izhaja vsaki torek in soboto. Ako p.idf na ta dneva praznik, dan poprej. UmJhiiatvo se n«haja v „Narudni Tiskaini", ulica Vettuiini St. 9. kamor je naslavljati pisma. ^nfraiikirana [isina se ne sprejemajo, enaho se nt uvažujcjo pisma hrcz po Ipisa. dopi iov se in.* vrai\i)i>. „Gorira" stane na leto 10 K, za pol leia D K, za četrt leta 250. (Ipravništvo se nahaja v „Narodm Iiskarni" ulica Vetturini St. 9. Ah »t;laH» it plačuje od čvtrterostopiie petit vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. Pimailii-zii** fttevilkf stanejo 8 vin. in se proiiajajo v raznih tjoriških tratikah. Št. 91. \ iiorici, v torek dne 15. novembra 1910. Leto XII. Udobno jet a posleno ni. Imeli sino že večkrat priliko na- glasati. kar moramo danes ponavljati. Izzvala nas je k temu prcdininulo so bcto „lidinost". Ta nas je namreč po dolgem prcmolku zopct počaslila s svojo navadno Ijiibeznivüstjo, za katero se pa skriva le strup riajstrastnejšega strankarstva „lidinost" je na svojo molčečnost ponosna tor lioče na njo loviti kaline, ki naj bi videli v tej mol- čečnosti zmernost, treznost, stvarnost, nadstrankarstvo itd. Ali mi sino ji že pred letom in dneni dokazali, da ta njena molčečnost ni nobena čednost, ampak le plod zvijačne taktike. ki ji je sredstvo, s katerim ji jc omogočeno. da mcče med svojo publiko dvomljiva po ručila in krive sodbe. izogibaje se ua- daije kateri si bodi priliki, ki bi jo prisilila, zagovarjati in braniti se luui proti morebitnim dokazom nasprotnib časnikov. Na ta način ravno odpira „lid." na stežaj vrata svoji prostosti. ki jo oprošča vsakega pumisleka glede na rcsničnost tega, kar je zapisala. To je pa jako komodno; kajti tako se predstavlja svoji publiki kot nezmot- ljivo, osebito če ta ne bere drugih, v prvi vrsti nasprotnih časnikov. Tej „lidinostini" taktiki je pa naša ravno nasprotna. Mi no sprejemanio v svoj list absolutno ničesar, o česar resmcnosti bi imeli kake pomisleke. -Mi se ne plašimo kontrole drugih li- stov in ji ne zapiramo vrat. Kar pi •eino, zapišemo vedno pripravljeni, za- ;ovarjati pred mnenjem nasprotnih asinkuv. Mi ne usiljujomo citateijstvu ,voje sodbe, ampak mu prepuščamo, da amo presoja naše in naših nasprotni- likov mnenje. V to svrho moramo pa ;udi mnenje nasprotnih listov ponati- skovati in temu mnenju svoje mnenje ¦lasproti postavljati. Taprocedura pa ne 'Jopušča molčečnosti „lidinostmega" ka- •ibra, ampak zahteva mnogobeseden slog. „lidinost" imenuje to našo mno- ;;ubescdnost klobasarjenje. Ona lioče s oin v očeh svoje publike omalovaziti n osmešiti naso argunientacijo. Svo- odno ji ! Ali mi smu na svoje „klo- :iasarjenje" ponosni; kajti ravno s tern klobasarjenjem" svedočimo svoje spo- 4ovanje do prostega in neodvisnega azsojanja nasega občinstva. Razen jga smo tako siljeni, dobro premisiiti, \ar zapišemo, ker smo vedno priprav- .joni, braniti tudi vsako svojo besedico (»roll nasprotniRom prod očmi nasega 'tateljstva. Taktika „lidinosti" ni drugega :ogo na eni strain zvijačno izogibaiije icsnici, na drngi strain pa odtezanje obcmstvii prilike, da bi čulo tudi miie- iije nasprotnikovu. Ta taktika se da Mi udobno prakticirati, da ni treba Jidinosti" prav me razmišljaii, je-li i-s, kar je zapisala, ali ne. In če mi to > valificiramo kot la/, in Co to kvali!'.- uranje podpremo z vsestranskimi, mno- ;;imi in podrobnnni dokazi, potem se •.lidinost" izmuzne prav komodno po- 'icbnomn protidokazovanju tor prav po •isiCjem receptu o „kislem" grozdju ko- ¦nizgne z ramo, slepeč svojo publiko: ,.zbor>ke delogacije tako kot ona, in si dnini- sljuje. da nas je sodba teh listov kon- stornirala. {Jrazna domišljija! Nekatere ouih listov pisejo zagnzli sovražniki slovenskega naroda. jjraja teh listov nain je in bi morala biti vsakemu slovenskomu časniku — šo le prava pohvala. „Union" in „Agranior Tagblatt" pa zajemljeta informacije o našcin de- zelnem zboru iz slovenskih listov. kot sta „Slovenski Narod" in „lidinost". in take informacije naj bi nam kaj impo- nirale!? One nas še lo dobro utrjujejo v prepričanju, da stoji nasa delegacija na edino pravi poti blaginje goriškili Slo- voncev. -- „lidinost" se izpodtika nad naso trditvijo, da se noben pamoton človek v (iurici ne briga za politične sodbe e- nega „Gazzottina", to je tista „lidinost1', ki je bila prisiljena prenehati s pona- tiskovanjem „üazzettinovih" sodb o dolovanju nase stranke za gorisko slo- venstvo. V „lidinosti" ponatisnen prvi članok „(iazzetlinov je dozivel se štiri nadaljevaiija, ali tern se je godilo ka- kor picroku Bileamu : moral] so nehote priznati zasluge za gorisko slovenstvo našemu političriemu vodstwi nasproti liboralnomu. „l:dinost" je lo takoj za- vohala in — umolknila. Mi pa smo ostali, kar sino bili: mi so ne segre- vamo zarad „Uazzettinovih" graj. a se tudi ne ogrevamo za njegove hvale, da bi jili poiablja i kot orozjo proti „lidi- nosti", kakor jili je ona hlastno po- grabila proti nam. Novikrškiškofin,,Miru. 0 priliki iineiiovanja dr. Kaltner-ja. ki ne pozna besedice slovenskega jt.-zika, krskim knezoskofom je priobcil celov- ški „Mir"' dolg članek, i/. katerega po- dajomo iiašini čitatcljeiu ta le odlomek : Celih trideset let koroski Slovenci nismo imeli pravzaprav skof;i, ki bi nas bil vodil vodili sitio so saini. oziroma slovonsk.'i duhovsčina. in zato se ni cu- diti. če prodira celo v najbolj globoko veini del koroSkega Ijudstva, med Slo- \once, vedno bolj in bolj bro/.vorstvo in so se pojavili že prvi znaki za proč od Rima mod Slovenci na Koroškem. Slo- venci smo bridko občutili, da nismo imeli svojega škofa. i^kofovsko breme in škofova dolž- nost je na Koroškem večja nego kjedru- god. Kako je Ijudska nravnost propadla, zlasti v pokrajinah. ki so se tekom sto- letij s silo ponemčile! Kako se Širi mod ljudstvom slabo čtivo. veri sovražni čas- niki. Siidmarkine knjižnice! Krščansko ljudstvo nima primornega zastopstva ne v doželnem ne v državnem zboiti in inorubiti dnevi niso več da!eč. ko bo ško;' i/med krščanskih Nemcev sam stal v dežeinem zboru in od')ijal. ako bo mogel. veri sovražne sile. üporo bo to- daj nasel edinole pri slovenskih zastop- nikilv! Koliko je v deželi pomanjkanje du- hovnikov ! Koliko divjili zakonov. koliko pijančevanja. koliko nevere. koliko ne- nravnosti! Z veliko bolestjo opazujemo to rane in povprasujemo. ali je bilo pač vso vodno \' redu. ali so je res storilo vse. kar je bilo treba storiti, da se ustavi naval peklenskih sil? Kako se zadnje dni množijo odpadi od vere! Ce ne bo odpomoči. čakajmo le še par let. in ljudstvo bo začelo odpadati od katoli- ške cerkve, kakor se v jeseni vsiplje listje z drevesa ! Sovražniki vere so se navalili ravno na Korosko. vedoč. da je tu najslabotnejše mesto. kjer prodira protestantizem pod krinuo nemštva. Ko- roška je bojno polje in ne škofija, kjer zadostuje. če višji pastir semtertja bla- goslovi svoje ovčice. V tako kritičnem položaju se mora i/.brati najzmožnejšega in najpripravnej- šega poveljnika in obmolkniti morajo vsi postranski oziri! Slovenci na Koroškem smo krepak in po nemškem polomu edin in sicer izborno organiziran element. Krepka, enotna stranka smo. ki se bori za svoje svetinje. Vse za vero. dom. cesarja ! Nad pol stoletja se Slovenec na Koroskem že bori za vero in narod. A ta boj ga ni mitCiI in ga še ni utrudil. Nasprotno! V tern boju se je neverjetno ojačil. V tern boju je nastala velikanska versko- slovstvena Družba sv. Mohorja kot kill - turen zavod prve vrste! Borba je rodila veliko. trdno in izmed vseh strank v de- žoli najbolj cvetočo gospodarsko orga- nizacijo slovenskih posojilnic in zadrug. Iz borbe je dozorela organizacija kato- liške üiladine in delavskih drustev v slovenski krsčansko socialni zvezi. Na cell črli smo ka/ali katoliškim Nemcem pot. orali na celi črti celino ter dolali krsčanskim Nemcem gaz. da so stopali za n;im;. Zato smo težko, težko pričakovali skot'a. ki bi znal slovensko in bi po- /nal iz lastnega življenja nase razmore, da bi nasli v njem enkrat oporo tudi Slovenci in ne bi bili navezani samo na sebe. V rokah solnograSkega kardiuala nadskofa je bilo to pot, da pokaže, da je katoliska cerkev res vsem narodom pravična ; obžalujemo, trikrat obžaluje- mo, da se dr. Katschthaler ni ravnal po načelih kanoničnega prava. Zato pozdravljamo Slovenci svo- jega uovega skofa z mesanimi ču- stvi: kot katoliki ga na eni strani spostujeino kot uaslednika apostolov in kot svojega vrhovnega pastirja, ua drugi strani pa iskreno obžalujemo v interesu verskega življenja in katoliške zavesti mod Slovenci. da tudi sedanji skot' ne bo mogel stopiti z eno tretjino svojih ovčic v tesnejšo zvezo .. . To je najno- vejsa in najbolj skeleča rana na telesu koroških Slovencev. Kdo jo zaceli?... Oopisi. Iz Sovodenj. — (Naše slavno ž u p a n s t v o.) Vsi vemo. da nase slav- no županstvo ni tako, kakor bi moralo biti. N'esposobnosti ne manika. Zdru- žena je nesposobnost z nevednostjo. z nevednostjo pa — kakor navadno — nadutost: in nesposobnost in nadutost si velikokrat mislite. da lahko poče- njate kar hočete. Dovoljeno naj mi bo. da povem jav- nosti, kako skrbi naše slavno župan- stvo za to. da dobe cerkveni uslužbenci svoje plačilo. Poglojmo ubogega cer- kovnika! F}red leti je plačeval cerkovnika gospodarski svet iz svojega premozenja. To pa ni bilo pravično. ker plačevati so morali le tisti. ki so imeli užitek iz zemljisča. katerega je upravljal gospo- darski svet. med tern ko cerkovnika rabimo vsi. Pa tudi deželni odbor ni tega več dovolil. marveč je odredil, da se morajo vse cerkvene potrebščine kriti z dokladami kakor zahteva zakon. To se je tudi zgodilo. Takratno župan- stvo je razbremenilo gospodarski svet dolžnosti plačevanja cerkvenih potreb- ščin in vse skupaj je prislo na doklade — seveda tudi cerkovnikjva plača. lino leto je šlo dobro. L. 1908 pa je nakrat skočilo žii\ panstvu v glavo. da cerkovnikova plača se ne bo plačevala z dokladami, rnar- več se je sklenilo. da naj prispeva vsaka hišna številka z 1 krono. Proti temu sklepu starešinstva so se doma- čini pritožili in rekli. da krone ne bodo dajali in da naj se cerkovnika plača z dokladami kakor prejšnje leto, kakor veleva zakon. In glejte! Naše slavno županstvo je pritožbi ugodilo ter razbremenilo občinarje od prispevanja ene krone, a ni potem poskrbelo, da bi cerkovnik dobival plačo iz doklad. Sedaj gre h koncu uže trotje leto. a cerkovnik ni dobil še vinarja za svojo nelahko deio. Župan posilja cerkovnika po občini. naj gre pobirat od vsake hisne stevilke eno krono, obcinarji pa nočejo plačati, držeč se sklepa starešinstva. ki jib je razbremenilo od plačevanja te krone. Ubogi cerkovnik roma od Poncija do Pilata. a do svoje place ne more in ne more priti. Pri vsej stvari pa je tale še najlepsa. Zupanstvo. ko je v svoji seji sklenilo, da se cerkovnika ne bo place- valo z dokladami na davkili, ni znižalo doklad za cerkvene potrebsčine, marveč prejema se danes ravno toliko svoto za cerkvene potrebscine kakor 1. 1901, ko se je cerkovnika plačevalo potom do- klad. Obcinarji pa se po vsej pravici branijo placati eno krono, ko vedo. da se niso doklade za cerkvene potreb- scine prav nič znižale. Kaj bodo pla- čgvali dvakrat cerkovnika. enkrat na dokladal1., drugikrat se vsak z eno krono. kakor hoCe župan ? To ni županstvu v nikako cast, da pusti cerkovnika tako na cedilu. Vsak dekivec je vreden plačila. A zdi se, da je no kaj drugega zadaj. ki smrdi po nečem... Stvar mora priti ua jasno. polka pride iz Sežane v Trst. Sežana ostane za sedaj brez posadke. Laška koniedija. TržaSki deželni zbor je na p red log renejjata Mra >a proti glasovoin slovenske manjšiue skle- nil poslati „nedotakljivemu Rimu", to je ondotiiemu občinskemu svetu, po- zdrav br/.ojavniui polom v y.nak pro- testa proti govoru dunajskejja podžu- pana Porzerja proti rimskernu Županu Nathaini. Cesar o draginji. Pri sobotneni delegacijskem cerclu se je cesar na- sproti nekemu dele^atu i/ra/.il tudi o drajjinji. Cesar je dejal : „Zelo je žalosl- no, da se je draginja tako ra/pasla. Jaz vein, kako ljudstvo silno trpi pod draginjo in močno obžalujein, da se niso našla še sredstva, da se draginja omeji in ustavi." Huda burja je začela piliati v če- trtek, 10. t. in., popoldne po Vipavskem. Sneg je zapadel do polovice Čavna. Zju- traj so šli štirje Kamenjci z vozmi po drva na čavenjsko Malo kr°ro- Zmocili so se do kože, burja jim je jemala gor- koto, tako da je 15-letni Franc Vodopi- vec Lekšev onemogel od inraza. Tova- risi so ga nekaj časa nesli z gore, ko ni več mogel, so ga polegli na tla in pogrnili. Od najbližnje hiše so poslali može ponj. Ti so ga nasli že nirtvega. Tudi gospodar Jožef Sejčič je vsled mraza obntmogel. Slekli so ga ter drg- nili in tako refill gotove smrti. Slovenec in Hrvat zrakoplovca. lz Zajjreba se pise: Zrakoplov, ki sta ga po svojih onginalnih načrtih zasno- vala Slovenec Rusjan in Hrvat Merčep, bo v najkrajšem času popolnoina do- grajen. Ciin nastopi iigo'Jnejse vrenie, bosta aviatika takoj pričela / zrako- piovnjini poizkusi, in sicer na voiaskem vežbališčii. ki ga jinia je dalo na raz- polago vojaško poveljnistvo. Y slučaju. da se jinia poizkusi posrečijo. kar se trdno nadejata, nanieravata prirediti zrakoplovne polete tudi po drugili več- jih ir.^stih na slovanskem jugu. V tem oziru bi prišla v prvi vrsti v poštev ta-le mesta: Trst. (jorica (Rusjan je (jončan), Ljubljana, Reka in Sarajevo. Ves ta zrakoplovni načrt pa postane aktuelen seveda še-le v slučaju, ako se prvi poizkus v Zagrebu posreči. Pomladansko izobraženje in orožne vaje pri 27. brambovskem pešpolkn v LJublJani. Dne 6. marca se pozovejo pod orožje vsi tisti rekruti in nado- mestni rezervisti. ki še niso izurjeni. Nadomestni rezervniki bodo morali po- leg osemtedenske izobrazbe napraviti Še štiritedensko orožno vajo. Moštvo, ki bo moralo pri navedenem polku delati orožne vaje, se razdeli v štiri turnuse. Prvi se prične 1. majnika, drugi 1. ju- nija, trerji 20. julija. Naše dreadnoutke. V ladjedelnici v Trstu se sedaj graditi dve dreadnou- tki vsaka po 20.000 tonelat obsega. Te dreadnoutki bodeta prvi v naši niorna- rici ter se jih niisli v najkrajšem času graditi še dve ir. sicer večjega obsega. Koncetn prihodnjega leta se bodeta spustili prvi dve v niorje ter se jih bode potem prepeljalo v Pulj, kjer bo- deta armirani (oboroženi). — Za te ladije bode mornariška üprava zahtevala prihodnje leto večji kredit in bode tudi proračun za morna- rico primerno večji. Velikanski viharji. V petek so po srednji Evropi divjali velikanski viharji. Iz "elgije, Holandske in Porenja priha- ja vesti o snežnih viliarjih, ki so po- končali vse brzojavne in telefonske zveze. Na Francoskem so izstopile vode in pobrale tudi veliko ljudi. V Kanalu pa se je razbilo veliko ladij, med njimi ena s sto pasažirji, ki so vsi utonili. Olajšave pri prlsilnera iztirja- vanju davkov. Finančno niinisterstvo je vsled pritožb nad velikimi stroški pri sodnih nepreniičninskih izvršbah radi zaostalih davkov odredilo naslednje olajšave: Za zastanke na- direktnih davkih in njih dokladah se bo v zemljiški knjigi vknjižila zastavna pravica na nepremičriine davčnega dolžnika v svr- lio i/vr.šbene^a izterjanja Sele tcdaj, ako bo izv.Sba neugoduo izpadla. Dalje se bodo izvrSile zeinlje- knjižiie zagotovitve oziroma prisilno i/.Jirjanje davcnih zastankov s prodajo riepremičnin davčnejja dolžnika Sele po daljšem čakanju, in sicer je čakalna doba pri zastankih od 5 do 60 kron 1 in pol leta, čez ()0 kron pa eno leto od tedaj, Ko je dolžni znesek zapadel. Dulg do 5 kron pa se sploh ne bo zeniljoknji7.no zagotovil ali z nepre- niiciiiii.vko eksekucijo iztirjal. Le v l/.jemnih slučajih n. pr., če bi se bilo bati, da se davena terjatev iz- guhi. ali če hi bilo kasnejše izterjanje zelo utežkočeno, če se davčni dolžnik vede nasilno ltd., se bodo navedeni davčni zastanki zemljeknjižno zavaro- vali. oziroma potom sodne nepremič- niri.ske eksekucije iztirjali tudi pred pretekom poldrugega, oziroma enejja leta od časa zapadlosti, ne da bi se preje vršila preiničninska eksekucija. Kar se tiče stroškov pri sodnih eksekucijah premičnin ali nepremičnin za zastanke direktnih davkov in njih doklad, se pri zastankih do 60 K raz- ven postavnih kolkovnih pristojbin in drugili izdatkov v gotovem denarju ne bo sploh zahtevalo nobenih, pri zastan- kih od 60 do 150 kron polovico in Sele pri zastankih nad 150 kron se bo zah- tevalo sodno likvidacijo polnega zneska dotičnih stroškov. S temi olajsavami bo pomagano posebno majhnim davkoplačevalcem in jim olajšan davčni jarem. Priloga. Danasnji številki je pri- lozilu „Kat. tisk. dmštvo" v (jorici oklic. v katerem naznanja, da je kupilo papirno trgovino gospe Ane Likar. Soča je spet močno narasla. Odborova seja „Matice Sloven- ske" due 4. nov. 1910. -- Vrazova Aka uemija se priredi začetkom decembra v „Mestnem Domu". Publikacije za 1. 1910. so natisnjene; tiska se le še kazalo imeii in stvari v dr. Hog. Vošnjakovi „Ustavi in upravi Napoleonove Ilirije" in zadnji del „Letopisa". Knjige se bodo začele razposiljati po 1. decembru. Ured- nišlvo svojih „Zbranih spisov" prepu- ^ča g dr. Meninger „Matici" ozir. g. dr. Tominsku, ki je prevzel urejevanje. — T e h n i S k i o d s e k: (iradivo za tehni- ški slovar, ki je sedaj še razvrščeno po črkah, se abecedno uredi tudi v okviru vsake črke. Misel, da bi se izdalo za vsako stroko in v praktične namene poedinih stanov tehniško nazivoslovje v manjših knjižicah ne ustreza prvotnemu načrtu za to delo; ko izide veliki slovar, ga bodo prizadeti krogi izrabili v svoje svrhe. V svrho študij o slov. hiši izda „Malica" informativen članek o dose- danjih razpravah in člankih, ki se tičejo tega predmeta ; napiše ga g. dež. nadin- žener V. Skaberne. Za nadaljnje študije oz. t'otografiranje je v zvezo storiti s „Športnim klubom", za financiranje pa z deželnim odborom kranjskim. — Znanstveni odsek: Zagrebški na- črti za obdelavo poedinih strok v „Ju- goslovanski linciklopediji" so se pre- študirali; nasveti se pošljejo zagrebški Akademiji. Povabiti je strokovnjake za spisovanje člankov samih ; nekateri so se že odzvali. — Z e m 1 j epi s i (k r a- jepisni) odsek: Korekture za zem- ljevid dobimo od c. in kr. geogr. zavoda na Dunaju v dobi od januvarja do marca. Krajepisna imena se dobe zbrana i z 444 občinizmed pii- b I i ž n o 1120 slov. o z. m e š a n i h občin. Že gavno obljubljene zbirke za pozjanski in sevniški okraj še niso došle. ü. prof. Pleteršnik bo izkušal stvar po- spešiti s tem, da bo izpisoval imena iz uradnih map in izpiske pošiljal v pre- sejo. — Gospodarski odsek: Čla- narino je dosle poravnalo 3156 členov. Dedištvo kluba „Circolo italiano" se sprejme z enim pridržkom. „Matica" je pred kratkim povabila na pristop k dru- štvu na novo 70 gospodov ljubljanskih, uradnikov in učitelje.v; odzvali so se trije. — Čruogorskl knezoškof. Kakor po- ročajo listi, bode imenoval črnogorski kralj Nik'ta za črnogorskega knezoSkofa kanonika V u Č k o v i č - a iz Kotora. Mesto črnogorskej;a kenzoškofa je osta- lo pra/.no po ^mrti primasa Milinovic-a. TolstoJ izginil. „Kurier Var.^avski" poroča, da se je grot' Lev Tolstoj s svojim hi^nim zdravnikom oddaljil iz Jasnaje Poljane. Pustil je pisino. v ka- terem pravi, da lioče svoje /adnje dni preživeti v popolni samoti. Nastanil se je v nekem samostanu. Trgovka s človeškim mesom. Na državneni kolodvoru v (jorici so are- tirali neko Alagdaleno Solo s Hrvat- skega. ko je hotela odpeljati s seboj neko deklu za neko tolerančno hišo. rekoč, da jej preskrbi službo. Dekle se je vrnilo v svojo prejšnjo službo v mesto. Drobfinice. Važna iznajdba. — Iz Szegedina poročajo : PoStni oficijal Koloman Weg- mann je izumil aparat. s katerim je mo- goče telefonirati z vlaka med vožnjo. l/.najditelj je baje že dobil patent. Slon rešil tisoš ljudem življenje. Pred kratkeni je rekü Ganges nenadoma narasla in prestopila bregove, ko so se v nji kopali pri Sorori stevilni indijski romarji. Človeških žrtev pa bi bilo ve- liko več. ako bi ne reševal pameten slon pobožne romarje iz vode. Na ti- soče lndijcev se je kopalo v sveti reki Ganges, ko je hipno narasla reka in je utonilo okoli 200 romarjev. Slon pa. ki je bil last nekega Junga Bahadurja. rešil je več kot 1000 romarjev iz reke. Prive/.ali so okoli njega vse polno vrvi. LTmna žival pa je plavala v reko, ro- marji so se prijemali za vrvi in slon jih je izvlekel na suho. Slon je ponav- Ijal svoje delo toliko časa, dokler je bilo videti še kakega človeka v vodi. Zmaga demokratov v Združenih državah. V ameriskili Združenih dr:vi- vah so se vršile volitve za zbornico. kon- gres. Splošno senzacijo vzbuja dejstvo. da sozmagali demokratje nasproti republi- čanom. pristašem dosedanjega zistema. Ravno tain, kjer je osebno agitiral Roo- sevelt, ki ga republičani nameravajo v prihodnji sezoni postaviti za kandidata za predsedništvo, so republičani najbolj tepeni. Gospodarske vesti. Žeiod-strup. Hrastovo seme, želod, povzroča, ker inia v sebi med drugim tudi večjo množino čreslove kisline, po- sebno če se poklada le napol dozorel, pri konjih, govedi. kozah in ovcah motenje prebave, včasih tudi nevarno zaprtje ali pa tudi krvavo drisko. Množina 10 I želoda, pokrmljena v 4 dneh, je zadostovala za tako za- strupljenje pri govedi. Prešičem pa, kakor znano, želod nikdar ne škoduje. Da dobiino člsto vino. Kupcc ne gleda samo na dobroto vina, marvesi tudi na barvo, in čistobn. Alotnih vin nikdo ne kupuje rad. Da dobuuo vino kmalu čist zračnim dusikom in se nato strdi. Strjena belja- kovina su kmalu vleže na dno. Naj- boljsi čas za pretakanje je meseca de- cembra ub mrzlih in jasn;h d:ievih. Čim bolj mrzlo jc vino, tem m&nj ogljenčcve kisline izgubi pri pretakanju in tem boljši okus ohrani. flbsoluirana yjittljica, :,:?Sktl7u& ski'ga in hrvatskogu jt-zika ter strojepisja. intf- li?oiitria. želi vstopiti v odvftnižko alt kako (lru^'o pisarno. Ponudbo pod „Cas je alato* na naše upravništvo. Najbolje tamburicp ude- lujo in razpošilja prva šisaška tovarna taniburic J. Stjepiišin, v SISKl (Hrvaška). Tovarna jo bila odli- kovana na pariški raz- ,t.ivi li'la HK)j in na nilanski mzstavi US1.«!. Ka/.cn tainlm- ?\c in s k I a d b za ainburiet ima na prodaj: gosli, citre. kitarc. mandoline, harmonike, okaritie itd.. za katere sp razpošilja poseben ceiiik s slikami. Ta veliki ilustrovani cenik se pošilja všakemu fraako in brozplacno. V isti tovarni izhaj 1 vsak mesec po jedejikrat pod na- slovdin »Tamburica« list, v katerem so naha- jajo polo» poduka o igranju na tamburice tudi knisno skladbp za tamhuranjo. — Ta list s'ane 8 kron na leto. IiOterijske številke. 12. novenibra. Dunaj Gradec . 52 30 40 23 38 32 21 3 81 23 Na izvoznem trgu. } Biblična = razstaua od g. Dietze odprta vsahi dan od jutra. do 9. upb zuBčer v kateri se vidi v Obergammepgaushem slogu i ¦«4 p < o i m trpljenje Izveličarjevo od rojstva pa do smrti. Kipi so voščeni in v naravni velikosti. Vstopnina: Odrasli 30 v, otroci 20 v. Razglas prostovoljne prodaje. Vsled sklepa odbora upnikov prodajalo se bode dne 21. aovembra 1910 ob 9. uri predpoldne v Komnu v hiši st. 144 proti takojšnjemu plačilu in odstranitvi v konkurzno maso Andreja Cuccagna spadaječo zalogo štacunskega blaga obstojece iz raznega sukna, manufaktur, železa, usnja jestvin i. t d. v skupni cenilni vrednosti 7384 K 27 v. Prodajalo se bode po posameznih skupinah in domaknilo naj- boljšemu ponudniku. Ako pa kdo za celo zalogo ponudi več, nego znašajo ponudbc za posamezne skupine skupaj, domaknilo se bode le temu. Vendar ima upravitelj konkurzne mase pravico odkloniti storjene ponudbe. Zalogo blaga možno je ogtedati vsak dan od 9.—12. ure dop. in od 2.—6. ure pop. Oglasiti se'je pri upravitelj u dr. Ignac Kotniku, c. kr. notarju v Komnu. Iz Zalošč pri Dornbergu. — Nasi fantje se pridno urijo v telovadbi. Po- sebno v sabljanju so jako dobro izvež- bani. NaSi nasprotniki pa, namesto da bi se sahljanja učili. se uče mahati s — poleni in s — koli. ker uže parkrat so čakali nase fante, ko so šli od vaj. Odlikuje se posebno sin nekega klju- čarja. „Farji so botege", je vpil v neki hiši. „Se enega učitelja da bi imeli. po- tem noben hudič nam ne more priti proti!!" Takoseje širokoustil. Kajpada. kar pravimo vedno: Učitelji so steber liberalizrna. Ako bi tell ne bilo. Jüt" bi bili liberalci na (ioriškem. najbolj pa dornberški in zaloski. Še nekaj! V Dornberg pride več- krat neki gospod iz üorice. o katerem ne vemo za trdno, ali je Slovenec ali Lah. To pa vemo. da rad zabavlja čez S. L. S. in ga hudo zanimajo dornber- ške razmere. Ta gospod je tudi pravil, kdo iz Dornberga pride pred poroto. Ali mu rečemo le to: Pusti naj nas pri miru. Dornberžane naj tudi preveč ne obira. Ni lepo za njegovo službo. Dru- gič še kaj! Iz Zdravščine. — Naša tovarna za svilo ima obilo dela. Dela/stva v to- varni je nad 700. Yecinoma so ženske zaposlene in sicer največ iz Italije. To- varna jim je že pred več leti sezidala večjo hišo za skupno spalnico. Zaslužek v tovarni ni prav slab. Boljše delavke zaslužijo tudi dve kroni na dan. Aloski tri krone. Omenjeno pa bodi. da tovarna ne rabi toliko delavcev kolikor delavk. Delo v tovarni je večinoma za ženske. Kakor se opazuje v zadnjem času. rav- nateljstvo tovarne pa se za Italijanke budo ne poteguje. ker le - te. ko pride zima. zapuste tovarno in gredo v domo- vino. Slovenk dela še precej v tovarni. Tudi sprejeli bi jih se. Ravnateljstvo to- varne je v namen. da bo iinelo stalno delavstvo, sezidalo več delavskih stano- vanj, par lepih čednih his, z dvema so- bama in kuhinjo. Delavska družina plača le 5 K na mesec najemščine. Dosedaj se je naselilo v teh še ne prav dokon- čanih lušicah par slovenskih družin iz Brd. Pravijo. da ravnateljstvo bi spre- jelo rado v sltižbo več slovenskih de- lavskih družin. To pa je malo težko, ker znano je, da je občina Zdravščina furlanska. sola furlanska, duhovnik Fur- Ian. Naši Ijudje bi se najbrže raznaro dili. Ako bi se naselilo več slovenskih družin v Zdravščini bi se moralo začeti misliti na slovensko solo, to pa temveč, ker je uže sedaj v Zdravščini nekaj Slovencev. linako je tudi v nekdaj slo- venskih Petovljah par družin slovenskih! Vsi skupaj bi gotovo imeli toliko otrok. da bi se otvoril en razred. To je raz- mišljevanja vredno. Polilični pregled. Avstrijska delegacija. V avstrijski delegaciji se razprav- lja sedaj o kreditu za Bosno in Herce- govino. Dr. Šusteršič je spravil delega- te v veliko zadrego. Predlagal je nam- reč resolucijo. s katero naj bi se izrekla ostra graja skupnemu finančnemu mi- nistru Burian-u zaradi tega, ker je po- deli! zloglasni madjarski agrarni banki koncesijo za odkup bosanskih in her- cegovinskih kmetov vkljub temu, da je avstrijski parlament soglasno proti te- mu protestiral. Jednako resolucijo je stavil# v poslanski zbornici poslanec Morsey, ki je bila tudi vsprejeta. Nem- Ški in drugi delegatje. ki so kot držav- ni poslanči v poslanski zbornici za omenjeno resolucijo glasovali, se pa sedaj kujejo in nočejo za dr. Šusterši- čevo resolucijo glasovati, da bi ne de- lali s tern sitnosti vladi ter provzročili Burjanovega padca. S tern pa si zadajo sami sebi hudo zaušnico. Izgovarjajo se s tern, da nočejo podpirati dr. Šus- teršičeve politike. Delegat prof. Mandic je tudi i/javil, da bode glasoval za dr. Šusteršičevo resolucijo. Jutre se bode vršilo glasovanje o kreditu. kakor tudi o dr. Šusteršičevi resoluciji. Češko-nomška pogajanja. Cesko - nemških pogajanj neče biti ne konca ne kraja. V teku tega tedna se pa morajo na vsak način končati tako ali tako. Mislilo se je že, da pride minolo soboto do kakega re zultata. Ali do tega ni prislo Pogajanja se danes iuulaljujejo. M no-go jih je. ki so mnenja, da ne dovedejo do nikaKega vspeha. So pa drugi. in mod temi je tudi poročevalec „Tagesposte". ki niso izgubili vsake nade in ki hočejo vedeti, da pride v dvanajsti uri vendarle. če ne drugaČe, pa vsaj do neke delne sprave. Italijanska pravna fakulteta. Listi poročajo. da je bil te dni dr. Bugatto pri Bienerllui in pri naučneni ministru grofu Stiirgkli ter se pri ome- njenih dveh gospodih informirat. kako slalisče zavzemata v tern vprafcanju. Baron Bienerth je baje odgovoril dr. Bugattu. da stoji vlada v teni vpra- šanju še vedno na istem stališču. ka- kor je stala ob zadnjem zaključenju državnega zbora. Ko se snide državni zbor. se bode ir.oral proračunski odsek najprej baviti z resitvijo tega vprasanja. Hrvaško - srbska koalicija je v svoji četrtkovi plenarni seji skle- nila, da je pripravljena z banom pričeti pogajanja za ustanovitev saborske ve- čine in delovnega programa na podlagi nagodbe. Vendar pa je vsak uspeli dela jako negotov, dokler se ne odstrani glavna ovira sporazuma z ogrsko vlado: železniška pragmatika. 0 tern sklepu je koalicija obvestila bana in pričakuje njegovo vabilo na nadaljna pogajanja ali pa tudi negativen odgovor. V zad- njem slučaju bo koalicija takoj sla na delo. da se osnuje "inočan opozicijona- len b!ok. Zahvaia svetega Oceta. Sv. oče se je po svojem državnem tajniku na naslov dr. Nagla brzojavno zahvalil dunajskim katoličanom za ude- ležbo manifestacije. V brzojavki za trjuje. da ga je jako razveselil ta dokaz žive vere avstrijskih katoličanov. Trgovinska pogodba s Srbijo. Pri sestavi dnevnega reda za srb- sko skupstino je izjavil stari radikalec Trikovic. da. čeravno je bila trgovska pogodba iz leta 1909 od srbske skup- štine vsprejeta, ni bila še predložena avstrijskemu in ogrskemu parlamentu. Zato bi se moralo čakati, dokler ne po- trdita avstrijski in ogrski parlament po- godbe. Tudi finančni minister Protič je podpiral Trikovič-a v tern srnislu. Toda predlog skupštinega, predsednika, naj se vseeno razpravlja o trgovinski pogodbi z Avstrijo. je bil vsprejet. Zakonska predloga je bila dne 10. t. m. odkazana finančnemu odseku. Novi predsednik ruske dume. Predsednikom dume je bil z 201 proti 137 glasom zopet izvoljen dose- danji predsednik Gačkov. Podpredsed- nikoma sta bila izvoljena knez Volkon- ski (desnica) in oktobrist Kapustin. Značilni pojavi v Belgiji. Pri zadnjeni prestolnem govoru, ki ga je imel kralj Albert, v katerem je bil obsežen program, ki si ga je sestavila katoliška večina za prihodnje državno- zborsko zasedanje, so začeli socijalni demokratje na poziv njih voditelja Van- dervelda tak kraval, da ni mogel kralj četrt ure govoriti. Na zraven stoječo preplašeno kraljico in otroka so pa me- tali razne papirčke. Ravno tako so za- Čeli po dokončanern govoru tako razsa- jati in vpiti, da je kraljeva družina ta- korekoč iz parlamenta zbežala. To po- meni, da so pričeli tudi v Belgiji po „portugalsko" govoriti. Darovi. Za „Š ols k i Do in* je izročila gospa Ana Vogl & Likar iz- kupiček narodnih kolkov v znesku 3574 K. Našemu upravništvu je. došlo: Uprava „Novega časa" v (ioricl K 1.150. Bog zivi! Domače in razne uesli. Imeoovanje v šolsKi službi. — Za ravnatelja tukajsnje državne gimnazije je imenovan gospod dr. Frančišek T o m i n S e k. dosedaj profesor prve drž. gimnazije v Ljubljani. Smrtna kosa. Danes zjutraj je po dolgi in mučni bolezni v M). letu svoje dobe umrl g. c. kr. davčni iipravitelj v (iorici Atojzij O s b a t. Imenovanje v sodn! službi. Za predsednika deželnega sod;sča v Ljiib- ljani je imenovan dvorni svetnik pri gra^kem deželnem nadsodisču Adolf H 1 s n e r. Dosedanjemu predsedniku de- želnega sodišča v l/ubljani, Levični- k u. je podeljeno plemstvo. Hlsner je Nemec. Justična uprava je zadala kranjskim Slovencem s tem imenovanjem grdo brco. Temu pa se ni čuditi, ako se pomisli. da stoii danda- nes na čelu avstrijske sodnjiske uprave nemski nacionalec Hochenburger. Na Kranjskem je zavladalo vsled tega ime- novanja hudo razburjenje. „Slovenec", ki je bil zaradi tega imenovanja konfi- sciran. pozivlja vse res rodoljubne. res narodne poslance. združenev zvezi juž- nih Slavena. naj krenejo na pot, ki jo zahteva narodna cast, in pravi, da zah- tevajo take brce. kakor je omenjeno imenovanje. primernega odgovora. Iz pravosodne službe. Deželno- sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodi^ča v Alontovunu ivan Cegnar je preme^čen v Rovinj. „Sočin" galgenhumor. — Sobotna §tev. „Soče" je priobčila o miliionskem državnem posojilu. s kojim hoče baje vlada njiskočiti na pomoČ oslabeli „Trg. obrtni zadrugi". to-le dišeče niazilo za skelečo in zevajočo rano na telesu imenovane zadruge: „1.0O0.00O K posojila?! — Ljub- ijanskemu „Slovencu" se je strašno mudilo. da je prinesel v obliki brzojav- ke iz (lorice vest, ki ima le namen: Skodovati dobri stvari.... Na merodaj- nem mestu v Gorici ni še nič znano o državnem posojilu po 2 odst. v korist gospodarskega razvoja goriških Sloven- cev. Ne prikrivamo pa, da z vso pra- vico reflektujeino na sodelovanje drža- ve, ki naj nam pomaga, da spravimo zopet v normalni tir gospodarski voz, ki je mnogo trpel vsled propada Mi- zarske zadruge v Solkanu. — Klerikalni hudobijt je šla na led napredna kratko- vidnost in T. o. z. je morala v kratkem času izplačati 1.300.000 K vlog. — Vsakdo ve. da denarni zavodi ne hra- nijo denarja vlagateljev v žele/nih bla- gajnah. — in ako iz kakoršnegakoli razloga vlagatelji naskočijo zavod in zahtevajo svoj denar, ima to lahko hu- de posledice za zavod in vse njegove dolžnike. — T. o. z. ni /aslužila take- ga položaja. ker je vse njeno delovanje uzorno in na vse strani blagodejno. Ta zavod je bil in hoče ostati veiik do- brotnik v gospodarskem razvoju našega ljudstva. Kdor to ovira. je zločinec nad boljšo bodočnostjo. slovenskega ljud- stva. tega čvrstega varuha ob italijan- ski meji, — Več bomo že še govorili!" Neki berač nam je pravil, da se je celo gospod France iz Prvačine, ki je šele pred kratkem izstopil iz ravna- teljstva ^Trgovsko - obrtne zadruge" in kateremu so torej njene razmere natan- ko znane, močno zakrohotal čitavši v „Soči" to. kar smo zgoraj iz nje po- sneli ter vskliknil: „Za poc't!" Glasovanjo o proračunu unanjega ministerstva. Zadnjič stno povedali, da so glasovali vsi člani slovanske opo- zicije proti proračunu unanjega mini- sterstva. Iz „Slovenca" pa posnamemo, da to ni res; kajti dvorni svetnik dr. Ploj je glasoval za proračun. „Slovenec" pripominja k temu glasovanju: To pač v dejanju kaže, kje so zveze z vlado in kravje kupčije z vlado. K temu naj mi še dostavimo : Kdo ve, da se ne nahaja mcd temi kravjimi kupCijami tudi ona, zadevajoča 1,000.000 K podpore osla- beli „Trgovsko-obrtni zadrugi" v Oorici. Kakor mu kaže! ~ Kakor smo omenili ze v zadnji številki „(iorice", je priohčila „Soča" minoli torek iz uči- teljskih krogov tako grd in nesramen članek, da se ga je celo državno prav- dniAtvo moralo usmiliti s tem. da je njegovo vsebino na ra/.nih mestih konfisciralo. Članek je bil pisan popol- noma po modelu nebrojnih drugih član- kov, s katerimi polni „Soča" po raz- kolu svoje predale. To muziko je v svojem listu iz začetka intoniral Andrej (iabrsček in sledili so njemu razui tek- mcci na tem polju. Ali čujte! Mesto, da bi (iabrščck svojega ucenca, ki ga je skuSal v članku „Iz učiteljskih krogov" prekositi, pohvalil in državnega prav- dnika, ki se je dr/.ni! nekaj akordov v (jaberščekovem duhu izdelane kompo- zicije. prečrtati, pokaral. obrnil je svoje konjsko kopito proti člankarju ter po- hvalil državnega pravdnika, ne meneč se za gmotno skodo, katero mu je ta provzročil s svojo konfiskacijo. Ako bi hoteli mi trditi, da je Gabršček do- tični Clanek, predno je zagledal luč be- lega dne v njegovi „Soči", vsaj Cital, ako ga ni sam spisal, in se ga ni upal potem, ko gajedržavni pravdnik kor.fi- sciral. odobravati le zaraditega, da bi se državnemu pravdniku ne zameril. prile- telo bi v „Soči" na naš naslov gotovc vse polno „lumpov" in „ohrekovalcev". In vendar ne bi bilo kaj takega nemo- goče. Prav zato se je nam in tudi dru- g m ljudem. ki mislijo s svojo glavo, naravnost značilno zdelo čitati od sa- inega A. uaberščeka podpisani slavo spev na naslov državnega pravdništva, zato ker je konfisciralo zarad omenje- nega članka torkovo „Sočo1'. Sploh opazujemo, da je začela „Soča" zadnji čas hvaliti vse. kar prihaja od vladne strani, kar bi dalo domnevati. da mora njen gospodar marsikiij pričakovati od vlade. Ce je pa temu tako, se ne bode- mo prav nič čudili, če postane „Soda" scasoma skozinskoz vladno glasilo ir niti liabrščeku ne bodemo snieli očitai1 nedoslednosti, ko pač vedno trdimo, da GabrSček ne dela nič drugače, nego le kakor mu kaže. Sicer pa Miora imeti vlada. ki ji pridejo take vrste Ijudje prav v resnici — — — no, recimo — —• — dober žel')dec! Laško junaštvo. V noči od nede- 1 je na pondeljek je neznana laška ju- naška roka, seveda v terni, ko je ni nikdo videl, zagnala kamen v slovenski del napisa podružnice ljubljanske kre- ditne banke, ki je bil postavljen še le pred par dnevi in ki se nahaja v bivš1 hiši barona Winklerja na Verdi-jeveir tekališču. Kaj je moralo tega laSkegi- junaka navdušiti k takemu junaštvu. nam n: umevno, ko je vendar v üoric; vse polno drugih slovenskih napisov. za katere se nobeden človek več m zmeni in so se jim celo vročekrvni Lalv. popolnoma že privadili. Ljubljanska kreditna banka. — Y sredo 16. t. m. se otvori na Corso (i Verdi štev. 37 Podružnica ljubljansk kreditne banke v Gorici. Nova podruž nica se bo bavila z vseini v bančn* stroko spadajočimi posli. V predstojm štvo goriške pudružnice so bili izvoljen1 sledeči gg.: Dr. Alojzij Franko, dež. po- slanec v Gorici ter Fran Kavčič in Jo sip Medved, veletržca v Gorici. Dirigen- tom je imenovan dosedanji prokiiri>t tržaške podružnice tega zavoda g. Ivan Kačič. Oböinske volitve v Biljani so s visile včeraj, pri katerih so zmagali li beralci. „Edinost" poskakuje zaradi teg-: od veselja, zakar pa nima vzroka, kt so bili tudi dosedaj v tej občhii n ¦ krmilu liberalci. Premestitve vojaških öot. Za pr- hodnji mesec so določene sF'dece prc membe vojaških čet: Lovski bataljon St. 20 pojde iz Trsta v Tolmin, 1 sloi- nija 7. lovskega bataljona pojdc ir Tolmina v Kanal, kjer ostane tudi se dosedanji bataljon. Bataijon 97. pc^- "8 111 •* ^ 1*1 1 Its 111 \ 1Q11Ö ^A /PAsl HA 1011 s(\ • *Ü HUI CLlluJVu Mölllullö builM/ V GORICI Corso Giuseppe Verdi st. 87. Centrala v Ljubljan. , orjca Ce|Qvec Sarajevo S(j|jt jn Trst se bavi s slederimi posli: " Sprojema yloge na vložne knjižice ter jili obrestuje po 4l2°0: rentni davek plaea banka sania ; sprejema yioge na- tekoc* racuii po uajugodnejšili pogojih ; kupuje in prodaja po najkulaiituejsili kurzih Tsakovrstne vred ostne papirjo, devize in yalnte; izvrsuje borzna narocila na vse tu- in inozcmskih borzah; eskoDtuje menice in devize; vnoveuje menice9 nakazniee in coke na vseb tu- in inozeniskih mestih;, vnovcuje kupone in izžrebane vrednostne papirje; izdaja čeke in kreditna pisina tor izvršuje razua nakazila na vsh mesta tu- in inozemstva: sprejema vrednostne papirje v varstvo in öskrbiije brezplacno njili revizijo; daje posojlia na vrednostne papirje in bhigo; zavaruje vrednostne papirje proti knrxnej zgubi. Delniska glavnica: K 5.000.000 Rezervni zaklad: K 450.000