Primoža Kozmusa. Tretjo šolsko uro so se vsi dijaki šole in Primoževi nekdanji profesorji zbrali okoli Primoža in njegovega trenerja v šolski avli, mu čestitali in z njim poklepetali o njegovem šolanju, športnih dosežkih, pogledih na življenje in delo. Primož jim je sproščeno odgovarjal in jim položil na srce, naj v letih, ko gredo skozi svoje najlepše obdobje v življenju, poskusijo upoštevati tudi svoje profesorje, saj je njemu marsikateri nasvet, ki ga je dobil iz njihovih ust, še kako prav prišel. Izjemnemu športniku in dobremu ter skromnemu človeku Primo-
KOPITARNA
Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bil izžreban Milan Kralj, Jurčičeva 15, 8250 Brežice. Za nagrado prejme darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Kopitarna Sevnica. Iskreno čestitamo!
Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, dajo pošljeta na naslov: Radio Brežice (za SavaGlas), Trg izgnancev 12,8250 Brežice najkasneje do petka, 21.9.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova.
Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado.
Simona Kozmus, Primož Kozmus, Vladimir Kevo, Martin Soško, Albert Žnidaršič in Boštjan Omerzel
žu Kozmusu je ravnatelj ob tej priložnosti podelil veliko kristalno piramido za izjemne dosežke dijakov in študentov, sestra Simona, ki na ETrŠ poučuje športno vzgojo, pa mu
Kozmus med Nagajivčki
Artiče - Tudi artiške vrtičkarje je prvi dan novega šolskega leta obiskal svetovni podprvak Primož Kozmus. Na fotografijah je z otroki skupine Nagajivčki in vzgojiteljicama Natašo Peteline in Slavico Deržanič.
je spekla slastno torto, ki jo je Primož razrezal in pojedel skupaj z gostitelji.
Za ETrS, Metka Galič
Plesalci začeli novo sezono
Ljubljana - Minulo soboto je potekal prvi kvalifikacijski plesni turnir, ki so se ga udeležili trije plesni pari Plesnega kluba Lukec. Med pionirji C sta Lovro Pečnik in Sara Kučič dosegla 3. mesto v standardnih plesih in 6. mesto v latinsko ameriških plesih. Med mladinci B sta tekmovala Tomislav Kostevc in Eva Radej, ki sta v standardnih plesih dosegla 4., v latinsko ameriških plesih pa 6. mesto.
Tekmovanja sta se udeležila tudi Tadej Drakulič in Dolores Padevski, ki sta v kategoriji starejših mladincev B in v standardnih plesih zmagala, v latinsko ameriških plesih pa sta osvojila 6. mesto. S.V.
Poletje v Mladinskem centru
Brežice - Poletje v Brežicah je po tudi letos bilo zadetek v črno! Veliko dogodkov, različnih brezplačnih delavnic, koncertov, mladinskih izmenjav in taborov. V juliju so nas obiskali s črnim humorjem zasvojeni Komikaze, pa saj niste pozabili nastopa Perice in Pižame? V istem večeru je ognjeni krst doživel tudi mladi fotograf Lucijan Kranjc z odprtjem razstave Artes Serviunt Vitae. Takoj za tem pa smo v Ukrajino poslali tri fante in eno dekle, ki so branili slovenske barve na izmenjavi »From Slavic roots to Euro-pian identity«. Na petek 13. smo si privoščili malo ognjene magije Sama Sebastiana in ponovno pospremili novo mladinsko pošiljko, tokrat štirih deklet in enega fanta. Njihov tabor se je odvijal v Strateni (Slovaška) pod imenom »Bringing us together«. Ves ta poletni čas pa so zainteresirani hodili na brezplačne glasbene delavnice, ki smo jih tudi snemali in bodo lepo zapakirane na DVD »Od poletja do poletja«.M.D.F.
		
		
Že zdaj so prišli dnevi, ko bi jesenska oblačila prišla že kako prav... Kar nekaj člankov sem že posvetila prihajajoči modi jesen/zima 2007/08. Katere barve, kate-
te, nizke hlače nasvidenje, visoke dober dan! Velik modni hit... v vseh barvah, materialih, slogih, ozke, široke, športne, elegantne, kratke - kakšne želite! Pri nošenju teh ne po-
ra oblačila, materiali bo v igri. Tokrat še poudarimo nov kroj hlač, ki spet po dolgem času prihaja na police trgovin in obeta velik uspeh. Nepozabi-
zabite, da morajo ostati vidne! Vsaj ene si morate privoščiti, kajti zgledajo res zelo dobro in moderno!
Lea Šinko Štraus
Derma Art
IFL LASERSKI KABINET
Lasersko odstranjevanje poraščenosti, kapilar, pigmentacij, aken, celulita in fotopomlajevanje.
Tel.: 07/49 66 044, GSM: 031 681 401
Carbo iretma
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje celulita.
vepuvt itt vaše telo pvajboljši’ telmplčv^ui.
m j
izrtdvGO uci lA-boviTp Lyi •pVljčti/tC'!
Zaradi svojega pozitivnega učinka na ožilje je Carbo tretma edini anticelulitni tretma primeren za vse, ki imajo poleg celulita izražene razširjene kapilare in vene.
Obrtna ulica 24, 8250 Brežice
RAZVEDRILO
NAPOVEDI
Kultura
14.	september
Krško - koncert Jararaja z gosti, zasedba Gregor Budal -klarinet, Janez Dovč - harmonika, Petra Trobec - kontarbas, Vasilij Centrih - violina, ter gosta Sergej Randelovič - bobni in Robi Piki - kitara, ob 21. uri, klub Kulturnega doma
15.	september
Brestanica - regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ob 18. uri, grad Rajhenburg
Brežice - koncert vokalne skupine iz Velike Britanije »Vo-ces 8«, ob 20. uri, Viteška dvorana Posavskega muzeja Šentjanž - »Miklova Zala«, gledališka igra na prostem v izvedbi gledališke skupine Društva Trg iz Sevnice, ob 20. uri
16.	september
Krško - premierni koncert Big banda Krško, ob 20. uri, klub Kulturnega doma
20.	september
Sevnica - odprtje razstave Stojana Schafferja, kulturni program bodo izvedli učenci Glasbene šole Radeče, ob 19. uri, galerija gradu
21.	september
Podbočje - gledališka predstava »Naš moment« v izvedbi Teatra Cbelca, ob 20. uri, kulturni dom
Sevnica - potopisno predavanje »Zambija - neodkriti biser Afrike«, predaval bo Jure Urek, vstop bo prost, ob 20. uri, Mladinski center
22.	september
Sevnica - ustvarjalne likovne delavnice za otroke na temo »Zmaji«, od 10. do 12. ure, Mladinski center
Brestanica - »Proslavljajmo skupaj« - prireditev ob 50-letnici Zveze kulturnih društev Krško, ob 19. uri, grad Rajhenburg
23.	september
Okroglice - proslava pri spomeniku padlih borcev, ob 11. uri
24.	september
Krško - delavnice na temo »Evropski jeziki malo drugače«, ob 18. uri, Mladinski center
Prireditve
14.	september
Brezovska Gora - »Evropska noč netopirjev«; to je vseevropska akcija, v kateri sodeluje 40 držav; tretjič zapored bo mogoče noč preživeti z netopirji, za otroke bodo organizirali likovne delavnice, za odrasle pa sprehod in predavanje, od
17.	ure dalje, Ajdovska jama
15.	september
Šentjanž - »Bučarijada 2007«; ogled bučnih aranžmajev, kulinarična doživetja, družabne igre, izbor »naj« buče, in strokovna predavanja
Sevnica - koncert skupine Leeloojamais, kot predskupi-na bo nastopila Ultra, ob 21. uri Mladinski center
Kino servis Brežice
Četrtek, 13.9., petek, 14.9., sobota, 15.9., in nedelja, 16.9., ob 18.30 Ratatouille, animirana družinska komedija, in ob 20.30 Transformerji, znanstveno fantastični akcijski film; četrtek, 20.9., petek, 21.9., sobota,22.9., in nedelja, 23.9., ob 18.30 Vsemogočni Evan, komedija, in ob 20.30 Izdajalec, triler.
Kulturni dom Krško
Sobota, 15.9., ob 18. uri Zadnji poljub, romantična komedija, in ob 20. uri Disturbia, triler; nedelja, 16.9., ob 18. uri Zadnji poljub; petek, 21.9., ob 20. uri Transformerji, znanstveno fantastični akcijski film; sobota, 22.9., ob 18. uri Ratatouille, animirana družinska komedija, in ob 20. uri Transformerji; nedelja, 23.9., ob 18. uri Ratatouille.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 14.9., ob 17. uri Rataouille, animirana družinska komedija; sobota, 15.9., ob 19. uri Moj Hitler, parodija; petek, 21.9., ob 17. uri Simpsonovi, animirana komedija, sinhronizirana v slovenščino; sobota, 22.9., ob 19. uri Simpsonovi.
» REKLA KAZALA «
Jesen je dokončno tu in ob nabrežinah dolenjske Krke ne bo več kopalcev, ki so se v naši najdaljši reki hladili poleti. V brežiški občini je ob Krki nastalo kar nekaj rekreacijskih površin in je zato treba celo plačati, da prideš do vode. Dostop do nje pa je vsako leto težji, ker si lastniki zemljišč prilaščajo tudi rečno obalo. Na to opozarjajo table, s katerih je mogoče razbrati, da so dostopi do obale tudi vizuelno nadzorovani. Bodo Krko res kmalu lahko koristili samo še lastniki parcel ob njej in njihovi izbranci?
Mednarodni mejni prehod Obrežje seje to poletje proslavil po dolgih kolonah in večurnem čakanju za vstop v našo državo. Le nekaj dni pred tem pa je bistro oko fotografa v svoj objektiv ujelo posnetek s tamkajšnjega Petrolovega servisa in zaprte toaletne prostore. Dokaz več, kakšno je »glavno okno v Evropo«, kako nesramni smo do potnikov, saj jim ne privoščimo niti sanitarij. Moški se še lahko olajšajo za vogalom, zato pa je stiska žena toliko hujša, kajti od bližnjih polj jih loči mreža. O vonjavah v sončni pripeki pa ne bi.
Pri razpravi o rudniku Senovo je svetnik Stane Pajk dejal, da ne bo razpravljal za nazaj. »Če lisica odnese kokoš, je ne bo prinesla nazaj. Pač nismo dovolj pazili. Prihodnjič bomo kokoši ogradili,« je razpredal Pajk. Njegov svetniški kolega Rajmund Veber ni bil istih misli: »Ce lisica nosi kure, jo je treba pričakat in poknut.«
Nekoč je bil senovški rudnik največji delodajalec, saj je bilo v njem zaposlenih 1300 ljudi. Zapiranje rudnika ni prineslo novih delovnih mest in danes je največja »firma« na Senovem tamkajšnja osnovna šola, saj ima zaposlenih največ ljudi.
Predavanju dr. Danila Turka, ki so ga medse povabili posavski seniorji, se je z redkimi izjemami izmaknila večina županov. Lahko bi rekli, da to pomeni tudi nezaupnico njihovemu delu, toda uspelo predavanje je dokazalo, da se nekdanji vodilni in vodstveni posavski ljudje lotevajo pravih in aktualnih vprašanj. Zato pa je bilo še toliko prijetneje na zaključnem druženju. Turk je dobil je skrinjico z zelišči za an-tidepresivno terapijo, saj je predvolilna kampanja nedvomno naporna. Morebitni novi predsednik države seje srečal tudi s kraljem, Tonetom Jarkovičem, aktualnim cvičkovim kraljem.
Nemalo kritik si je na zadnji seji občinskega sveta spet prislužila krška mladinska voditeljica Mirjana Klinec. Na svetniško vprašanje Olge Koširjeve, ki ga je ta postavila na prejšnji seji, je namreč odgovorila v pisni obliki in to tako nesramno in arogantno, da so svetniki javno izpostavili, da bi morala občina v zaščito svetnikov odgovore cenzurirati. S svojim odgovorom je v.d. direktorice Mladinskega centra Krško veliko povedala o svojem značaju, je dejala Koširjeva, Vojko Omerzu pa dodal, da so mu šli lasje pokonci ob takem odgovoru in da tak način komuniciranja ne spada v sfero izobraženega človeka.
NACiRADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - stenska ura Anica Lepšina,
Dečno selo 43,8253 Artiče
2.	nagrada - zgoščenka
Milena Znoj;
Pot na Polšco 17, 8270 Krško
3.	nagrada - kaseta
Marija vajdič,
Cesta v Log 1 la, 8290 Brestanica
Pravilna rešitevprejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SKALA, MOTOR, OMAKA, GUMAR, ZJ, NARA, STERNE, RIN, PRILASTEK, LAS, NEAPELJ, IF, TINTA, VAR, TIVOLI, POBA, KANE, POVOD, ARICA, AL, LO, ZNAK, LA-RINKS, ETNA, PATRIOT.
Geslo: ZNANILEC JESENI
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 21.9.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upo-števamg!
							AVTOR: RUDI MURN	ŽLAHTNI KOSTANJ	SESTAV VEČ APARATOV	NEKDANJA MANJŠA DENARNA ENOTA	DOLENJ- SKA REKA	PERGAM- SKI KRALJ
		A					KRINKA					
		m					PRIN0S USTRE,- UENE DIVJADI K LOVCU					
							LOPATKA ZA ČIŠČENJE PLUGA, 0TKA					
							BOŽJA SODBA V SREDNJEM VEKU						
GRAFIČNO OBLIKO- VANJE: MATEVŽ BOKALIČ	SPREMLJE- VALCI BOGA EROSA	LOJZE POTOKAR			AKORDE ŠTIRIH ZAPO- REDNIH TONOV	RIMSKA BOGINJA JEZE	SIMBOL ZA NATRIJ			KEMIJSKI SIMBOL ZA ERBIJ	JUŽNO- EVROPSKI STRUPEN PAJEK	ČLOVEKU SORODNA OPICA
		ČLAN LIBERALNE STRANKE					FRANCOSKO JABOLČNO ŽGANJE					
PROŽNOST												
TURIS- TIČNO UREJENA OBALA, PRIMORJE								UUBUAN. NADŠKOF PRVI MADŽARSKI KNEZ				
PAS PRI KIMONU				ČRNO OBLAČILO DUHOV- NIKOV 0KAY						ZAJEDA KOPNEGA V MORJE TELOVADNO DRUŠTVO		
PEVSKI GLAS POKOJNEGA LUCIANA PAVAROTTIJA						G0LMAN						
EVROPSKA OTOŠKA DRŽAVA						ANTON PETJE STARO- RIMSKI PESNIK			SPODNJI DEL POSODE			
BYRNES EOD - starejši ameriški filmski igralec	ANTON KpLAR			KONČNI DEL SKLADBE					ANTR0-P0ID -človeku sorodna opica	TONE PAVČEK		
	POGOVORNI IZRAZ ZA DOLG									RIMSKI HIŠNI BOG		
MED SEBOJ POVEZANE CEVI ZA PREVAJANJE PLINA									FRANC. SKLADAT. DELIBES MAKSIM GASPARI			
5. IN 2. SAMOGLASNIK			OPIS, PRIKAZ					DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM BAMAK0				
FERNAND0 C0RENA			STAREJŠI AM. FILM. IGRALEC BYRNES				0R0AL-božja sodba v srednjem veku	GRAŠČA- KOVO BIVALIŠČE				
ŠPORT
strelstvo
Jelica podrla državni rekord
plavanje
Rok Kerin zmagal na »Porečkem delfinu«
Piran - V soboto je na slovenski obali potekalo državno prvenstvo s samostrelom za člane in mladince. Tekmovanja so se udeležili tudi trije mladinci iz Strelskega društva Leskovec, ki so se odlično odrezali. Jelica Majstorovič je postala državna prvakinja s 387 krogi ter z novim državnim rekordom. Jelica je prejšnji državni rekord, ki je znašal 384 krogov popravila kar za 3 kroge. Zelo dobro sta se odrezala tudi ostala dva člana ekipe. Simona Levičar je na svojem prvem državnem prvenstvu s samostrelom osvojila 2. mesto. Med mladinci pa je bil Marko Arh tretji.
	■M	H
y§gv		m - j
		fe|
Simona Levičar, Jelica Majstorovič in Marko Arh
atletika
Na mitingu tudi najboljši
Brežice - Na 22. mena-rodnem atletskem mitingu Brežice 2007, ki ga je pripravil Atletski klub FIT Brežice, je v precejšnjem mrazu nastopilo okrog 250 tekmovalcev iz sedmih držav, med njimi tudi štirje udeleženci letošnjega svetovnega atletskega prvenstva v Osaki na Japonskem. Primož Kozmus (FIT Brežice), svetov-
ni podprvak je v metu kladiva zmagal s 77,53 m, Miran Vodovnik (Almont Slovenska Bistrica), šesti s SP pa je v suvanju krogle dosegel 19,79 m in prav tako premagal tekmece. Po mednarodnih tablicah sta zbrala prek 1100 točk (Kozmus 1140, Vodovnik 1107), najbolj pa se jima je približal tretji udeleženec svetovnega prvenstva v Osa-
ki Damjan Zlatnar na 110 m ovire (14,00, 1067 točk). Sabina Veit (Poljane Maribor) je zmagala v tekih na 100 in 200 m in dosegla najboljša izida med atletinjami. Andrej Poljanec (Krka Novo mesto), četrti in zadnji preostali član uspešne slovenske ekipe iz Osake, ki je nastopil v Brežicah, je v skoku s palico preskočil 5 m, med ženskami je v tej disciplini Italijanka Anna Giordano Bruno preskočila 4 m in za meter presegla vse tekmice. Andrej Batagelj (AK Gorica) je v troskoku zmagal s 15,99 m, domačinka Barbara Špiler (FIT), tretja z mladinskega SP, je v metu kladiva zmagala in s 57,32 m izboljšala svoj mlajši mladinski slovenski rekord. Maja Bratkič (AK Gorica), ki je bila srebrna na MSP, je bila druga v skoku v daljino (5,61 m), za Tino Čarman (Triglav, 5,81 m). V metu diska je zmagal nekdanji slovenski reprezentant Igor Primc (Krka Novo mesto, 52,36 m). M.M.
Poreč - Na prvi septem-berski dan je potekal plavalni maraton na 5 km. Prvič se ga je udeležil tudi krški plavalec Rok Kerin in zmagal v absolutni kategoriji. Po zmagah v Srbiji in Črni gori minuli mesec, je sedaj zmagal še na Hrvaškem.
Nastopil je v konkurenci 68 plavalcev in zmagal s časom 1:02,21. Na tekmi je bilo kar nekaj odličnih plavalcev, med drugim tudi mladinski svetovni prvak na 200 m delfin, avstrijski plavalec Jukič in hrvaški reprezentant Čač. Tako se je še enkrat pokazalo, kako je plavanje v odprtih vodah nekaj povsem drugega od plavanja v bazenu in kako pomembne so izkušnje v maratonskem plavanju.
Postanite
gimnastičarke
Krško - Gimnastično društvo »RAIN« Krško vpisuje v programe ženske športne gimnastike deklice od L do 9. razreda OŠ in sicer v programe animacije (predšolska splošna telesna vadba, starost 4 do 6 let), Sokolček (splošna telesna vadba, starost 6 dol4 let), Gimnastična abeceda (deklice L do 3. razred) in selekcija - nivojski tekmovalni sistem (nacionalni tekmovalni program). Vpis z motoričnim testiranjem in selekcioniranjem telovadk poteka vsak delovnih v mesecu septembru med 17. in 18. uro v veliki telovadnici OŠ J.Dalmatin Krško.
Začetna tekma doma
Brežice - Ženski rokometni klub Brežice se bo na prvi tekmi sezone 2007/2008 v L A državni ligi pomerila z gostjami iz Škofje Loke. Tekma bo v soboto, 15. septembra, v t.i. balonu, začela pa se bo ob 19. uri.
karate
Uspešen krstni nastop
Šempeter pri Gorici - Na mednarodnega karate turnirja je nastopilo več kot 400 tekmovalcev iz devetih držav, še posebej močna udeležba pa je bila v kadetski in mladinski konkurenci (hrvaška, slovaška, češka, madžarska in slovenska reprezentanca), saj bližajoče se svetovno mladinsko prvenstvo od 19. do 21. oktobra v turškem Istanbulu predstav-1 Ija velik izziv za reprezentančne kandidate.
Svoje prve uradne nastope za državno reprezentanco so več kot uspešno zabeležili trije člani Karate kluba Triglav. Najuspešnejši med njimi je bil Jan Piltaver, ki je pri mlajših dečkih do 38 kg slavil svojo prvo zlato medaljo za državno izbrano vrsto, na stopničke pa sta se povzpeli še Anja Grilc, ki je bila tretja pri mlajših deklicah do 36 kg in Samanta Zbiljski, srebrna pri starejših deklicah do 43 kg. V repasažnih bojih sta si bron poskušala priboriti Janoš Špan in Saša Venek, a sta se na koncu morala zadovoljiti s 5. mestom. Za otroško reprezentanco Slovenije sta nastopili tudi Nastja Galič in Petra Planinc (Karate klub Brežice). Obe sta upravičili zaupanje selektorja, saj je bila Petra druga v bojih in tretja v katah, Nastja pa tretja v bojih in peta v ka-tah. Od ostalih uspehov v močni mednarodni konkurenci velja omeniti še 3. mesto Viktorja Kopinča in 5.mesto Aljaža Petan-čičavbojih.
amdibrezige
vabi na motokros dirko

1
ki bo v nedeljo
na Prilipah
Nastopilo bo preko 90 voznikov, poleg domačih tudi tuji vozniki moto ki se bodo med sa pomerili kar v 12 vožnjah.
Prve finalne se bodo pričele že ob 11.30 uri z dirko podmladl nato bodo vozili veterani in na koncu člani.
Pričakujemo ogt boj med Kragljei Možetom in Hrvatom Šipki
Vabljeni!
Avtomoto društvo. Cesta
It?
°

AVTOMOBILIZEM

■



Mercedes Benz Razred C 200 K
Da je vožnja z Mercedesom ?rugačna, ste verjetno že sli-s^li, a je reakcija na to trditev °J)ičajno negativna, češ da „saj !e(famo avto, pa tudi če je bolj-1 ■ Pa v resnici sploh ne gre za °- Če bi novega C-ja ocenje-, aJ kos po kosu, bi med kon-Ufenco zlahka našel boljši ,edež, zmogljivejši motor ali KaJ drugega.
^ Jft nenazadnje, Mercedes jd najbolje prodajani Mer-^s, pa čeprav je najmanj-med limuzinami s trikra-j ° Zyezdo. Je pa povsem nov y Vfeden imena, ki ga nosi. Zvezdo ali brez... Prav ste Obrali, C je odslej na vo-
^ncinski, 4-valjni s kompri sorjem
Prostornina: 1796 cm3
Uajvečjamoč:
ls4KM(135kW)
'navor 250 Nm pri ^OO-5000/min
ljo tudi v različicah avantgarde in AMG, ki „malo“ limuzino ponujata brez zvezde na pokrovu motorja. Pravzaprav zvezda ostaja, a je vgrajena v masko. In to je verjetno tudi razlog, zaradi katerega bodo tradicionalisti posegali po C-ju z oznakama Classic ali Elegance.
Čeprav je C iz roda v rod večji in pomembnejši in je tudi tokrat nekoliko »zrasel«,
ne ponuja toliko prostora, kot bi ga od 458 cm dolge limuzine pričakovali. Več ga je kot v prejšnjem modelu, a na zadnji klopi vseeno ni razkošja. In to je verjetno edina zamere vredna pomanjkljivost tega avtomobila, ki tudi s prostorom za prtljago in drobnarije ne skopari. Prtljažnika je namreč za 475 litrov, medtem ko je v notranjosti predalov dovolj spredaj in zadaj.
C je namenjen širokemu krogu občinstva. O tem pričajo kakovost izdelave, oprema in tehnološki pristop z nekaterimi inovativnimi rešitvami. Sistem PRO-SAFE™ denimo, ki deli varnost avtomobila na štiri faze. Med vožnjo pomaga vozniku pravočasno prepoznati in obvladati kritične situacije. V drugi fazi, tik pred morebitno nezgodo, se lahko sprožijo številni preventivni ukrepi za zmanjšanje nevarnosti poškodbe, medtem ko med nezgodo učinkovito in individualno zaščitijo potnike obsežni sistemi pasivne varnosti. Zadnja, četrta faza sledi po nezgodi - npr.
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 235 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 8,6 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 10,5/5,8/7,6 l/100km
-	testno povprečje:
10,21/100 km
samodejno odpenjanje varnostnih pasov za lažje reševanje ali samodejni vklop varnostnih utripalk za označevanje nezgode. Gre torej za varnostni sistem, ki pomeni korak naprej in Mercedes ne skriva ambicij po šestih zvezdicah. Ko bodo na voljo seveda, saj jih je zaenkrat moč dobiti največ pet.
Testni C je nosil oznako 200 K, kar pomeni 1.8-litrski bencinski motor s kompresorjem, ki ponudi 250 Nm navora in 184 konjskih moči. Ta se prek lepo vodljivega 6-sto-penjskega menjalnika in prek zadnjih koles zanesljivo prenaša na cesto. Poudarjam zanesljivo, saj elektronika povsem obvlada negativne plati zadnjega pogona. Vožnja je tako uglajena in predvsem av-
tocestno udobna. Sicer pa se C odlično znajde tudi v mestu, kjer v
primerjavi s konkurenco skoraj blesti predvsem zaradi izredne okretnosti in majhnega obračalnega kroga.
Tudi sicer je znana ponudba bencinskih in dieselskih motorjev še tehnično izpopolnjena. Medtem ko je odslej štirikolesni pogon na voljo še z dieselskim motorjem. Model T oziroma karavan pa prihaja šele januarja.
Aleksander Krebelj
OBČINA BREŽICE
> OBČINA
Brežice
Občina Brežice se zaveda pomena društvenega življenja, zato sofinancira programe na različnih področjih
Razveseljiva novica je, da se kljub hitremu tempu življenja občanke in občani občine Brežice radi združujemo v različnih športnih, kulturnih in turističnih društvih. V občini Brežice je prijavljenih več kot 220 različnih društev. Najmočneje so zastopana športna društva, očitno res upoštevamo rek »zdrav duh v zdravem telesu«. Športnim društvom sledijo različna kulturna in mladinska društva, imamo tudi 19 turističnih društev, saj je turizem ena izmed glavnih panog
SDS
Za SDS Brežice je predlog pokrajin brez Posavja nesprejemljiv
Zadnje dni polnijo medije novice tiskovnih konferenc, ki jih sklicujejo tako koalicijske kot opozicijske stranke z enakim ciljem - pozvati k ponovnemu razmisleku o številu pokrajin.
Vlada je konec maja pozvala občine, da posredujejo mnenje na oblikovan predlog 14 območij pokrajin s sedeži in imeni. Odzvalo se je kar 180 občin (85,7%), ki so se večinsko strinjale s predlogom pokrajin (83%), podale pa so tudi dodatne predloge glede sedežev in imen. V predlog vlade je umeščena tudi pokrajina Posavje, za katero si politične stranke v regiji enotno prizadevamo že od leta 1997.
Nove pobude nekaterih poslancev »koalicije treznih« (NSi, SD, LDS in Zares), ki pozivajo k »treznemu« razmisleku, a za nas prebivalce Posavja nerazumnemu predlogu, pa v številu šestih do osmih, Posavje brišejo iz predloga samostojne pokrajine in jo umeščajo k eni od večjih pokrajin. Kot poglaviten razlog navajajo, da je Slovenija občutno premajhna in da ni podrobnejših analiz stroškov. Istočasno pozabljajo, da je bil predlog vlade posredovan v razpravo občinam in da se z njim strinja velika večina.
Vse vključene strani v zgodbi želijo s procesom regionalizacije decentraliziran, enakomeren in hitrejši razvoj. V primeru izbrisa Posavja s seznama pokrajin bi posledično iz prostora izginile institucije državne uprave kot tudi druge institucije (bolnišnica. ..) in bi tako postali nepomembno obrobje večje pokrajine. Žal v tem težko prepoznamo razvoj in vidimo le še slabšanje ekonomsko socialnega položaja Posavja, ki si na lestvici glede na indeks razvojne ogroženosti deli tretje mesto.
Kljub temu, da so bile občine znotraj pokrajine skozi obdobje različno organizirane, se Posavje geografsko, kulturno in ekonom-
Športni, kulturno dejavni in turistično usmerjeni
občine Brežice. Nad preventivo in požarno varnostjo bdi 31 prostovoljnih gasilskih društev. Med zanimivostmi naj omenimo še ekološko društvo, navijače in društvo zbiralcev znamk. Neposredno nameni za delovanje društev občina kar 666.297 EUR proračuna letno.
Šport in programi za mlade
Na letošnji javni razpis za sofinanciranje programov športa se je prijavilo 44 izvajalcev - 30 športnih društev, 8 šol ter 6 drugih izvajalcev (društev, zavodov). Zaradi nepopolnosti je bila zavrnjena ena prijava.
Športna društva izvajajo dejavnost v 15 športnih panogah,
usmerjenih v tekmovalni šport (atletika, športna gimnastika, rokomet, nogomet, badminton, namizni tenis, šah, tenis, karate, golf, ju-jitsu, športno strelstvo, košarka, orientacijski tek, veslanje na divjih vodah) ter vrsto rekreativnih programov.
Izvajalci so prijavili 63 programov interesnih programov za otroke in mladino, 60 programov vadbe za otrok in mladino, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, 21 programov članskih ekip, 87 rekreativnih prireditev, 5 projektov vzdrževanja športnih objektov itd.
Poudariti je potrebno, da vsako leto povprečno 40 športnikov
iz 7 društev iz naše občine pridobi posebno kategorizacijo Olimpijskega komiteja Slovenije, da se redno uvrščajo v državne reprezentance, dosegajo državne rekorde in v Brežice ne prinašajo le naslovov državnih prvakov, temveč stopajo na stopničke tudi na večjih mednarodnih tekmovanjih. Naši športniki so tako hkrati tudi najuspešnejši pro-motorji ne samo občine Brežice temveč tudi celotne Slovenije.
Občina Brežice se zaveda pomena kakovostnih programov za mlade v prostem času, zato sofinancira različne programe, ki so namenjeni krepitvi in širitvi vrednot demokracije med mladimi, spodbujanju osebne avtonomije mladih in njihovi socialni integraciji ter druženju in uresničevanju njihovih interesov.
V letu 2007 se je na razpis prijavilo 11 izvajalcev z 28 programi, za sofinanciranje pa je bilo izbranih 16 programov 9 izvajalcev. Višina sofinanciranja posameznega programa je 33 % realizirane vrednosti, pri čemer se kot lastna sredstva izvajalcev upošteva prostovoljno delo članov, ki lahko dosega do 20% vredno-
sti programa. Na ta način želimo v občini poudariti tudi pomen prostovoljnega dela, ga oceniti in nagraditi.
Kultura
Na področju kulturnih programov in projektov ter redne dejavnosti (glasba, gledališče in lutke, folklora, film in video dejavnost, likovno ustvarjanje in fotografija, literatura, ples) je bilo na razpisu izbranih 25 izvajalcev s kar 158 programi. Izbrane programe bo sofinancirala Občina Brežice v skupni vrednosti 72.854 evrov. Nekaj zanimivih projektov, ki jih bo sofinancirala občina: otroška likovna kolonija, pomladni in božični koncerti, plesne delavnice, srečanje gledaliških skupin, vokalna delavnica, različne pevske revije, seminar za mažoretke, tabor tamburašev in še mnogo drugih.
Turizem
Občina sofinancira programe aktivnosti turističnih društev in zvez v brežiški občini. Letos je bilo prijavljenih 17 programov, ena vloga je bila nepopolna, zato je bilo izbranih 16 programov, sredstva sofinanciranja aktivnosti so v višini 18.778 evrov.
Ivan Molan
Namen sofinanciranja programa aktivnosti društev in zvez, ki imajo v ustanovitvenem aktu določeno turistično dejavnost na območju občine Brežice (promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavite na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini, organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena, izdajanje promocijskega materiala, spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja razvoja turizma, ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja.
#
občina brežice
sko vseskozi razvija enotno in samostojno. Posavje živi v ljudeh in okolju, zato svetniška skupina SDS Brežice najodločneje zavrača vse predloge, ki mu jemljejo status pokrajine in nas proti naši volji vključujejo v drugo pokrajino. Istočasno pozivamo vse poslance te pokrajine v DZ, kot tudi vse občinske odbore političnih strank, zastopanih v Posavju, da se za to še enkrat enotno in glasno zavzamemo.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
LDS
Slovensko hrvaški odnosi
Reševanje odprtih problemov med Slovenijo in Hrvaško je v zadnjem obdobju močno razburkalo medije in javnost. Veliko napako bi naredili v Brežicah, če bi prevladalo mnenje, da je ta velika tema samo problem države in da lahko v brežiškem in posavskem okolju samo mirno spremljamo, kaj in kdaj se bo kaj zgodilo.
Najmanj tri vrste problemov, kijih državi rešujeta, so izjemnega pomena tudi za Brežice in ni vse eno, kakšne rešitve bodo dogovorjene oz. kako jih bo rešilo izbrano sodišče, če bo do tega sploh prišlo.
Najbolj pomembno za Slovenijo je prav gotovo mejno vprašanje, določitev meje v Piranskem zalivu in zagotovitev povezanosti slovenskega morja z mednarodnimi vodami je ključnega in usodnega pomena. Obstajajo pa tudi mejni problemi, ki so še kako pomembni za našo občino in njene prebivalce. Spomniti je potrebno na del naselja Slovenska vas, ki je odrezan od matične občine in države, saj je dostopen samo preko mejnega prehoda. Ni rešeno vprašanje poteka državne meje po reki Sotli, zlasti njenim spodnjim tokom, ki teče po hrvaškem ozemlju. Smo seznanjeni, kakšne rešitve se pripravljajo? Smo že postavili kakšno vprašanje?
Zelo nas bi moralo zaskrbeti tudi ob predlogu, da Hrvaška odstopi od arbitraže zaradi zahtevka za odškodnino za nedobavljeno električno energijo, mi pa jim v zameno ponujamo možnost shranjevanja jedrskih odpadkov nekje v Vrbini, prav vseeno je, ali v brežiški ali v krški. Nobena lokacija še ni določena, izbrana, kaj šele sprejeta. Dve
stvari nas pri tem prvenstveno motita. Doslej je veljalo, da Slovenija Hrvaški ne dolguje ničesar. Zakaj bi jim potem za odstop od neobstoječe terjatve ponujali nekaj, kar bo dodatno obremenilo naše okolje in prebivalce dveh občin oz nekaj, česar še ni? Je morebiti kdo uradno že zahteval pojasnilo?
Ne nazadnje, na gradnjo HE Brežice in HE Mokrice, na bodočo poplavno ogroženost in na druge rešitve lahko močno vpliva pravica Hrvaške, da sodeluje s soglasji in mnenji v vseh fazah načrtovanja, Sava je pač mednarodni vodotok in obveznost držav je usklajevati vodne režime na mejnih in čezmejnih točkah zaradi preprečevanja negativnih vplivov pri posegih v vodotoke. Nismo zasledili, da bi bil ta problem, tako pomemben za občino Brežice, predmet medsebojnih dogovorov in razreševanj. Mar za to ni nobene potrebe?
V svetniški skupini LDS opozarjamo predvsem na dejstvo, da smo pomanjkljivo obveščeni, upamo pa, da odgovorni v občini razpolagajo z ustreznimi informacijami in da ustrezno reagirajo.
Za svetniško skupino LDS J.Avšič
SLS
Člani SLS izvolili kandidata za poslanca v državni zbor
Na zboru članov in simpatizerjev SLS v občini Brežice 24. avgusta 2007 so člani tudi volili kandidata za poslanca v državni zbor na volitvah leta 2008. Kot kandidat za poslanca SLS je bil izvoljen Ivan Sušin, namestnica pa Ivančiča Glas. Oba sta bila izvoljena soglasno.
Podobne volitve kandidatov za poslance SLS potekajo v vseh občinskih odborih po celotni Sloveniji. Pravočasnost je pač vrlina, ki jo želimo čimbolj negovati pri aktivnostih znotraj stranke, kakor tudi pri razvoju občin in Slovenije nasploh.
Na zboru so člani in simpatizerji že začeli dajati predloge za Program razvoja Slovenije, pa tudi občine Brežice, od 1. 2008 do 2012. Z aktivnostmi za realizacijo nekaterih predlogov seveda ni potrebno čakati do volitev 1.2008, ampak je potrebno začeti čim prej. Tudi vsi vi, spoštovani občanke in občani, ste vabljeni,
da nam posredujete svoje predloge ali probleme, ki zadevajo širšo družbo in skupaj se bomo po svojih močeh potrudili za njihovo realizacijo ali reševanje. Predloge nam lahko posredujete na zborih članov in simpatizerjev, preko naše tajnice, preko naših članov občinskega odbora itd. Volja in vztrajnost v večini primerov najde pot.
Občinski odbor SLS Brežice
PUM
PUM - Posavska unija mladih - odločno nasprotuje predlogu Nove Slovenije, ki predvideva priključitev Posavja Dolenjski regiji. Podpiramo ohranitev regije Posavje v zadnji dopolnjeni sestavi občin Brežice, Bistrica ob Sotli, Kostanjevica na Krki, Krško, Radeče in Sevnica. Občine so v preteklosti že sodelovale na pripravi razvoja regije, kar so zapisale v Regionalnem razvojnem programu regije Posavja 2007 - 2013. Vseh sedem svetnikov PUM-a iz štirih posavskih občin si bo po najboljših močeh prizadevalo za ohranitev regije Posavje ter za nadaljevanje že zastavljenih projektov na področju turističnega, gospodarskega, energetskega in ekonomskega razvoja regije Posavje. Prizadevanja preteklih let so pričela kazati pozitiven premik in razvoj področja regije Posavje. Morebitna vključitev v Dolenjsko regijo bi ‘področju Posavja povzročila nazadovanje na vseh prej omenjenih področjih. Svetniki PUM-a in vsi aktivisti PUM-a želimo ohranitev regije Posavje na novem slovenskem regijskem zemljevidu!
PRIMOŽU KOZMUSU ČES -TITAMO ZA USPEH!
Ekipa PUM
DeSUS
Predlagane spremembe učnega načrta
(Nadaljevanje iz prejšnje šte-. vilke)
Spodbujanje zasebnega šolstva s povečanjem financiranja zasebnih šol pomeni manj denarja za javno šolstvo. Tudi če ga vlada, kakor trdi ministrstvo, ne bo vzela na račun javnega šolstva, tega denarja javno šolstvo ne bo videlo, ampak zasebniki. Vprašati se moramo še, kaj nam kot družbi zasebno šolstvo prinaša. Kako je s tem, nam ni potrebno preveč »tuhtati«, saj se lahko ozremo na države, kjer je zasebno šolstvo že dolgo uveljavljeno in kjer otroci revnih staršev obiskujejo javne šole, otroci bogatih staršev pa šole, ki njihovim otrokom nudijo bistveno boljše pogoje. V tujini obstaja sicer več vrst zasebnih šol, od »brezplačnih«, ki so predvsem šole, ki jih ustanavljajo različne verske skupnosti, in pa takih, kjer je šolnina tako zasoljena, da si je večina slovenskih staršev niti v sanjah ne more privoščiti. Jasno je, da se bo z uvajanjem zasebnih osnovnih šol spodbudilo razslojevanje otrok že od malih nog. Zasebnega šolstva na osnovnošolski ravni v Sloveniji nikakor ne bi smeli dovoliti. Slovenija se tako sedaj počasi tudi na področju šolstva usmerja za določenimi državami, kjer je politika razslojevanja prisotna že od otroštva.
Vsem učencem, dijakom in študentom želimo veliko uspeha v novem šolskem letu.
Za DeSUS Jožica Obradovič
SEG
Drevo kot okras ali kdo se komu prilagaja?
Zgodba, ki se bo te dni sklenila v odločitev, je izbor primerne vrste dreves za posaditev na Cesti prvih borcev od občinske stavbe pa do Posavskega muzeja. Zgodba je po svoje zanimiva, saj veliko pove o našem odnosu do okolja.
Prva splošna ugotovitev je, da je z rekonstrukcijo glavne brežiške ulice zmanjšana površina zelenic
in zaradi rekonstrukcije posekana vsa drevesa. Druga ugotovitev je, da je za rast dreves puščen zelo omejen prostor in sicer je rasti namenjen prostor znotraj meter široke in meter globoke betonske cevi. Koreninski sistem se pod cevjo lahko razraste, v višini globine cevi pa ne, ker bi korenine lahko poškodovale ostale napeljave pod cesto. Tretja ugotovitev ah želja je, da rast dreves ne zakriva pogleda na ulične svetilke, oziroma drevesa s krošnjo ne smejo zakri-/ vati svetlobe, ki jo svetilke mečejo na cesto in pločnik. Četrta omeji; tev ah želja je, da drevesa naj ne bi imela plodov, s katerimi je poten* »zasvinjan« pločnik... ah še bolje, da sploh ne bi imela hstja, ki jeseni odpada za brisalce šip na avtih... Peta želja je, da dreves sploh ne bi imeli, ker se tako grad lepše vidi, pa fasade bolj pridejo do izraza (čeprav so dokaj slabo vzdrževane). ..
Kaj smo torej pustih drevesom na voljo?
V takšnih omejenih razmerah lahko sadimo le manjše grmovnice ali manjše vrste dreves, ki dobro prenašajo obrezovanje krošnje, ali pa imajo že z genetsko ah kakšno drugo manipulacijo tako oblikovano deblo in krošnjo, da zavzema čim manj prostora. Pogoj je tu<h skromen koreninski sistem.
Po našem mnenju pridejo v p°' štev le okrasne vrste sadnih dro; ves - npr. shve (vrsta, ki je že prel krasila ulico), javor (takšen kot raste ob cesti od Jazz puba mimo g>( mnazije do kina), mogoče okrasa1 glog, ah hortikulturna oblika g2' bra z ozko krošnjo (ki pa zaWe va veliko vzdrževanja z obrezovanjem). Torej le hstavci - nikak°f iglavci. Zakaj? Ker so možne vrste iglavcev, kot so tisa ah pacipref tipične vrste, ki krasijo pokopah' šča... enako velja tudi za zimzek*’ grm pušpan, ki se pojavlja v nek3' terih predlogih.
Grmovnice se po našem rnfle' nju ne bi obnesle, ker zavzaflk jo preveč prostora v širino. Zag° varjamo razgibano rast dreves h1 ne stroge linije. Zakaj? Ker bi str° ge linije preveč obrezanih ah vzg0 jenih dreves naredile ulico nepč jazno in ker razgibana oblika ra*; daje ulici prepotreben šarm. Lrh° brez dreves bi bila dolgočasna °° tujena betonska ploščad.
Ob podnebnih spremembah “ j vsaka senca več kot dobrodošla. ■ •
Naslednjič pa v imenu dreV^ prosimo za več prostora za n° malnejšo rast in življenje. Hvala.
Za st
Mag. Hrvoje T. Oršat«
SavaGlas, 13.9.2007
YODR PERSONAL ENTERTAINER www.eventim.si
TELffONSKA PRODAJA VSTOPNIC
CALL CENTER
031 349 000
pon-pet / 9 h -18 h
Ton prireditev 10.10.2007 brvan ferrv k Hali Tivoli W Ljubljani

Bryan Ferry velja za najbolj inovativnega pevca popularne glasbe v začetku 70 let.Njegova glasba je še bolj posebna zaradi elegance, ki jo vpeljuje v svoj nastop - držanje glave kot Sinatra, karizme Gainsbourga in intenzivnosti Johnnyja Raya. Njegova posebnost pa se kaže tudi v odličnem prepletanju različnih glasbenih stilov - od francoskih šansonov do klasičnih pesmi in izostrenega hard rocka.
V prvi polovici 70 je posnel kar nekaj uspešnih modernih pesmi, kot sta »Shame, shame, shame« in VVilbert Harrisonovu »Lets stick together«. Med njegove najboljše pa sodijo tudi malo bolj melodramične pesmi, ki so nastale pri delu z Roxy mušic. Skupek najboljših pesmi lahko najdete tudi na samostojnih albumih, kot sta »Boys and Girls«, «Bete Noire«... Pričakujemo, da bo v jesenskem obdobju koncert Bryana Ferrya najbolje prodajana prireditev v Sloveniji in mnogi že govorijo, da bo koncert v Sloveniji razprodan,	Za SavaGlas: Jure Pezdirc
POZOR! Cenejše vstopnice v predprodaji!
Do 23.9.2007 = 39 EUR in od 24.9.2007 dalje = 45 EUR
Top informacija

Oliver Dragojevič
ie Potrdil kar dva nastopa v Unionski dvorani Grand hotela v Ljubljani in s«cer 24.11. in 25.11.2007. Vstopnice so že v prodaji, pohitite, kapacitete so zelo omejene.
Bryan Ferry bo nastopil
10.10.2007 v ljubljanski Hali Tivoli. SavaGlas v sodelovanju z Eventim Sl vas nagrajujeta z 2-kratpo eno vstopnico za omenjeni koncert. Pravilno odgovorite na nagradno vprašanje ter izpolnjeni kuponček pošljite na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12,8250 Brežice najkasneje do 21.9.2007
SEVNICA, Kaja Kokalj - KRŠKO, Darko Avsec - BREŽICE, Vstopnice dvignete z osebnim dokumentom na dan koncerta na blagajni Križank.
Nagradni KUPON
Bryan Ferry nastopa v? A: Celju B: Ljubljani
(Obkrožite pravilno črko odgovora.)
ime	
Priimek	
Naslov	
Telefon	
Nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki SavaGlasa.
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12,8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254,07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV
Kraj
Clica
^atum
levilo izvodov
Poštna št.
Telefon
Podpis
šk<
0 rarocnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR. Naročni-j nine j^mei2e ie sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naroč-ntožen samo pred novim obračunskim obdobjem.
mali oglasi
V Arnovih selih prodam grozdje črnino, frankinjo, rizling in mešano belo.
Pokličite 040-231-499.
V Krškem prodam stanovanje velikosti 60 m2.
Pokličite 031-329-624.
Prodam drva, metrska ali razžagana.
Pokličite 051-862-204.
Prodam hidravlično stiskalnico.
Pokličite 49-25-700.
"i.
JU
"3 e*


#4
M
wr
o
■■ raMjjdzms
KUC - VSAK DAN OD 12*00 30"
' S| V...VOV.,. .... |........| .
mirr
studi
ROŽMAN
... .

.
wkvw.foto-rozman.si
ZRAVEN VSIiH FOTOGRAFSKIH PONUDB VAM ŠE PONUJAMO
PASPARTUJE, LETVE ŽA OKVIRJE 3N KAŠIRNE MATERIALE
'
Paspartuji
-Standard -Barvna sredica -Žametni paspartuji -Muzejski paspartuji -Platna za paspartuje -Tipski paspartuji
Letve za okvirjanje
-Lesene letve -ALU letve -PVC letve
Kašimi material
-Bela kaširna pena -Kappa fix -Kaširni karton
■	X9 CO-j ■
uBBhhhI
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Škoda in Citroen
montaža plinskih napeljav polnjenje klima naprav ročno pranje in čiščenje vozil premontaža gum sur avtovleka * tehnični pregledi zavarovanja vozil
DELOVNI ČAS
Pon -Pe: od 8. do 16., So: od 8. do 12. DELOVNI ČAS ZA TEHNIČNE PREGLEDE Pon-Pe: od 7. do 18., So,- od 8. do 12.
m&meHss
m oz/4942-m
www.avtoifoe-krsko.si
Avtoline Krško d.o.o. Bohoričeva 10, 8270 Krško
ZAHAVALA
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja spomin je kot cvet, ki nenehno poganja spomin je svetloba, ki dušo obliva spomin je kot ljubezen, ki v srcih prebiva.
V petek, 31. avgusta, šmo se na razborskem pokopališču z bolečino v srcu poslovili od našega ljubega moža, očeta, starega očeta, dedka in botra
IVANA ANDREJČIČA
iz Podgorice
Ob nenadomestljivi izgubi našega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali, posebno še osebju Doma upokojencev Sevnica krb, kjer je bival zadnje mesece, za nego in skrb. Najlepša hvala dr. Juriju Pesjaku za skrb in lajšanje bolečin ob težki bolezni. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala patru Karlu Gerža-nu za obred zadnjega slovesa, gospe Jelki Skoporc za poslovilne besede, praporščakoma, pogrebni službi Sevnica, izvajalcu Tišine Marku Razboršku, g. Jožetu Imperlu za organizacijo pevcev in hvala pevskemu zboru Razbor, pogrebcem - posebno g. Marjanu Tahmajstru za organizacijo, gospe Mariji Prašnikar za skrb pri vežici, Društvu upokojencev Razbor, šivalnici Moda Intima iz Krškega, banki Zasavje Trbovlje, PGD Brestanica, LD Zabukovje, Ireninim sodelavkam Sodexho iz Radeč in gostilničarju Vidku Močivniku za postrežbo. Lepo se zahvaljujemo Karolini Kladnik ter vnukinjama Nadi in Ireni Krajnc za vsestransko pomoč. Hvala še enkrat vsem, tudi tistim, ki jih nismo posebej imenovali, pa so nam v teh težkih trenutkih kakor koli nesebično pomagali.
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax: 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Suzana Petrovič; telefon: 07/49-91-255 - Elektronska pošta: suzana.petrovic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Vsebine na straneh Lokalne skupnosti pripravljamo ob podpori Ministrstva za kulturo RS.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
ŠESTNAJSTA
Fotostrip:	- Kladivo ne pade daleč od lepih besed
i
Zbrali smo se in ga čakali..., skoraj do polnoči... in takrat se je povzpel na balkon, kamor smejo samo najvecji in najmočnejši. Raket veter je po zraku premetavat posebno energijo, ponos, cigaretni dim in hlape alkohola. On, Primož Kozmus ...nas junak, pa je na balkonu srečen in utrujen s pogledom Česal po množici oboževalcev ... srebrna medalja se je lesketala v soju mesečine in reflektorjev.
Vrstili so se govorniki; tople besede, polne upanja in hvaležnosti, so rezale hrup množice. V zanosu zmagoslavja jih ni slišal nihče, zato smo jih zbrali..., najboljše..., samo za vas.


W
ammm mm *
sli

.ime Brežic si ponesel v svet in sedaj vsi vedo, kje je središče Posavja....
...na vladi smo že prejšnji mesec pripravili predlog, da v zapuščene objekte v Slovenski vasi naselimo proizvodnjo kladiv in s tem oživimo težko metalno industrijo v naši občini - to je naša priložnost.
.in mogoče je prišel čas, da bomo na atletskem stadionu,
Če ne sedaj,
pa po olimpijskih igrah, dobili tudi slačilnico in tuŠ...


■
aiiiaii
...in Če boŠ imel težave z energijo, ti bomo na Qen energiji pomagali, tako kot to počnemo že danes...
...in v Vinu Brežice bomo svetovni rekord podprli z vsemi sredstvi..., tudi z (ne) dovolj eni mi poživili...
..in Terme Čatež med lOO-dnevnimi pripravami v našem Hotelu Žusterna v Kopru tebi in celotni ekipi zagotavljamo brezplačno parkiranje...
j|V _V_____________ ■	________________° :	:
Pozirali so: Prinašalci dobrih novic

Misli in iz ustnic bral: MCMLXXXIV Poze lovil: M.M.
VREME
mr
10/21”
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
13. september 2007
Danes in jutri bo povečini sončno, po nekaterih nižinah bo zjutraj in del dopoldneva megla ali nizka oblačnost. Razmeroma toplo bo.

Petek
Sobota
Nedelja
10/21°
11/25°
13/24°
Rezervirano zo slovensko glasbo
Radio Sevnica & Veseljak Dolenjska