Leto LXYIL, ŠL Lfabliana, ponedeljek 10. Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do SO petit vrst a. Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, večji insersti pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPRAVNIMPRO LJUBLJANA, Knafrjeva uttca ŠL 6 Telefon: 3122, S12S, 3124, 3125 in 3126 Podrninle« MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsku uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon at_ 66, podružnica uprave: Kocenova ohca 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvore 101. Raeun pri poStnem čekovnem zavoda r LJubrjatri *t. 10.351. SESTANEK DRUŠTVA NARODOV Dopoldne se Je sestala v Ženevi skupščina Društva narodov, v kateri bo prihodnje dni že sodelovala Rusija kot nova članica 2eneva, 10. septembra. Posvetovanja sveta Društva narodov v petek in soboto, zlasti pa pogajanja zadnjih dveh dni za kulisami so znatno razčistila položaj v ženevi. Ob današnji otvoritvi 15. zasedanja skupščine Društva narodov se nahajajo tri važne zadeve na dnevnem redu, namreč vstop Rusije v Društvo narodov ter priznanje stalnega mesta v njegovem svetu, popolna neodvisnost Avstrije in končno po-saarski plebiscit, ki se ima izvesti 13. januarja prihodnje leto. V vseh teh izredno zapletenih vprašanjih ima Francija prvo besedo. Glede Rusije ji je bila prepuščena popolna svoboda v postopanju in Barthou, ki je dosegel v tej zadevi popolno soglasje z Anglijo in Italijo, je pokazal že v ženevi v teh dneh toliko diplomatsko spretnost*, da mu je uspelo odstraniti vse obstoječe težkoče. Nesporno je samo, da se mu ni posrečilo pregovoriti Švicarske, da ne bi glasovala v plenumu Dru? t v a narodov proti sprejemu Rusije, kar pa ni bilo toliko potrebno, ker ne more imeti Švica nobenega odločilnega vpliva v tej zadavi. Drugo vprašanje predstavlja popolno neodvisnost Avstrije. V tem pogledu zatrjujejo v krogih francoske delegacije, da je položaj postal popolnoma jasen. Po prvih zaupnih razgovorih se more trditi, da ne more biti nobenega govora o omejitvi popolne neodvisnosti Avstrije s strani katerekoli druge države ali skupine držav. V tem vprašanju so se vršili te dni živahni razgovori, ki bodo dovedli do značilnih manifestacij v ženevi glede popolne neodvisnosti Avstrije. Kar se tiče plebiscita v Posaarju, je francoski minister Barthou v soboto odkrito odgovoril v svetu Društva narodov Hitlerju ter izpovedal zelo značilne stvari. Francija bo pristala na vsak izid plebiscita v Posaarju. naj se izreče za povratek k Nemčiji, priključitev k Franciji pa za status quo. v katerem bi Posaarje ostalo še nadalje pod upravo sveta Društva narodov. brezpogojno pa zahteva, da se plebiscit izvede v popolni svobodi in neodvisnosti prebivalstva. Iz Barthoujevih izjav je jasno razvidno, da Francija ne bo trpela, da bi hitlerjevci še nadalje izvajali teror nad onim prebivalstvom posaarske oblasti, ki je proti narodno-socialističnemu režimu. Omeniti je tudi treba, da je imel Barthou razgovore z Mussolinijevim zastopnikom v Ženevi o raznih vprašanjih, ki se tičejo Francije in Italije in o katerih se vodijo sedaj pogajanja med Parizom in Rimom. Takšen je v glavnem položaj pred današnjo otvoritvijo 15. zasedanja Društva narodov, ki še vedno predstavlja skupno mednarodno organizacijo in kakor je poudaril generalni tajnik Društva narodov v Avenol, skupno voljo narodov, ki streme po miru in pravici. Po prvih razgovorih raznih delegatov v ženevi obstoja prepričanje, da se ob 15. zasedanju skupščine Društva narodov kaže čimdalje bolj stremljenje po mednarodnem sodelovanju kljub kritični dobi, ki jo je preživelo Društvo narodov v poslednjih dveh letih. Povabilo Rusiji Pariz. 10. septembra- A A. Včeraj je vladalo v Ženevi nedeljsko zatišje. To se vidi tudi v listih, ki ne norooaoo o nobenem novem dogodku, t Petit Journal* razpravlja o okoliščinah, v katerih bo Rusija sprejeta v Drištvo narodov, in pravi: Mislimo, da bodo tri velesnle. ki so dejansko povabile Rusijo v DN. namreč Francija, velika Britanija in Italija, skušale danes zbrati kar največje število podpisov za brzojavko, ki io mislrjo poslat i najbrže že hitri v Moskvo s povabilom Rusiji, naj pride v Ženevo. Po vestnih računih bi fle dalo presoditi, da bosta to brzojavko podpisali nad dve tretjini članov skupščine fn da bo to število nemara celo doseslo tri četrtine članov. V tem primeru ne bi bilo potrebno, da bi ee s stvari«"* ukvarjala šesta komisija, ki im» p^ Rts+nHT» nnlocro pron*"- -*: kan- Splošna stavka v Madridu Demonstracija marksističnega delavstva proti katalonskim kmetom —» Španska vlada pred krizo Madrid, 10. septembra, r. V soboto zjutraj je izbruhnila v Madridu splošna stavka, ki so jo proglasili socialisti, sindikalisti in komunisti skupaj. Vsi mestni obrati so ustavili delo, zaradi česar je ostalo mesto brez vsakih prometnih sredstev, luči in vode. Ohlasti >o takoj odredile strogo pripravljenost vse policije. Stavka je Ma proglašena v protest proti veliki demonstraciji, ki je bila nameravana za soboto v glavnem mestu rn ki bi se je imelo udeležiti 30.000 katalonskih kmetov in veleposestnikov. da protestirajo proti agrarni politiki vlade v Barceloni. Na tisoče kmetov, ki so prišli preko noči v Madrid, je taborilo deloma na javnih trgih, ali pa v parkih- Delavci so bili zato ogorčeni proti tej demonstraciji kmetov, ker je doslej v Lada prepovedala vse manifestacije levičarskih organrzacij. Vojaštvo ve zasedlo vse važnejše točke v mestu in tod i obrate. V Puerti del Sol je prišlo do spopada z vojaštvom, v ka- terem ;e bilo približno 50 ljudi ranjenih. Prebivalstvo je močno vznemirjeno, ker je zastala tudi preskrba z živili. Španski notranji minister je izjavil zastopniku časopisne agencije »United Press«, da se je splošna stavka v Madridu ponesrečila, kar je zasluga energičnega postopanja vlade, ki je pustila zapreti glavni socialistični stan v Madridu ter a-retirati vse socialistične voditelje, kar je odvzelo delavstvu pogum V ostalem se je tudi politični položaj močno poostril. Posebno važnost pripisujejo sestanku vodje radikalov Lerroiixa m voditelja »Action Popolar« Gila Roblesa, ki namerava odreci Samperjevi vladi svojo podporo. V radikalnih krogih računajo, da bo v najkrajšem časa i-zbruhniJa kriza vlade in da bo sestava nove vlade r-overjena Lerrouxu, ki b; ponudil »Action Popofare« tri resore, agrarcem dva. levičarskim demokratom pa enega. Nov morski volk ujet Pri Opatiji so ujeli velikega morskega volka zelo nevarne vrste — Drug morski volk je našim ribičem ušel didatare. Če namreč zak> veliko Število držav prevzame iniriciasfci*© m povaibi kako drugo državo k vstopu. se smatra, da nova država pač ustreza zahtevam po poroštvih, ki bi jih utegnila postaviti šesta komisiji a. Razgovori med Poljsko in Rusijo žene««, 10. septembra. AA. V krogih Društva narodov spremljajo z zadovoljstvom neposredne razgovore, ki so m začeti med Poljsko in Rusijo. Že v tem, ker je prišlo do direktnih razgovorov med obema državama, vidijo velik uspeh francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja. Sestanek plenuma pariz, 10. septembra. AA. Po najnovejših vesteh iz Ženeve bodo volitve predsednika letošnje skupščine Društva narodov že danes dopoldne, in sicer takoj po govoru, s katerim jo bo otvoril češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. V dobro poučenih ženevskih krogih mislijo, da bo zanesljivo izvoljen za predsednika letošnje skupščine DN švedski zunanji minister Sandler, ki je na glasu zelo objektivnega in razsodnega državnika. Današnji otvoritvi skupščine DN bodgo prisostvovali vsi trije glavni francoski delegati Barthou. Germain Martin in Lamou-reux. Takoj po svečani otvoritvi bo priredil Barthou obed na čast zunanjim ministrom držav, ki osebno prisostvujejo zasedanju skupščine. Med povabljenci bosta tudi švedski zunanji minister Sandler m poljski zunanji minister Beck. Drevi ob 18. se bo sestal svet Društva narodov. Ce ne bo novm težav, bodo pri tej priliki skleniti sprejem Rusije v Društvo narodov. Za danes pričakujejo v ženevo prihod več ruskih diplomatov. V ženevskih diplomatskih krogih, n*tah'jo, da je sprejem Rusije v Društvo narodov že gotovo dejstvo. Zagreb, 10. septembra, d. >Novosti* poročajo: Ni se še polegla senzacija z morskim volkom, ki so ga vlovili v Kraljevici in ki so ga v prvem hipu smatrali za soma. že sta se pojavila v Kvarnerskem zalivu dva nova morska volkova. Tako so v soboto zjutraj ujeli pri Moščenici v neposredni bližini Opatije se enega morskega volka, ki so ga ribiči le s trudom ubili m potegnili na kopno. O tem lovu piše reski list »Vedetta d I tal: a« naslednje: V soboto zjutraj je v bližini tonolovke Moščenici nastalo izredno razburjenje med ribiči in kmeti, ki so pričeli drveti vzklikajoč proti morju. To njihovo razburjenje je nastalo, ker so opazili veli-skega morska volka, kako sledi in riapada veliko sknpino tunov. Morski volk se je sledeč tunom preveč približal kopnemu :n je zašel v mrežo, ki je bila razpeta ?iei tunolovko. Tu je spoznal, da je prišel v neprijeten položaj in je pričel poskušati s silnim naporom ter zelo ostrimi udarci, da bi se čim prej rešil iz nesrečnega položaja. Ribiči, zavedajoč se velike škode. : jim jo je morski volk povzročil t-a mrežah te ki jim je razen tega »ud; :az-gnal tune, so napeli vse svoje sile. "'a V ga obvladali, pri čemer so ga zabadali c ostmi fai udarjali s težkimi železnimi paJ" cami. Bonba je trajala nad pol are in končno jim je uspelo, da so ga čvrsto zvezali ter izvlekli na obalo, šele tedaj so spoznali pravo velikost ujetega morskega volka, ki je dolg 5 m, d očim solijo, da tehta nad 600 k*. Ribiči so sklenili, da odpeljejo morskega volka takoj aa Reko ter ga izpostavijo občinstvu na ogled. Reško pristaniško poveljstvo je Izjavilo, da je ta vest točna, popravlja jo samo v toliko, da je morski volk dolg nad 6 m in težak nad tono. Ta vrsta morskega volka je že zelo opasna, ker je napa. septernfora. Na <&rfcafišČB Miranjacre v Zagreba so se vršffce oba rrazn&a nxKoc3oHs.tšč»e dirke za skrvansko prvenstvo, na kateri so startali Ceboslovafci, Porjafci, Bolgari in Jngosdoveoi. Med najboijSkna oazami dirkači je bil zopet *LetečJ Kranjec* Ludvik Starič iz Tržiča, ki je bil dvakrat prvi v tekmovanju moštev za slovansko prvenstvo z motorjem do 500 cem na 12 krogov, včeraj je pa imel smolo, da mu je sredi dirke na 12 kroe^v odpovedal motor. Pregorela mu je sveča in tako je šele kot šesti pasiraJ c:!i, potem ko je moral motor dva kroga vleči z rokami Ce bi ne imel tega defekta, bi Jugoslavija sigurno v splošni kvalifikaciji prvenstva moštev zadela prvo mesto, tako se je pa kot prva pia^iraia CaSkoslovaška, ki k> dosegla 40 točk, Jugoslavija 37, Poijska pa 38. Toda Starič se je takoj nato zopet sipino rehabiijtiral, ko je sta rt al za slovansko prvenstvo posameznikov na 10 krogov. Z največjo naglico je zamenjal pregorelo svečo m taks*: startai. To je bika divna dirka m krasna zmaga našega prvaka, ki je z drugim Jogo-siovenorn, Zagrebčanom Uroičem, zasedel prvo in drago mesto. Na cA\ je prevozil 'j Starič v čas« 5:11 jn posta v na tej progi nov naciionatoi rekord. Rovprečno ie prevozil krog v 29 sekundah ai z AaizJoo 9(3.096 km na aro. Drugi je bil UroJč v času 530.6. 3. RathaL Poljska-: 4. Jflhaa Češkoslovađca; 5. Baron, Poljska, in 6. Sokolov, Bosgarska. Tudi v drogi vožnji na K> krogov je Starič dokazai, da je nedvomno eden najboljših dirkačev Evrope. FVatjaV in Cebi ao napeli vse sde. da bi vuiwi\ nače dirkače s prvega mesta, toda to se jim ni noa*e-čHo. Rezu Hat i droge vožnde so b*: 1. 5*a-rJČ v 5.19-3; 2. Johan, CŠK. v SZlJb, 4, Bathelt, Poftska; 4. Urojć, Jn»osla.vi»; 5. Locak, CSR; 6. Sokolov, Botearsfra. Naslov slovanskega prvefea si je toned z dvojno zimago pra>ori4 Starič, ki m« |e zastopnik Nj. Vel. kralja, geoeraa Paota Draškič, iskreno čestital, kakor tndi k vemu rekorda in mu izroči srebrni dar Nj. Vel. kraija. Drugi je bil trroić, Jugoslavija, s časom 5.30-6; tretji pa PVv Ijak BatheJ s časom 530.7. Kako smol vozač je Starič, dokazuje tndi, da mu je pn drugi vožnji odletel zaarrasek % beocmefee-ga taroka^ a Starič je hladnokrvno taok zamašil z roko in z drugo roko vaal v največjem diru naprej ter ktiob tcam px*-?l>el kot prvi na c3i- Težka nesreča Ljubljana, 10. septembra. Dolenjska cesta je bila snoči okrog 20. pozorišče težke nesreče. Proti Ljubljani je peljal tovarniški delavec France ćerne iz Dobrunj poln voz sena, v katerega je bil vprežen en konj. Na vozu je sedel tudi tovarniški delavec Janez Zakovšek. Ko sta pripeljala do hiše št. 23 nasproti Zelenemu hribu, jima je privozil nasproti velik Pečni-karjev potniški avtobus, ki ga je šofiral 27-letni šofer And/ej Jenko. Ker Cerne na vozu ni imel luči in ker je poleg" tega Jenko vozil napačno po levi strani, je bila nesreča neizogibna. Avtomobil se je v polnem diru zaletel v konja in ga na mestu ubil, sunek je bil pa tudi tako silen, da je Zakovšek odletel z voza in obležal nezavesten. Voz s senom se je prevrnil v jarek. Na pomoč so pozvali reševalce, ki ao Zakovška prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe hi je njegovo stanje prav resno. Ker je več prič izpovedalo, da je bil šofer Jenko precej vinjen, ga je policija takoj aretirala in ga davi zaslišala. Jenko je bil zaradi nagle in neprevidne vožnje že večkrat kaznovan. Na križišču šmartinske in Masarvkove ceste se je 1. 1932. zaletel v njegov avtomobil dijak Vladimir Vajda in se ubil, imel pa je Jenko še več drugih manjših karambolov tn nesreč. Požar v čirčičah Kranj, 9. septembra. Snoči okrog poA 20. je začelo goreti v Čirčičah pri Kranju. Ker ni bilo vetrovno, se je plamen dvigal tako visoko, da je bilo nebo vse ožarjeno. Nad vso kranjsko oko-Kco je bilo kakor rdeča megla. Najprej je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Matevža Kozine, ki je precej oddaljeno od Kozinove stanovanjske hiše, ki ni bila v nevarnosti, da bi jo mogel zajeti požar. Vse poslopje je bilo naekrat od vseh strani v ognju in ni bilo mogoče ničesar rešiti. Pogorelo je vse, pod s senom, voz, slamoreznioa m drvarnica z drvmi m butarami vred. Posestnik Kozina ima precejšnjo škodo. Ceni jo na okrog 100.000 Din; zavarovan pa je pri Croatii m Vzajemni zavarovalnici skupno za 22.600 Din. Dobrih 5 m od Kozinovega stoji Skopi-nov pod, last poses trtice Helene K oz jek. Med Obema podoma je ozka cesta. Tudi ta pod se je vnel in zgorel s senom, slamo in poljedelskim orodjem vred. Nekaj stvari so rešili. Ker so prav na tem mestu vse hiše kar na kupu, je bila naloga gasilcev, da so požar omejili. Blizu je tudi mnogo drevja, tako da je bila nevarnost, da bi se utegnil ogenj razširiti, še večja. Helena Koz jekova ima 34.850 Din škode, zavarovana je za 16.000 Din pri Croatri. Ker je bil ogenj viden daleč naokrog so prfhiteid gasilci od vseh strani. Po bliž- njih vaseh je zvonilo piat rvooa, po .____, nah v Kranju pa so tulile sirene. Prvi jr> bili v Čirčičah kranjski gasilci, ie so imeti s seboj vse orodje in so v glavnem poJar u duš ili. Prihitele so pa še gasilske čete iz Trboj. Nakla, Kokrice in Staaziača. Se več kot gasilcev je bilo radovednih padalcev. Kranjski orožniki so še iste noči a**x u ali požiga ka. Iz policijske kronike L). Avstrijski šiling: v privatnem kllilugu 8.30 do 8.40. INOZEMSKE BORZE. Curih. 10. septejnfcra. Pariz 30l*K. Uq. don 16.US, Keorjorfc 3o&j0k, Stran 2. /SLOVENSKI NAROD«, dne 10. septembra 1934 Stev 204 Na svoj rojstni dan se je ubil Včeraj se je na Jalovca smrtno ponesrečil abiturljent Marjan BeneoiK iz StražUca Kranj, 10- septembra. O grozni nesreči, ki se ie pricetMa včeraj dopoUoe v stenah mogočnega Jalovca in ti Je zahtevala Življenje mladega, nadarjenega Marjana Beoedlka, Je pripovedoval vašemu dopisniku učitelj iSčnlk 2e4jko Kfttnar. ki je bil z Marjanom na usodni turi, naslednje podrobnosti: V četrtek zvečer >e prišel Marjan pome v Kranj in dogovorila sva se, da se odpeljeva v soboto na sokolske lahkoatlet-ske tekme na Jesenice, od tam pa jo ube-reva v Planico ter naskočiva Jalovec Drugi dan sem odšed k Marjanu v Straž&če in tam sva napravila podroben načrt- V soboto sva se odpeljala na Jesenice, kjer sva prisostvovala lahkoatletskim tekmam, s prvim popoldanstam vlakom sva jo pa odrinila v Planico. Na Jesenicah se jc nama pridružita znana smučarka In turistka gdč. Zdenka Ažmanova hz Kranja. Pre-nočHi smo v Tamarju* v nedeljo okrog po! 5. zfutraj smo pa naskočiti Jalovec, vrh katerega smo prišli okrog 10. Dobre volje in vzhičeni nad krasnim razgledom ter lepotami naših planin, smo se kmalu vračali. Seveda ni nihče slutil, da se bo naš izlet tako tragično končal. Na povratk/u je na snežišču na najbolj eksponiranem kraja Marjanu Benediku, ki' je bH kakih 20 m prod nami, nenadoma spodrsnilo, pade! je na hrbet in začel z bliskovito naglico drseti po snežišču, Zakl:ca4 sem mu. naj uporabi cepin, pa tega najbrž ni slišal, ali pa si zaradi strahovite brzine padanja ni mogel pomagati. Po približno 50 m drsenja In padanja ga ie vrgk> na levo stran kuloarja, kjer je otdežaJ v žleba med snegom in skalovjem-Takoj sem zavaroval Ažmanovo in od-hitel ponesrečenemu prijatelju na pomoč. Naie4 sem ga ob steni, obrnjenega z glavo navzdol, bil je precej okrvavljen* ObrnH sem ga in on hotel pomagatj, toda videl sem takoj, da je vsaka pomoč zaman, fcartf nesrečnež ie bij že mrtev. Srce nm ni bik> več, imel je prebito lobanjo, zlomljena je biLa tudi leva ključnica m videti je bilo, da je b'A takoj mrtev. Prav tedaj so se vzpenjali po koJoarj« trije turisti na Jalovec. Zaklicai sem jim, da se je ponesrečil moj prijatelj, in takoj so F-rihifteH na pomoč. Eden je odšel v Planjco, kjer je obvestil reševalno ekspedicijo, drug: je prišel meni na pomoč, a njima spremljevalka gdč- Celestina Ariho-va iz Podkorena je pohitela k Ažmanovi, te jo je bila nesreča zelo pretresla, da jo nekoliko zavaruj-e. Ažmanova je bila kakih 100 m višje od kraja nesreče. Obe mladenki sta se privezali za vrv in se počasi ter previdno spuščali po kuloarju za dolžino vrvi, s katero sta se zopet na novo zavaroval - Toda nesreča nikoli ne pride sama. Usodno naključje Je botelo, da je Arihovi Ljubljana, 9. septembra. l>ne 21. maja t. L je Jar. Benešova vesela revijalna igra s petjem in plesom v treh dejanjih žela v Brna na svoji premieri največji, resnično močan uspeh. Takoj je zavladal »Sv. Anton« tudi v Pragi, kjer ga igrajo zdržema večer za večerom, in v soboto se je z najboljšo udarnostjo imenitno uveljavil že v naši operi. Kar nič ne dvomimo, da bo »Sv. Anton« kmalu ljub gost na vseh slovanskih operetnih odrih, da se mu odpro vrata preko domačih mej v tujino, a prav gotovo bo v Ljubljani privlačeval občinstvo vsaj par sezon. Zakaj njegov uspeh na našem odru je bil izreden, vsestranski polno zadovoljujoč ter je potegnil za seboj celo duhove, ki so načelno proti operetam. Ne pomnim več, da bi se bil naš operetni ansambl v celoti tako razigral, kakor se je v soboto zvečer: vladali so pravilni operetni tempi, vesela živahnost pri solistih, zborih, baletu, pestra zmes slovaških barvitih fantovskih in dekliških ljudskih noš in elegantnih modnih toalet, pa vrsta ger-lov in ljubke dece, krasne, v ašesih naglo ustaljene pesmi, mnogi vedno drugačni ognjeviti plesi... razkošna naslada za po-posluh in pogled. Nič drugače ni moglo biti, kakor da je tudi naša publika od zadovoljstva vriskala in ploskala, ploskala ... Jaroslava Beneša si bomo zapomnili, in morda se udomači pri nas še z drugimi operetami. Saj smo večno enake madžarske čarda-ške in dunajske sentimentalne operetne muzike že prenasičeni! Saj smo tistih grofic, aristokratskih idiotov m milijonarskih šem vendar že naveličani! Benešova glasba prinaša poleg modnih šlagerjev tndi novih slovanskih melodij, znanih, večno lepih češkoslovaških, posebej pa še pristno ljudskih slovaških popevk, ki jih odlično m kar v originalnem tekstu izvajajo trije naši mladi, nade zbujajoči m rodi že nade upravičujoči tenoristi: gg. Dermota, Franci m Kristjančič. In tudi dejanje »Sv. Antona« nam Je simpatičnejše, ker nam je bližje, odbijajoče se med slovaškim ljudstvom in slovaško rnteligenco. Pod gričkom s cerkvico sv. Antona, vseh zaljubljencev patrona, lezi gradi ček župana strica Matica in slovaška vasica, priljubljeno letovišče, župan Matic je »strategičen« prav tako, kakor je poljski ZarermSa »diplomatičen« oče. Ker je bogat, a preprost, bi rad svojo hčer Lenko oženil s slavnim tenorjem, mojstrom Klemen tom. Občinska tajnica, energična Maruša, ki vodi občino m župana, pa naredi tako. da dobi Lenka letalskega poročnika, ki ga Je ljubila že v otroških letih, američanska letoviščarfca Hela tenorista, a sama žtrrnaiista Ribo. Pomagal ji je sv. Anton, da imamo končno troje srečnih parov. Glavna moč, ki vodi to opereto k odrskemu uspehu, pa je vendarle uprizoritev, nagla in zelo spretno vrteča se revija kar 16 sfik, živahnih m bnjnfh, potnih izpre- na snežJšču spodrsnilo prav tako, kakor nesrečnemu Marjanu, njena teža in nagli sunek je spodnesel tud: Aimanovo in obe sta dr sedi z veliko brzino po strmem in nevarnem snežlsču. Obupen krik se J« razlegal, da sem se natglo ozrl tn opozoril tudi turisti, ki mi Je prišel ne pomoč, na pretečo nevarnost Zavedaj sem se strahovite nevarnosti, v kateri sta blii turistki, bliskovito sem se pognal na snežišče in zagrabil za vrv, na katero sta bili navezani, nato sem pa skočil v £lcto» d« sem mei tako nekak zaslon in da sem lahko zadržal njun padec Tako sem ju skoraj gotovo rešil sigurne smrti. Vsi trije smo sicer prileteli na truplo ponesrečenega Benedikta, kar je prav za prav ublažilo padec in preprečilo hujše poškodbe. Arihova se je sicer nekoljko potolkli a in je krvavela. Vstal sem in _H ustavil kri, nato sem Jo pa po vrvi spuščal do PodsnežSČa, kjer jo Je zopet vzeia v varstvo njena družba, s katero se je vrnite v Planico. Tudi jaz sem se z Ažmanovo kmalu vrnil v Planico. Med potjo sva srečala reševalno ekspedicijo, prj kateri je sodeloval tudi Joža Cop. On in njegov znanec ki se jima je pridružil tudi neki zagrebški turist, sta ponesrečenega Marjana zavlekla do Podsnežišča. V koči v Tamarju je sicer reševalna ekspedicija dobila na razpolago nosilnico gasilskega društva iz Rateč pa kljub temu mrliča niso mogli spraviti v dolino, ker je bil prenos z nosilnico prenevaren in pretežak. O nesreči so obvestili včeraj popoldne Benedikove starše v Stražišču- Truplo pokojnega mladeniča so pozneje z velikim naporom prenesli v dolino, danes pa ga prepeljejo na njegov dom. Pokojni Marjan Benedik je bi! star 21 let Ironija usode je hotela, da je včeraj baš očaka! 21. leto in da se je torej po-nesrečH na svoj rojstni dan. Pokojni mladenič je letos maturjral na ptujski gmna-ziji, že prihodnje dni pa Je hotel odriniti v Dubrovnik, kamor je bil sprejet v pomorsko vojno akademijo. BU je izredno močan, krepko razvit fant zelo simpatičen !m zaradi svoje družabnosti splošno priljubljen. Njegova tragična smrt je poleg roditeljev tudi težko prizadela stražiškega Sokola, saj je bil Marjan navdušen Sokol in telovadec Za njim žalujejo starši, in sicer splošno znani gostilničar !n načelnik stražiškega Sokola Franc Benedik in mati Pavla, sestri Vera in Stanka ter brat Zdravko. Z nesrečno rodjbiuo sočustvujejo vsi domačini, Kranjčani in okoličani, ki so pokojTiega Marjana poznali. Pogreb bo jutri ob 18. na farno pokopališče v Straži-Sču. Tragično umrlega mladeniča ohranimo v najlepšem spominu. Ugledni rodbin1 tudi naše globoko sožaljc! memb, h um orno« ti, veselih pesmi, ljubeznive muzike in burnih plesov, gibanja, barv in tonov. Razen češke in posebej slovaške ljudske melodike je v Benešovi glasbi precej efektne eklektičnosti po slavnih vzorcih; niti libreto nima razen zelo posrečenega miljćja, ljubkega domtsleka s sv. Antonom in sejmom na božji poti, nič izrazito originalnega. Ali vse je povezano v apetitno. prijetno zabavno in učinkovito igro, za katero ima resnične zasluge gospa Vera Danilova Balatkova. Izkazala se je za izvrstno režiserko. Dasi je prenesla le br-nensko uprizoritev, kolikor je to pač mogoče, na naš oder, je treba priznati, da je opravila svojo težko nalogo vzorno. Ako bi bile vse naše operetne premijere tako živahne in okusne, bi bili lahko ponosni na ljubljansko opereto, — seveda pa bi morale ostati take tudi vse reprize. Ga. Balatkova je bila opetovano pozvana pred rampo in je prejela mnogo pošteno zasluženega cvetja Pokazala je, kako je mogoče doseči brez pretiravanja, karikiranja in modnih budalosti z opereto popolno zmago in nam potrdila vero, da more dober režiser tudi z našim, često težkokrvnim ansamblom ustvariti predstavo, ki jo lahko pokažemo razvajenim tujcem. Z vso vnemo in ljubeznijo sta sodelovala v koreografiji ga. E. Moharjeva in g. P. G o 1 o v i n ter jima gre za izvrstne, strastno izvajane plese vse priznanje. G. slikar Vaclav Skružnv je opereto opremil z lepim okvirjem, prijaznim prospektom in tipičnimi slovaškimi hišami. V seznamu nastopajočih oseb je toliko imen, da jih ni možno navajati posebej. Vsi so bili na mestu in harmonije ni kalil nihče. Vsem na čelu se je odlikovala ga. St. Poličeva, ki je dobila z zalo .Marušo kakor nalašč napisano partijo; izvrstna je v vsakem pogledu. Zelo ljubka je Lenka ge. Ribičeve, prav elegantna ga. španova, topol m naraven tenor g. M a r č e c in simpatičen letalec g. Janko. Zlasti komično bogato ulogo strica Marica igra efektno g Zupan, žurnalista pa daje g. P e č e k z vso svojo neizčrpno humor-nostjo. Vsi poj o, igrajo in plešejo navdušeno, in zaslužili so, da jim je z vrhoma zadovoljna publika prirejala po vseh dejanjih in po zaključku viharne ovacije. Da, takih predstav si želimo, in poset gledališča se mora dvigniti. Naš ansambl zna in more, samo če hoče! V soboto je bilo gledališče natlačeno in še rezervnih stolov je zmanjkalo. Vsi smo bili zadovoljni, a posebno je bil lahko zadovoljen g. dirigent A. Neffat. Fr. G. Edino sredstvo. — Osem let že sedim v orkestru, pa pa sem še vedno deseti vijolinist. Sam ne vem, kako bi opozoril občinstvo m kapelnika nase. — Igraj napačno, pa bo vse v redu. Bel jaški obrtniki ▼ Ljubljani Ljubljana, 10. septembra Ljubljanski vel esejem je privabil v Ljubljano fcidi koroške obrtnike, ki so prišli v goste k našemu ajrilnemu Obrtniškemu društvu. Z avtobjei in privatnimi avtomobili ae je včeraj opoldne pripeljalo m evo-jhnri družinami 72 članov Zveze obrtniških združenj beljaSkaga okraja, Id to jih nadvse prijesno sprejeli dlani in odborniki Obrtniškega društva e predsednikom g. Josipom Rsbskom in ssetopstvom Okrožnega odbora. Za goste pod vodstvom predsednika g. Leonharda Jaaaeba In IsjJhUfi g- Franca 3chwakia ie vse najlepše pripravil in aranžiral tajnik Zveze goatttm Carskih združenj g. Petem, saj so tjdl vel gostje najudotmejže spravljeni v hotelih >Union<, »dtrukeljc, >Metropol< in »Slone. Ko so gostje t svojih hotelih obedovali in bili nadvse zadovoljni zlasti s nizkimi cenami, so v družb! naših obrtnikov obiskali velesejem. ki je napravil nanje presenetljivo dober vtis, zlasti pa niso mogli prehvaliti naših mizarskih izdelkov in so neprestano poudarjali njnh moderno obliko in vseskozi krvalitetno delo. Avstrijski strokovnjaki so izrazili tudi iiajresnejšo željo, nai bi naši mizarski mojstri svoje izdelke pričeli dobavljati tudi Avstriji, ker so cene naših mizarskih izdelkov v resniei izredno nizke, da bi tudi z 'jepehom konkurirali avstrijskim izdelkom. Za to vprašanje ee bodo zavzeli koroški obrtniki v Avstriji, pri na« pa seveda njih ljubljanski kolesi. Na velesejmu je prišel koroške obrtnike pozdravit tudi mestni župan g. dr. Dinko Puc ki je ostal dalje časa z njimi v prijaznem razgovoru o tamošnjih in naših obrtniških razmerah, e posebnim veseljem je pa posljšal splošno pohvalo in občudovanje našega mesta in velesejma. Ko so koroški gostje vžili tudi naše dobrote in epecialitete na veseličhem prostoru, so odšli v restavracijo >Zvezda«, kjer jdm je bila pripravljena izvrstna večerja in iih je čakala velika družba naših obrtnikov. Goste sta pozdravila podpredsednik ZTOI g. Josip Rebek in podpredsednik Okrožnega odbora g. Iglic, bel jaški govorniki so se pa zahvaljevali za prisrčni sprejem in z nav-dušinimi besedami izražali svoje občudovanje vsega, kar «o videli. Po pozdravnem večeru so ei Betfacani ogledali tudi naše nočno življenje, zlasti pa atrakcije veleeejm-6keca veseličnega prostora, a davi so občudovali naš ponosni nebotičnik in eilno napredujočo Ljubljano- Po ogledu Tivolija so odšli v hotel >Bellewue« h kosilu, nato so ©e na po prijateljskem slovesu od naših obrtnikov ob *M4. nad vse zadovoljni z avtobusi ©pet odpeljali v Beljak. Dan mornarjev v Kranju Kranj, 9. septembra. Momarska sekcija Jadranske straže je prirediia v soboto lep dan mornarjev. Na predvečer je bila baklje da. Ves v lučkah se je pripekal v spremstvu godbe brod Triglav na Giavni trg. Na trgu je bila zbrana veiik« množica in se je brod dobesedno premikal sredi morja, ljudi. Brod Triglav je b:» dovršeno zgrajen in je vzbudil s posadko vred mnogo zanimanja. V soboto dopoldne se je vršila mornarska proslava na Glavnem trgu. Malo po 9. je prijadrala ladja Triglav zopet v mesto in se ustavila pred mestno hišo, kjer so jo pričakovali predstavniki oblasti in društev. V imenu občine je pozdravil mornarje župan g. Ciril Pire V pozdravu je zlasti omenjal veliko ljubezen gorenjskih fantov do mornarskega življenja. Za pozdrav se mu je zahvalil načelnik Mornarske sekcije JS g. Ernest Ručigaj. Nato je govoril predsednik JS v Kranju direktor g. Ivan Košnik, ki je poudarjal kulturno ki gospodarsko važnost morja za naš narod in državo in pomen dola JS, ki propagira po celi državi v najširših plasteh ljubezen do sinjega Jadrana. V imenu mornarjev, pravih čuvarjev našega morja, je govoru organizator mornariških sekcij JS v naši fjanovini gosp. Konrad Bukovnik. V navdušenih besedah je slikal življenje, požrtovalnost in zavednost naših mornarjev. Potem so mornarji na brodu ob zvokih državne himne razvili zastavo, ki je prvič zaplapolala ob osvobo-jenju naše mornarice v Pulju. Nato pa je križarila ladja Triglav po mestu in okolici in končno pristala za Narodnim domom kjer se je v priložnostno okrašeni dvorani vršila dobro obiskana mornarska veselica. Ves večer so mornarji streljali in spuščali rakete. Pri prireditvi sta sodelovali godba Kranjskega glasbenegega društva in Faki-nov jazz. Dan mornarjev je bila lepa manifestacija naših mornarjev in meščanstva za naše morje. Požar pri Mokronogu Mokronog, 9. septembra. Med »na jsLikovitejšimi vasicami slovite Doline gradov je gotovo Bistrica, ki lezi na gričku nad mokronosko železniško postajo. Poslopja trdnih kmečkih domačij se tesno stiskajo drugo ob drugega, da je bila že lani, ko je izbruhnil požar na Bistrici, nevarnost, da uniči ogenj vso vas. Silen strah je prevzel vse Bistričane, ko jih je davi ob 3. vrgel iz sna krik, da gori gospodarsko poslopje Franca Avseca, kjer je gorelo tudi že lani. Ogromen plamen je razsvetljeval vso mokronoško kotlino in se videl daleč čez vso Dolino gradov, da so prihiteli na kraj nesreče takoj gasilci rz št. Ruperta pod vodstvom načelnika Straha Andreja z motorko. pod vodstvom načelnika Franca Majcna gasilci z motorko iz Mokronoga, motorka z Mirne in celo iz oddaljenega Trebnjega, a od Sv. Roka in iz Sevnice so gasilci pridirjeli gasit s svojimi ročnimi brizgalnami. Z opeko kriti in ves zidavi skedenj je bil takoj ves v plamenu, saj je bil poki sena, a v kleti je bilo tudi 501 bencina, ki je eksplodiral. Ogenj se je razširil navzlic najpožrtvovalnejšim naporom vrlih gasilcev tudi na gospodarska poslopja soseda Antona Tratarja, vendar je pa uspelo združenim močem gasilcev požar lokalizirati in tako rešiti vso vas. Razen gasilcev in domačinov ter prebivalstva bližnjih vasi imajo pri reševanju največji delež tudi orožniki, ki so prvi prihiteli iz Št Ruperta in ugotovili, da je požar napravil okrog 160.000 Din škode. Av-secu je pogorelo gospodarsko poslopje z 20.000 kg mrve, 8000 kg slame, 600 1 vina, 6 sodov, 800 1 jatbol&nika, bencin, gospodarski stroji m orodje, vozovi itd.. Tratarju Antonu pa lesen skedenj. 2 hleva, klet in drvarnica, 7000 kg mrve, 4000 kg slame, 3 vozovi hrastovih desk, 2 stiskalnica, slamo-reznioa, mlin sa grozdje in polno drugega kmetijskega orodja. Po lastni navedbi je zavarovali Avsec le za 24.000 Din, T ratar pa sa 15.000 Din, da bosta pogorel ca le težko prenesla neusmiljeni udarec usode. Kako je požar nastal, ni bilo mogoče ugotoviti z gotovostjo, pač pa ljudje domnevajo, da je kak potepuh, ki se jih polno klati po dežeE, šel spat na krmo in zanetil požar i cigareto. Gasilska društva so se zjutraj te vrnila v svoje vasi, šentrupert-ski gasilci so pa varovali vas ves dan, ker je še ves čas tlelo na pogorišču. PRIDE LJUBKA Annabella v baladi iz Bačke MARIJA Tragična smrt 84 letnega starca Ljubljana, 10. septembra. Na cesti v Blagovici se je včeraj popoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 84 letni občinski ubožec Vinko Potočnik iz PilŠtajna. Starček je hotel prekoračiti cesto, v tem hipu je pa privozil neki avtomobilisrt iz Trbovelj in ga podrl na tla, Potočnik je dobil hude notranje poškodbe in je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico, kjer je pa dve uri po prevozu umrl, ne da bi se zavedel. Kakor zatrjuje avtomobilst, je vozil razmeroma precej počasi in tudi dajal signale. Najbrž je bil pa starček naglušen in mogoče je tudi slabo videl, kar mu je postalo usodno. Orožnik rešil samomorilcu življenje 51 Rupert na Dol., 9. sept Na Mali šmaren zjutraj je pritekel na šentrupertsko pošto ves zasopel deček in izročil poštarju g. Kutnarju blok z dimnikarskimi računi, kakršne splošno rabijo ljubljanski dimnikarji, obenem je pa povedal, da knjigo pošilja z Vesele gore nek gospod s prošnjo, naj jo pošta takoj dostavi neki ženi v Št Rupe rtu, ta pa svoji hčerki, gospodovi ženi. Poštar je takoj opazil, da je v knjižici polno listov popisanih ter je pričel citati in z največjim presenečenjem opazil, da ima v rokah poslovilno pismo moža, ki je obupal nad življenjem. Pismo je bilo naslovljeno na soprogo nekega znanega ljubljanskega dimnikarskega mojstra, ki svoji ženi sporoča, da ne more več živeti zaradi družinskih razmer, poleg tega je pa samomorilni kandidat v pismu navedel tudi vse svoje upnike in dolžnike ter sploh vse, kar se tiče ureditve njegove zapuščine. Končno je svoji tašči m ženi v pismu tudi sporočil, da ga bodo našli mrtvega v gozdu pri poti na Veselo goro. Poštar g. Kutnar je s pismom takoj I hitel na orožniško postajo h komandirju g. Kogeju, ta je pa nemudoma poslal kaplar ja g. Žiberta na pol ure oddaljeno Ve- i selo goro pogledat za samomorilcem. Kaplar Žibert je hitel na vso moč in ob poti na hrib res zagledal v travi sedečega mestno oblečenega moža z napetim revolverjem pod brado. <5ul je tudi, kako je sprožil trikrat po vrsti, ne da bi bil počil strel. Skočil je proti obupancu in ga zagrabil za roko prav v trenutku, ko je sprožil četrtič, vendar pa tudi to pot ni revolver funkcioniral. Obupanega dimnikarskega mojstra je odvedel na orožniško postajo, kjer so mu vzeli revolver, nato ga pa izpustili. Z Jesenic ^— Olepševalno društvo je napravilo na hribu Mire i za poslopjem osnovne šole par udobnih klopi ter popravilo pot od Kala-nove hise do steze, ki vodi na hrib Teleč-nik. Na omenjenih klopeh je lep razgled po vsem industrijskem revirju, poseda vedno dosti ljudi, zlasti vpokojencev, ki si s kvartanjem preganjajo dolgčas. Lepo in udobno klop je Olepševalno društvo namestilo na planici tfk nad župno cerkvijo. — Zaradi naprave javnega stranišča in vremenske hišice ime društvo mnogo nepri-lik, ker ne najde pri merodajnih krogih pravega razumevanja za te nujne potrebne javne naprave. — Odtegovanje 1% Izrednega prispevka k uslužbenskermi davku. S finančnim zakonom za proračunsko leto 1934—1936 so začeli delavcem odtegovati izredni prispevek uslužbenskega davka, ki znaša 1 % njihovih prejemkov. Ta izredni prispevek k uslužbenekemu davku se odteguje kljub temu, da so po jasnem besedilu zakona od plačevanja tega davka izvzeti med drugimi sloji tudi shižinčad, delavci in dninarji. Ta teredni prispevek pa zopet najbolj obremenjuje one delavce, ki imajo slab zaslužek in velike družine, če delavec zasluzi 1201 Din mesečno in če ima 7 otrok, plača uslužbenskega davka po paragrafu 96 le 4 Din, 1 % izredni prispevek k temu davku pa mu odvzame 12.01. Din. Tako znaša 1 % prispevek trikrat toliko, kakor uslužfoenski davek delavcev, ki imajo nižje plače in veliko otrok, med tem ko znaša pri onih delavcih, ki imajo višje plače pa le 1 ali 2 otroka, le polovico aH tretjino u služben ekega davka. — Nujno Potrebna Poprava potov. V zadnjih tednih so nekatere ceste in ulice v spodnjem delu mesta temeljito popravili, žal pa niso popravili cest iti potov, ki vodijo po delu mesta na desni strani Save. Nujno potrebne so zboljšanja Jadranska cesta In Ilirska ulica ter del ceste, ki se odcepi od Fužinske ceste in vodi preko spodnjega savskega mostu v naselje Podanožakljo. — Sadovi pridnih rok. Stavbna zadruga »Stan In dom« je pred tremi leti kupila Podmožakljo od g. Krivca velik kompleks zemlje obstoječega iz gozda in travnika Nad polovico tega obsežnega zemljišča je bilo hribovitega in kotanjastega, prera-ščenega z gosto šumo. med katero je bilo mnogo ogromnih skal. Sčasoma pa so delavci, osobito pa delavska mladina, ves kompleks zemlje lepo uravnali in si uredili lep športni prostor. V >;»oreril človek, pa so si delavci 8 kulukom urculiLl prav prijeten park. Odstranili so vso navlako In korenine, navoeili peski in ga nasuli ter i njim izravnali nekotanje, ob notranjem obodu parka pa so zgradili betonsko škarpo In napravili lepo betonsko stopnice na vivišen prostor, kjer si bodo uredili zopet lep prostor, primert-n sa nsffljaaje ali balinanje. Vse napraw napravijo na vsakega mimoidočega prav prijeten vtip. Ie ograja okrog športnega igrišča se bo morala v doslednem času napraviti taka. da bo odgovarjala okolju. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 10. septembra katoličani: Nikolaj Tol. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pesem z ne/ba (Jan Kic-pura in Marta Eggerth). Kino Ideal: Grofica Monto Chrieto (Brigita HeLm in Rudolf Forstor) Kino Dvor: Borba, Kino šiška: Materino srce. Velesejmska razstava. DE2URNE LEKARNE. Danes: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana VII, Celovška cesta 34 In TJstar, Selenburgova ulica 7. JmoJ sva« Je pod marelo in copra — ves dan in vso noč. »Schaufs meine Herrschaften, i zeig lhna den grosstten SchnindJ der Welt. A ganz grosser Schu'indl. Franzčsisch &agt man »Petite«. Also a petite. 5* is jo gonz einfacK nur k6nna muss man' s. A Kuatn-spiel ist' s. A gonz gvonhchs Kuatnspiel. TFoV/en* s mat n Finga einistecken. So, danke A Karo - Siebma — net? So, jctzt legt ma'n Karo - Siebma da obi, man reibt die Kuaten, sogt Kilti, Killi — No jo dos is joo nur a Schmč — und Kar Siebma is xraschwimdn.« In gosti obroč gledalcev napenja oči, rtič ne opazi in se krohota debetušastermi^ originalnemu Fkinajčanu. »\ zeig lhna nen \reiteren Schwindl. wegen dem man net eingespert rvird. Gna Frazi merkens lhna a Kuatn. So, danke! I hab die Knarn net gsehn. So, meine Herrschaftn, jetzt mochn ma drei Packerl. Gna Frau, in %relchem Packerl soli die Kuaten wieda erseheinen?« »lm dritten«. »Die \vievielte Kuate?« *T>fe fOnfte«. »Michatsch, Bichatsch, Mochatsch und wer net mix der Tram fahrt, kan rrrrt-hatschemc. Odšteje in glej ga s paku, zareži se ti križev as, ki ga je bila gospa Reflv določila. »Hier hab ma noch vas sehr interes-santes. A Kreisl. Sehr lehrreich fur Kindč, Studentn, fur Jung und Alt. Man steekt jetzt d as Kammel durchs hoch, rieht und* s Kreisl moeht 36.000 Umdrehungen in da Minuten. So jetzt k6nnen mir' s auf da Schnur a bisserl promenieren lossen. Schaut's, da Kreisl is a sehr neugierig, man konn's a auf die Spitzen des Eifelturms atzfistelln. Ihm iWrcT 5 net scfnvinđtlch, Sehr lehrreich. Und dos h die fachexte, tonzende Schochtl. Ka olti SchochtU schauts's mal den Spvck an, wie die Schochtl tonzt! Man kann a mit dem Kreisl in di Schachtl a bose Schwigamuta eini-steckn in lasst sie a wengrl mittanzn, dass ihr a bissl sehrvindlig vrird. Nur 25 Tinar zwegn der carina. Ves dan in vso noč: Nur zehn Tinar. Is jo ganz gjeich ob Sie oder i die zehn Tinar in der Toschn ham. Hauptsoch ist, dass a Sie fur diese Pagatolt sehunndetn k6nna. KitU, KiUi. Naše gledališče Priprave za otvoritev nove sezone v Drami ao v polnem teku. Predvidoma se prične nova sezona v soiboto dne 22. septembra z Rostandovo herojično dramo v šestih dejanjih »Orlic« v prevodu pesnika Prana Aibreehta. Prav tako kakor »Cvrasvo de Bergerac« spada tndi »Orlic« k najmarkantneJSrni tvorbam francoske dramske literature in vprteoritev tega dela na našem odru pomeni brez vsakega dvoma gledališki m literarni dogodek prvega reda. Naslovno vlogo nesrečnega vojvode Reichssta.dtskega kreira nadarjeni g. Jan, avstrijskega kancelarja Metter-nfcha g. Levar in se rž an ta stare cesarske Napoleonovske garde Flambeauja g. Cesar. V komadu je zaposlen popolnoma ves dramski personal s številnimi kom-parzi. Za predstavo se fedelujejo v ateljejih nove dekoracije in novi kostumi. Režijo vodi g. prof. Sest. Opozarjamo na to prvo veliko delo letošnje sezone naše občinstvo, predvsem pa one, ki se nameravajo poslužiti razpisanega ahorunaja. Drama Pripravlja za otvoritev sezone 19S4—1966 sledeča dela: Roetand: Orlic v prevodu Frana Albrechta in režiji prof. šesta. Druga premiera je Scbein-pftagova komedija Ongalnica« v režiji g. Skrblnška, tretja ■ Cankarjevi hlapele v režiji g. Debevca, novi inscenaciji tn zasedbi, nadalje Achardova trodejanska komedija »M igo — Dekle z Montparnasa«. v režiji fe*. prof. Šesta. Kot peto dek> se uprizori LengyeLova veseloigra »Antonija« z go. Nablocko v naslovni vlogi ta v režija g. Frana "Lipaha. Kot poslednje delo prvega kroga nove sezone se uprizori senizacijonalna komedija Poljaka Raorta »Waterloo« v režiji g. Bratka Krefta. Vsi navedeni komadi so v polnem študiju In se bodo vrstili v imenovanem vrstnem redu. Ljubljanska opera pripravlja za novo sezono eno največjih, naj;rx>membnej-ših pa tudi najtežje uprlzorljivih del ruske operne literature Mnsorgskega »Bo-vanščina«. Obsežno delo Študirata ravnatelj Polič In režiser Ciril Debevec. Z vso vnemo pa se vršijo tudi skušnje za WoLff-Ferrarljevo opero »Štirje grobjani« in za Offenbachove »Hoff man nove pripovedke« v novem prerodu in predelavi g. Nika štritofa. Iz operetnega repertoarja pride sedaj prvo na vrsto Storževa opereta »fc-gnbljenl valček«. — Vino ga je vrglo s kolesa. Na praznik v soboto je Jožef A. od Sv. Marjete nise Ptuja malo preveč pogleda v kozarček. Dobra štajerska kapljica ga je omamila Ko se je vozli po MeljskI cesti na svojem kolesu, je zavozil v obcestni jarek, kjer je obležal z občutnimi poškodbami na glavi m nogah. Poškodovancu so otuđili Prvo pomoč mariborski reševalci. Sveti Anton« vseh zaljubljenih patron Prva češka opereta je dosegla pri nas nafvečj uspeh in navdušen sprejem tev 204 »SLOVENSKI NAROD«, dne 10. Bapteagftra 1934 StMB & SAMO SE DANES Predstave ob 4., 7*4 in 9*4 Telefon 2124 Jan Kiepura tenorist Carusovega glasu Marta Eggerth nepozabna iz filma »Hrepenenje« in njegova V Veleopereti mlada ženica »PESEM Z NEB A" Arije iz »Toace« ter pesem »MoJe srce klice za te, Mari ta« in druge nepozabne pesmi, ki Vas bodo očarale! Za veselje in zabavo skrbe: Pavel Kemp, Pavel Hdrbiger In Theo Lin gen. Predprodaja vstopnic dnevno od 11.—Mj13. ure! ELITNI KINO MATICA r 1 ■* ■ EVNE VESTI — Odlikovanje zaslužnih čehoslova- kov. Kralj Aleksander je odlike-al z redom Sv. Save n. stopnje načelnika v finančnem ministrstvu Josefa Kafko, t redom Sv. Save ISL stopnje ravnatelja v proračunskem odboru finančnega ministrstva FrantlSka Safranka, z redom Ju?o-slovenske krone IV. stopnje štaibnega kapi ~ajia v glavnem štabu Avguština Kolara in z redom Sv. Save HI. stopnje Lg-njaca S roma. — Zborovanje sodnikov. V Zagrebu so zborovali na praznik in včeraj naši sodniki. Skupščini, ki so ji prisostvovali tudi češkoslovaški, bolgarski in poljski sodniki, je predsedoval predsednik centralnega udruženja sodnikov kasacijski sodnik dr. Rusomir Jan kovic. Na zborovanju je poročal dr. Lazarevič o poseganju upravnih oblasti v področje sodstva v tako zvanih avtoritativnih državah (Jfašističnih). V svojem referatu je omenjal, da morajo biti sodniki v službi stalni in neodvisni v izvrševanju pravice ter materijelno dobro preskrbljeni. Samo pod temi pogoji je omoeočeno sodnikom nemoteno delo. — Dodatek na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega križa. Po čl. 42 točke 11 zakona v društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije morajo v tednu Rdečega križa od 16. do 22. septembra vsa avtobusna ■nodjetja ob izdanju voznih listkov potnikom pobirati kot dodatek k vozni ceni pridevke za Rdeči kri/, in sicer 50 par od vsa-kih začetnih 100 Din. V ta namen je vozovnice (v primeru kombiniranja vozov-- c 'a manjše zneske samo eno) opremiti z zeleno porto-znamko Rdečega križa, ki jo je pri izdanru potniku uničiti s tem, da se del odtrga. Te znamke se dobivajo pri rošmih uradih, ki tudi prevzemajo nazaj preostale znamke, če se jim vrnejo v ;streznem stanju v 7 dneh po koncu tedna RJečega križa. Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okosu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Odvetniška vest. Odvetnik v Gornjem gradu dr. Teodor Sbrrzaj se je 17. avgusta preselil s svojo pisarno v Mursko Soboto. — Kongres poštnih uslužbencev Male antante. Letos v oktobru bo v Pragi kongres poštnih uslužbencev držav Male an-t-inte. udeležbo so pa obljubili tudi poljski poštni uslužbenci — Iz državne službe, V višjo položajne skupino je pomaknjen zvauičnik pri državnem zdravilišču v Topolssčici Viktor Jane-žič. — Iz banovinske službe. Imenovana sta 2a zdravnika združene zdravstvene občine Bohinjska Bistrica v lastnosti banovinske-2a uradniškega pripravnika dr. Josip Petrič :n za banovinskega arhivskega uradnika pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu banovinski uradniški pripravnik Bogomil Kems: premeščen je tajnik sreskega cestnega odbora v Novem mestu Rudolf Rup-nik za tajnika sreskega cestnega odbora v Ljutomeru: služba je prestala banovinske-mu uradniškemu pripravniku tajniku sreskega cestnega odbora v Ljubljeni Alojziju Novaku. SAMO ŠE DANES Šenzacijonalne avtomobilske dirke v zvočnem filmu športa in ljubezni »BORB A" V glavni vlogi slavni dirkač Manfred von Braucbtisch in Evelyn ti nit. Jes-sie Vihrog, Blandine Ebinger in drugi Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer ZVOČNI KINO DVOR Telefon 2730 Cene 4.50 in 6.50 Din. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št- 72 z dne 8. t. m. objavlja zakon o izpremem-bah in dopolnitvah v zakonu o državijan-stvu. uredbo o zaščiti kmetov, uredbo o prepovedih popravljanja obleke in obutve po industrijskih (tvorniških) obratih za obleko in obutev ter po njihovih podružnicah in prodajalnah, izpremembe in dopolnitve pravnilnika k zakonu o neposrednih davkih, razglas o dodatku na avtobusne vozovnice v tednu Rdečega križa in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1°34. — Hrvatski stenografi zahtevajo obvezen pouk stenografije v srednjih šolah. V soboto je imelo hrvatsko stenografsko društvo občni zbor in na njem se je ob za- ključku govorilo o premalem zanimanju mladine za praktične stvari kakor je stenografija. V srednjih šolah naj bi se uvedel obvezen pouk senog^afije. V Bolgariji se poučuje stenografija obvezno v 4. in 5. razredu srednjih šol. v 6 pa fakultativno. — Slepi zagrebški skladatelj absoviral praški konservatorij. Na praškem konser-vatoriju je dobil te dni absolutorij slepi zagrebški skladatelj Herman \Veiss, ki je za zaključeni izpit komponiral godalni kvartet in dosegel z njim v Pragi velik uspeh. — Ameriška filmska industrija sili k nam. Nova filmska sezona se je začela pri nas v znamenju ameriškega filma. V Zagrebu so dobili dve novi filmski podjetji, eno bo zalagalo naša kino podjetja s filmi fuzioniranih ameriških producentov \Var-ner Bros, First National in Vitapfone Pic-ture. drugo pa podjetja Unied Artist. Zdaj je v Zagrebu pet ameriških filmskih podjetij. Pa tudi nemška filmska industrija ne drži rok križem, temveč napenja vse sile, da bi vzdržala ameriško konkurenco. — Na 2600 prebivalcev ena šola, na 360 ena krčma. Na zdravniškem kongresu na Bledu je predaval dr. Miloš Popovič o zdravstvenih razmerah na deželi. Ugotovil je, da popijemo v Jugoslaviji rta leto za 6 milijard alkoholnih pijač. Značilno za naše razmere je, da pride na 2.600 prebivalcev 1 šola. 1 krčma pa na 360 prebivalcev. PRIĐE LJUBKA Annabella v baladi iz Bačke MARIJA — Na nekvalificiran način se zaletavajo zagrebški listi v Slovence v zvezi s sporom glede morskega volka, ki je bilo o njem že vse dogovorjeno z ribiči, da ga pripeljejo v Ljubljano. Golo naključje je pa naneslo, da je dobil morskega volka Zagreb, ki ga navzlic vsem intervencijam m sklicevanju na dogovor z ribiči ni hotel izpustiti iz rok. Končno so privlekli za lase izgovor, da se morska pošast že razkraja in zagrebški mestni fizikat je prepovedal prevoz morskega volka v Ljubljano. Ln namestu da bi zagrebški listi o tem molčali ali pa vsaj objektivno ugotovili, da postopanje tistih, ki so imeli v rokah odločitev, ni bilo povsem korektno, se zaletavajo v Slovence, češ, mar jim ni dosti atrakcij — kranjske klobase, cviček in Triglav — še našega morskega psa hočejo. — Nov grob. Včeraj zjutraj je umrla v Ljubljani gospa Marija Fatur. Poleg žalujočega soproga zapušča težko prizadeta sinova Toneta in Bogomila, oba visoko-šolca, ter hčerki Tončko in Valči. V Ljubljani je bila pokojna znana kot izredno blaga in plemenita žena. Težko jo bodo pogrešali vsi, ki so poznali njeno dobro srce. Pogreb bo jutri ob 1430 z Večne poti 7. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše izskreno sožalje. — Za naše pihalne godbe je izdal v samozaložbi g. Verij švajgar, vodja god-benega odseka Sokola I v Ljubljani, štiri efektne koračnice: swNaš naraščaje, »Borci, naprej!«, »Soča« in »Sokolič«, ki so vse prirejene že na manjše godfoene edi-nice. Prepričani smo, da bodo naše pihalne godbe segle po njih, saj domačih koračnic ravno ni na izbiro. Naročajo se v Jugoslovenski sokolski matici ali naravnost pri založnikku v Ljubljani, na gL kolodvoru. — V kratkem izide še drugi snopič koračnic in sicer »Tekmovalska«, »Spomin na zlet«. »Stoji, stoji Ljubljanca« in »Naži bratje«. Cena zbirki štirih koračnic znaša samo 60 Din skupno. Sezite po njih! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Ljubljani 25.5, v Beogradu 23.6. v Mariboru 21J>, iz drugih krajev ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.1, temperatura je znašala 17. Iz Litiblfane lj— Ribarska razstava na velesejmu bo razen jutri v orek odprta ves teden, da 6e tako omogoči obisk vsem šolam. Ij— Umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu ima prav lepe uspehe, saj je bilo že več del prodanih, razen tega je pa obisk tako dober, da je podaljšana do nedelje zvečer. —lj Danes bo zadnji koncert na velesejmu In sicer točno ob pol 6. uri popoldne. Celotni pevski zbor Glasbene Matice zapoje naslednje slovenske zbore: Gallus: 2 madrigala: Sredi življenja in Glejte, kako umira pravični. FoeTster: Naše gore. Adamič: Mlad Junak. Lajovic: Vodice čista se vila In napitnlca ter Osterčer: Oče naš. II. del Matičnega koncerta obsega narodne pesmi: Marolt: Pojdem n ni te. Dev: Majolka. Kogoj: Stoji stoji ml polje. Hubad: Je pa davi slanca pala ln škerjanček žvTgoli. Koncert se vrši pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v dvoranici paviljona J na velesejmu. Ker Je to zadnji koncert iz vrste slovenskih kon- certov, ki se vrče v zvezi s glasbeno razstavo, ie prav posebno opozarjano vse glas bol jut) ivo občinstvo na poset tega koncerta. —lj Gledališki abonma za sezone 1984 —1936. Tako dramski kakor operni raper- toar prinašata v novi sezoni dela, ki morajo zanimati vsakega ljubitelja gledališke umetnosti. Opozarjamo, da se ta teden sprejemajo priglasi sa abonma v vedi dramskega gledališča dnevno od 10. do 12. in od 16. do 17. are. Stalna abonmaja Sreda in četrtek sta ie polno zasedena. AJbonmaji redov A, B in C pa imajo še mesta vseh vrst ln cen na razpolago. Občinstvo vabimo, da se v velikem številu prijavi med stalne posetnike-aboneate našega gledališča. —lj Ali trn veste, da bo dne 14. c m. precej vesel dan. Ta dan namreč začne ZKD svojo kino sezono. Na programu je, kakor vam je gotovo ie znano, vesela burka iz življenja veleturistov, namreč takih veleturistov, ki se drže načela, da »gora ni nora, le tisti Je nor, ki gre gore. Eden izmed takih navdušenih veleturistov je bil tudi znani komik Otto Wallburg. Njemu niso bile gore cilj. cilj mu je bila le prijetna družba mladih deklet in fantov daleč pod vrhovi gora. No, nazadnje, ko je že znal lepo prepisovati najaanimi-veiše točke iz raznih potopisov, se je vendar enkrat opekel. Odkrili so slabo stran njegovih izletov. Njegova boljša polovica je vse zvedela in zaplesala sta. — Kakšni so bili pogoji miru, izveste samo, ako posetite dne 14. t. m. ob pol 3. predstavo ZKD. ZOBOZDRAVNIK Dr. JOSIP TAVČAR NEBOTIČNIK od torka dalje zopet redno ordinira od 8. do 1. in od 3. do 6. ure, ob četrtkih in sobotah popoldne ni ordinacije. —lj Poročila sta se v nedeljo 9. septembra opoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Lado Zaje, uradnik Zanatske banke, in gdč. Gina Steinberg, hčerka ravnatelja tovarne za klej g. Viljema Steinberga, Poročil ju je g. prof. dr. Franc Jaklič. Poročencema obilo sreče! —lj Znani najstarejši, najbolje obiskovani Christofov trgovski tečaj, Ljubljana, vpisuje zadnji mesec september vsak dan, Domobranska 15. — Najboljše učne moči. Trgovski predmeti, nauk o reklami, slovenska, nemška stenografija, strojepis, jeziki. — Vpisnina 30 Din. lastna hiša, zato mesečna šolnina samo 120 Dim. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prospekte. Dnevni, večerni tečaji. —lj Na III. državni realni gimnaziji v Ljubljani bo otvoritvena služba božja v četrtek dne 13. t. m. ob 8. v trnovski cerkvi. Vsi dijaki naj pridejo ta dan ob 15. popoldne v svoje učilnice. —lj Izgubil se je štiri mesece star irski seter, ki sliši na ime Rez. Kdor ga najde, naj ga izroči proti nagradi lastniku g. dr. Janku Hafnerju, Resljeva cesta 9. SAMO SE DANES GROFICA MONTE CHRISTO Brigita Helm Rudolf Forster v filmu senzacij in pustolovščin. Predstave danes ob 4, 7. In 9«4 m4 Najnižja, vstopnina Din 4.50, 6-50, 10.- ZVOČNI KINO IDEAL Iz Novega mesta — Nesreča pri spravljanju wn*. 54 letni Modi c Janez iz Gaberja pod Gorjanci je spravljal po domačem skednjj seno. Po neprevidnosti je izgubil ravnotežje in padel na pod. Zlomil si je desno nogo nad kolenom in &e hudo otoolkel- Prepeljali so ga v bolnico. — 8 trga. V petek je bil po daljšem presledku trg zopet dobro založen z vsem, kar potrebujejo naše gospodinje. Deževje v zadnjem času, je vplivalo na porast cen, zlasti sočivju. Tudi jajca so se podražila in velja par Din 150. Perutnino prodajajo par piščancev od Din 18.— do 22.—, večje peteline komad Din 14.— do 16.—^ race komad po Din 10.—, purani od Din 22.— do 24.— Tndi rib je bilo dosti, ki so jih prodajah" po Din 6.— kg. Sočivje: 1 liter fižola (oluščenega) Din 1.75, krožnik stro-čjega Din 1.—, paradižniki 4 za Din 1.—, kumarice za vlaganje 10 komadov sa Din 1-—, merica krompirja Din 1-50, glava zelja ah oh rovta D in 1 — do 1.25, 6 komadov paprike Din 1.—, 3 glavce endivje Din 1.—. Sadde: hrjške po 5 do 8 za Din 1—, jabolka po Din 0.50 eno. 5 do 7 breskev za Din 1.—, grozdje Din 0.50 do 1.— od grozda. Gob je bilo tudi nekaj, ki pa so bile precej drage. Gospodinje eo nad cenami sicer godrnjale, so pa vzlic temu pridno kupovale in nosile polne cekarje in košarice domov. — Kolesarsko dirko priredi društvo >Zveze kmečkih fantov in dekletc iz Gotne vasi 23. septembra popoldne. Start in cilj bo v Gotni vasi. Proga pa bo Sla iz Gotne vasi na Gorjance in nazaj. Zina»*ovalei bodo nagrajeni z lenimi darili. — K članku »Tabor jati je novomeifce sokolske decec, objavljenemu 5. t. m. t »Slov. Narodu«, moramo omeniti, da je denarno prispevala in priredila taborjenje sokolska župa Novo mesto. Darovanih pa je bilo tudi več denarnih zneskov, ki so v znatni meri pripomogli k lepemu taborjenju. — Radi neozdravljiv© bolezni se j> obesila. 60 letna zasebmea Jožefa Žagar iz Cešnjic se je v sredo ponoči obesila v svoji zidanici na Trški gori. Našli so jo sedečo na stolu, okrog vratu fe imela ovito ruto, in zadrgnjeno žico, ki jo Je pritrdila na tečaj pri vratih. Vzrok samomora je baje bolezen, ki jo je priklepala na posteljo že 10 mesecev. Naročit« — HUfitm „LJUBLJANSKI ZVON" Sokolstvo na Taborit Ljubljana, ly- septembra Prosvetni odbor Sokolske župe Izubijana, je slično tehničnemu odboru razdelil §jpo na prosvetna okrozin za Čim uspešnejše prosvetno delo svojih edini«, ter je župa razdeljena na sledeča okrožja: ljubljansko s podskupino zasavsko v Litiji, kamniško, dolenjsko, obmejno in Čabransko - gerovsko kj pa še ni konstituirano. Razdelitev na okrožja je velike važnosti, ker posamezne edmiee lahko z veliko večjo vnemo delujejo na prosvetnem polju. Da se določi program za bodočo zimsko sezono, je sklical župni prosvetni odbor na praznik ob 9. konferenco okrožnih prosve-tarjev, ki je biLa zelo dobro obiskana. Konference so se jdeležili predsednik 2PO br. Pehare, elana br- Horvat in Kovač, župni čelnika brata Vrhovca, ter pojasnil namen ljubljanskega okrožja br. Rudi Marinčic' z Viča, kamniškega br. Jože Sršen iz Domžal, zasavske skuoine br. Franijo Vidic iz Litije m zastopnica dolenjskega okrožja sestra Marenka Uhlir iz Sodražice, dočam je proe-vetar obmejnega okrožja izostal. Predsednik 2PO br. Poharc je uvodoma toplo pozdravil navzoče, zlasti žuonega na-ceminka brata Vrhovca, ter pojasni nI namen konference, nato pa v krajšem govoru podal smernice za letošnjo jesensko oziroma zimsko seaono. 2upni na&elnik br. Lojze vrbo-vec je imel krasen referat o pravilnem pojmovanju TVrševe sokolske ideologije, ki se zlasti v današnji dobi često napačno tolmači, ter je že! za svoja temeb'ita izvajanja toplo odobravanje vseh navzočih. Br. Poharc se je br. načelniku toplo zahvalil, nakar se je prešlo takoi na dnevni red. Glavna naloga ŽPO-a oziroma okrožij bo v letošnji sezoni organizacija in izvedba tekem sokolskih gledaliških odrov. Te tekme se morajo izvršiti v okrožjih po društvih v novembru, v decembru bodo po okrožjih prosvetni dnevi in konference, nakar se bo v januarju 1935 vršil zbor drjštvenih proe-vetarjev in nato župni prosvetni dan, na katerem bodo nastopili zmagovalci iz okrožnih dramskih tekem, dalje sokolski orkestri in pevski zbori. Točen spored župnega prosvetnega dne bo izdelal 2PO. Sokolski eledaliski odri bodo tekmovali v eni, lahko pa tudi v dveh ali treh igrah, in sicer mora biti iera narodna, rermejSa (drama) in lažja veeeloicrra. Avtorji iser morajo biti domači ali slovanski, nikakor pa ne tuji. Tekmovalni in ocenjevalni red bo izdelal 2P0, tekme po okrožjih pa morajo biti končane brezpogojno v novembru. Brat Poharc je poročal še o tekočih zadevah, nakar se ie razvila stvarna in temeljita razprava o dramskih tekmah in o bodočem prosvetnem delovanju. Vsi predlogi in sklepi so bili soglasno »prejeti, nakar je br. Poharc zaključil lepo uspelo prosvetno konferenco. Nastop sokolske čete v Kozarjah Kožarje, 10. septembra. Ob izredno lepem jesenskem popoldnevu je priredila marljiva sokolska četa v Kozarjah včeraj svoj II. javni telovadni nastop ob prav lepi udeležbi sokolstva in občinstva. Že kmalu po 15. 50 prispeli v v Kožarje telovadni oddelki matičnega društva Sokola Vič. nato jezdni odsek Sokola III, Sokoli iz Brezovice, Notranjih goric. Preserja. Stepanje vasi in Most. Župno upravo so zastopali nodstarosta br. Milko Krapež, načelnik br. Lojze Vrhovec m tajnik br. Flegar, okrožno načelništvo pa br. Mirko Sftepisnik. Na letnem teiovadišcu kozarske čete pri br. Kušarju se je pričel s polurno zamudo javen nastop, ki ga je otvorila moška deca (17) z okrožnimi prostimi vajami, za njimi pa ženska deca (31). Proste vaje so bile zadovoljive, pogrešali smo več skladnosti ter boljšega ravnanja in kritja, d očim so deklice proste vaje opravile mnogo boljše. Za deco je nastopil moSki naraščaj z zletnimi prostimi vajami prav dobro in skladno med toplimi ovacijami občinstva. Ženski naraščaj (19) je opravil zletne proste vaje prav dobro, vendar je zaradi pogreške godbe izvedba trpela, ki pa se je po zaslugi sestre vodnice takoj popravila. Budno pozdravljeni so nato nastopili Člani jezdnega odseka Sokola Ljubljana III z učinkovitimi vajami s sabljami ter želi navdušeno odobravanje. Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti članov na orodju in sicer na drogu in bradlji. Za svoje vaje so bili telovadci deležni vsestranske pohvale. Članice C36) in člani CM) so izvedli proste vaje prav radovoljivo, nakar je moški naraščaj viškega Sokola za svoje drzne in lepo izvedene predmete že! navdušeno pohvalo in odobravanje. Po telovadbi se je ra_xvila na lepo prirejenem veseličnem prostoru prijetna zabava, pri kateri je neumorno igral viški šramel. ki je spremljal tudi vse telovadne točke. Telovadni nastop v Kozarjah je dosegel prav zadovoljiv uspeh in prepričani smo. da si je mlada sokolska četa zopet pridobila novih prijateljev in pristašev. Sokolska prireditev •» Trebnjem Trebnje, 9. septembra. Med lepe sokolske prireditve moramo prišteti tudi letošnji nastop trebanjskega Sokola, ki je s tem dokazal, da je med prvimi sokolskim i društvi v mirenakem sokolskom okrožju. Nastop se je vršil, kol zadnji v MSO, kljub temu pa so se ga udeležile skoro vse edinice okrožja tako, da se je lokalna društvena prireditev pretvorila v lepo sokolsko manifestacijo, ki se je je udeležilo občinstvo prostrane Mirenake. šentlovrenske in Trebanjske doline. Razen okrožnih edinic se je nastopa po članstvu udeležil tudi novomeški Sokol ter po svojih zastopnikih tudi župna uprava. Javna telovadba je pričela z nastopom moške in ženske dece s sarajevskimi pro s tim i vajami, ki so jih izvedli pod vodstvom sestre Nerime Marije tako ljubko, da TOi je občinstvo nagradilo z navdušenim odobravanjem. Zatem je nastopilo 45 članov skladno. Za člani so prikorakale na telo-vadišče članice, katerih telovadni sestav sarajevskih prostih vaj je občinstvu zelo ugajal. Orodna telovadba in nastop moške dece sta bfla dobra, posebno nastop dece, ki nas je iznenadila s preskoki čez kozo ln zaključnimi skupinami. Članstvo je vodil br. Tratar in br. živec, članice pa sestra Nerima. Deca je svojo telovadno točko izvedla po načrtu br. Tratarja. Po javnem nastopu se je razvila prijetna zabava na okusno okrašenem prostoru pred novim občinskim uradnim poslopjem. Trebanjski Sokol je z letošnjim nastopom dokazal ono delavnost, ki bi jo bilo želeti vsaki sokolski edinici za uspešen razmah sokolstva na deželi. Tudi Tre. banjci so prireditev podprli • vsestransko. Hiše so bile okrašene z državnimi t robo j. nicami in s cvetjem ker so vsi želeli dokazati svojo ljubezen do sokolskegu dela in njegove pomembne vloge v našem naci-jonalnem življenju. Z odprtim srcem, kakor je sploh dolenjska navada, je Trebnje danes gostoljubno sprejemalo svojo sokolske goste, ki so v velikem številu prihiteli iz vseh dolenjskih krajev. Iz Celja —c Tatvina na celjskem kolodvoru. Na praznik dne 8. t. m. ob 13.30 je prispela neka gospa s Koroškega s savinjskim vlakom v Celje, da se odtod odpelje v Varaždin k svojemu sinu, ki je kot narodni socialist tam Interniran. Na peronu v Celju je stopila gospa na stranišče in pustila svojo ročno torbico, v kateri je imela 24 šilingov, 7I dinarjev, potni list In drobnarije, pred straniščem. Torbica je bila z vsebino vred vredna 700 Din. Ko je prišla gospa s stranišča, je opazila, da ji je nekdo ukrarel torbico. Neka gospodična je videla, ko je llletna deklica izmaknila torbico. Deklico, ki se je vozila z očetom ln materjo iz eograda v Maribor, so takoj prijeli tn našli pri njej vee ukradene predmete. —c Zanimivo predavanje bo priredilo Društvo jugoslov. akademikov v Celju danes v ponedeljek ob 20.30 na sestanku v Celjskem domu. Predaval bo akademik g. Aleksander Lenard o Nemčiji in njenih vojaških formacijah. —c 8K Celje : SK Ilirija (Ljubljana) 2:2 (2:1). V nedeljo popoldne je bila na G lazi j i o*> prisotnosti okrog 5O0 gledalcev odigrana prijateljska nogometna tekma med SK Celjem ki ljubljansko Ilirijo, ki se je končala neodločeno 2:2 (2:1). Rezultat odgovarja poteku igre. Tekma je bila zelo živahna in napeta. -Ilirija je nudila boljfio tehniko nego Celjani, kljub temu pa je bila igra izenačena. Gostje so igrali akladmo tn premišljeno, liki pa so 6 Celjani vred precej nesigurni pred nasprotnikovim golom. Celjani so nudili dobre kombinacije. Igrali so zelo požrtvovalno ln z elanom ter so ob koncu prvega polčasa vodili 3e % 2:1. — Celjska obramba je čistila točno hi rešila mnogo nevarnih situacij. Gola sa Ilirijo sta zabila Pfei-fer v 32. minuti prvega in Ice v 4. minuti drugega polčasa, gola za Celje pa Presin-ger I. v 17. ln Gobec v 44. min. prvega polčasa. Koti 3:3 za Ilirijo. Tekmo je sodil g. Ochs objektivno. V pred tekmi je mladina 9K Celja premagala mladino SK Jugoslavije v raimerju 7:2 (3::). —c Pri ekspozituri OUZD v Celju je uveden s 1. septembrom zimski delovni čaa in sicer: Ob ponedeljkih, sredah in petkih se uraduje od1 8. do 14., popoldne pa ima samo eden nameščenec dežurno službo od 16. do 17. Ob torkih in četrtkih se uraduje redno od 8. do 14. in od 16. do 18. Ob adbotaih se nraduje od 8. do 12., popoldne pa ima samo eden nameščenec dežurno službo od 15. do 13. in od 1*. đo 17. V ambrulatorijn OUZD v Celju hna (poleg rednih ordinacljskih ur od 9. do 12.45) bolničarka redno vsak dan razen ob sobotah tudi dežurno službo te sicer: od 8. do 9. in od 15. do 17-. ob sobotah pa samo od 8. do 9. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a za nujne slučaje ima samo eden nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno uradovanje. Iz Litije — Igra narave. Prijatelj našega lista nas je obvestil o zanimivi igri narave v St. Juriju pri Litiji. Tam je v cvetju na vrtu .posestnika g. Lukančiča jablana, kakor da je pomlad in ne v času, ko obirajo sadje. — Proslava preetolonaslednikovega rojstnega dne. Vsa. narodna Litija se je udeležila svečane službe božje v proslavo rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Trg je bil v zastavah, učiteljstvo pa je v šoli tolmačilo deci pomen dtneva. — Ob odhodu načelnika Turka. Dosedanji litijski postaje načelnik g. Ivan Turk, ki je služboval pri nas okrog 20 let, je te dni zapustil Litijo. Njemu, gospe j soprogi in hčerki gospodični Magdi so priredili prisrčne odhodnice pri nas v Litiji kakor tudi v smartnem. Ves okraj se je prisrčno poslovil od priljubljene družine, ki se je udejstvovala tudi v našem javnem Ln društvenem življenju. Pri planinski zadrugi Zasavski koči, kjer je g. Turk blagajnik in soustanovitelj sveto-gorske koče, pa bo cibdržal g. načelnik še nadalje svojo funkcijo. Litijska podružnica SPD pa se bo poslovila od odhajajočega odbornika v jesenski sezoni v svetogorski koči. G. načelniku Turku, ki je premeščen k železniški direkciji v Ljubljano, Želimo na novem službenem mesta vso srečo! — Porast Števili« otrok v osnovni soli. V drugih krajih je število osnovnošolske dece, ki je letos napolnila 1. razrede, močno padlo, Litija z okolico pa kaže prav lep napredek. V prvi razred se je vpisalo nad 100 učencev in učenk. Nekaj jih pa zaradi pomanjkanja prostorov ni bilo sprejetih. Tudi v letošnjem šolskem letu bo uveden menjalni pouk, ker primanjkuje več učilnic Nujno potrebno bi bilo, da se nadzida naše šolsko poslopje Ln se preskrbi za vsak razred lastna učilnica. Tako žele starši. Vprašanje nadzidave osnovne šole je »prožila šolska uprava že pred leti. Isgo tovljen i so že tudi načrti, krajevni šolski odbor ima na razpolago del potrebnega denarja za nadzidavo, zato bi bilo nujno potrebno, da se merodajni činitelji takoj lote perečega vprašanja razširitve nase šole. To zahteva napredek našega trga, ki je sedež obširnega sreza. 3tran C uuvc^SKl NAKOOc, dne ID. septembra 1954 ^204 Ponson du TerrafI: 117 Lepa Židovka Roman. — Vsega zla je konec, — se je oglasil Clois. — Kača je ubita! — AH je bila to res tista podla Me-rotte? — Zgodilo se ie še nekaj hujšega, gospa grofica. — Kaj hočete reči? — Stara Merotte, da, ta Merotte, gospa grofica, je vaša najhujša sovražnica, ki je vas neprestano preganjala. — Se vedno ne vem, kaj hočete reči. — Recite raje, da nimate poguma razumeti to, kajti kolikor mi je znano, niste imeli druge sovražnice, razen markize de Beausejour. — Onai 2e zopet ona! — Da, gospa grofica, to je bila Fe-hcite Dessconibesova, ki se ni odrekla svoji osveti. — Zahvalimo se bogu, draga otroka, — je spregovorila Sara s svečanim glasom, — da je nam pomagal premagati to podlo žensko. V kratkih besedah je Roland de Coarasse povedal grofici de Blossac, kaj se je bilo zgodilo v ulici du Troe, kjer je stanovala Merotte. Opisal ji je prizor v pritlični izbi, polkovnikovo smrt in grozno odkritje kapitana Mousegura. Ta dogodek je zelo razburil grofico de Blossac. Naenkrat je stala pred njo vsa njena preteklost, dete, ki je bilo tako lepo in smelo, Jean de Cadillac in prizori v ulici de iV\auconyade, sodba guvernerja Camusa de Neville. Vse to je zagledala zdaj v duhu pred seboj. Nekaj časa je molče stala, potem je pa dejala: — To nesrečnico je zadela kruta kazen. Ce pomislim na to, nimam moči, da bi jo proklela. — Usmiljeni ste, kakor svetnica, — je pripomnil Godefrov. Lahko si mislimo, kako je markiza de Genouilhac samo napol poslušala, kar so govorili okoli nje. Tisti hip ni bik) za njo nič drugega, razen njenega otroka, ki ji je bil vrnjen tako nepričakovano. Dala si je pripovedovati vse podrobnosti strašne ječe. Navzlic radostnemu svidenju je pa Hermino kmalu premagal spanec. Glava ji je omahnila na materino ramo in markiza jo je dala odnesti na posteljo. Ubogo dekle je spalo tam trdno spanje. Ko se je markiza vrnila v salon, kjer so živeli štirje Američani in njena mati, je stopila k Rolandu in Godefro-yu, prijela ju ie za roke in dejala: — Oprostita, da sem tako sebična, da sem mislila v svoji radosti samo na svojo drago hčerko. — In prav ste storili, gospa, — je odgovoril Roland. — Ne, nisem storila prav, ker bi se bila morala najprej zahvaliti vam. — O, saj ni vredno govoriti o tem, — je dejal Godefrov smeje. — Da, zahvaliti se vam in vas bla-goslovti, kajti z vašo pomočjo me je doletela sreča, da sem zopet našla svojo hčerko. Vem, koliko ste tvegali, da ste mi jo vrnili, vem, da je bilo v nevarnosti rudi vaše življenje, m zato sem vam dolžna tem večjo hvaležnost. Svoj dolg sem pripravljena plačati tndi z življenjem. — Ne govorite o tem. gospa, — ie vzkliknil Godefrov. — Nasprotno je treba, da ostanete živi in posvetite svoje življenje hčerkama, ki vas bosta tem bolj ljubili, kakor vas že ljubita, če je sploh mogoče še bolj ljubiti. Filipina, ki je molče poslušala te besede in ki jo je Godefrov večkrat skrivaj pogledal, je naenkrat vzkliknila: — Ali ste našli mojo sestro v hišici, ki jo je bil označil markiz de Ma- thalin? Pri tem imenu so se Godefrov, Roland, Taubred m Cloris začudeno spogledali. Na markiza so bili že povsem pozabili. Sele Filipina j2i je opozorila nanj. — Ne, gospodična, nismo je našli tam, — je odgovoril Roland. — Ah! — je zaklicala začudeno. — Moramo pa biti pravični, — je nadaljeval Roland. — Markize sicer nismo našli v hišici, ki nam jo je bil označil markiz de Mathalin, toda vzrok bo pač v tem, da je nedvomno zavohala, da smo ji za petami, pa je zapustila Landes in se zatekla z ujetnico raje v Bordeaux. — Torej ie lagal? — ie vprašala Filipina. Besede mladega dekleta so postajale vedno bolj čudne. — Ne, gospodična, ni lagal, — ie odgovoril Godefrov. — Potem takem ga pa moramo takoj izpustiti. Pri teh besedah so se vsi začudeno spogledali. — Ne strinjam se z vami, gospodična. — je dejal Roland. — Sicer bo pa najbolje, — je nadaljeval Cloris, — če ostane v ječi, ker mu pripravljajo poset. ki ga ne bo nič kaj vesel. — Ne razumem, kaj hočete reči. — . je pripomnila Filipina. i — Usmrtimo ga kot Merottinega sokrivca. Pri teh besedah je Filipina preble-dela in se opotekla. — No, no, draga hči, od kdaj se pa tako zanimaš za usodo markiza de Mathalina? — je vprašala mati. Filipina je dobila hud živčni napad in sesedla se je v naslanjač. — Kaj pa pomeni vse to? — je vprašala grofica de Blossac Ne da bi vedd. zakaj, se ie Godefrov Dlaho ozrl na mladenko. Nov živčni napad je napravil na markizo de Genouilhac poseben vtis. Enako tudi na staro grofico, ki si je bila dobro vtisnila v spomin, da je dekle prejšnji dan med pogovorom o Ma-thalinu zaplakalo. To je bila nova zagonetka, ki jo je bilo treba pojasniti. — Dragi otroci, — je spregovorila grofica de Blossac. — Vse se je dobro končalo. Zopet smo skupaj in upam, da nam ne preti nobena večja nevarnost več. — O tem ni dvoma, gospa. Strela zažgala parnik Katastrofa ameriškega parnika „Morrocastle" — V plamenih in valovili ie našlo smrt okrog 300 ljudi Ameriški parnik > Morrocastle< je začel oddajati klice SOS, ko je bil oddaljen približno 20 milj južno od svetOni-Ske ladje >Škotsko«. Ameriška pomorska radioslužba je prestreči a klice, da parnik gori, potem pa ni mogla več dobiti zveze z gorečim parnikom. »Morrocastle« bi moral pripluti v soboto zjutraj v newyor-ško pristanišče po teden dni trajajoči vožnji po kubanskih vodah. Parniku »Duckenbach« se je posrečilo približati se gorečemu parniku in resiti nekaj potnikov. Tudi nekaj drugih parmkov se je približalo kraja nesreče, Štirinajst re* šenih potnikov so iskrcali v Sprmg-lake in Aabarv Parku. Rešeni potniki pripovedujejo, da je treščilo v parnik, ko je bil oddaljen 14 km od obale države New Jersev. Srednji del parnika je že gorel, ko so mornarji opozorili potnike na nevarnost. Po hodnikih se ni dalo hoditi, da bi obvestili vse potnike o nesreči in zato so mornarji od zunaj razbijali okna kabin in budili potnike. Nesreča je hotela, da je bas pihal močan veter in tako je parnik še hitreje gorel. Takoj so spustili na morje rešilne čolne. Prvi rešeni potniki so bili vsi izčrpani, da niso mogli točno povedati, kako je nesreča nastala m kako so bili rešeni. V rešilne čolne se je rešilo po prvih vesteh sto rx>tnikov. Iz Allenhursta v državi New Jersev pa poročajo, da je morje v soboto zjutraj naplavilo več trupeL Kapitan ponesrečenega parnika Wilmot je podlegel srčni kapi, še predno je strela udarila v parnik. Rešeni potniki pripovedujejo, da so jih mornarji zbudili in ko so prihiteli na krov, je bil že ves parnik v plamenih, tako da na gašenje sploh ni bilo misliti. Poskusili so sicer gasiti, toda kmalu so spoznali, da je ves njihov trud zaman. Rešilne čolne so spustili na desni strani parnika in vse kaže, da se na levi strani nihče ni mogel rešiti, ker je veter zanašal plamene na levo stran. Parnik je bil podoben ogromni baklji, od vseh strani so ga objemali ognjeni zublji. Goreti je začelo v knjižnici in neki potnik pripoveduje, da požara ni zanetila strela. Kapitan angleškega parnika »Monarch of Bermuda« je rešil 65 potnikov na svojih čolnih. Njegova ladja je ostala v bližini gorečega parnika in kapitan upa, da bo rešil še nekaj potnikov. Parnik »Luckenbach« je rešil 22 potnikov. Neki potnik, ki je preživel katastrofo in srečno prispel v Springlake, pripoveduje o svojih doživljajih: Spal sem v svoji kabini, ko me je okrog 3 zjutraj prebudil gost dim. Nekdo je pc vratih moje kabine na vso moč razbijal. Planu sem na hodnik, toda na krov nisem mogel priti, ker so mi plameni zastavili pot. Jasno mi je bilo takoj, da se po te j poti ne bom rešil. Ostal sem torej spodaj in hitel "k rešilnemu čolnu. Bil je že poln ljudi, toda kljub temu sem skočil vanj. Na krovu je bila velika gneča, o pravi paniki se pa ne more govoriti. Po mojem mnenju se noben potnik v kabinah nad knjižnico ni rešil. Po silno razburkanem morju med strašnim nalivom in v neprestani nevarnosti, da nam valovi prevrnejo čoln, smo naravnost po čudežnem naključju prispeli do brega. Zdi se mi, da sta nama sledila še dva rešilna čolna. Po najnovejših vesteh se je rešilo 182 potnikov, smrt je pa našlo v valovih 300 potnikov. To število se pa utegne še povečatL Koliko potnikov so rešili parniki, še ni znano. Med drugimi sta se rešila tudi mož in žena, ki sta plavala celih šest ur po razburkanem morju in si pomagala samo z enim rešilnim pasom. Ko sta zlezla iz vode, sta se onesvestila, tako sta bila izčrpana in izmučena. Prepeljati so ju morah v bolnico. Obrežna stražarska ladja »Tampa« je sprejela na krov nekaj potnikov, ki so čakali smrti na gorečem parniku. Več ladij je odplulo na kraj nesreče, da pri-vlečejo goreči parnik v pristanišče. Med potniki nesrečnega parnika je bil tudi nemški konzul v Matanzasu na Kubi Klemens Landmann z ženo in hčerko. Prva ženska, ki je prinesla vest o nesreči na morju, je hči prvega kubanskega viceprezidenta Rene Canote. V rešilnem čolnu je prispela v Springlake in pripovedovala, da se je zbudila in planila iz kabine, toda zunaj so ji zastavili pot plameni. Prepričana je bila, da ji je odbila zadnja ura. Pozvonila je in kmalu je zlezel z boka ladje v kabino mornar, ki ji je pomagal rešiti se skozi zasilno odprtino. Odvedel jo je na spodnji krov, kjer so bili pripravljeni rešilni čolni. Pristaniške oblasti v Asburv Parku domnevajo, da je našlo smrt okrog 200 potnikov m mornarjev. Na parniku je bilo 318 potnikov in 258 članov posadke. Parnik se je baš vračal iz Kube, kamor je bil odpeljal izletnike. Zadnji član posadke, ki je srečno prispel na suho, je bil po vsem telesu obžgan, da niti hoditi ni mogel. Pripovedoval je, da so bali mornarji alarmirani okrog polnoči. Vsi so hoteli na krov, pa so jih zadržali plameni, ki so bih" zajeli že vse stopnišče. Zato so splezali na krov od zunaj in začeli takoj reševati potnike. Izmed šestih rešilnih čolnov so spustili na morje samo tri, drugi trije so bili pa na oni strani parnika, kjer je najbolj gorelo in zato niso mogli do njih. Več rešenih potnikov leži v bolnici v New Jersevu. ker so zadobili težke opekline. Parnik >Morrocastle«, zgrajen leta 1930, je Tjopolnoma uničen. Njegovo ogrodje še zdaj gori na širnem morju. Najboljše. »Kaj boste pa zdaj igrali, gospodična?« Filmska igralka: >Poskusrta bi rada še z razredno loterijo.« Evropo hoče preplesati Ana Keenanova hoče prinesti v Evropo mnogo veselja. Ta podjetna Američanka je stavila, da bo preplesala vso Evropo. Plesala bo s svojim sinom. Baje sta že na poti v Evropo, da dosežeta ta rekord. Ameriški listi pišejo o tej senzaciji povsem resno ter prinašajo slike matere in sina. Razume se, da Keenanova m upokojenka z 20 dolarji mesečne pokojnine, temveč ima svojo ladjo in s sinom Val ter jem je priredila v hotelu La Fa-yette v New Yorku bogato poslovilno pojedino. Med pojedino je Keenanova nazdravila svojim prijateljem in znancem in v svojem govoru, je med drugim dejala, da je Evropa žalostna zemlja in da ji hoče prinesti košček vesele, razgibane Amerike, M ga ne nikoli pozabila. Seboj vzame lastno godbo, ki bo igrala po vsej Evropi, orna bo pa plesala, Keenanova je stara že nad 40 let, pa se počuti kot 15-letno dekle. Mati in sin na parniku ves čas plešeta, da bosta temeljito pripravljena za ples v Evropi. Leč en je tuberkii|4>ze z vdihavanjem Prof. dr. Ernest Gorcke s fizikalno tehničnega zavoda v Berlinu poroča v septemberski številki »Forschungen und Fortschri en«, da je odkril lečenje pljučne tuberkuloze z vdihovanjem plina, čigar sestave noče izdati. K odkritju ga je napotilo znano dejstvo, da se v nekaterih klimatičnih krajih, tako v Da-vosu v Švici, v Venezueli, v Egiptu in v Alžiru tuberkulozni izlečijo. Vprašal se je, s čim? Jasno mu je bilo, da to ni niti visoka toplota, niti suh zrak, niti solnčn: žarki. Vse to imamo na razpolago tudi drugod, marsikje še intenzivnejše, in vendar se tuberkuloza ne da lečiti. Bit: tudi ne more ozon v zraku. In tako je prišel do zaključka, da mora biti to neka posebna snov, ki je v zraku samo v neznatnih množinah, v dotičnih klima-ličnih krajih jo je pa več. Iskal jo je in našel ter jo pripravil v z^oečeni obliki. Dr. Gorcke pravi, da zadostuje nekaj vdihavanj, pa se dihanje tuberkuloznih ali nadušljivih ljudi ublaži. Nadušljivim ljudem izginejo suh. jektivmi znaki naduhe obenem s pišČeči-mi zvoki v dihalnih organih. Po vdihavanju, ki traja samo nekaj minut, učinkuje to sredstvo do 32 ur. Tudi običajne simptome akutne tuberkuloze se je posrečilo po 4—5 dnevnem lečenju odstn-niti. Desinfekcirajočemu učinku se pridružuje še vpliv na krvni obtok, ki se o jači tako, da so nekateri bolniki že po kratkem vdihavanja tožili, da jih boli glava. Skrbna žena. — Moja žena je res skrbna, posebno zame skrbi na vso moč. Ali tudi tvoja skrbi za te? — Pa še kako! Saj mi celo škornje sezuva. — Kadar se vračaš iz krčme? — Ne, kidar sem namenjen v krčm«\ AH kaže ta žena DA IMA 60? Poglejte njeno sliko. AK je videti kakor lena, ki je že prekoračila 60 leto? Ne boste rerjeH, P& i® vendarle tako. Ce tudi je že stara mati, uživa ie vedno čar mladosti. Evo, kako piše sama: »Pred nekaj meseci je bila moja koža vsa nagubana m na mnogih mestih lica je postala ohlapna. Po videzu sem bila, kakor da štejem že osemdeset let. Neka prijateljica pa mi je pripovedovala in svetovala, naj se poslužim kreme Tokalon »Biocel«, hranila za kožo, kar sem tndi storila. Bil je pravi čudež. Vse gube na Kcu so izginile, moja koža pa je postala čvrsta in ljubka, kakor pri mladem dekletu. Moja slika kaže vso davno izpre-mernbo, ki se je t menoj zgodila.« Znanost je dokazala, da se gube in ohlapnost Učnih mišic pojavljajo zaradi izgube Biocela v koži Po tisočerih poizkusih se je posrečilo profesorju dr. Štej skalu s dunajskega vseučilišča, da je pridobil to dragoceno sestavino iz mladih živali. Tokalon si je pridobil pravico izkoriščanja Biocela za ves svet in Biocel je sedaj vsebovan v kremi Tokalon »Biocel« hranihi za kožo (rožnate barve). Z uporabo te kreme lahko vsaka žena izgubi svoje gube in na videz bo za 10—50 let mlaiia. Ia ČAJNO MASLO inevno sveže, razpošilja — Rajner, Noršind, Ljutomer. LOKAL. NA DVORIŠČU za mirno obrt ali pa za pisarno oddam s 1. oktobrom 1934. v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8. 2772 VREČE ZA OGLJE balnate, močne, zelo trpežne, nudim najceneje vsako množino. — Ljudevit Sire, Kranj. 2756 na Vrhniki oddam v najem. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2733 NOVOZTDANO HIŠO pri Brežicah prodam. — Šetinc, Sv. Lenart 56, Brežice. PUMPARGE modne hlače, najbolju nakup. A. PK LJUBLJANA, Sv, SENO kupuje na vagone Dergan, govec, Laško. KROMPIR prodaja na vagone Jegiitsch, Laško. JABOLKA ZA MOST odda Acfatig, Maribor. Diraške sobe oglašujte v »Slovenskem Narodu«. — Beseda 0-50 para. MALINOVEC pristen, naraven, s borjem vtrohan — tn •e dota LEKARNI DR. G. PJOCOLL LJUBLJANA, Dunajska e. 6 POZOR CENI. OBČINSTVO! Bival bife, Tvrševa cesta 34, edaj gostilna — odprta do 24. ure. — Prispela najboljša dalmatinska vina po zelo nizki ceni; čez ulico Din 9.—. Na razpolago topla m mrzla jedila ter vsak dragi dan morske ribe. — Postrežba točna, — Se priporoča Josefina Jnrtte. 2734 če oddajate ali Urejuje; Josip anps.iW*tt, — 2» MUZIKA klavirji, pianmi — Ljubljana, Sv. Petra cesta 40 — se je preselila v Knafljevo ulico 5t. 4. ter se za nadaljnja naročila priporoča. 8/T ZAVESE vam najlepše napravi po izoin blaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, LjuOlja na, Marijin trg Z. — tCdor kupi blago pr enem mu )ib tz-go tovim brezplačno i *6Y1 Vsem, ki so jo poznali, ljubili in spoštovali, sporočamo, žalostno vest, da je naša draga soproga, mamica, stara mamica, gospa Marija Fatur v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. uri zjutraj, previđena s tolažili sv. vere, za vedno zatisnila svoje blage oči. Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 11. t. m. ob V?3. mi popoldne izpred hiše žalosti, Večna pot 7, na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo jo v lepem spominu! . Ljubljana, dne 9. septembra 1934. Žalujoči ostali: Anton Fatur, soprog; Tone, cand. ing., in Bogomil, cand. phil., sinova; Tončka, poroč. Škopek, in Valči, poroč. PaJek, hčerki; Edi Škopek, trgovec, Slavko Palek, tiskarnar, in Joško Grahor, trgovec, zeti; Marenka, Lejca, Joško, Miloš vnuki in vnukinje. Občno* Ljc**JMi* Mestni pogrebni t«.vod del Usta: Oton Ouistos, - va ? t«j»otjan