Posamezna stev. 60 vin. Poštnina - * - pavšaRIrana.
SlBV. 58.	V LjaDIlflni, v torek, fine 9, marca \m.
Letom
»SLOVENEC« velja
po uoštl na vse strani Jugoslavija in v Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 100>— za 50I leti „ .. „ 55«— za četrt leta « .. „ 30— ssa en mesec „ .. „ 10-—
Za inozemstvo celoletno K140*-
— Sobotna izdaja: he
2a oelo leto.....K 20 -
n inozemstvo..... 25—
Insecatb saa Haoatoipna petitvnta (M bhb Uroka tu 3 mm vtoeka aU
p* K >
po K»m
■ ■ - -
uaoai rasgian,
itd. . . .
W vefifess
Jatnaajfti agiaa 59* mm K«.
■rtah vsak <Un ivrsanil po-(eCelfek ta daa po prasalkn, »b 5. ari zfotrai
__Uredništvo je v Kopitarjevi ollet žtev. 6/HL
Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. 50, oprava, štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi al. 6. — Raftu i ljubljanske št. 650 sa naročala« ia it 349 za oglaaa, avstr. Ia češke 24.797, ogr. 23.5T1, bona.-here. 7563.
Popoln polomu
Pustolovci prikrivajo svojo notranjo gnilobo in propalost s frakom, pomado in kretnjami boljše družbe. Sleparijo svet, dokler jih roka pravice ne izsledi in do obisti nc razkrinka. Tudi v političnem življenju se radi pojavljajo hohštaplerji, ki prikrivajo svoje hohštaplerstvo z blestečimi programi in duševnim revežem imponujo-čim zunanjim bleskom. Lepe besede brez lepih dejanj, na zunaj sama imenitnost, na znotraj gniloba! Hohštaplerske politične stranke računajo samo s kratkovidnostjo Širokih ljudskih plasti, so umetne, pa nesolidne zgradbe broz trdnega temelja, ki se same zrušijo, ako jih nc podere ljudski vihar.
Z uprav hohštaplersko samozavestjo je še pred nedavnim načelnik Jugoslovanske demokratske stranke, g. dr. Kukovec pisal smrtno obsodbo Vseslovenski ljudski stranki. Če bi bili kdaj verovali v politično resnobo sicer gotovo dobrohotečega g. dr. Kukovca, bi bili ob taki Ichkomisel-m sodbi vodilnega politika take zmote korenito ozdravljeni. Tako sodbo bi lahko izustil kak gostobeseden in puhli samostojni a^tator v zgolj agitatoričen namen pred množico samostojnih razgrajačev, ki smatrajo za največjo politično modrost prosta-Sko poavanje in pretepaško korajžo, ne pa resen politik. Stranke, ki so zrasle iz širokih slojev naroda in katerih moč sloni na dolgoletnem, solidnem socialnem in gospodarskem delovanju, katerih temeljna načela so zasidrana v večnih resnicah, ne izginejo čez noč! Pisani programi šc nc dajejo kaki stranki življenjske moči, marveč njeno delo!
Derookratje pojejo venomer samo eno pesem, pesem o narodnem in državnem edinstvu, tako da bi to lepo državno načelo spravili skoro že na slab glas; njihova dejanja pa so državno edinstvo spravljala v resno nevarnost in zadnji čas je bil, da so izginili s površja državnega vodstva. S svojim pretiranim, nazadnjaškim centralizmom so državnemu edinstvu neizmerno škodovali. Centralizem je bolj soroden absolutizmu kakor državnemu edinstvu. Zato m prav nič čudno, da je politika demokratov in njihovih socialističnih zaveznikov doživela popoln polom.
Z neizrečeno krčevitostjo in neizbirč-nirnj sredstvi so se oprijemali vladnega krnila. Razumemo, da je in mora biti ko-nečni cilj vsake politične stranke, da si pribori vlado, ker le tako najlažje udejslvi svoj program, toda ne za vsako ceno, brezpogojno, z intrigami in absolutističnimi sredstvi. Demokratsko-socialistična vlada je brez sistema razsipala državni denar, uvedla strankarsko gospodarsko politiko,
navidezno je preganjala verižništvo, dejansko je pa izpodkopala tla solidni trgovini, z nesrečno in popolnoma zavoženo valutno politiko postala največja in najusodnejša navijalka cen in tako povzročila za leta in leta neizboljšlji-vo škodo državnemu in narodnemu gospodarstvu. Demokratsko-socialistična vlada ni samo do golega izpraznila državnih blagajn, ampak je napravila eno in četrt milijarde dinarjev dolgov, ki so ostali nepokriti, Ako bi se bila uveljavila prehranjevalna politika bivšega socialističnega ministra, bi bilo samo ministrstvo prehrane v enem letu izkazalo nad eno milijardo pasi v. Taka politika more biti pač v najboljšem slučaju dobra za strankarsko dc-magoštvo, ni pa državotvorna, pa tudi ne socialna, ker ji mora slediti koneč-no financielni polom, ki ga hudo občutijo potem vsi sloji, tudi tisti, ki so na račun take politike prejemali dobrote. Tak način vladanja si more želeti pač lc politik, ki mu ni za blagor ljudstva, ampak zasleduje edinole prevratne cilje. Iz ministrstev so sicer lahko izginili razni akti, ki bi razčistili kalne vode, a ž njimi vred niso izginile posledice koruptnega sistema.
Danes jc polom demokratsko-sociali-stične vladne politike viden tudi že v demokratski in socialistični stranki sami in v njunem medsebojnem razmerju. V narodnem predstavništvu je demokratska zajednica s svojim nazadnjaškim in nedoslednim pojmovanjem o pomenu in nalogah parlamentarnega delovanja doživela žalosten fiasko. V njenih vrstah je nesoglasje, četudi na zunaj šc nc tako vidno; sama obupava nad uspehom svoje ponesrečene taktike, ki jo je. narekovala vladoželjnost njenega voditelja. Večina demokratskih poslancev zapušča Beligrad in prepušča spletke voditelju, ki se je izkazal mojstra edinole v spletkarenju. Cela vrsta poslancev več ali manj izrazitega demokratskega mišljenja je nastopila drugo pot kakor Pribičevič in je po njegovem mišljenju napravila demokratom največjo sramoto in bla-mažo. Toda edino taktika teh treznejših mož bi še mogla rešiti končnega potopa demokratski čoln. Nenaravna zakonska vez med Demokratsko zajednico in socialisti se je tudi v parlamentu zrahljala in ne dvomimo, da se bo popolnoma pretrgala.. V zbornici so s kričavimi »govori« ob-struirali samo še izbrani demokratje, do-čim so ga socialisti — ne vsi — ubijali samo z odsotnostjo pri preštevanju navzočih poslancev.
Tudi med socialisti samimi je moralo naravno priti do razdora. Socialistični vo-
ditelji, ki so videli v Kristanovi taktiki pogubo za socialistično stranko, so se v zadnjem trenotku oddvojili in bodo v stranki potegnili za seboj vse nezadovoljneže.
Tudi najnovejša politična zgodovina nas uči, da samo frazarsko besedičenje o naprednih strankah še ne tvori resnično napredne politike in da tudi prazne puhlice o »reakcionarnih« (nazadnjaških) strankah ne morejo tem v resnici zdravim, socialnim in modernim strankam vzeti poleta in ugleda.
Žlahfa.
Prejeli smo sledeče pisanje, podpisano od gospoda dr. Marna:
»Ni res, da ic imel dr. Žerjav v rokah sekvestre, res pa je, da jc od vsega po-četka postavljal sekvestre cdino-le podpisani oddelek in da sc dr. Žerjav kot bivši podpredsednik ali predsednik deželne vlade ni najmanje vtikal v to, koga je podpisani oddelek imenoval za sekvestra. Nj res, da se sekvestri niso presojali po sposobnostih in sličnih kvalitetah, res pa je, da so bile v prvi vrsti merodajne strokovne zmožnosti in izkustva in če teh ni bilo, so prišle druge osebe v poštev. Ni res, da bi bilo pri oddaji sekvestrov Alojziju Lavrenčiču in dr. Josipu Lavrcnčiču merodajno sorodstvo z dr. Žerjavom, res pa je, da je prišel pri oddaji sekvestra firme Katz & Klump Alojzij Lavrenčič v poštev kot bcgunec in lesni strokovnjak, dočim jc pri sekvestrih Franc Grein ter bratov Franz v Hudcmkotu, odločevalo poznanje lokalnih razmer in združitev v eni osebi, da se prihrani sekvestrirancem stroške. Sekvester nad parno žago v Mi-slinjah jc Alojzij Lavrenčič po enkratnem obisku sam odložil in ni dobil doslej še nobene nagrade.
Odvetnik dr. Josip Lavrenčič je bil imenovan za sekvestra tvrdk Reininghaus in Puntigam kot mnogi drugi mlajši odvetniki, pri tvrdk i Zanki & SShne je bila me-rodajna želja in prošnja oseb, ki so to firmo nacijonalizirale. Pri Henriku in Mariji Wettach pa dr. Josip Lavrenčič ni bil sekvester, ampak dr. Ivan Lovrenčič. Ni res, da nosijo sekvestri lepe novce brez posebnega truda in dela, res pa je, da podpisani oddelek prizna sekvestrom delu in zamudi časa primerne nagrade na podlagi predloženih, natančno specificiranih stroš. kovnikov. Pri sekvestru dr. Josipu Lavrenčiču je sekvestrirana firma Zanki temu sama ponudila mesečno nagrado, ker je dnevno nadzoroval vso pošto, korespondenco in knjigovodstvo in vodil obsežno trgovsko podjetje, dočim sta bila sekvestra Reininghaus in Puntigam neznatni za-
devi, brez stalnega večjega zaslužka. Sekvestru lesne tvrdke Katz & Klump Alojziju Lavrcnčiču sc je le za čas likvidacije te tvrdke, katere obratovališča in dobav, ne pogodbe so se raztezale po celem Gorenjskem in je bilo treba obhoditi vse kraje in z vsakim dobaviteljem v svrho razrušitve pogodbe stopiti v stik, priznalo mesečno 2500 K zaslužka. Sekvestri Grein in posestnik Franz so bile malenkostne zadeve brez stalnih ali znatnih nagrad. — V Ljubljani, dne 3. marca 1920. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani: dr. Marn.
Socialistični kongres u
Pariz, 4. marca.
Francoska politična stranka socialistov je zborovala od 24. do 29. februarja v Strasburgu. Kot znano, je francoski socializem cepljen v dve veliki grupi: v politično »P a r t i socialiste« in v Zvezo sindikatov »Confedčration general d c T r a v a i 1«, ki ni zgolj strokovna organizacija, ampak, ki ima tudi svoj političen program, ki je revolucionaren. »Le Parti Socialiste« jc sklicala kongres in stavila tam dvoje velikih vprašanj:
1.	Ali je bilo stališče stranke med vojno pravilno?
2.	Na katero pot naj krene socializcm IX) vojski?
Ti dve vprašanji jc morala dati v razgovor zato, ker so v stranki vladala o njih tako različna mnenja, da so postala za njen obstoj nevarna. Politična skupina je z vojsko krenila na nacionalistično stran in je svoje moči posvetila rešitvi domovine, pa-triotični akciji imenovani »a c t i o n fran-9 a i s e«. Znano jc, da je socialistični minister Thomas organiziral vojno industrijo in da so socialisti v veliki meri sodelovali pri obrambnem delu Francije. Ta pokret stranke je očividno proti programu marksističnih socialistov, ki ne podpirajo nobene kapitalistične vlade in jc bil tudi proti statutom II. internacionale, ki se je ustanovila 1889 na mednarodnem kongresu v Parizu, Ta mednarodna organizacija je štela 47 združenih strank, zastopanih je bilo v njej 22 narodov. Najmočnejša je bila angleška delavska stranka (Labour Party); belgijska stranka (Parti ouvrier Belge) je štela pol milijona udov, večinska nemška stranka 1 milijon. In danes se formira nova III. internacionala, imenovana moskovska, revolucionarna, na stališču razrednega boja.
Torej patriotični duh, ki je zavel po francoski socialni demokraciji, jc izzval že med vojsko, osobito pa 1919 ostro kritiko
LISTEK.
Spomini starega dekleta.
Francoski spisal Renč Bazin. Prevel F. P, Hrast.
(Dalje.)
»Sedaj ni več lahko biti njihov gospodar!«
Ni se izrazila natančneje; ta nejasna fraza je zamrla v poulični megli in odstranila sem se.
Kakor sem si pač mislila. Silvije niso bih odslovili iz zavetišča; pokaraili so jo bili res, toda ne zato, ker je pela, ampak ker se je pretepala. Srečala sem jo večkrat na večer, ob uri, ko vro iz tovaren na cesto delavci in med ženskami, Id so prihajale,
Eo pet ali šest v eni vrsti, z odprtimi usti, ot da hočejo izpregovoriti, se zasmejati ali srkati sveži zrak, sem jo opažala, kako mi je prijazno kimala. Oče ni bil nikdar daleč od nje.
Oče Mulot je bil mož beseda. Četudi je bil slab v nogah, kakor tudi je rad kegljal in še raje posedaval po gostilnah, je šel vsako nedeljo v okolico in celo daleč iz mesta. Videli so ga po predmestnih gozdovih, oropanih in nikoli osamelih, kako je trgal vijolice in druge pomladanske rože.
da okrasiva hišo! Si za to?«
Bila je za to, pa brez navdušenja. In v poznem mraku, ko sta se vračala, vsak s polnim naročjem cvetlic, povezanih s trakom, pritiskajoč jih na prsa, sta čula, da sq po ozkih ulicah govorili ljudje, ki so sedeli po pragih in vdihavali prah in duhove, ki jih prinaša slučaj: »Duhate krasno glicino?« Ta mora biti iz velikega vrta.« E, ne, gli-cina je bila Silvija s svojimi cvetlicami, Silvija, ki je vlekla noge za seboj in se v temi nasmehnila komplimentu. Drugikrat je vzel možakar čoln, Silvija košarico z jedili in odpeljala sta se po kaki reki, se ustavila popoldne na robu kake trate, na kraju, kjer se je na obrežnem blatu, na katerem so se poznali odtiski podplatov, videlo, da je bil ta kraj in bližnje senice poznane daleč naokoli. Pa naj sta šla proti vzhodu, proti zahodu ali jugu, oče Mulot je opazil, da hodi hči le nerada za njim. Nekega jutra proti koncu pomladi sta dohajala rta de-ždlo in ko je ona zopet zaostala, jo je presenetil, kako je dajala znamenje trem mladim delavcem iz tovarne, skritim za vogalom neke ozke ulice. Slutil je nesrečo; spoznal je, da vsa dobra volja, vsa strogost in celo vsa ljubezen starca kakor je on, ne bo v stanu brzdati Silvije. In prihodnje nedelje, ko se je pripravljal na pot in zaklical: j ^Silvija!« — ni dobil odgovora.
Čakaj je in bil ves izvun sebe; tekel jc k sosedom in jih klical z vseh dvorišč, podstrešnih sob in hodnikov vkup.
»Ali je niste videli? Imela jc klobuk z modrim peresom, rdečo kravato .,.«
Toda nihče je ni bil videl. Na um mu je prišla blaga misel, da je dvignil leseni pokrov, ki je zapiral vodnjak. Tekel je na policijski komisarijat, kjer niso vedeli ničesar o njej, k raznim znancem, ki so stanovali daleč naokoli, v kavarne, kjer sta se bila on in ona večkrat odpočila in prišel ves upehan ob štirih popoldne domov. Mati Mulot, ki je bila ostala doma, bleda kot pepel, mu je dejala, ko je odpirala vrata:
»Tvoja hči jc izgubljena, Mulot! Trafikant jo je videl, da se je peljala s kolesom t. dvema fantoma ir. tovarne!«
Tedaj so se zopet zbrali sosedje okrog moža, ki je kričal:
»Ubijem jo, ubijem, čc se prikaže pred menoj!«
Hodfl je iz ene sobe v drugo in žugal s pestfo Silvijmi postelji, podobam, ki so visele nad njo, svojim kegljavskim tovarišem, ki so ga skušali pomiriti. Ob petih je bilo v hiši ljudi kot pri pogrebu, razburjenja pa šc več. Otroci so jokali, moški in ženske so sc pa v gručah natihoma razgovarjali med seboj. Bil je že mrak, tako. da se ni videlo več očeta Mulota, ki jc čepel v kotu druge sobe na stolu, obdan od kakih dvajsetih moških in žensk, takisto razburjenih kot on. ki so ga poslušali. Njegov glas. tresoč se in trepetajoč, sc jc dvigal v presledkih: »Česa nisem vsega storil za njo, jaz, Mulot?«. ie kričal. »Kdo mi more očitati.
da je nisem dal dobro vzgojiti? Ali je hodila v šolo ali nc? Ravnokar sem jih imel v rokah, njene zvezke, ki so v omari ... Poslušajte dobro, kaj je pisano« — culo se je listanje z nevajeno, težko roko — »pisano je: »Lepo obnašanje je mladim deklicam neobhodno potrebno.« Ni U to nauk, kakor, se spodobi — da ali ne?!.., Poslušajte, kaf jc še pisano: »Splošen napredek je mogoč le z nravnostjo vsakega posameznika.« Vidite, kako so jo učili!... In v tovarni ni bila nikoli sama!... In ob nedeljah!... Pravim Vam, ubijem jo, svojo hčer, kadar pride!..,«
Odgovarjali so tm» neredno, brvjpč«, Neki mož jc rekel, kakor bi govoril saim *» seboj:
»Jaz bi jo samo na klestil.,
Drugi je pristavil:
»Otroci dandanašnji... preveč stveif jih razburja!«
Neka ženska je dejala, me da bi se Im ra-zila natančneje:
»Nikdar ni človek dovolj previden, vf» Hite, moj ubogi Mulot, nikoli dovolj...«
Tn prišla je noč. Silvije pa ni bilo na«a|[
5. Trnjeva meja.
Del posta in štirinajst dni po Veliki iiGČi sem preživela v kraju, ki se mi tjJJ zelo lep. Komaj si upam povedati, kakor pesnik, koga si upam ljubiti. To je Boca, Monotona za tiste, ki se peljejo skozi z že* lezenico. veličastna, leoa za tiste, ki jo owv
vijo promera povzročiti katastrofo in tak pripraviti tla za boljševiško revolucijo. M nunui __________ __________ __ f______ vidimo, da tvorijo levičarji, ki so v polile] da vojske ni zab ranila "ampak jc ta boj ! tični stranki manjšina, večino, a ko jiti pri-med kapitalističnimi vladami podpirala in i štejemo sindikate in vidimo, da so radi-
v stranki sami. Gotove skupine, osobito tiste iz severa so neusmiljeno obsodile strankino medvojno politiko in so ji očita-
med kapitalis žrtvovala nešteto človeških žrtev v tem krivičnem boju. Debata se je začela, se je nadaljevala na shodih in kongresih celo leto in koncem 1919 so sc pokazale tri izrazite struje.
Prva, zbrana okoli »Vie ouvriere« je obdržala svojo nacionalistično barvo, zato se je dosledno tudi branila proti očitkom, da bi se bila pregrešila proti Statutu druge internacionale. Ona ne vidi nobenega povoda, da se naj ta mednarodna organizacija razpusti. Svojo resolucijo je formulirala v tem smislu, da naj francoska stranka ostane še v zvezi druge internacionale. Predlagal jo jc na kongresu RenaudeL
Sredina je takisto obsojala vojno politiko, ampak krivdo nosijo večinski socialisti v Nemčiji, ki so organizem druge internacionale štrli s tem, da so brezpogojno glasovali za nemške vojne kredite. Ker je a tem ta mednarodna organizacija bila raz-krhana, zato je za francosko socialistično stranko sklep, drugo internacionalo zapustiti, gotova stvar. Pa ona se ne strinja tudi v vsem z Ljeninom, ki je hotel sprejeti Francoze v svojo sredo pod pogojem, da nekaj svojih voditeljev izrinejo. Deli jih od njega naziranje o političnem boju, v parlamentarizmu, ministerializmu. Ker ne eksistira torej več druga internacionale, se mora ustvariti nova, velikanska zvezi političnih strank, sindikatov in koop ativ, ki bo svoj program revidirala sc da po naukih, ki so prišli iz Rusije. Z rut o internacionalo se naj uvedejo dogovori, ki bi mogoče enkrat privedli do ujedinjenja. Stranka sprejme načelo razrednega boja, a si ohrani v tem boju treznost. S sodelovanjem političnega hoja, s sodelovanjem sindikatov in z velikim razmahom kooperativ bo počasi, ne naenkrat sam od sebe postal svet socializiran in delavec svoboden in vladar. V svoji resoluciji na kongresu zahteva: druga intcrnacionala naj preneha, ustanovi naj se nova internacionala, ki bo oplojena z idejami ruske revolucije. Po svojem najognjevitejšem zastopniku se imenuje Lonquet-ova resolucija, ah resolucija severa. Glasilo te struje je »L' Hu-manite«.
Levičarji v stranki, edini z neodvisnimi Nemci, s socialisti Švice in z angleško socialistično stranko hočejo brezpogojno zvezo z Ljeninom, sprejeli so boljševiški program v polnem obsegu.
Druga internacionala je padla kot sramotna žrtev vojske, zato naj s okrene socialist sedaj na vzhod, kjer je mladi revo-lucionizem treščil najreakcionarnejšo vlado ob tla in dobil namah vlado v roke in ttdejstvil komunizem produkcije in komunizem vporabe (konsuma). Levičarji so pristaši takojšnje revolucije, brez vsega političnega boja. To je najkrajša pot, uničiti kapitalizem, Njihova resolucija je bila tretja, zastopal jo je Loriot. Njih glasilo je »Le marchaut« in »Bon Soir«.
Brez dvoma so tudi nesocialistični lčrogi zrli z napetostjo na izid kongresa. Za sedanjo Francijo je tim važnejše, da ve, ali ima v sebi sovražno stranko, ki jo negira, ki jo hoče uničiti na mah z boljševizmom, tim važnejše pravim, ker je trenutno zelo slaba v gospodarskem ozira. Ko je »Conf6d6ration gdneral de Travail« (»Osrednja zveza dela«) napovedala splošno stavko železničarjev, je postala napetost še hujša. Danes, po izidu te krize je v Franciji jasno, da je bila ta stavka naročena in organizirana po rusko-nemških navodilih in naj bi imela ta namen, z ukinut-
kalna stremljenja v Strasburgu bila pod prta v osrčju dežele s široko razpredeno organizacijo. Debate na kongresu so bile ognjevite in srdite, saj so si bila tudi nazi-ranja tako nasprotujoča. Dne 1, marca so prinesli listi končni rezultat tega velikega boja. Vse tri resolucije so bile stavljene na glasovanje.
Za prvo, da naj obstoji še nadalje II. internacionala, je glasovalo 732, za rekonstrukcijo nove internacionale 3031, za zedinjenje z boljševizmom pa 1621 glasov.
Uspeh strasburškega kongresa je torej ta, da priznava, da je socialistična politika med vojsko falirala, zato pa izstopa iz mednarodne organizacije ki tega ni za-branila. Drugi uspeh je ta, da je zavrnil brezpogojni boljševizem, da ga je s tem tudi obsodil, akoravno s tem ni hotel reči, da nc občuduje ruskega naroda in uspehov njegove revolucije. Bodočnost bo označena torej z reorganizacijo, iskala se bo nova podlaga, na kateri se bodo znašli narodi, da zedinijo svoje moči v boju za prole-tarijat. In to je tudi že priznanje slabosti. Čim več mednarodnih organizacij bo štel socializem tim bolj bo cepljem, tim slabša bo njegova napadalna moč.
Sedaj je vrsta tudi na drugih deželah, vrsta tudi na socialni demokraciji v Jugoslaviji, da precizira svoje stališče, ali ostane pri stari internacionali ali da gre brezpogojno z Rusijo.
S padcem boljševiškega predloga na kongresu se je končal tudi takoj naslednji dan impozantni štrajk železničarjev s popolnim porazom.
S tem pa ni usahnil globokosegajoči tok idej, ki so podobne onim ruskega boljševizma. Poleg krčevitega strahu pred nemško osveto, ki daje značilen znak francoski politiki, dela tudi strah pred socialno revolucijo oficijelni Franciji preglavice.
co | gledal, ko je videl, da je ta in ona iz po-\\\ ! litike znana osebnost vendar mnogo bolj I podobna človeku, nego bi sklepal po pi-| savi nasprotnega časopisja.
Sedaj gremo zopet v dobo — vsaj tako se zdi — ko bomo \;de značaja in tendenc vodilnih	ii od dne do dne
bolj napačno r	otvar nas, ki be-
remo časopise, ou pac la, da .se vedno tega dejstva zavedamo, da namreč iz dnevnega časopisja ne bomo vedno dobili prave slike v vHUnih osebah, ampak se bomo vedno skuta ii prepričati o vsaki politični osebi bolj direktno, preden izrečemo o njej svojo sodbo — če že mislimo, da jo moramo izreči. Tako neposredno spoznavanje političnih osebnosti je tudi branje njihovih govorov in spisov.
Pod naslovom »Naša spoljna i unu-trašnja politika«* so izšli trije Protičevi govori, ki jih je imel na shodih radikalne stranke v oktobru in novembru 1919, in sicer dva v Belemgradu in enega v Sarajevu. Govorom se pozna, da so vzeti neposredno s shodov in napisani po steno-grafskih zapiskih. Na sebi nimajo nič težkega in izumetničenega, ampak njihov stil je lahek, popularen, tako da jih lahko bere tudi tisti, ki ni posebno vešč srbščine.
Ljudsko mnenje o osebah dnevne politike se silno menja; danes kličejo politiku: »Hosana!«, jutri pa: »Križaj ga!« Dokler je obstojal pri nas koncentracijski kabinet (od decembra 1918 do avgusta 1919), ga ni bilo politika, ki bi ne bil štel Protiča med prve moči našega parlamenta, če ga ni naravnost označil za najjačno po. litično osebnost cele zbornice. Takrat namreč še ni bilo treba resnice popravljati. Volitve so bile še predaleč, zato tudi niso bili boji za ministrska mesta tako hudi.
Danes je to drugače. Stojimo sredi najhujšega političnega boja in tisti, ki pri tem največ trpi, je resnica. Ko je med svetovno vojska za nekaj let potihnil domači politični vihar in so se pristaši posameznih strank malo spoznali od osebe do osebe, nc samo po časopisju, je marsikdo čudno
* Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni.
Protičeva preteklost
Govornik je kakor pisatelj; če hočeš razumeti njegovo delo, moraš kolikor t<v liko poznati razmere, v katerih se je odigravalo njegovo življenje.
Po privatnih virih smo dobili o Pro-tiču tele podatke: Doma je iz Kruševca v Srbiji iz preproste rodbine. Po dovršeni srednji šoli je študiral v Belemgradu jezikoslovje in je bil na glasu, da je najboljši dijak na visoki šoli. Že takrat je bil precej »radikalnega« mišljenja. Kot neizprašan suplent je vstopil v državno službo, toda vlada ga je radi njegovega političnega mišljenja kmalu odslovila. Nato se je prijavil za profesorski izpit. Toda k izpitu ni bil pripuščen s to motivacijo, da visoko-šolec, ki je dovršil filozofsko fakulteto, s tem še nikakor ni pridobil pravice, da bi delal tudi izpite. Profesorski izpit je nekaj, kar zahteva država od svojih uslužbencev, da se prepriča o njihovi znanstveni kvalifikaciji. Ker Protič ni državni uslužbenec, zato pri njem ta preskušnja ni potrebna in se mu tudi ne dovoli.
Ta dogodek je bil morebiti odločilen za celo Protičevo življenje: prestopil je od šole k politiki in začel najprej kot časnikar oster boj proti tedanji vladi.
Protič jc izmed prvih pristašev radikalne stranke, ki se je ustanovila 1. 1880. Prvotno je bila zelo revolucionarna. V zunanji politiki se je držala Rusije in je bila tudi radi tega v opoziciji proti Obrenovi-čem, ki so se naslanjali na Avstrijo. Njen cilj je bilo ujedinjenje srbskega naroda, ki je bival v Turčiji in Avstriji. Notranja politika je šla za tem, da se ustvarijo v Srbiji take razmere, da bo Srbija privlačna sila za Jugoslovane izven Srbije.
Z umorom kralja Aleksandra radikalna stranka ni bila v nikaki zvezi, saj je bil ta umor mnogo bolj osebnega nego političnega značaja. Pač pa je prišla takrat radikalna stranka kot opozicija proti bivši dinastiji na krmilo. Takoj po umoru je postal Stojan Protič minister — in sicer za notranje zadeve — in od takrat jc bi! približno desetkrat minister za daljšo ali krajšo dobo, in sicer menda štirikrat no. tranji minister, štirikrat finančni minister, enkrat vojni minister in sedaj je v drugič predsednik ministrskega sveta.
Brezdvomno je bilo med prvimi po-četki radikalne stranke tudi nekaj pretiranega revolucionarnega mišljenja. Toda stranka se je naslonila na srbskega kmeta, torej na konservativni element, in temu primerno prikrojila svojo politiko.
O Protiču je znano, da je mož, ki veliko študira, veliko bere in da je posestnik izredno bogate knjižnice. Star bo kakih 62 ali 63 let.
Tako pravijo beligrajski viri, ki smo jih mogli o Protiču dobiti. ■ ------UmiZTir"----1-rirr'—as
" T ———asa—
zujejo, kako živi. Kdor mi oporeka, češ, da je sama ravan, sem mu pripravljena odgovarjati in dokazati, da je ni hujše krivice —• mislim krivice napram stvarem. Boca je pravtako malomarna, brez razpoklin; morda je v njej manj dreves nego na morju čolnov; ležeča med griči, ki jo obdajajo v daljavi, daje človeku isti vtis neke čudovite nemarne, drgetajoče in v globinah skrite sile, kamor ne prodre luč, ki se pa večkrat dvigne, prikaže ena površju in javlja v enem valu, v enem trepetu, v refleksih, ki nimajo vse barve, ki jih dojme oko. To vem, ne ker sem sanjala — stare device ne smejo sanjati — amipak proučavala to zgovorno ravan okolu parka moje sestre. Stanujeva na vrhu malega grička, visokega komaj par metrov in po čigar neskončno dolgem, enakomernem in golem pobočju se vleče med njivami le dovozna cesta, ravna in brez vsakega drevja. Na vrhu stoji gradič iz 17. stoletja, nekaj drevja in zid naokolu. Tri kilometre v stran stoji na sličnem griču vas. Gledamo se ne da bi si bili v nadlogo. Pri nas raste edino hrastovo listje, kakor daleč seže oko. Vas je najbližja kopica hiš, najbolj temna, najbolj potisnjena k tlom pod nezmernostjo neba, solnca ali deževja. Če bi zakričali vsi vaščani na enkrat, bi zamrl njihov glas predno bi dospel do druge vasi in veter bi ga uduŠil v zelenem ali zlatem žitu. Vaščani so, kakor medve, jetniki žitnih polj, otočani malega otoka, zavitega v svilnate valove zelenja. v širno, nemirno
valovje klasja. Jeseni diši zrak dva meseca ' kakor kruh. To je najbolje, kar imamo. Preveč je dela, da bi imeli drugi, divjaki, slabiči in ljudje, ki iščejo dolgo trajnih senc, čas, da se privadijo. Toda vse, kar seje kmet z roko ali strojem, oves, rž, detelja lucrna, pšenica, vse daje svoj vonj vetru, ki veje, zlasti pa pšenioa. ki je biser Boce.
Vendar vem za eno grmovje, za eno samo. Leži nekako sredi pobočja, ki se dviga proti vasi; dolgo je kakih sto metrov; gosto je, neenako, s svojim belim cvetjem, ki sc odpira in umira predno je pognalo listje, s svojimi kftsi, ki nimajo na večer drugega zavetišča, s svojimi poljedelci, ki iščejo počitka v njegovi senci, s potepuhi, ki se skrivajo v njem in včasi s svojimi zaljubljenimi pavi edini znak proste narave. To je živa trnjeva meja, zadnji ostanek, zadnja sled onib časov, ko so bile meje med parcelami podobne trdnjavam.
Nekoč je bilo pri nas dekle, ki ji je bilo ime gospodična Brigita, in ki je imela nalogo, da je učila pisati, vodila na izpre-hod, nad::o-. jvala troje sestrinih otrok. Ali je imela šc lok priimek, ra.zun tega imena? Dolgo nisem izvedela tega. Imeli smo jo radi, kar ni nekaj navadnega in ona nas tudi, kar je nekaj redkega. Jokati je nisem videla nikdar. Rekla sem si: Dekletec jc 1* sreči tu dobro zavarovano proti življenju, kajti ona je nedolžna in bi šla na limanicc lepih besedi prvemu pustolovcu, ki bi ji prišel naproti: ubožica. ureveč ic učena,
preveč shakespearejanska, preveč lamarti-nijanska, ki prerada bere, in ki bi bila čisto nesposobna gospodinja. K sreči jo brško žito varuje pred moškimi.« — Moja sestra je bila o tem istega mnenja. Toda duše vidimo dobro le v viharju, v sijaju bliska. Med nami pa je bilo vreme nespremenljivo. Gospodična Brigita je bila drobna, vitka, elegantna, čisto plava in imela je modre oči z velikimi trepalnicami, kakor jih imajo voščene punčike. Priporočili so nam jo bili, hvaleč njeno »distinetion«. Res, privadila se je svetu z redko dovršenostjo in večkrat sem se vpraševala, če je na njej kaj znakov, ki bi izdajali njen izvor iz naroda. Našla sem le redke in prav lahke znake. Ob nedeljah popoldne je bila prosta in skoro vedno smo jo videli, kako je ubrala pot proti vasi, s knjigo v roki. Rekli smo sij »Gospodična je župljanka, kakor je ni v celi Boci; nikdar ne zamudi litanij.«
Neke nedelje sem stopila v sobo gospodične Brigite in šla proti oknu, kjer smo na balkonu sušili fotografije. Gredoč mimo mize, sem opazila odprto pisalno podlogo, jn na belem, velikem listu šiiri vrste moške pisave učiteljico, štiri vrste, napisane oči-vidno pred kratkem, in v prvi je bilo pisano — prebrala sem proti svoji volji — ->Da, dragi moj Filip ... Mislila sem, da je moja dolžnost, do nadaljujem: »v nedeljo, pri kakor po navadi.« Kakor do navadi!
(Dalje.)
men,
Odlomki iz Protičevih govorov.
Tu podamo nekaj odstavkov u njegovih priobčenih zadnjih javnih govorov, ki so značilni za Protiča kot govornika pravtako v formalnem kakor v vsebinskem oziru.
»Dvoje veličanstev.« — Živimo kot bratje!
(Iz govora v Sarajevu, dne 8. novembia 1919, stran 42—44.)
»V narodni državi, dragi bratje in mile sestre, je dvoje veličanstev I Eno ve-ičanstvo je narod, drugo veličanstvo pa kralj.
Obema veličanstvoma se služi po različnih potih in na različne načine, toda i eno i drugo veličanstvo hoče včasih, da se mu laskamo in da se mu ne pove vsakokrat čista resnica.
Prilizovalci so prav slabi svetovalci; ne samo slabi, ampak tudi nevarni.
Mi, radikalna stranka, nismo bili nikdar prilizovalci in nismo nikdar služili niti enemu niti drugemu veličanstvu z laskanjem. Trudilj smo se vsakokrat, da mu služimo pošteno in — kolikor je dal Bog — pametno ter se nadejamo, da smo nekaj veljali i pri enem i pri drugem! Naše dosedanje delo, mislim, nam daje pravico, da moremo to reči, in današnji dan ter današnje zborovanje nam to dokazujeta oči-vidno.
Mi bomo, dragi bratje in gospoda, tudi odslej hodili po isti poti in služili i enemu i drugemu veličanstvu, pravtako njegovemu veličanstvu narodu kakor Njegovemu Veličanstvu kralju, na isti način kakor doslej.
I enemu i drugemu veličanstvu bomo služili pošteno, odkrito in iskreno, povedali mu bodemo vsakokrat resnico, gledali bomo pa ra to, da povemo to resnico vča. sih tudi v mili obliki, ker je resnica pogosto bridka in jo neradi poslušajo. Toda resnica ima to dobro stran, da dobro učinkuje, in mi želimo dobro i enemu i drugemu veličanstvu.
Ker stalno tako delamo, Vas bom prosil za dovoljenje, da povem temu predstavniku veličanstva naroda, ki stoji danes pred menoj, neko resnico, ki bo dobro, da si jo zapomni in upošteva.
Tu v Bosni in Hercegovini ste združeni zastopniki vseh treh ver in vseh treh imen, in moja prva dolžnost kot radikalcu in Srbijancu je da Vas prosim, da se vsi, kolikor je v Vaši moči, složno trudite in brigate, da živite kot bratje in da vse to, kar je nasejal neprijatelj med Vami nesloge v teku dolgih stoletij, polagoma in stop-njema odstranjate — vem, da to ne gre na enkrat — da boste zgled ne samo ostalim delom našega naroda, ampak tudi celi Evropi, kako more en narod ene krvi in enega jezika, če tudi ima tri imena in tri vere, lepo bratsko živeti in skupaj delati za svoje blagostanje in svojo srečo.
Od tega bratje, koliko bomo mi znali to stvar bratsko urediti, bo odvisna v mnogem oziru ne samo Vaša sreča in bodočnost tukaj v Bosni in Hercegovini, ampak tudi sreča in bodočnost cele naše lepe kraljevine.«	(Dalje.)
Iz
Klic iz tržaške katorge.
Tri tisoč jih je slovenskih trpinov, ki večinoma niso zakrivili druzega nego da niso zatajili svojega narodnega prepričanja in ki morajo za to pregreho vseh pregreh zoper italijansko nestrpnost umirati ter trpeti v tržakih kaznilnicah, v »zaduh-lih, smradljivih, popolnoma temnih kaze-matah polnih golazni« kakor to popisuje eden za vse. Pretrpeli so večinoma svoje kazni, a vendar jim odtegujejo še vedno svobodo, očividno s satanskim namenom, zastrupiti in spraviti v grob tri tisoč naših dela in življenjaželjnih ljudi. Kdor je imel priliko biti deležen gostoljubnosti v laškem vojnem ujetništvu, ta si zna napraviti sliko o brezprimernem mojsterstvu Italijanov, s šikanami in nepretrganimi mukami uničiti v kratki dobi tisoče nij-krepkejšib Slovanov.
Svetohlinski narod, ki je pretakal krokodilove solze, ko so besneli Nemci po belgijskih mestih, prekaša svoje germanske mojstre, svet pa je še vedno zaverovan v zlagano 2000 letno civilizacijo, V pomladnem solncu duhteča zemlja kliče k ob-delavanju, tisoče sirot in zapuščenih žen pričakuje s' trepetom povratek nedolžnih trpinov, političnih kaznjencev, dežela je pomirjena in nikdo ne kvari javnega reda. Ampak ne, slovensko ljudstvo v zasedenem ozemlju treba ugonobiti po receptu, ki so ga uporabljali Turki v Armeniji. Da, ko se je dogajalo to v daljni, nepoznani Armeniji, takrat so se vzdignili mogočni glasovi vsega civiliziranega sveta in takoj so omahnile krvnikove roke na Bosporu, dandanes, ko si dovoljuje kulturen narod proti ravno tako kulturnemu narodu uporabo taistih zverinskih metod, danes ie drugače, t. j. quod licet Jovi non Hcet bo-vi.
Tri tisoč jih je samo v Trstu, ki umirajo lakote, nevedoč niti prav, zakaj in čemu in naša slovenska javnost se niti ne gane. Preotopeli smo v petletnem klanju, tako da ne razločujemo več niti glasu ukle-njenega brata od glasu drugih nesrečnikov. Ne gospodarsld, ne politični in zemljepisni razlogi ne vplivajo več na razsodnost deliteljev sveta. Pokažimo rajši kulturni Evropi brezmejno sovraštvo Italijanov do nas, pokažimo na legije izstradanih žrtev, ki umirajo žive zazidane v tržaških temnicah in zbičajmo javno vest, morda se zgane še v kakšnem srcu senca človeštva. In čc ne, tedaj je upravičena najvišja sveta jeza in sveto njeno načelo: zob za zob.
Živilske izkaznice.
LDU Trst, 6. marca. Agenzia Štefani poroča iz Rima: »Uradni list* objavlja tale krajevni odlok, s katerim se ureja proizvajanje in poraba živil: Vse občine v kraljestvu in vse ozemlje, vštevši premirno zono, so obvezane na uvedbo živilskih izkaznic za kruh, testenine, riž, koruzno moko, janeževo olje, maslo, sir in sladkor. Občine morajo poskrbeti, da se uvedejo izkaznicc do 1. aprila.
Italijanski general na koroški fronti.
LDU Št. Vid ob Glini, 8. marca. (Dun KU) Politični odsek deželne vlade poroča: General pehote Caviglia, poveljnik italijanskih čet na jugoslovenski fronti ter po. veljujoči general pri vrhovnem poveljni-štvu italijansikh sil v Julijski Benečiji, je davi dospel v Beljak, da pregleda koroško fronto.
JadraaisliB gipraianfe.
Nova Wilsonova nota.
LDU Pariz, 8. marca. (DunKU — Brezžično.) Nova nota predsednika Wilsona v jadranskem vprašanju je dospela v soboto na Quay d' Orsay. Kakor javljajo francoski listi, je nota v svoji obliki zmernejša, predsednik si čestita na prisrčnem duhu, ki preveva zadnje poslanice zaveznikov, vztraja pa na svojem stališču i glede Reke i glede Albanije. Glede te dežele vztraja na svojem memorandu z dne 9. decembra.
LDU Washington, 7. marca. (DunKU.) > Reuterjev urad poroča: V svojem odgovoru na zadnjo Lloyd Georgevo in Mille-randovo noto glede jadranskega vprašanja noče Wilson pritrditi temu, da bi se umaknil memorandum od 9. decembra ter pravi: Zedinjene države bi mogle samo tedai odobravati način, kako bi se izvedla londonska pogodba, ako bi bile prepričane, da so pogoji za mirovno pogodbo po svoji naravi sprejemljivi in da ne ogrožajo miru v južnovzhodni Evropi. Ako bi se Italija in Jugoslavija odrekli vmesni državi in poverili suvereniteto na Reki zvezi narodov in pri tem niti Italija, niti Jugoslavija ne bi izvrševali kontrole v mestu, bi Zedinjene države pritrdile pogodbi med Italijo in Jugoslavijo glede skupnih mej.
Mirovni posvet.
LDU Pariz, dne 7. marca. (DunKU — Agence Havas.) Svet veleposlanikov je včeraj razmotrival noto nemškega delegata von Goepperta glede določb ver-sailleske mirovne pogodbe. Svet je sprejel besedilo odgovora na nemško noto, ki predlaga, urediti diplomatsko zaščito v
Jtokrajinah, kjer se bo glasovalo. Svet vc-eposlanikov vztraja na svoji prejšnji odločitvi, da se zaščita poveri oni državi, ki predseduje v komisiji za izvedbo glasovanja.
Vojni krivci LDU Rotterdam, 6. marca. (DunKU i— Wolff.) Po listu »Nieuwe Rotterdam-sche Courant« poroča »Daily Mail«, da bodo zavezniki dovolili Avstriji, Bolgarski in Madžarski, da te države same sodijo svoje vojne zločince. Edino Turčija mora izročiti svoje krivce zaveznikom. Ententne države vzdržujejo svojo zahtevo, da mora Nemčija izročiti Enverja pašo, ako se nahaja v Nemčiji.
Amerika.
WQsoo proti turškemu Carigrada.
LDU Washingtan, 8. marca, (Dun, KU. Brezžično.) »Newyork Worid« poroča, da se je predsednik Wilson v zadnji noti izrekel proti temu, da bi ostali Turki v Carigrada.
Pridržek k mirovni pogodbi.
LDU Washington, 7. marca. (Dun,-KU.) Reuterjev urad poroča: Senat jc ponovno s 46 glasovi proti 25 glasovom sprejel pridržek k mirovni pogodbi, po katerem se Zedinjene države branijo prispevati za stroške zveze narodov, nc da bi kongres to poprej odobril.
Češka.
Rektor nemškega vseučilišča Masaryko.
LDU Praga, 7. marca. (DunKU) Nemški listi objavljajo danes besedilo nagovora, ki ga je imel rektor nemškega vse-
učilišča prof. dr. Naegla na predsednika dr. Masaryka. Rektor je naglašal, da sc nemški narod čuti prikrajšanega vsled novega zakona o vseučiliščih. Ta zakon jemlje Nemcem v Pragi staro učilišče kulture, znanosti in umetnosti. Zaupamo, je skle-ni.k rektor svoj govor, da boste Vi, gospod predsednik, vedno ostali dalekoviden in pravičen zagovornik in branitelj naših interesov.
Mašas-sk^,,
Horty — guverner Mažarske.
Na Mažarskem je vzplamtel pod novo vlado stari zloglasni mažarski nacionalizem v podvojeni meri. Kakšne cilje da zasleduje ta novi politični tok na Mažarskem, se da sklepati iz dejstva, da je postal guverner Mažarski vrhovni poveljnik Horty. Horty je bil kot admiral pri avstro-ogrski mornarici znan kot zagrizen sovražnik Slovanov in velik okrutnež. Na nekem zborovanju je dejal Horty: »Na Mažarskem ni mesta za noben drugi pokret kakor samo za narodno-mažarski. In naj si vsakdo zapomni: Vsakemu drugemu gibanju hočem zaviti vrat, vdušiti je hočem v krvi.« Po celi Mažarski se vodi silna propaganda za osvojitev pokrajin, ki jih jc Mažarska izgubila. Vojaki in civilisti nosijo vsi narodne znake in gorje mu, kdor bi se ne pridružil mažarskemu norenju. Ječe so sicer polne, pa za trezno misleče politike se šc vedno dobijo prostori. Kam bo dovedlo to gibanje na Mažarskem, danes še ni mogoče presoditi. Sosedne države so na morebitna pustolovstva Maža-rov vsekako pripravljene in, zdi se da bodo v slučaju zoper nio nastopile složno.
Nemčija.
Demonstracije v Monakovem.
LDU Monakovo, 8. marca. (DunKU). Južnonemški korespondenčni urad poroča: Včeraj so se vršile v Monakovem demon, straciie proti izkoriščanju prebivalstva po tihotapcih, verižnikih in Judih. Demonstranti so hoteli korakati pred ministrstvo za notranje stvari, ker so očitali ministru in županu, da ne nastopata dovolj odločno zoper inozemce, toda vojaki in redarji so jih razgnali. Šele ko je minister izjavil, da bo po možnosti podpiral zahteva meščanov in je obljubil, da bo prepovedal priseljevanje inozemcem, zlasti vzhodnim Judom in izgnal vse Jude, ki so se naselili po 1918. letu, se je množica razkropila.
UgoMfen.
Z ozirom na odgovor načelstva JDS na moje vabilo k sodelovanju v novi deželni vladi ter tozadevno poročilo v »Slovenskem Narodu« z dne 4. marca t. L ugotavljam to-le:
a)	Sistiral sem dve naredbi prejšnjega predsednika g. dr. Žerjava, s katerima se izpreminja statut Kranjske deželne banke (to sta naredbi z dne 10. februarja 1920, št. 94, Ur 1. št 21 ter 15. februarja 1920, št. 118, Ur. 1. št. 25), nisem jih pa razveljavil; hkrati sem tudi s prvonavedeno naredbo imenovanega predsednika direktorija Kranjske deželne banke odveza! njegovih funkcij — vse to radi tega, ker ima o ureditvi deželne banke končnoveljavno sklepati le celokupna vlada. S sistiranjem navedenih naredb se bodoči odločitvi celokupne vlade v nobenem oziru ni prejudiciralo, pač pa se je preprečil even-tuelni prejudic, ki bi se bil znal narediti na seji novega kuratorija, ki se je imela vršiti istega dne. Radi tega je bil moj ukrep stvarno utemeljen in neodložljiv.
b)	Z dopisom na g. dr. Trillerja od istega dne sem se poslužil samo nad-zorovalne pravice nad poslovanjem ku-ratorja za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše vojvodine Kranjske in to v isti meri, ki se mi je v trenotku pre-vzetja vladnih poslov začasno umestna zdela.
c)	Načelnika gospodarske komisije g. clr. Pestotnika sem razrešil, ker se mi je poročalo, da je uprav zadnje dni v nenavadnem obsegu oddajal demo-bilizacijski materijal brez poprejšnjih tozadevnih sklepov gospodarske komisije. Kakor sc jc sedaj dognalo, je g. dr. Pestotnik v času od 15. do 26. februarja 1.1. nakazal materijala za 337.479 K 55 vin., med tem za 163.219 K neopravičeno brez dovoljenja gospodarske komisije. Nadaljevan je takega postopanja seveda nisem smel trpeti niti eno uro. Zato je bila razrešitev g. dr. Pestotnika tudi stvarno upravičena in nujna. G. inž. Rueha nisem imenoval za načelnika gospodarske komisije, marveč sem ga samo pooblastil, da prevzame posle od g. <lr. Pestotnika. Za načelnika pa je imenovan g. stavbenik Ivan Ogrin. ^
ti) Glede občin po.iapnju.inm, da sem si dal sestaviti tabelo, iz katere so razvidne vse spremembe, ki so se i/,vršilo za časa predsedovanja g. dr. Zer~.
java v občinski upravi. Eventualno revizijo sem pa pridržal poverjeniku za notranje zadeve, v čigar resort to spada.
Dr. Brejc 1. r.,
predsednik dež. vlade za Slovenijo.
Polltllna polica.
+ Točna označba! Na zadnji seji narodnega predstavništva je vzbudilo bučno veselost izjava demokratskega poslanca Angjelinoviča, da politične stranke niso izbirčne v uporabi sredstev. Klici: Demokratska stranka!
+ Sadbonosni dnevi. Demokratski posl. Agatonovič je dejal v svojem govoru v narodnem predstavništvu, da so sedaj za državo »sadbonosni dnevi.« Kljub temu je dalje obstruiral. Poslanec Pečic je prosil predsednika, da mu omogoči govoriti, ker vsled vpitja lastnih pristašev ni mogel govoriti. Izven strank stoječi poslanec Žnjevič je med živahnim odobravanjem zbornice pošteno okrtačil demokrate, ker v teh sudbonosnih dnevih ubijajo ugled parlamenta. Opozicionalna taktika demokratov se sploh popolnoma razločuje od taktike sedanjih vladnih skupin v času, ko so bile v opoziciji, Prejšnja opozicija je dajala v parlamentu več glasov, kakor bi bilo potrebno za sklepčnost zbornice, ako bi bili Pribičevičevi strankarji izpolnjevali dolžnosti vladne stranke; bila je pa tudi vedno dostojna in lojalna. Sedanji opo-zicionalci pa prihajajo v zbornico samo razgrajat, potem pa beže do zadnjega iz zbornice, ko pride do glasovanja. Vrhtega njihovi govorniki surovo napadajo posamezne politike iz vladnih skupin. V zmerjanju in psovanju se naravnost kosajo.
+ Liberalna laž. LDU Ljubljana, 8. marca, Z ozirom na očitek v »Domovini« z dne 5. marca t. L, češ, da si predsednik deželne vlade za Slovenijo lasti pravice prestolonaslednika-regenta in da je kar sam imenoval dr. Gosarja za poverjenika, se uradno ugotavlja, da si predsednik ni lastil ne regentovih pravic in da ni imenoval dr. Gosarja za poverjenika, temveč da je poveril vodstvo poverjeništva za socialno skrbstvo gosp, dr. Gosarju potem, ko je gosp. Milan Jaklič podal de-misijo. To je storil predvsem zato, ker je g. M, Jaklič bolan in ne more prihajati v urad ter ne more obdržati začasnega vodstva poverjeništva.
+ Poglavje o sekvestrih še ni končano, O sekvestrih žlahte Lovrenčič bomo še govorili, kakor tudi o drugih. Kakor čujemo. je bil imenovan za sekvestra nad Meinlovim podjetjem svak poverjenika za trgovino in obrt dr. Marna, Treba bo tedaj v teh stvareh še nekaj pojasnil,
+ Kako ceni dr. Žerjav kmeta. »Domovina« trdi, da je minister Roškar uvedel mesto srbo-hrvatsko-slovenske-ga jezika kot uradni jezik — nemščino... Večje narodne sramote in večjega škandala SLS skoraj ni mogla napraviti, kot da je postavila bivšega hlapca in jugoslovanskega analfabeta za poslanca. Trditvi, da je minister Roškar upeljal nemški uradni jezik, se mora smejati vsak misleči človek, iz-vzemši morda dr. Kukovca. Toda nekaj je bolj važno. Domišljav liberalec, čigar edina zasluga je vrsta avstrijskih odlikovanj, ki si jih je zaslužil v boju za avstrijski prestol, si drzne očitati slovenskemu ministru — kmetu, da je analfabet! Ta človek, čigar edina 'duševna zmožnost je surovost, zmerja ministra Roškarja z »bivšim hlapcem«! Vse gnile globine liberalne duše se odprejo v tem stavku pred nami. Napihnjeni in vase zaljubljeni liberalec zaničuje kmetsko delo, zaničuje cel kmet-ski stan in. imenuje enega najbolj inteligentnih slovenskih kmetov — analfabeta in hlapca. Dr. Žerjav je osebno odgovoren za te surovosti; odgovorni so zanje tudi samostojni liberalci, ki jih je dr. Žerjav na vse kriplje podpiral. Z dr. Žerjavom in njegovimi zavezniki bo za take žalitve obračunal cel kmetski stan.
H- Iz zbirke socialistov z izvoznicami. Mitroviška »Srbija]« piše: »Demokratska vlada je 19. februarja predala funkcije novi vladi, a 21. februarja je dal poverjenik bivše vlade v ministrstvu za prehrano, žalostni socialist in profesor Divac, židu N°.umannu iz Čakovca izvoznico za 6 vagonov žita, ki bi jib morala dobaviti tvrdka Mcsarovič in Rossler v Mitrovici. To se je zgodilo dva. dni potem, ko jc podal ostavko! Tudi v tej stvari zahtevamo najstrožjo preiskavo.« Dokler so se socialni demokratje bavilj samo z izvozom in uvozom marksizma, ni bilo nevarnosti za državo. Sedaj pa, ko sc zanimajo za izvoznice za žito in mast, jc nevarnost večja. O tem bodo vedeli komunisti prcccj povedati . . .
J- Shod samostojnih kmetov v Kosta-l njivici jc bil napovedan z i nedcijo 20. februarja. In prišli so 4 agitatorji: Urek, Mermolja, Skalicky, Vedernjak ter se pri-' družili kostanjeviškemu gospodu »kmetu«
Bučarju, da zavzamejo kostanjeviško okolico, saj mesto žc itak imajo. Bilo je ne-kda) liberalno gnezdo. Lani je čez noč postalo »demokratsko«. Letos pa ni v Kostanjevici menda nobenega liberalca, nobenega naprednjaka in nobenega demokrata več, Razun nekaterih »neumnih klerikalcev« in »podrepnikov« je vse od kraja »samostojni kmet«. Naj bo mesar ali gostil-ničai, prekupčevalec, vojni dobičkar, klepar, mizar, čevljar, celo dimnikar in uradnik, vse je »kmet«. Tako sc je starodavno mestece v pol leta izpremenilo v malenkostno kmetsko vas. Najbolj kmetski pa so tisti, ki se iz kmetskega ljudstva pri vsaki priliki norčujejo. »Ti ne razumeš, tepec, molči!«, »Spravi se domov v hribe, če ni zate!« .. . S takimi in še večjimi ljubeznji-vostmi so strahovali liberalni priganjači vsakega, kdor je le pokazal nejevoljo nad hinavsko zavitimi govori. Agitacija za shod je bila vsiljiva in bahaška. Mestni odbor jc zahteval, da sc morajo izobesiti zastave. Ustregli so mu le najbolj navdušeni liberalci in s tem pokazali, da stranka seveda ni liberalna. Zbrali so iz cele krške doline vse, kar je lc količkaj liberalnega, največ iz šentjernejske strani, pa tudi iz Krškega se je pripeljalo nekaj uradnikov. Že cel teden prej so grozili, da bo pobit vsak, kdor se bo kaj oglasil nasproti. In res so prišli nekateri z orožjem, drugi pa s harmoniko in z nekaj ženskami, ki so bile kakor maškare. Govorniki so po svoji navadi trdili, da niso liberalci, pač pa kmetje, a roke so pridno skrivali v žepe, da se ne bi preveč zapazilo, koliko kmetskih žuljev jim manjka. — Šli smo jih tudi pristaši Kmetske Zveze poslušat. Ponavljali so nekatere zahteve kmetskega ljudstva, kar pa je zdavnaj storila K, Z, v popolnejši meri. Ko so videli, da jih pustimo v miru, naj povedo, kar znajo, so postali bolj predrzni in so pokazali svoje liberalne rožičke. Udrihali so z lažmi po Ljudski stranki, po Kmetski Zvezi, po »Domoljubu«, po duhovnikih, a ponavljali, da vero in duhovnike spoštujejo. Zlasti Bučar se je odlikoval v zabavljanju. O grehih in krivicah demokratske strahovlade pa niso zinili besedice. Dokaz, da so popolnoma zadovoljni z žalostnim stanjem, v katero je celo državo spravila liberalna vlada. Bučar je bral celo vrsto starih in par novih resolucij. Med temi pa ni bilo nobene za volilno pravico kmetskih žensk in nobene za davek na vojne dobičke. Ti ptiči že vedo, zakaj se ravno teh reči tako bojijo. Zaključek shoda je bilo pijančevanje, kričanje in ples po gostilnah in celo po cesti — in to na kvaterno nedeljo v postu!
-f Našli so se. Predsedstvo »Češke svobodne misli«, odbor »evangeljske če-škobratske cerkve« in vodstvo najnovejše »češkoslovaške cerkve« so izdali skupen proglas na češki narod, katerega jedro so stavki: »Proč s katolicizmom! Vsak naj prizna tudi nazunaj, kaj si v notranjosti in če ne veruješ rimsko-katoliško, izstopi iz te cerkve, ki jo s tem, da si njen četudi le formalni ud, vsestransko podpiraš in priglasi se tja, kamor spadaš po svojem prepričanju in čuvstvovanju! Potem, ko smo prelomili z Avstrijo, naj sledi prelom z Rimom!« — »Narodna cerkev«, ta ljubljeni nebogljenček naših liberalcev, se je zvezala z najbolj surovo in brutalno proti-versko organizacijo. V očeh vseh resnih ljudi, ki vedo, da je religija najmogočnejši motor kulture, je s tem činom usoda »narodne cerkve« zapečatena.
Olflic.
Odcepitev od Slovencev in mažarsko gospodstvo je zapustilo naim Prekmurcem žalostne kulturne posledice. Ljudske šole, ki bi morale dati našemu priprostemu ljudstvu za življenje potrebno izobrazbo, so služile izključno pomažarjevanju. Po naših šolah so bili nastavljeni učitelji, tudi Madžari, ki niso razumeli in sc niso hoteli učiti »našega lesenega jezika«. Več let je zgubil otrok v šoli, preden sta se začela z učiteljem, vsaj nekoliko razumevati (seveda na-žarsko). Posledica tega pa jc bila, da je otrok od ljudskošols>ke izobrazbe imel zelo malo, da ne rečemo nič.
Tega nedostatka pa izven šole ni bilo mogoče nadomestiti. Na mažarsko književ-i nost se nismo mogli nasloniti, ker nam je bila strupena in nerazumljiva, od slovenske književnosti smo bili pa strogo ločeni. Če smo hoteli brati slovenske knjige, smo jib! morali vtihotapiti, časnike smo dobili pa le po milosti poštnih uradnikov, Mažarov. Razume se, da smo Prekmurci v kulturnem oziru silno zaostali.
Da bomo sedaj, ko smo polit, osvobojeni, si sami opomogli v tem oziru, je malo upanja. Izobraževalna društva bi odpomo-gla tej duševni bedi, toda ta so nemogoča brez knjižnic. Naše ljudstvo nima knjig, da bi jih dalo v knjižnice, ki bi bile javen duševen kapital; na novo jih ne more nabaviti v tej draginji, posebno nc, ker je gospodarsko izmozgano od grofov in Židov, Id so imeli v posesti naša polja in trgovino ter so bili kot propagatorji mažarstva povsod protc/irani. Ali naj čakamo, dokler si gospodarsko odporcmo in šele takrat za-
čnemo z izobraževalnim delom? — Ne, tudi teh spon se moramo rešiti 1
Prekmurski dijaki čutimo dolžnost, da s pomočjo slovenskega naroda in s pomočjo slovenskega razumništva v Prekmurju, začnemo to delo. Nam bo najlažje, ker poznamo dušo in srce našega ljudstva, saj smo iz njega prišli, z njim smo hodili trnje-vo pot robstva. Prosimo torej vsako slovensko družino, vsakega razumnika, vsa izobraževalna društva in vse druge prosvetne ustanove, da darujejo knjige za Prekmurce. Knjige, ki jih nikdo. ali redko-kdo bere, so mrtev duševni zaklad. Od tega mrtvega zaklada vas prosimo, vsai skromen dol.
Nabiranja naj blagovolijo prevzeti prosvetna društva, kjer ni teh, pa č. g. duhovniki, g. učitelji ali kdo drugi.
Imena nabiralcev in število poslanih knjig ter kraj darovalcev bomo objavili v prekmurskem listu »Novine«.
Darovi nai se blagovolijo poslati na naslov: »Prekmurska knjižnica«, Ljubljana, Tabor 12, kjer prevzamemo prekmurski dijaki nadaljnje delo,
V enake svrhe nabirajo knjige tudi prekmurski dijaki v Veržeju (p. Križevci pri Ljutomeru).
Pomožna akcija za ustanavljanje knjižnic v Prekmurju.
Dnevne novice.
—	Nj. Vis. regent Aleksander obišče Zagreb, » Narodno Djelo« v Zagrebu poroča 4, t m.: Predvčeraj je Nj, V. regent' izjavil ministru g. Ivici Kovačeviču, ki je bil v avdienci, da bo obiskal Zagreb v najkrajšem času.
—	Rok za zamenjavanje kronskih bankovcev razun za tisočake, ki se morajo zamenjati do vštetega 15. t m., sc podaljša, hx sicor za bankovce po 100 K do vštetega 16. aprila t. 1. Za druge vrste bankovcev se j bo podaljšani rok pozneje objavil.
—	Umrl je na Krvanškem vrhu pri Semiču dne 6. marca Anton Plut, ki je izvežbal in požrtvovalno vodil godbo izobraževalnega društva. Bil je žrtev vojske.
—	Koncert. Slovenski umetnik, koncertni virtuoz Anton Trost z Dunaja priredi s svojo soprogo gospo Claire Fiedler-Trost dne 20. t. m. v Ljubljani in 21. t. m. v Kranju svoj koncert z zanimivim sporedom. Umetnika bodeta nastopala posamezno in skupno. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici	(k)
—	Pevsko društvo na Doleh pri Litiji, čigar ustanovni občni zbor se je vršil meseca januarja, kaže viden napredek. Razen pevskih vaj ob nedeljah popoldne, se goji dvakrat na teden tudi teoretičen pouk. Kar se tiče drugega izobraževalnega dela tega društva: čitalnica, predavanja, se še primerno razmeram dokaj ugodno razvija. Fantje, le naprej!
—	Delavski shod v Tržiču. V nedeljo Se jc vršil v Tržiču številno obiskan shod v veliki dvorani društvenega doma. Ustanovila se je »Delavska zveza« in izvoljen prvi odbor. Z veliko napetostjo so zboro-valci sledili poročilom govornikov, ki so razpravljali o političnem položaju in delavskih zahtevah. Zbor je z živahnim odobravanjem sprejel več resolucij glede paritetnih komisij, mezdnih bojev in boja proti verižništvu. Delavno ljudstvo se giblje in se tem trdneje oklepa krščanske demokracije, čimbolj se razgrinja nepoštenost in teror socialnih demokratov pred njegovimi očmi,
—	Gospode v zasedenem ozemlju, ki jim pošiljamo Slovenca«, prosimo, da nam kratko po dopisnici sporoče, ali prejemajo časopis redno ali ne. Tozadevno izjavo prosimo tudi radi tega, da moremo z listom postreči tudi drugim,
—	Zahvala, Gospod Franc Šlupica, veletrgovec v Ljubljani in posestnik na Viru jc ob priliki 25 letnice obstoja svoje tvrdke daroval znatno svoto zi reveže občine Vir. Podpisano županstvo se velikodušnemu dobrotniku v imenu revežev iskreno zahvaljuje. Županstvo občine Vir.
—	Prošnja. Odbor Rdečega križa na Jesenicah (Gorenjsko) nadejal si je nalogo, da pogosti vse ujetnike, ki se vračajo preko Jesenic v svojo novo domovino, primanjkuje mu pa denarnih sredstev za to človekoljubno delo, vsled tega se obrača tem potom na vsa blaga srca širom naše domovine, posebno pa na županske in župnijske urade, kakor tudi na vsa slovenska društva in posameznike za denarna sredstva. Vsak najmanjši znesek se hvaležno sprejme. — Odbor.
—	Podpore beguncem. Urad za zaščito beguncev javlja: Na mnogobrojna vprašanja in prošnje se naznanja, da se je po dolgem prizadevanju slednjič posrečilo, dobiti večjo, vendar omejeno svoto na razpolago za begunske podpore. Urad za zaščito beguncev je denar takoj razdelil med okrajna glavarstva ter jim naročil, da izplačajo vsem beguncem, ki so dosedaj vživali begunsko podporo in katerim ni bila pravomočno od-tegnjena, zaostalo podporo za en iner-ec. Veliko ie pa beguncev, ki želijo v najkrai«
' šem času vrniti se domov v zasedeno ozemlje, da bi zamogli še letošnjo pomlad po dolgih mukepolnih letih begunstva zopet obdelati svoja zcmliišča in popraviti razrušene domove ter tako položiti temelje novemu življenju in lastni zemlji. Marsikoga ovira pri tem dejstvo, da ne razpolaga z nikakimi denarnimi sredstvi jn da si ne more nakupiti niti najnujnejših živil in potrebščin. Da se omogoči oziroma olajša takim beguncem povratek. da se jim tudi omogoči nabava semenja za prvo setev, je urad za zaščito bcguncev naročil okrajnim glavarstvom, da naj izplačajo vsem onim beguncem, ki se vrnejo do 31, marca t, 1. poleg zaostale begunske podpore do dneva vrnitve še podporo z p nadaljnih 60 d.nij, onim pa, ki se vrnejo do konca aprila t. j, podporo za nadaljnih 30 dnij. Okrajna glavarstva smejo tudi v obziru vrednih slučajih izdati še pred vrnitvijo cele begunske družine enemu njenemu članu priporočilo za enkratno brezplačno vožnjo v domovnO zaveznica demokratska »Politika«. Tja sc obrnite!
—	Velik požar v Radovljici. Včeraj dopoldne je Pred trgom pri Radovljici iz-ruhnil velik požar, ki je upepelil 8 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Gasit so prihitele požarne hrambe od blizu in daleč, iz Tržiča, Kranja in drugod. Tudi ljudstvo z vseh krajev Gorenjske je hitelo v Radovljico pomagat. Kako je ogenj nastal, ni še znano.
—	Iz Matene se nam poroča: Dne 4. t. m, dopoldne je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Antona Janlioviča v Mateni, obč. I.ška Loka, ter uničil vse gospodarsko poslopje, živež za ljudi, krmo za živino, gospodarsko orodje in poljedelske stroje. Škoda je ogromna in je krita z malo zavarovalnino. Na lice mesta so prihitela požarna društva iz Iga, Tomišlja in Iške Loke, katerim se je posrečilo z neutrudljivim delovanjem omejiti požar, oziroma ubraniti razširjenje požara na sosednja poslopja. Pogorelec je invalid in se nahaja sedaj vsled požara v veliki bedi. Požar so povzročili otroci v njegovi odsotnosti. — Dobra srca se vabijo, da prihite nesrečnemu materijelno na pomoč.
—	Požar v Kotredežu. Velik požar je uničil te dni cerkveno hišo v Kotredežu; škode je 60.000 kron, cerkovniku Francetu Krežetu je požar povzročil 1300 kron škode. Posestniku Posata je pa uničil požar hišo in kozolec in ima 130.000 kron škode, Gsopodar ni doma in ima posestvo v najemu; njegovemu najemniku Jožefu Cestniku jc povzročil požar 13.000 K škode. Požar je nastal, ker v bližnjem gozdu sekajo drvarji smreke in kurijo z vejami; iskre je zanesel vihar na streho cerkvene hiše, kar je povzročilo požar.
—- Tobačna trafika v Rogaški Sla* tini št. 10 je do 30. sušca 1920 potom javnega natečaja razpisana. Enoletni kosmati dobiček je znašal 4659 K 45 v. Položiti se mora, predno se ponudba izroči, 450 K jamščine.
—	Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani nam pošilja: V »Zagrebač-kih Novinah« clnc 29. februarja 1920 je »Jugoslovanski Lloyd« prinesel poročilo o prometu na jugoslovanskih železnicah in carini V temu poročilu podtika Slovencem
Eri južni železnici, obratno ravnateljstvo jubljana »stanovito zavist« in pa stremljenje, da hoče obratno ravnateljstvo Ljubljana z ocarinjenjem vsega uvoznega blaga v Mariboru in Ljubljani oškodovati interese mesta Zagreb in Banovine. Ni nam potreba posebej povdarjati, da južna železnica nikakor noče monopolizirati prometa in sebe postavljati v prvo vrsto, ampak je stremela po prevratu samo za tem, da kolikor mogoče pomaga pri monopolizira-nju našega prometnega vprašanja. Že v urejenih razmerah je v vseh državah bilo nujno potrebno in predpogoj, da so bile velike carinarnice v velikih prometnih središčih ob meji in ne v notranjosti države. Ta potreba je pri danih mizernih prometnih razmerah vsled pomanjkanja premoga, materijala in skrajno slabega stanjo vozil, toliko večja, radi tega je obratno ravnateljstvo predlagalo nujno zgraditi velika carinska skladišča, a jih država dosedaj iz nam neznanih vzrokov ni vzela niti v pretres. Zakaj bi bil potem hrvatski del države in predvsem Zagreb oškodovan, nam ni razumljivo. Pred vojno se jc carinsko blago, ki je prihajalo preko Reke v Zagreb, vendar zacarinilo 90 % na Reki. Da sedanji carinski postopek zelo ovira promet, je znano, in je v tej zadevi podvzelo obratno ravnateljstvo pri vseh merodajnih faktorjih v nebroj prošnjah in vlogah svoje stališče. Čudimo gc, da se trgovski list., ki hoče veljati za povsem merodajnega v gospodarskem oziru, postavlja na tako stališče. Boljše bi bilo, da pritisne na merodaj-nc državne faktorje, da zgradijo ii ali pa uvozne velefirme carinska skladišča. In če pridejo v Reko, Ljubljano, Maribor ali. Su-botico, Veliki Bečkerek ali kam drugam, s tem ne bodo oškodovani interesi Hrvatske in Zagreba, pač po mogoče prekrižani račun i nciiatcnh zagrebških veletrgovcev, špekulantov. Obratno ravnateljstvo nima prav nobenega interesa oz. dobička, pač pa s carinskimi skladišči in tedanjim ca-
rinskim postopkom ogromne prometne težkeče in vsled dolgega stanja vozov posameznih postajah in vsled tega neizogibnih tatvin direktno škodo. Z največjim veseljem pozdravljamo vsak: korak k zboljšanju teh razmer in se nikakor nočemo vtikati v državne posle s stremljenjem, gospodarsko kak d(»l ali pokrajino našega kraljestva oškodovati ali. zapostavljati, Vsled tega smo uverjeni, da bodo taki ne-osnovaiii napadi s strani gospodarskih kor-poracij in listov nehali.
Bakteriološka izobrazba zdravnikov. Kakor je ministrstvo narodnega zdravja sporočilo, namerava vodja prevre-jenega bakteriološkega laboratorija v Zagrebu dr. G u t s c h y prevzeti 3 do 4 zdravnike, da se izobrazijo v bakteriolo-giji. Ostati hi morali vsaj 6 mesecev na zavodu. Zdravniki dobe plačo in dnevnice iz kredita za odvračanje epidemijskih bolezni in sicer najmanj 2000 K mesečno. Slovenski zdravniki, ki bi se hoteli izpopolnil v bakterijologiji, naj se takoj javijo Zdravstvenemu odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani.
—	Iz neodrešene domovine. V Logatcu so pričeli Italijani zdaj pobirati popotnikom, kateri sc vozijo v Jugoslavijo, riž in druge reči, katere so pustili prejšnje čase brez vsake ovire do 10 kg uvažati v Jugoslavijo. Pravijo: saj Jugoslovani tudi ne dovoljujejo izvažati klobas in podobnih sladkarij v zasedeno ozemlje, toda v resnici je pričelo Italijanom prir • vati živil, ker Združene države Italijane glede na uvoz živil bojkotii-ajo. V Istri italijanski oblastniki že razglašajo, da r>~ hodnji mesec ne bodo razdeljevali riža. Vojakov v zasedenem ozemlju tudi ni več veliko in so se ljudje precej oddahnili. Celo karabinijeri pripovedujejo, da bodo naše kraje kmalu zapustili.
—	Stanovanjske razmere v Belem gradu. Slovenec jc prišel v Beligrad in hodil celo popoldne po ulicah, da bi kje izsledi! napis, da je prosto kako stanovanje. Nič — nič. Proti večeru mu vendar zažari zvezda upanja iz okna skromne hišice: »Stan za odličnejšega samca.« Bravo! Kar notri! Star »čiča« ga sprejme in peljo v ozko, nizko sobico s i posteljami. »Eto, gospodine, ena postelja jc Se prazna. V prvi spi neki narednik, v drugi častnik, v tretji češki inženir, četrta jo pa Vam na razpolago.« Slovenec se je lepo zahvalil in odšel. Kar je pri tem lepo, je veliko zaupanje, ki ga imajo ljudje v Belem gradu do drugega. Spe v isti sobi ljudje, ki so niso nikdar videli, in vendar so o tatvinah redkokdaj sliši.
—	Občinske volitve v Zagrebu se bodo vršile 21. t. m. Volilcev je 21.617.
—	Na svobodo so izpustili odvetnika dr. Dražiča iz Brčke, ki je bil ovaden, da je bil svojčas v Belgradu ukradel neike zgodovinske listine. Tega mu pa niso mogli dokazati; zato so ga demokrati obdržali v zaporu pod pretvezo, da je zagrešil vele-izdajo. Ker tudi v tem oziru ni bilo nobenih dokazov, so dr, Dražiča sedaj izpustili.
—	Napredek ljudske izobrazbe na Hrvatskem. Nedavno se jc na Hrvatskem zaključila cela vrsta analfabet-sk"ih tečajev s skušnjami in razdelitvijo spričeval. Sedaj se na zahtevo bivših analfabetov samih snujejo nadaljevalni tečaji, na katerih bodo le-ti svojo izobrazbo izpopolnili. — Začelo se je mnogo novih analfabetskih tečajev, a abecednika za analfabete je ravnokar izšla že 4. izdaja.
—	Na pravni fakulteti v Subotlcl se začno predavanja 15. marca in bodo trajala do julija. Vpisovanje se vrši od 1. t. m. dalje. Kakor kaže, bo v prvem semestru najmanj 300 slušateljev.
—	Zagreb po stanovih. Glasom zagrebških volilnih imenikov se dele volilci, ki jih je 21.640, po poklicih tako-lc: 1592 državnih uradnikov, 325 profesorjev, 382 učiteljev, 148 mestnih uradnikov, 1125 državnih nameščencev, 224 mestnih nameščencev, 654 vpokojenih uradnikov, 1020 posestnikov in zasebnikov, 223 odvetnikov in koncipientov, 106 zdravnikov, 84 inže-nerjev, 104 duhovniki, 148 vpokojenih uradnikov, 34 gledaliških igralcev, 40 gledaliških nameščencev, 1154 trgovcev, 3182 obrtnikov, 523 bančnih uradnikov, 1195 zasebnih uradnikov, 2494 trgovskih pomočnikov, 838 drugih zasebnih nameščencev, 512 strežajev, 3255 obrtnih pomočnikov, 1140 dninarjev, 1148 kmetov, 393 slug, 692 dijakov, 80 invalidov-beračcv.
—	Roparji na Dobrovi pri Ljubljani. V noči 5. na 6. marec je vdrlo v hišo posestnice in gostilničarke Tehovnik v Brezju (po domače pri Skodlarju) 8 roparjev. DomaČa hči je morala celo svetiti, tla so laže opravljali svoj posel. Vzeli so okrog 15 tisoč kron denarja^ veliko mesa, pijače iu drugo. Ko so prišli roparji zopet na cesto, so prav mirno točili rum v kozarce in pili ter ponujali piti tudi drugim. — V isti noči so vdrli tat je v hišo posestnice Zadnikar, po domače Štuparicc na Dobrovi, ter odnesli prav vso obleko, mast in jajca, l judstvo jo prestrašeno in zahteva, da
I se taka golazen žc enkrat zatre.t
—	Roparski napad v Mozirju. Dne 3.
t. m. sta napadla 2 moška: eden je bil civilno oblečen, drugi pa vojaško, nekega posestnika. Roparja sta si s sajami poma-zala obraze. Nastopala sta zelo silovito in sta posestnika obstrelia. Prihiteli so na pomoč sosedje, kateri so roparja prepodili.
—	Električen motor vreden 15.000 kron je bil ukraden ponoči na 6. marca posestniku Boštjanu Jager v Trbovljah.
—	Ubogi vdovi s petimi nepreskrbljenimi otroci so doslej darovali; Neimenovan 10 K. — Neimenovan 40 K. — Neimenovan 100 K. — Neimenovan 10 K. — Neimenovan 20 K, — Neimenovan 4 K. — Neimenovan 50 K. — N. N. 100 K. — Ne-imenovan 20 K. — Neimenovan 20 K. — Neimenovana 10 Iv. — Skupaj 374 K. — Bog stotero plačaj! — Prosimo usmiljena srca še nadaljnih darov, katera sprejema upravništvo »Slovenca--.
—	Ljubitelje lova na velikega pete« lina vabi slov. lovsko društvo v Libe-ličah. Pojasnila daje šolsko vodstvo v Libeličah in šolsko vodstvo Suha, p. Labod. Ceno zmerne.
—	Poletni čas uvedejo v Avstriji.
—	Špec.iialist dr. Benjamin Ipavic, osem let asistent in operater ljubljanske in dunajske univerzitetne klinike za ženske bolezni in porodništvo, ordinira v Mari< boru, Gosposka ulica št. 46.
ovlce.
lj Pri ccrkrenem koncerta v ljubljanski stolnici v sredo ob pol 8, bo za Ljubljano posebno zanimiv Rheinber-ger j ev koncert z orgijami in orkestrom, saj nimaipo nikoli prilike kaj po-nobnega slišati. Dasi je skladba obsežna in ima za orgije naravnost blesteča mesta, ki morajo zadovoljiti najbolj izobražene glasbenike, je vendar v njej toliko nežnih, mehkih in preprosto veličastnih mest, da bodo tudi napreprostejšega poslušalca ogrela. — Dr. K i m o v č e v a sta« roslovenska maša je preprostejša skladba, namenjena v prvi vrsti za uporabo pri službi bciji; pisana je tako, da jo zmore večina naših cerkvenih zborov. Važna je pred vsem kot poizkus ustvariti staroslovenskim besedilom liiurgično skladbo, da bodo naši zbori imeli takoj vsaj nekaj v vokab, ko nam bo dovoljeno službo božjo opravljati v častitljivem sta-roslovenskem jeziku. P. H u g o 1 i n o v a božična* jc čudovito nežna moderna skladba r polna sladkosti, polna miiine.« Prcmrlovi Sv. trije Kralji so bogato odeti in v mogočni karavani gredo mimo nas v Betlchem klanjat se božjemu Detetu. Pa jc kljubu vsej mogočnosti toliko naivne, nežne mehkobe, da se nam srce radosti, ko jo poslušamo. Vstopnice in besedilo se dobivajo v Jugoslovanski knjigarni.
lj Šentjakobske Orlicc prirede v nedeljo, dne 14. t. m. ob pol osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Union« slovesen sprejem z jako zanimivim sporedom. — Vstopnice so že v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Stari tr£ 16. — Vsi prijatelji naše orliške organizacije ste vljudno vabljeni. Na svidenje!	(k)
lj češka Obec v Ljubljani proslavi 70. cbletnico rojstva prezidenta češkoslovaške republike T. G. Masaryka danes, dne 9. i. m. v veliki dvorani hotela »Union«. O življenju in delu prezidenta govori proL dr. Krivic. Pri koncertnih točkah sodelujejo člani kralj, opernega gledališča: gdč. Zd. Zikova, gdie J, Drvota, R. Zika, prof. Ravnik ter popoln gledališki orke .ter pod vodstvom kapelnika g. A. Balatke, Zoče-tek točno ob 20. uri. Vstopnina: sedeži v parterju 20 K, 15 K in 10 Kj na balkonu 10 K; na galeriji 8 K. Stojišča 4 K; za dijake na legitimacije 2 K. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trifiki, Prešernova ulica,
lj Vsa naša društva opozarjamo na slavnostno prireditev, ki se vrši na praznik 25. marca ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union z obširnim sporedom: petjem pevskega zbora, pozdravom predsednika SO, glasbenimi točkami, govorom pokrovitelja F- S. Finžgarja: Dijak in občinstvo, telovadnimi skupinami v bengalični luči, srečolovom, šaljivo pošto itd. Slovenska dijaška zveza (SO Ljubljana) se obrača tem potom ponovno nanje z željo, da bi opustila vse mogočo nameravane prireditve na ta dan — in s prošnjo, da omogočijo vsem svojim članom udeležbo in da pospešijo in pomorejo z agitacijo k najboljšemu uspehu prireditve, ki bo pokazala mladostno silo naše misli v mladinskih organizacijah.	(k)
lj Varstvo ptic. Občinstvo se opozarja na razglas o varstvu poljedelstvu koristnih ptic, ki je nabit na mestni deski in pa po mestu.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Ambrožič, bivša strežnica, 88 let. — Zofija Kovačič, hči železniškega ključavničarja, 1 mesec.
Katarina Smrdclj, bolniška strcžnica, 32 let. — Katarina Brankovič, kuharica, 68 let. — Marija Šeks, služkinja, 31 let. — i Milan Brajnik, novorojenec, 10 dni. —
•"rančiška Pukelstein, zasebnica, 39 let. — fust Piščanec, pravnik, 24 let.
1] Plesni večer Care Negri. Dne 10.
A 11. U m. priredi v veliki dvorani Narod-iega dopaa ob 8. zvečer gdč. Cara Negri »lesni večer. Dražestna umetnica predvaja azlične sila težavne plese ter je v zad-ijem času z velikim uspehom gostovala i Mariboru in drugih jugoslovanskih me-rtih. Na svojem sporedu ima: Ples iz opaže »Kraljica iz Sabe« (Karel Goldmark), Spanjolski klasični ples, Hči Andaluzijo IG. B.). Orijentalakl ples iz opere »Lakme« [Leo Delibes), Rumunski karakterni ples (J. Ivanescu), Bobemski ples iz opere »Car-men« (G. Bizet), Grška drama (Karel Goldmark), Ruski narodni ples (A. S. Drago-minskij), Fantastični ples II., Rapsodija (Fr. Lizet). Ples kraljice iz Sabe združuje starogrško plesno umetnost in mimiko ter zahteva pravo umetnico, da učinkuje v vsej svoji popolnosti. Pričakovati je torej umetniško visoko stoječega večera. Fred-prodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici.	00 lj Proti lovcem kalinov je z odločnostjo nastopila ljubljanska policija. V Ljubljano prihajajo razni temni elementi, kateri se pečajo z verižništvom in s tihotapstvom, toda prihajajo tudi taknzvani lovci kalinov, kateri love žrtve lak o, da jih zvabijo k hazardnim igram, pri katerih jih prav dobro oskubijo. Marsikatera taka družbica je že na varnem; v ponedeljek 8. t. m. so prijeli detektivi kolodvorske policijske ekspoziture triperesno deteljico, katera se je pečala s hazardiranjem; njeni člani so Djurakovič Spasoja iz Črne gore, AdolI Sadibašič iz Travnika in Kosmič Hase iz Bos. Krike. Iztirali jih bodo iz Ljubljane v njihovo domovino.
lj Kriminalna predavanja so se pričela na policijskem ravnateljstvu. Prvi je predaval g. adjunkt Fink o kazenskem pravnem redu in o osebni svobodi. Prihodnjič bo predaval o nastopih pri aretacijah, o hišnih preiskavah in o varstvu pismene tajnosti. Gospod revirni nadzornik Toplikar je velezanimivo predaval c kriminalni razvidni cL Naznanjena so ie druga predavanja, katera so seveda internega značaja.
lj Mali grešniki. Na policiji so kaznovali 38 malih grešnikov: kolesarjev in razgrajačev, kateri so bili kaznovani do 200 kron. Najobčutnejše je bil kaznovan AL V., kateremu so naložili 200 kron globe, ker je ob pol 2. zjutra j vriskal in prepeval in se ni hotel stražniku legitimirati. Imen razgrajačev ne vemo, dasi bi čisto nič ne škodovalo vedeti, kdo more v sedanjih dragih časih toliko zapraviti, da izgubi popolno raz-sodnost.
lj Nepreviden voznik je povozil na Sv. Petra cesti g. Marijo Bahar. Kolo ji je šlo čez prsi.
lj Varnost na Dunajski cesti. S Po-
savja pot v Ljubljano ob nedeljah in praznikih ni več tako prijetna, kakor jo bila včasih, ko si šel brez skrbi ob katerokoli uri tam in si se še sam zabaval, če si poslušal šale in pesmi, katere so zbijali stari Ljubljančani, vračajoč se s Posavja od Urbančka in Aleša domov. Danes ni več tako. Neka mala družba je bila v nedeljo zvečer od dveh pijanih frkovcev kar dvakrat napadena. Neobhodno potrebno je, da uvede policija na Dunajski cesti varnostno službo, katena naj bi se izvajala vsaj na kolesih. Take razmere, kakršne so zdaj, se kratkomalo ne smejo več trpetL
lj Dirjanje z avtomobili je postala Se prava nesreča. Gospodje šoferji ve-rižnikov so ravno tako brezobzirni, kakor njihovi gospodarji in se popolnoma nič ne ozirajo na določila, kako hitro da se sme v Ljubljani z avtomobili voziti. Zgodi se v Ljubljani radi prenagle vožnje z avtomobili veliko nesreč, o katerih javnost navadno precej pozno izve, če sploh izve, toda imen neprevidnih šoferjev in njihovih gospodarjev ne vemo in želimo, da se sproti tako nesreča kakor krivcev objavljajo, da jih bo javnost poznala Nedavno so našli poleg voza ležati njegovega voznika, katerega ime je seveda velika uradna »tajnost«! voz je bil razbit; trije avtomobili, imena Šoferjev in lastnikov avtomobilov so seveda »državna« uradna tajnost, so pa preplašili konje neke gospe, katera je bila poškodovana, ko se je vozila v kočijL
lj Socialni sllčlcL 17 let je stara, starSi stanujejo v Zeleni jami, Ljudmila V.. .č se piše, fanta ima tudi, ne služI nikjer; ker policija na take frklje gieda, so tudi Ljudmilo V.. .č prijeli in jo odvedli na policijo, kjer so ji povedali, da si mora v osmih dneh preskrbeti službo. — V šupi na Vod-matskem trgu je policija prijela dva delavca, katera sta tam spala, ker nista, dobila drugod stanovanja.
lj Ukraden Ing. V kemični tovarni je bilo ukradeno 1060 kg Iuga v vrednosti 24 tisoč kron.
lj Pes, kateri sovraži kolesarje. Neki COSDod ima hudega psa, kateri ne more
videti kolesarjev. In napadel je nekega kolesarja ln ga vrgel a kolesa. Gospodar hudega psa se bo zagovarjal pred sodnikom.
lj Tudi navijanje cen. Izšla je naredba, po kateri sc globe, katero nalagajo politične oblasti, zvišajo za 20kratni znesek.
lj Huda nostllnlčarka. Huda žena je j gostilničarka T. S., katera je dne 5. t. m. ob pol 34. uri s sekiro vlomila v neko stanovanje. Hudo ženo jo pomirila policija.
lj Naši tihotapcL Števerjanci so znani tihotapci, kateri so tihotapili, dokler so bili blizu meje, zdaj ko jo demarkacljska črta tako daleč od njihovega doma, pa delajo skrbi g. svetniku Kerševanu, kateri so šali: »Če bi ae meja pomaknila do Dunaja. bi Števerjanci le še tihotapili.« Več jih je g. svetnik Kersevan kaznoval, zdaj so pa njegovi organi prijeli števerjanca Franceta Hlebeja, kateri se peča s tobakom in si je ustanovil glavni stan za svoje tihotapske pohode na Ježici. — Državni varnostni organi na Viču so prijeli dva Horjulca in jima odvzeli 50 ovojev tobaka.
lj Srajce ni imel Rus Ivan Kuzmeno, kateri je v nedeljo v družbi še dveh Rusov popival v neki gostilni na Sv. Petra ces^. Ko se je že dovolj nasrkal rajnega vinca, gostilničar ni Kotel Rusom več dajati pijače.; posledica je bila, da so se pričeli tno(*no prerekati in hraliti gostilničarja. kateri si ni znal drugače pomagati, kakor da je poslal po državnega varnostnega stražnika, kateri je aretiral Kozme-nova in sta mu pri aretaciji pomagala tudi tovpriša Rusa. Veliko veselost je vzbudilo odkritje, ker Rus ni nosil nobene srajce. Na policiji so obsodili Rusa brez srajce v 3 dni policijskega zapora.
tfainauelša pora£i!a.
KARDINAL DUBOIS V ZAGREBU.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beligrad, 8. marca. Kardinal Du-bois pride v Zagreb v spremstvu dveh škofov in sedmerih duhovnikov dne 12. marca ob 8. uri 24 minut zvečpr. V Zagrebu bo svečano sprejet od nadškofa dr. Rauerja in hrvatske duhovščine. Kardinal ostane 13. mara v Zagrebu, 14. bo imel pontifikalio sv. mašo v stolnici. Dne 14. t. m. ob 3.11 popoldne pride v Ljubljano. V njpgovem spremstvu ?e nahajata gg. J°lpnič in dr. .Tanjič.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU Belgrad, 8. marca. Predsednik skupščine dr. Draža Pavlovič otvarja 72. redno sejo začasnega narodnega predstavništva ob 10.45. Ko se je prečital zapisnik zadnje seje, izjavlja zbornični tajnik Pera Jovanovič, da sta poslanca Pečič in Pro-danovlč imela ta zapisnik v svojih rokah in da sta nekatere stvari dostavila, ki jih jc tudi on odobril. Zaradi tega sprejema protokol tako, z opazko, da je tudi predsednik narodne skupščine sam ta zapisnik izpopolnil. Poslanec Pečič izjavlja na to tajnikovo opazko, da je predsednik narodne skupščine povabi! govornike, ki so nastopili pri zadnji seji, da protokol pregledajo. Pri tej priliki je on ugotovil, da je bilo ravno najvažnejše, radi česar je spor nastal, izpuščeno, ali pa na tak način zapisano, da se njihove epazke ali sploh ne vidijo, ali pa da so nejasne. Vsled tega so oni temu zapisniku dali tak zmisel, ka-koršnega mora imeti, in je predsednik narodne skupščine tudi potrdil, da so bili njih govori res talci in da jih je bilo treba na ta način zapisati v zapisnik. Ako pravi tajnik Jovanovič, da smo mi karkoli dostavili, kar ni bilo rečeno v narodni skupščini, potem on prosi, da se to prečrta. Tajnik Jovanovič izjavlja, da verjame, da je zapisnik popolnoma pravilno zapisan, ker so ga poslanci, katerih govori so v njem zabeleženi, imeli v svojih rokah. Nato vzame narodna skupščina zapisnik zadnje seje na znanje, na kar se prečitajo prošnje in pritožbe ter poročilo verifika-cijskega odseka o izpraznjenih poslanskih mestih. (Tu gre samo za poslance iz Bosne in Hercegovine; slovenski poslanci še niso prišli na vrsto.) Pred prehodom na dnevni red stavlja poslanec Kneževič (socialist iz Vojvodine) kratko vprašanje na ministra za notranja dela zaradi prepovedi manifestacij na Terazijah in na Prestolo-naslednikovem trgu, od strani belgraj-skega magistrata. On smatra, da je ta naredba naperjena proti delavskemu stanu. Ker pa delavci dosedaj nikdar niso dali povoda, da bi se izdala proti njim taka naredba, vpraša, kakšni razlogi so privedli belgrajski magistrat do tega, da je manifestacije prepovedal, in prosi ministra za notranje posle, da to naredbo razveljavi.
Minister za notranja dela odgovarja, da danes ne more dati točnega odgovora, prepričan pa je, da ta naredba ni naperjena proti delavstvu, ampak da je izdana samo iz prometnih razlogov.
Poslanec Jovanovič stavlja kratko vprašanje na ministra za poljedelstvo, zakaj se ni ukrenilo vse potrebno, da so preprečijo poplavo v najrodovitnej-
ših krajih v Bački, Banatu in Vojvodi.
Poljedelski minister Roškar ugotavlja v svojem odgovoru, 1. da ni bilo dovoljeno dovolj kredita, ker tiste zadruge, ki so se obvezale vzdrževati obrambne priprave svojih pristojbin še niso vplačale; 2) da je bilo pomanjka.-nje potrebnega stavbnega gradiva: 3) da je bilo pomanjkanje premoga; 4) da so bile prometne neprilike. Da se ukrene vse potrebno, se je vršila ministrska konlerenca, na kateri se je sklenilo, da se nabavi gotova količina potrebnega gradiva, okroglo 40%, in to gradivo je bilo zadrugam že tudi dostavljeno. Poleg tega je finančno ministrstvo odobrilo kredit 9 milijonov kron za nadaljnji nakup potrebnega gradiva. Minister za poljedelstvo ugotavlja, da nasipi niso bili porušeni in da jc bilo ukre-njeno vse potrebno, da se ta nevarnost prepreči. Z ozirom na vprašanje, ali bi ne bilo bolje, da se hidrotehnični oddelek poljedelskega ministrst^/* priključi ministrstvu za javna dela, je minister Roškar mnenja, da mora ta oddelek ostati pri poljedelskem ministrstvu. (Odobravanje na levici.)
S tem odgovorom je bil poslanec Jovanovič zadovoljen.
Predsednik narodne skupščine pozove nato narodno predstavništvo, naj se razdeli v odseke. Po izvršeni razdelitvi odredi predsednik, naj se odseki sestanejo danes popoldne ob 4. uri, da se konstituirajo. Nato zaključi sejo ob 12.30 in določi prihodnjo sejo na jutri dopoldne ob 9. uri.
DEMOKRATI ZASMEHUJEJO KMETA.
(Izvirno poročilo »Slovenco«.)
Beligrad, 8. marca. Med irvajanji poljedelskega ministra Roškarja so se iz kota rogali demokratski poslanci Pečič, Angjelinovič in Ribar ter delali bedaste medklice.
VPRAŠANJE ZAUPNICE VLADI.
{Izvirno poročilo »Slovenco«.)
Beligrad, 8. marca. Za jutrišnjo sejo o vprašanju zaupnice vladi vlada veliko zanimanje. Skupina dr. Smod-lake je zavzela stališče, da bo vladi dala kvorum, glasovala bo pa proti vladi.
MIROVNA POGODBA Z NEMČIJO, i
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca. Glasom določenega dnevnega reda bi morala priti v narodnem predstavništvu za vladno deklaracijo na vrsto razprava o dvanajstim. Ker pa državna tiskarna vsled preobilega posla ni mogla dogotoviti tiskovin, pride v prvi seji na vrsto mirovna pogodba z Nemčijo. Za Jugoslovanski klub bo govoril poslanec dr. Shvegel,
O VALUTI BO SKLEPAL PARLAMENT.
Liberalna laž.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad , 8. marca. Vest »Domovine« da bi se bila V. L. S. in Narodni klub ob priliki sestave vlade zavezala delovati za to, da razprava o valutni reformi ne pri-v parlament, in če bi se to le zgodilo, da bi glasovala za definitivno razmerje 1:4 je popolnoma izmišljena. Ni nam znano, da bi bil finančni minister Jankovič podal kako tako izjavo, pa je tudi popolnoma neverjetno; in če bi jo podal, bi ne povedal resnice. Dejstvo je, da pride vprašanje relacije v parlament, ko pride na dnevni red zakon o Narodni banki.
DEMOKRATI ZMEDENI.
(Izvirno poročilo »Slovenco«.)
Beligrad, 8. marca Med razpravo o vladni deklaraciji je govorilo 6 govornikov, med njimi demokrata Pečič in dr. Smodlaka. Demokrati so očivid-no zmešani. Ne vedo, bi li obstruirali, ali pa se popolnoma odstranili iz parlamenta, Samo eno nado imajo še, če se bo posrečila akcija dr. Smodlakc za koncentracijski kabinet.
DEMOKRATI OVIRAJO DELO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Beligrad, 8. marca. Demokrati, ki imajo večino v verifikacijskem odboru, nočejo sklicati seje tega odbora kljub vsem pozivom, ker bi morali verificirati šest mandatov parlamentarne za-jednice.
PROTI DEMOKRATSKI STRANKARSKI KORUPCIJL
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 8. marca. Demokratska vlada je razdelila kontingent izvoznic na po-edinc pokrajine in določila, da vsak, ki plača carino in zagotovi zdravo valuto dobi pravico za izvoz. Praktična izvedba tc naredbe pa jc bila čisto drugačna. Tako u. pr. jc v Sloveniji vlada takoj, ko je bil kontingent in so bili trgovci, ki so sc neposredno na finančno upravo obračali, urug za drugim zavrnjeni. Da so nc bi rno gla ta strankarska korupcija dalje vršiti, si jc minister Ribarac pridržal pravico, da neposredno sam nadzira, kako sc ta kon-
tingent razdeli. G. dr. Žerjavu in »Domovini« se gotovo toži po prejšnjem sistemu, po katerem so mogli demokratski korap-cionisti uganjati strankarsko korupcijo.
Razne novice.
r Himne narodov. V poročilih z Balkana čitamo pogostoma, da so vojaški oddelki prepevali narodno himno. V vsaki narodni himni se odseva duh naroda, ki jo poje, in dobe. v kateri je nastala. Bolgarska narodna himna, bistra in zanosita »Šumi Marica«, je v bistvu stara narodna pesem, s katero so se navduševali za boj bolgarski seljaki ob času vstaje I. 1876.; tako je bila pesem posvečena za narodno himno. L. 1823. je spesni grški poet Di-onizij Salomos, rojen na Janti, pesem o svobodi, ki je postala z Mantzarisovim napevom narodna himna Grkov. Črnogorska himna je znana pesem »Onam ona-mo«. Srbska himna je gromovita bojna koračnica. Turki imajo" dve himni. Prva /e Donizettijeva, brata znanega skladatelja, ki ga je imenoval Selim II. za ravnatelja tačas ustanovljenemu konservatori-ju; a zdaj igrajo pri oficielnih priložnostih večinoma mladoturško himno, ki je nastala po padcu Abdula Hamida kot delo domačega pesnika in skladatelja. V italiji imajo oficielno »Kraljevsko himno«, poleg nje pa tudi »Garibaldijevo himno« Lui-gija Mercantinija. Ruska narodna himna, ki jo je zložil Žukovski, vglasbil pa Lvov po naročilu Nikolaja I., ima samo eno kitico. Angleži imajo dve himni: »God save the King« (Bog živi kralja) od Haendia, ter imperialistično »Rule Britania« (Vladaj, Britanija). Avstrijsko cesarsko pesem je vglasbil slavni Haydn. Pruska kraljevska pesem »Heil dir im Siegeskranz«, se poje po napevu angleke »God save the King«; prava narodna himna pa ]c »Wacht am Rhein«, Francosko himno, sirom sveta znano »marseljezo« je zložil mladi oficir Rouget d 1' Isle 1. 1792 v Strassbour-gu, glavnem mestu nekdanje francoske Alzacije, ki je ječala od 1. 1871. pod netn-kim jarmom.
r število milijonarjev v Ameriki. Pred vojno so imele Združene države 20.000 milijonarjev, katerih število jc poskočilo sedaj na 32.000. Med milijonarje prištevajo v Ameriki vsakogar, ki ima najmanj 50.00P dolarjev (5 milijonov kron) letnih dohodkov. 6000 Amerikancev je imelo letne dohodke, ki so presegali poldragi milijon dolarjev, a pri štirih — so presegali letni dohodki 5 milijonov dolarjev,
r Nova Turči/a bo baje zelo majhna. Dobila bo sicer Carigrad in Anatolijo, toda to je malenkost, če pomislimo, da bo število prebivalcev države znižano od 30 milijonov na 6 milijonov. Tedaj bo jedva še države; od stare slave bo ostalo komaj še ime.
r Snežni meteži v Ameriki, Novi Jork, 9. februarja. Silni snežni viharji divjajo na atlantovskem obrežju žo nekaj dni sem. Mesto Novi Jork samo kakor tudi Boston sta odrezana od svojih predmestij. Conejr Island in Manhattan Beach (priljubljeno letovišče Brooklyucev) sta popolnoma uničena. Naval razburkanih valov je odnesel 20 poletenskib hotelov v morje. Conejr Is-land je prav ves pod vodo.
r Soha severnega jelena. V pariški Akademiji des Inscriptions je kazal tc dni Salomon Reinach leseno soho severnega jelena, ki so jo našli v neki votlini v Pirc-nejah. Soha je iz kamnite dobe in na njenih plečih in hrbtu so vidne rane od kopja in harpune. Reinach sodi, da so se davni ljudje vadili na solii one živali, ki so jo hoteli ubiti s tem, da so metali vanjo sulice in harpune.
r Ostanki zavojevalca Mehike najdeni. Iz Mehike poročajo listom, da so po stoletnem napornem iskanju naposled našli zemske ostanke zavojevalca Mehike. Španca Fernanda Cortesa v cerkvi Jezusovi, ki je ena izmed mnogih katoličkih cerkva v Mehiki.
r Smrekovi češarki so premalo poznana pomoč za jetiko, ka saj po mestih niti ne vedo, kaj je češarek. To je smrekin storž, ki je prve mesece rdeč, pozeleni proti jeseni in dozori in oleseni šefe drugo leto. Za zdravilo se nabira rdeče češar-ke koncem junija. Izlušči jih in posuši med okni ali na peči. Ali pa namoti sveže luskine v finem špiritu, dobil boš krasno rdečo tinkturo, ki je izvrstno mazilo za kostne in udne bolezni. Za gnile zobe, za katar pljuč in sapnika kani malo tinkture v toplo vodo in izpiraj si usta, grlo in nos. Tudi za druge bolezni, kakor črevesni katar in želodčne krče, je dobro vlivati na boln kraj to tinkturo, sitno je samo to, da madeži dolgo ne izginejo iz perila. Za jetiko je najboljše, da kuhaš čaj iz luskin, pest luskin prevri na pol litra vode in uživaj predpoldne in popoldne po osminki litra mlačnega čaja. Kuhati se mora vsak dan sproti. Neki zdravnik na Ruskem si jc bil naredil premoženje s tem, da je prodajal in naročal smrekove luskine kot čai za jetiko. S tem je pozdravil mnogo ljudi, ki niso niti vedeli, da pijo smreko/e češarke. Ta čaj res ni prav prijetna ona-
ča, ker je jako smolnat, pridobi pa na
okusu, ako mu primešaš žlico smrekovega sirupa.
r Najstarejši časopis. Najstarejši časopis na svetu je »Pekingski list«, izhajajoč v glavnem mestu Kitajske v Pekingu. Ustanovljen je bil v 7. stoletju in je torej okroglo 1300 let star. — Najstarejš' evropski list je angleški časopis »The Ox-iota Gazette«, ki je bil ustanovljen leta 1665
r Iz časnikarstva. Neki ameriški list poroča: V nekem slovenskem listu, izhajajočem v Ameriki čitam naslednjo zelo zanimivo vest iz domovine: — Zatekla se jc psica. Barve je tigraste, velikosti srednje, Rep in ušesa ima pristrižene. Sliši na ime Londa, Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi pri E. Brajniku, Glin-ce, štev. 12, Ljubljana. — Ker sem čital to novico v slovenskem ameriškem listu, opozarjam rojake, naj psico vrnejo, če se je slučajno zatekla v njihovo naselbino.
r Pes prinesel zmrznjeno dete. Iz Amerike poročajo zanimivo drobtino: V Council Bluffs, Ia„ se je našlo zmrznjeno dete, katero je neki pes prinesel. Nihče ne more razumeti od kje je dete. Neka žena, ki je psa in njegov nenavadni tovor opazila je poklicala telefonično policijo. Ko se je psu vzelo dete iz zob se ni niti najmanj branil. Uvedla se je preiskava. — Pač — romantika modernih dni.
r Dragocena zlata polja v Rusiji, Soglasno s poročilom nekega moskovskega lista sta bila razkrita izza časa, ko se je ruska sovjetska vlada zopet polastila Urala, dva dragocena zlata polja. Eno polje leži baje trideset milj severno od najbolj severnega rova jekaterinolburškega rudarskega okraja. Sovjetski inženirji so sporočili, da bo mogoče povečati pridelek zlata v Rusiji za celih 60 odstotkov, kakor hitro bodo na razpolago potrebni stroji. Gospod Reiche nemški inženir v sovjetski službi, je baje potrdil to poročilo, potem ko je osebno inšpiciral ta polja.
r Smrtna kazen tudi za roparje in tatove. Neki Anglež, ki je prišel do prepričanja, da sta ropar in tat nespreobrnljiva, je nasvetoval v iztrebljenje tega zla naj-radikalnejša sredstva. Anglež meni, da bi bilo dobro, če bi tozadevno postopale solidarno vse države, zlasti sedaj, ko nam je vojna ustvarila toliko novih zločincev, in nasvetuje, da se za srednje velike rope in tatvine uvede dosmrtna kazen, za velike dobro premišljene rope in tatvine pa smrtna kazen.
r Tri sestre rodile 111 otrok. Mary Austinova, Američanka, se je rodila na Karolinah kot hči vrlega tiskarja. Poročila se je v 33. let in rodila 44 otrok; po poklicu je bila zdravnica in ranocelnica. V ameriški državljanski vojni je delovala na strani Unije v vojnih lazaretih; pogo-stoma je sama nosila ranjence iz boja, tako da so celo sovražniki občudovali njeno hrabrost. Večkrat je bila ranjena; izgubila je eno oko. Rodila je trinajstkrat dvojčke in šestkrat trojčke. Nje sestra Jane je rodila 41, druga sestra Garry 26 otrok;
vse skupaj so darovale zvezdnemu pra-porju 111 državljanov in državljank, — Pač redkost!
r Zakaj so Amerikanke debele? Sloves Amerikank, da so vitke, pojeajuje. Dandanes ženske v Ameriki niso več vitke, pač pa bodo kmalu slovele vsled svoje debelosti. Med damami višjih štirir.to v Njujorku jih je mnogo, med njimi tudi iz Vanderbiltove in Astorjeve rodbine, ki se morajo pri obedu omejevati na najpotrebnejšo hrano, da se preveč ne odebele. Druge pa zopet ne poznajo nobene meje in zato postajajo od dne do dne debelejše. Kaj je krivo temu? Njujorški list »American« je mnenja, da jedo Amerikanke preveč sladkih stvari. To se jim je že večkrat z vso pravico očitalo, in številke, ki jih pranaša omenjeni list iz uradne statistike, dokazujejo, da so ti očitki popolnoma upravičeni. Na posameznika je prišlo v ameriških Združenih državah leta 1872 — 40 funtov sladkorja, leta 1884. — 50, leta 1891. — 60, leta 1894 73, leta <1897, 78 in pred vojno 80 funtov. Na Angleškem se povprečno porabi sicer ravnotoliko, če ne še več sladkorja. Med tem pa, ko je na Angleškem poraba slad korja vedno enakomerna, narašča neprestano v Združenih državah. Temu so zlasti krive ženske, ki jedo sladkor v obliki slaščic v ogromnih množinah. Leta 1899. k-'' izdelali v Združ. državah raznih sladkarij za 60 milijonov dolarjev. Deset let pozneje pa je narastla produkcija slaščic na 135 milijonov dolarjev* Od tedaj je izdelovanje slaščic še bolj narastlo in v Ameriki igrajo sedaj pri ženskah slaščice enako vlogo kot druga živila. Da postajajo Amerikanke vedno debelejše, je tudi razvidno iz inseratnih delov v amorikan-skih listih, v katerih se v ogromnem obsegu priporočajo razna sredstva proti debelosti.
r Visoka šola za spiri'izem. Spiritistov-<ki val, ki je v sedanjem času preplavil Angleško, je imel za posledico ustanovitev visoke spiritistovske šole v Londonu. Ta nenavadna šola, gotovo edina svoje vrste, •e narreščena v veliki palači v >>Holandskem oarku«. Ustanovil io ie znani SDiritistovski
pisatelj J. Hewat M. Kenzie in njegova žena. Voditelj tc visoke šole trdi, da ima pozitivne dokaze o posmrtnem življenju in da je zvedel od raznih svojih prijateljev mnoge posameznosti o njih življenju na onem srvetu. Nauk o posmrtnem življenju jc tudi glavni predmet na tej nenavadni visoki šoli. Števila dijakov za prvo leto je omejeno na 500. Šoja ima bogato strokovno knjižnico ter posebno dvorano za fotografiranje »duhov«. Ravnatelj rečen ega zavoda želi imeti za dijake in dijakinje samo normalne ljudi, pa ne nevrastenikov iu ne preveč občutljivih ljudi.
r Ustanova za najslabšega učenca. Doslej menda še ni bilo, da bi dobili najslabši učenci ustanove, A danes je začela s to novostjo Angleška. Seveda gre tu za poseben slučaj. Fond za najslabše učence je ustanovil v Bristolu občan, ki je v svojih mladih letih sedel v zadnjih klopeh, a si je pridobil pozneje veliko premoženje v naselbinah. K temu čudnemu činu ga je napotilo prepričanje, da iz slabih učencev postanejo v življenju čestokrat najboljši ljudje in zato je neki treba te postopače podpirati. Župan bristolski, bivši učitelj, se strinja z nazori ustanoviteljevimi, ali vendar dvomimo, če bodo šolske oblasti odobrile imenovano ustanovo.
Cerkveni vestnik.
c Spremembe v papeški diplomaciji.
Apostolski delegat v Carigradu msgr. D o 1 c i je imenovan za nuncija na Dunaju. Zastopnika Jugoslavije in Čehoslovaške pri sv. stolici dr. B a k o t i č , odnosno dr. K r o f t a sta dobila priznalno izjavo sv. stolice. Kot zastopnik avstrijske republike pri sv, stolici je potrjen dvorni svetnik Lud, pd. Pastor. —r Med vojsko umrli rektor zavoda Campo Santo msgr. De Waal je dobil naslednika v osebi dr. Davida, rojaka iz Porenja. ,— Za latinskega patriarha v Jeruzalemu je izbran generalni vikar de-legature v Carigradu msgr. P o m i 1 i.
c Rimski zavodi Gregorijanska univerza ima letos 738 slušateljev (med vojsko 1917/18 pa samo 369): francoski seminar: 141, Colleg. Hispanicum 66; Germanicum 54; Pium Latino-Americanum 44; Angli-cum 44; Capranicum 30; Scotorum 17; Ve-nerabilis Bedae (za Anglikane, ki so kon-vertiti) 16.
c Na Angleškem je točasno 4528 katol. duhovnikov; od teh pripada 1531 redovnemu kleru. Srednjih šol imajo katoličani 431, katol. ljudskih šol pa 1208. Rojstev med katoličani je bilo lani 2,172.680. To veliko število se pripisuje dejstvu, da je med vojsko prestopilo v katol. Cerkev od 40.000 do 60.000 vojakov.
DMaškš
d Semestralni občni zbor »Danice« se
vrši v soboto 13. t. m. ob dveh popoldne v tretjem nadstropju v Jugoslovanski tiskarni s sledečim dnevnim redom: 1. Či-tanje zapisnika. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila načelnikov posameznih odsekov. 4. Slovesni sprejem novih članov. 5. Poročilo revizorjev. 6. Volitev novega odbora. 7. Slučajnosti. — Poživljajo se vsi tovariši člani in gostje, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. Vsi gg. starešine so najpri. srčneje vabljeni! — Odbor.	(k)
Orlovski vestraSk.
Šentpeterski Orel vabi vse brate k fantovskemu večeru, ki bo v sredo ob pol osmih zvečer v Šentpeterskem prosvetnem društvu.	(k)
Harodno gtadiSče.
Opera.
9.	marca, torek: Zaprto.
10.	marca, sreda: »Faust«. Gostovanje gosp. Nikola Zeca, prvega basista državne opere na Dunaju. Izven abon.
11.	marca, četrtek: »Mignon«. Ab. B/2.
12.	marca, petek: »Faust«. Gostovanje gosp. Nikola Zeca, prvega basista državne opere na Dunaju. Izven abon.
13.	marca, sobota: »Netopir«. Abon. E/2
Drama.
9.	marca, torek: Zaprto.
10.	marca, sreda: »Beneški trgovec«. (Shylok - Danilo) Izven abon.
11.	marca, četrtek: »Nočni čuvaj«. Ur, predstava. Izven abon.
12.	marca, petek: »Vrag«. Abon. A.
13.	marca, sobota: »Nora«. Abon. B.
14.	marca, nedelja: »Favn«, popoldne. Izven abon.
14.	marca, nedelja: »Beneški trgovec«, zvečer. (Shylok-Danilo) Izven abon.
15.	marca, ponedeljek: »Beneški trgovec«. (Shylok-Osipovičj Abon. D.
Iz pisarne dramskega gledališča. V sredo, dne 10. t. m. irven abonementa »Beneški trgovec.« Ulogo Shvloka igra to pot g. Danilo. V ulogi Bassanija, katero jc dosedaj igral g. Peček, se predstavi občinstvu g. Matijevič, V sobolo 13. t. m, premiera Ibsnove »Nore«, Naslovno ulogo uira tfa. Borštnikova kot gost.
Prosveta.
pr Dramatična šola na Ljudskem odrn
se vrši danes zvečer radi vaj izjemoma že ob sedmi uri. Vsi gojenci naj pridejo pol-noštevilno in točnol
pr Ben Hur, ki ga je igral Ljudski oder v nedeljo zvečer ob nabito polni dvorani, so bo ponovil v nedeljo ob pol 8. uri zvečer. Igra bo v posameznih točkah nanovo rastudirana; pogreški bodo po možnosti odpravljeni Igra se pozneje ne bo več uprizorila,
pr Mrak, drama v treh dejanjih, hrvatski spisal Peter Petrovič, bo vprizo-ril Ljudski oder po prihodnji nedelji.
pr Ben Hur na Ljudskem odru. Precej nehvaležna za vsako gledališče je izvršitev naloge, ko uprizori zgodovinsko igro, prirejeno po kakem romanu. L. Walacejev romati »Ben Hur« je pestra slika judovskega in rimskega življenja izza bližnjih let Tjo Kristusovem rojstvu; Otona Fastra jc mikalo, predočiti nam ta niz dogodkov tudi na odru. Kolikor poznamo slične zgodov. dramatske pretvorbe, se nam zdi, da ne zaostaja Ben Hur ravno med zadnjimi dasi mu tudi nedostaje sile močne drame in da vidimo na odru bolj devet drug k drugemu postavljenih dogodljajev, ko pa kos življenja. ki ga naj podaja resnična drama__Da
je pripravljal Ljudski oder igro vestno in skrbno, to se je videlo. Režiser Janko Novak je storil, kolikor je pač mogel pri sredstvih, ki so mu bila na razpolago. Še dokaj posrečeno je izbral scenerijo; pogrešeno pa je bilo, da je stala breza v ozadju pri I. in IV. sliki, ko bi vendar moralo stati kako tropično drevo, ki jih Ljudski oder ne pogreša. Enako je tudi s smrekovimi sufitami in z grmičevjem. Taka meanica se mi zdi nedopustna. Luč je zopet nagajala, posebno še v III. sliki. Naj se vendar že enkrat uredi pravilno prehajanje svetlobe iz dneva v mrak in noč ali narobe in naj se nc dela pri predstavi raznih poizkusov. Zato je prej čas! V IV. sliki, v palmovem gaju ejka II-derima na obrežju reke Orontesa, bi moralo sijati žgoče solnce, pa je bila poltema. Plava in rdeča soba sta bili dobro pogodeni, kakor tudi oprava. — Ko smo motrili igralce, pogrešali smo predvsem soigranja. Le preveč vidimo, da se gibljejo posamezni v krogu naučene vloge, na vlogo svojega sovrstnika pa ne polagajo važnosti. Tiste izrazite zavesti ni, da je vse na odru v tesni medsebojni zvezi in da se ne sme zgoditi nič slučajno. In vse to morajo pokazati igralci v svojih vlogah. Zelo nas je motilo n. pr. v I. sliki prihajanje Valerija Gratusa v mesto — vpitje za kulisami je bilo ne-ubrano in ni odgovarjalo zahtevam — in igra v ospredju med Ben Hurjem, sestro in materjo. Prizor, ko pade kamen prokura-torju na glavo, bi moral biti precej živahnejši. Tako bi mogli našteti še več enakih slučajev, ki jih količkaj dobro igrana igra ne sme trpeti. Treba bo zato več urjenja in pazljivosti od strani igralcev in režiserja. — Če premotrimo zdaj še posamezne igralce moramo reči, da so bile glavne vloge v precej dobrih rokah. Ben Hur je bil na mestu, dasi povem odkrito, da sem se nekoliko bal zanj. Pri par zadnjih predstavah sem opazil, da si g. Milan Rojan prizadeva igrati boljše ko navadno in da dela to z uspehom. Nevarne so posebno zanj salonske vloge, kjer postaja nenaraven in z nekaterimi svojimi gestami odbijajoč in one, ki jih ne zna. G. Silvester Škerl je igral Mešala s precejšnjim pojmovanjem. Zato se nam je zdelo škoda, da ga je v trikliniju spomin nekoliko zapustil in da je tako bil znatno slabši v sceni, kjer bi bil lehko pokazal svoje najboljše zmožnosti. Sdmonidesu g. Stariča je nedostajalo živahnosti v govoru, ker pa moramo pripisati nekoliko na rovaš njegovi bolezni. Isto, le še nekoliko hujše je bilo z Maluhom; oba sta sc pokazala premalo Juda. Med ženskami sta bili najboljši gdč. Anica Peršičeva in gdč. Jeta Podgorska. Iras je bila posebno izrazita v IV. stliki v prizoru z Ben Hurjem (občinstvo pa jako nedostojno), Ester pa je bila dobra v izražanju srčne dobrote in naklonjenosti. Izmed ostalih ženskih vlog nas je še tudi zadovoljila gdč. Vodnik (le njen deklama-toričen glas je nekoliko odbijal), potem pa gdč. Albrehtova in gdč. Markova, Igranje ostalih vlog, moških in ženskih, je imelo precejšnjo barvo začetniškega na sebi, zato niso prišle do veljave, kar bi bili posebno želeli pri Valcriju Gratusu in Thordu ter pri Mesalovih prijateljih. Škoda, da takšni ncizgrajeni nastopi zabrišejo precejšnje dobro igre. Maske in obleke so bile dobre, le nekatere so nas silile do neprostovoljnega nasmeha. Naj se pri ponovitvi to odpravi! — Jože Stabej.
pr Mirko Gjurkovečki, Politička histerija Bosne za oknpacije. U Zagrebu 1920. Tisak »Narlbiskupske tiskare«. Iz dveh razlogov omenjamo to drobno knjižico, obse-gajočo 10 strani v malem formatu. Prvič najdemo v njej komentar k znanemu romanu Podlimbarskega: »Gospodin Fran-jo«. Knjiga opisuje v svojem prvem odstavku, kako je po okupaciji Bosne in
I pjnj.rnggyjrio pošiljala Avstrija V t? deželi
skoro samo tuje uradništvo, ki ni imelo za narod srca in ne smisla za napredek dežele. Večino uradništva so tvorili Nemci
in Mažari, dalje je bilo tudi nekaj Čeho^ in Poljakov, do čim niso tvorili Srbi in Hrvati niti 30% vsega uradništva, če štejemo tudi uradne sluge, kajti na odločujočih mestih je sedel vedno tujec. Hrvatske uradnike so za vsako malenkost ali pa tudi pod malenkostno pretvezo »prekosavizi-rali«; dostikrat so morali zapustiti Bosno v 48 urah. Gospodin Franjo je take stvari doživel ali na lastni koži ali pa jih vide«' v neposredni okolici
Drug razlog, da knjigo omenjamo, j« ta, da je knjiga spisana s stališča sprav« med Srbi in Hrvati v Bosni. Pisatelj pri, znava, da .sta se hrvatski in mohamedan-ski živelj v Bosni po sarajevskem umora in ob izbruhu svetovne vojne silno pre« grešila nad srbskim prebivalstvom. »Vojne in civilne oblasti so hujskale v Sara-« jevu in v drugih mestih muslimane in ka«. tolike, da uničujejo in ropajo imetje svojih srbskih državljanov.« Pač pa so se teh zločinov udeleževali Hrvatje silno malo; to bodo dokazale preiska* ve, ki se sedaj vrše. Pravi krivci naj se pa le brezobzirno kaznujejo, pa najsi pri. padajo tej ali oni konfesiji!
Grditi Srbe je bila takorekoč patrioti«, na dolžnost vsakega Bosanca med vojno. »Kdor ni grdil srbskih bratov ali se jih nJ izogibal kakor kuge, ta je bil sam na črni listi sumljivih oseb.«
Ob izbruhu vojne je bilo vsakemu jas« no, da gre Avstro - Ogrska za tem, da iztrebi srbski živelj. To je dokazovalo številno streljanje in obešanje sumljivih oseb brez zadostne preiskave, isto so pričali tudi tisoči, ki so pomrli internirani v okuženih taboriščih. Pisatelj navaja slučaje, da so se Hrvatje ob takih prilikah zavzeli za Srbe. Pisatelja samega je nahrulil zagrizen pangerman ob taki priliki: »Kako pridete do tega, da se zavzemate za te svinje?« Njegov najmilejši izraz je bil: »Sol-len krepieren.«
Kmalu so sc Hrvatom v Bosni odprle oči, da ne gre samo za iztrebljenje Srbov, ampak da je napovedan boj Slovanom sploh. Hrvate in Srbe so kot dobre vojake postavljali na najbolj nevarna mesta, kjer so bili trumoma uničeni; doma je pa ljudstvo ponekodi lakote umiralo. Tako je država sama pripravljala tla, da je i hrvatsko i muslimansko ljudstvo razumelo maj-niško deklaracijo in da sta prišla v Bosni Srb in Hrvat do prepričanja, da »sta se dve ribi pražili na istem ogmju, a druga drugi ni verjela.« Vsaka je trdila, da tisti, k! njo praži, drugo ribo protežira.
pr Dr. Fr. Kos: »Gradivo«. Leonova družba naznanja, da je izšel IV. zvezek dr. Fr. Kosovega »Gradiva«. Navzlic ogromnim težkočam, ki so jih! stavile razmere v vojski in tiskarni, jc IVj zvezek, bogat po vsebini in bogat po obsegu— saj ima nad 760 strani — srečno završen ter je v razprodaji. Cena je v sedanjih razmerah, ko stanejo nemške znanstvene knjige po dvesto do petsto ali še več kron zvezek, čudovito mala in neznatna. Članom Leonove družbe je ta IV. zvezek »Gradiva« po 42 K na razpolago, a si ga morajo radi kontrole pismeno naročiti. Drugače jc za ta zvezek knjigotržna cena določena na
52 K, ki je še vedno mala in neznatna._i
Na razpolago so v razprodaji tudi dnigi zvezki Kosovega »Gradiva« in sicer jim je za vse naročnike brez izjeme cena določena tako-le: I. zvezek stane 20 K, drugi zvezek 30 K, tretji zvezek 20 K. —■ Dobivajo in naročajo se vsi zvezki jjri Leonovi družbi v Ljubljani, Alojzijevišče.
pr Narodna galerija. Pred letom je bilo ustanovljeno društvo: »Narodna ga-lerjia z namenom, v obsegu galerije zbirati dela slovenske upodabljajoče umetnosti stare in nove dobe. Društvu jc uspelo že prvo leto v bistvu doseči svoj namen in ustanoviti galerijo; ne sicer v lastni reprezentativni palači, kakor jih vidiš v kulturnih centrih vseh narodov, ampak vseeno galerijo, ki v danih razmerah odgovarja zahtevam in težnjam slovenske upodabljajoče umetnosti Društvo jc delovalo z vnemo na glavnih in izpeljivih točkah svojega programa; dobilo je varstvo od ljubljanskega magistrata mestno zbirko umetnin, od zasebnih lastnikov večje število slik starejša šole deloma v last deloma v varstvo in nakupilo iz prispevkov, to je iz ustanovnin in članarine 28 del za okroglo 50.000 kron. Ko jc odbor dobil tudi lokal za inštalacijo umetnin, je bil glavni temeljni kamen bodoči Narodni galeriji položen! Radi prepičlih prostorov se je odbor odločil svojo provizoričmo galerijo urediti tako, da se bodo umetnine letno ali polletno izmenjavale. Ker je slovenska moderna v najožjem stiku z narodom in vsebuje kvalitativno najboljša dela, je današnja ureditev posvečena slovenski moderni umetnosti in instalirana zbirka jasno podaja izraz stremljenja slovenske moderne umetnosti. Da se zanese zanimanje za za početo delo društva v kar najširše kroge, se je odločil odbor odpreti Galerijo javnosti in imajo te vrstice namen, povabiti javnost na poset Galerije v nedeljo 7. marca od 10. do 12. ure. Galerijski prostori so v Kresiji, vb o za vodo. v II. nadstropju. Vstotmine ni. v
ji pa društvo vsakega, da pristopi kot član t letnim prispevkom 30 kron.
pr »Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino,« II. letnik, 1. in 2. snopič je te dni izšel. Naročnina stane 25 K. Časopis obsega 9 pol in ima sledečo vsebino: Razprave: Weber Fr.: O fenomenologi ji jezika. Kidrič Fr.: Prispevki in opombe k zgodovini reformacije na Slovenskem. I. Ivan Un-gnad v prognanstvu. (Nadaljevanje.) Ramovš Fr.: Sorodstvo staroindijske-ga sama »Halbjahr«. Dolenc Met.: Pravni izrazi v prevodih vinogorskega zakona. KOs Milko: Srbski Brankovici in goriški grofje. Ocene: Ramovš Fr.: Donesek k slovenskim starožitnostim. Kidrič Fr.: Josip Jurčič. Zbrani spisi. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Kidrič Fr.: Stritarjeva antologija. Prijatelj Ivan. Slavica. Herausgegeben von M. Murko. I. Die protestantisehe Kirchenordnung der SI oven en im XVI. Jahrbundert. Eine literariseh - kulturhistoriseh - pbi-lologische Untersuchung von Fr. Kidrič. Kidrič Fr.: Beitrage zur bayer. Kirchengeschichte, XXV. 1/1. '"Jeorg Loesche, Truberiana, fiir die Wirksam-keit im Kempten. Kos Milko: Novi doneski k zgodovini turških bojev na 61ovenskem. Hauptman Ljudmil: Anton Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov, Slovencev. I. del. Male vosti: Nach-tigal R.: Koren vend — (vond). Koštial Iv.: Etimologije. Ramovš Fr.: K zgodovini slovanske konjugacije. Ramovš Fr.: Zanimiv primer razvoja prehodnega y v slovenščini. Kidrič Fr.: Biografski inštitut. Kos Milko: K. Ka-
dlec, Mošcenicky statut. Kos Milko: Dr. A. Gnirs, Das Gdrzer Statutbuch. Pač ni potreba še-le dokazovati potrebe takega filološko-historičnega časopisa, posebno sedaj ne, ko imamo svojo lastno univerzo. Dolžnost vsakega izobraženega Slovenca je, da pozna svoj i jezik, svojo literaturo in svojo zgodovino. In ravno to jc namen tega časopis«, da šili slovansko znanost. Časopis izide štirikrat na leto. Poživljamo vse ljubitelje slovenskega jezika, njegove zgodovine ter znanosti sploh, predvsem naše cenjeno učiteljstvo, da si čimprej naroči časopis. Tudi juristi bodo imeli dobiček od njega. Naročnino je poslati na upravništvo Č. J. K. Z.: Matica Slovenska v Ljubljani, Kongresni trg št. 7.
ČUVAJMO SE TUJCEV!
Tujci mislijo, da bodo mogli še nadalje odnašati denar našega naroda v tujino. ki nam je še vedno sovražna ter misli, da bo še zanaprej bogatela z našim de-; narjem. Ti pač računajo na brezbrižnost i naše inteligence in na neprevdarnost šir-' ših plasti našega naroda.
I Zavrnimo vse take naklepe! Predramimo se, strnimo vrste! Ne dajmo sovražniku našega denarja! Izženimo ga iz naše države!
Slovenci! Snemite table madžarskih in nemških zavarovalnih zavodov s svojih hiši Ne dajte se še nadalje varati in izkoriščati! Vse tuje družbe stoje na robu pro-
pada, ker so svoj kapital vložile v mažar-ska in nemška vojna posojila! In tisti papirji so za nos danes brez vrednosti.
Mažarske in nemške družbe različnih imen stoje danes pod sekvestrom. Ministrstvo jim je prepovedalo zavarovanje na živl,enje popolnoma, na požar pa jim ga je dovolilo samo še za tekoče leto. Vse drugo, kar vam govore njihovi agenti — tujci, je neresnica.
Ocl takih zavarovanj lahko takoj odstopite. Noben tuj zavod nas ne more preganjati za leta, ki še niso potekla, ker cunaisko sodišče ni več kompetentno, da bi reševalo pravde naših državljanov. Sicer pa one družbe, ki so izven meje naše države, ne morejo niti misliti na sodišče, ker smo sedaj samostojna država in svobodni državljani napram celemu zunanjemu svetu,
Jugosloveni imamo svoje domače zavarovalne zavode. Banka in zavarovalna družba »Beogradska zadruga, d. d.« je v Jugoslaviji najmočnejši zavod, ki prevzema zavarovanje vseh vrst v popolni vred-rosti. Zavaruje tvornice, mline, žage m vse podobno. Za stvarno primero navajamo, da je n. pr. pred kratkim bil nekje v Banatu velik požar, ki je uničil silna imetja, zavarovana pri mažarskih bankah. Oškodovanci ne morejo dobiti nobene od-škodi ine. Zato opominjamo vsakogar, naj ne išče pri tujcu tistega, kar lahko najde doma! Držimo se pravila: Svoji k svjjim! In snemimo table tujih zavarovalnih družb ter ;ih zamenjajmo z domačimi!
Bar.ka in zavod za zavarovanje »B?-cgradska zadruga« sprejema vseh vrst zavarovanja in jih izvršuje proti naiku-
lantnejšim, najpovoljnejšim pogoj im Življenjske police veljajo kot ženitbeno •am-stvo za gg. častnike in vojne uradnike
-Ce< gradska zadruga« osnuje po celi Sloveniji glavna zastopstva, v okrožjih in manjših krajih pa krajevna poverjeništva.
Vse, • so pripravljeni delovati za •>Beogradsko zadrugo« prosimo, naj nam javijo s^ote naslove podružnici »Baograd-ske zadruge« v Zagreb, Dalmatinska ul. 5.
Bratje Slovenci! Ravnajmo se po geslu: Slovenec-Srb-Hrvat — na veke brat in brat!
Čitatelje opozarjamo na oglas »Bet* gradske zad uge«.
JlprovizacOa.
a Telečje meso. Danes dne 9. marca bo prodajala »Vnovčevalnica za. živino in mast« na trgu telečje meso boljše vrste po K 16.— za kg in telečje meso slabejše vrste po K 14.— za kg. Vsaka stranka dobi največ 2 kg.
Uboga služkinja je izgubila 5. t. m.
na trgu okrog 100 K in denarnico. Prosi se, da se odda v zakristiji stolne cerkve. Prošnja. Helena Marenče, posestnica v Zburih št. 2, pošta Šmarjeta na Dolenjskem, prosi, da bi se ji naznanilo, če kdo kaj ve o njenem možu Janezu Marenče, ki je s.lužil pri 17, pešpolku, bil 27. avgusta 1914 ujet,
Sterle Marija, svoječasno stanujoča v Spodnji Šiški, baraka št, 8, naj naznani svoj naslov »Slovenskemu Rdečemu križu« v Ljubljani,
Ne morete spati? Niti delati? (mate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Felleriev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natib ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K-	, ,, „
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami 6 Skatljic 18 K. — Želodec okrepčujo-ča Švedska tinktura 1 steklenico 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trg št. 134, Hrv. D
j/r|n itn l/al o g. ivanu Fabijaudi8u Rllu l«J RUJ iz Materije št 5, kateri je bil pri vojakih v K u. K. Feldspi-talu 1416, Etapponpost 178, Barake F, nai blagovoli sporočiti na naslov: Cvetko uabader, stud. vet. Zagreb, Sav-sKa cesta 14.
Nemebiovano sodo
tudi obrnjena proti dvorišču, soliden gospod. Naslove sprejema uprava „SloveDca" pod »soba«
se
]3,
vešča slovenščine, nemščino ter strojepisja. Ponudbe pod št. 878 na upravo -Slovenca«.
Iščem
o!ir;l/inin pošteno kmets-dilUftilljU ke hiše. Fran Aha. 6!č, tovarnar, Tržič.
Sprejme VAJENEC
Az boljše rodbine za urarsko obrt Ivan Levičnik, urar, Kranj.
suue u isriMije Kri;
H'b?er, Ljubljaaa, ValvazoCev trg 7. Nasproti Knžanske cerkvo.
Anton Žnidaršič
ključavničarski mojster, priporoCa svojo obrt slavnemu občinstvu za vsa sem spadajoča dela. Točna in solidna postrežba in po najnižji ceai. Sprejme se tudi vajenoc. Zaloška cesta šiev. 15. Ljobljana.
iste se OeKlica
za vse, ki zna neko
_____________liko kuhati iu prati
perilo, za boljgo rodbino i odras. oseb. Pober postopek. Začetna plača 140 K. Naslov: Ivana de Bona Zagreb, palača trgov, komore II. nadstropja,
namcl'i Lfl in 1 diamanti in briljanti llUUljlM Ml JC ln p i s a 1 n a m i z a se
proda. Naslov pove uprava pod št 933.
za mesarsko obrt sprejme FRANC KORENČAN, mesar, Vrhnika.
Vavpet ali višji hlapec,
popolnoma izurien v kmetijstvu, v živino- in konjereji so išče za graščino na Gorenjskem. Kje, pove upravništvo »Slovenca" pod stev. 926.
leHlena mm pStSSS.%
ve Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5.
. kuharico ln sobarico s:;rej-,
__J, memo takoj. V. Bizjak ln drog,'
parna pekarna Rogaška Slatina.
Motorno !(0l0 lepa^rok^rij™ kiTe
odklopi, 4', konj. sil, močna pnevmatika z zu. mira, se proda za 10.000 K. Več pove Anton ttbel, trgovec, Staritrg p. Slovenjigadec.
II H«
je razpisana v Hlnjah. Nastop o sv. Juriju. Prejemki obstojajo v žitni in denarni biri, štoli in v precejšnjem zemljišču. — Prošnje je nasloviti na žapni urad.
TPfrfniPO (Sln°)i Stroje vsake vrsta in llulHILu staro železo kupim. Ponudbe pod »Allav« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana.
Zahvala.
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše ljubljene soproge, matere ln sestre, gospe
Marije Primožič roj. Ješe
Izrekamo tem potom našo najiakrenejSo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnemu pevskemu druStvu sv. Jožefa za ganljivo petje, ter vsem onim, ki so spremili rajnico na njeni zadnji poti.
Tržič, dne 9. marca 1920.
Žalujoči ostali.

Bukovino-gabrovino
Memo v vsaki množini. ^rffpSSU
od 1 m 20 cm. Ponudbe z naznačeno ceno za en kubični meter (franko
TonsimdodlnanaPS°,^a) TOVOMfl 1«! »V WilD& »CO. S£o"'
V zalogi Zadružne centrale v Ljubljani se nahaia Se približno vagon pa-ketiranega
pralnega praška Carrara
in večja množina
prsineoo praska vasc&enoaiei
v kartonih s 50 zavitki po 25 kg. večje Število raznovrstnih transportnih in skladiščnih sodov, 100 komadov konjskih jasli iz litega železa, 7 kompletnih spalnih sob z dvema posteljama, 400 poclnjenlh ročkov po 33 litrov za transport masti in medu i. si., ena nova ledenica in ločajnlca za pivo, 6 popolnoma rabnili peresnlc iu razna kuh-jska posoda, porcelan ter druga drobnarija. Poizvedbe od 9 do 10 ure v Zadružni centrali, tu, MUIofiičeva cesta st. 8.1 nadstropje,
Cigaretni papir
sledeče vrste: Golnb, Club, Abadie, in Samum priporoča na debelo »URANUS-PAPIRNICAc, Ljubljana, Mestni trg 11.	418
gunlMKMMi
KUPIM večje
kmeftiSlco
POSESTVO
ali pa manjšo graščino. Ponudbe ua Franc Urbančič, Bač p. Knežak, Nctr.
Kot oosooOiCne K otrokom sl
17 letna deklica. U letni deček išče učno mesto za mehanika. Cenjene ponudbe pod „£L L. 50." 946 na up. Slov.
(fnhjia IrskooldenhruSbepasme, 183cm llUutU visoka, jako lepa se proda. 21-
vinozdravnik šribar, konjska bolaica v Trnovem, Ljubljana.
Praktikant ali pristav
se takoj sprejmo na večjem posestvu, ki se v tekočem lotu moderno preuredi. Absolventi kmetijskih šol, ki hočejo dobitt primerne prakse, naj pošljejo ponudbe s prepisi izpričeval in sliko pod „ekonotn jau SOI na upravo Slovenca
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Kontoristinjo
veščo slov, io nem. j'ezika v govoru in pisavi, ter ob enem tudi stenografije, išče tukajšnja veletrgovina. Ponudbo z navedbo plače pod »zanesljiva moč" 834 na upravo tega lista.
Sprejme se proti takojšnemu nastopu spretna
Sar kontoristinja
ki zna tudi stenografijo in knjigovodstvo večjega podietja voditi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo tega lista pod štev. 923.
PkinftIH (ocenjen brez otrok) z dol-LiUlIUtll goletno prakso, želi primernega mesta. Vešč je slov. ia srbohrva-tskegain nemškega jezika, ter verzi ran v poljedeljstvu, čebelarstvu, živinoreji in gozdarstvu. Dopisi se prosijo pod Energični ekonom, na Anončno ekspe-dicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3.
ZEMALJSKfl VLAD a ZA B. I H.
Rudarski odsjek.
Sarajevo, dne 26, februara 1920.
Broj: 34 764/Xn-2.
Oglas.
Uprava države željezare v Varešu imade za prodati oko 14.000 komada
■ >.« <g ■ o	■«	BB
t"
(gegossene Muffenrohre)
promejra od 40 mm do 400 mm, pojedini komadi od 2—4 m dugački. Cijovl če se prodati ili svi od jedanput ili u partijama najboljem nudicu franko vagon Vareš (Bosna). —
Ponude treba upravljati na radarski odsjek zemaljske vlade v Sarajeva, Juklžera al ca br. 17 a do 31. marta 1920. Posebnim uvjotiuia i raz-jašnjenjema služi intoresentima rudarski od>jek zemaljske vlade.
Predstojnik rudarskog odsjeka zemaljske vlade za B. i H.
RšlZjSiflS*
Avto'
(sumi)

z dolgoletno prakao v obratu z rajnimi paraiini stroji, vešč električne inštalacijo s znanjem v it>j stroki spadajoča popravila izvrševati, se sprejme s 1. aprilom 1920. — Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta. Ponudba, opremljena a prepihi spričoval in navedbo plače na
Ravnateljstvo tovarne cementa v Zidanem mostu.
Pri upravi kopališča v Toplicah pri Novem mestu se sprejmejo za prihodnjo sezijo s 1, majem 1920:
1 maSžnisf, i blagajnSgarha,
ki bi morala biti izvežbana moč, prevzeti nadgled in inventar in zmožna tozadevne kavcije, dalje
Z sobarici m
i ftopalšš^a EJilSfSTfSlInla (masserka).
Ponudbe z označbo zahtev in s prepisi spričeval, katera se ne vrnejo, poslati do 31. marca 1920 na Upravo kopalifiča v Toplicah pri Novem mestu.
r
Važno
V Zagrebu -o jo ustanovila Zveza slaščičarskih in merlJčnrakih
obrtniiiov, katera dela in skrbi za zboljšanje naših razmer, vsled česar > o prosijo gospodje, ki želo pristopiti tej zvezi, naj pošljejo bvojo uaslovo radi nadaljnlh informacij.
Vsa pojasnila daje za Zvezo slaščičarskih in modičarskih obrtnikov tajnik: ttarko LesCin, ZaRreb, Trg I. št. 3.
na 4 kolesih se proda. Hradecketja
vas št. 3f>. Ljubljana.
„mira" v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užlgalice* žvep1©, koruzo, oves, moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah
Dumic, Glivic & Pitarevič,
Zagreb, Irinievac 15.
Podružnica: Zeraun.	Int. te?. 22-69.
so dobi v vsaki množini po nizki ceni pri svečanu J. KOPAČU v bjubl an UOSrOSVETSKA CKSTA številua 30
deske in trame iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IMPEX v Ljubljani, Krekov trg 10.
Spec'alist za ženske bolezni in porodništvo
Dr. Benjamin Ipavic
mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dunajske uni verzitetne ženske ia porodniške klinike (prof. E. Wertbeun). ordinira 11 — 12, Maribor, Gosposka ulica št. 46.
Čisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvorni ca suhomesnate robe i masti
J. Sigovič, Nova Brsdiška, Slavonija.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
^ Kupi se za Cehoslovaško vsako množino vagonov	^
| P3T ovčfe volne "l^g	t ♦
kakor tudi volovskih in kravjih rogov po najboljši	▼
^ ceni. V kompenzacijo se dobi sukno za moške in žen-	^
^ ske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z	<$>
^ vzorci in navedbo množine na zastopstvo FRAN KREPEK,	Jk
^ Maribor, Tattenbachova ulica št. 11.	^
Ia bosanske
slive
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo Čaj
Čokolado Kakao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Ljubljana, Prešernova nlica 54.
Dobro opelfano
za vodovodne napravo z veliko zalogo materijala in orodja v nekem glavnem mestu Jugoslavijo se proda, cvent. samo materijat, orodje in oprava. — Ponudbe pod „Gttnstlge Geiegenheit 106- na Kienreichovo anončuo pisarno Gradec, Sackstrasse 4 (N. A.).
nudi trgovcem samo na debelo
moško perilo
kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov.
blagovni oddelek
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
moDolaKlarnega Blaga
kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe ln nltkaste tkanine Itd,
Naročila po povzetju se Wjo z otto pošlo.
proti srbečici, garjam, llšaju, kožn. Izpuščajem
1 • zahtevajte v Vasi najbližji lekarni priznano 'n zdravniška priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKAB0F0RM - MAZILO.
Ne maže, no barva, brez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano ln okolico:
Ritaard Snšnik »pil zlatem jelena« IV., Marijin trg.
Osnovni čisti domači kapital popolnoma vplačan
v zl. din. 2,500.000'—.
Rezervni fondiglasom vknjižb
v zl. din. 9,885*283*—.
Današnja vrednost rezervnih fondov znaša preko
20,000.000 —
v zlatih dinarjih.
Bančno-zavarovalni zavod
ustanovljena leta 1882.
Centrala: Beograd (lastna palača) na vogalu Karadjordjeve, Hercegovačke in
Travničke ulice.
Filijala za Hrvatsko, Slavonijo, Medjumurje ln Prekmurje v Zagreba.
Najstarejši in prvi domači zavod za zavarovanja.
Izplačila do konca septembra 1919: v oddelku za življenje:
3,220.546*46 din.
v oddelku zoper požar:
850.129-84 din.
v oddelku zoper nezgode:
42.949-35 din.
Filijale; Zagreb, Skoplje, Solun; snujejo se pa Sarajevu, Ljubljani in v Novem Sadu. — Glavna zastopstva v občinah.
Osnovana leta 1882 od prvih narodnih ljudi. Današnja uprava je v rokah uglednih predstavnikov našega naroda. Predsednik je gospod Luka Celo vid, trgovec in veliki borec za naše narodno ujedinjenje.
Člani uPravne9a odbora so: gospodje Ljuba Davidovič, Divši ministrski predsednik; Kosta StojanoVič, bivši minister, sedaj vladni delegat na mirovni konferenci; Obrad Blagojevič, odvetnik; Mihajlo Marjanovič, podpredsednik beogradske občine; Todor Gjuric, trgovec in Vlada Marinkovič, trgovec.
Člani nadzornega odbora so: gospodje Todor Mijailovič, veletrgovec; Kosta Glavinič, bivši minister, sedaj komisar »Privi-legovane Narodne banke"; dr. Bogdan Gavrilovič, vseučiliški profesor; dr. Nikola Vulič, vseučiliški profesor in Živojin Paunovič trgovec
Vrednost rezervnih fondov sestoja iz: akcij Privilegovane Narodne banke za kraljestvo SHS., državnih rent in obveznic; nadalje iz lastnih palač v Karadjordjevi ulici, Hercegovački in Zvornički ulici, v kojih eni je največji in najmodernejši hotel Bristol"- velikega nepremičnega posestva na Kazališnom trgu v Beogradu; hotela „Svoboda" v Skoplju, ter iz lastne tvornice stekla v Paračinu — kar renre-zentira danes vrednost 20,000.000 dlna^ev v zlatu ali preko 150,000.000-— kron.
Zadruga se bavi z naslednjimi zavarovalnimi posli:
zavarovanje proti škodi po požaru ln streli: zgradb, poslopij, trgovskega blaga, stavbenega ln drugega lesa, vsa industrijska podjetja, kakor: tvornice, zage, mline, ter v obče vsa zavarovanja te vrste;
zavarovanje za življenje: in to za slučaj smrti in doživetje, doto za hčerke in odpravnine za dečke, razna kombinirana zavarovanja;
zavarovanje proti nezgodam ali nesrečam: kot pri posameznikih ali družbah, pri tovarniških in drugih delavcih
zavarovanje proti škodi na vlomu, kakor pohištva, blaga in ostalih vrednostih.
Vsa zavarovanca prevzema najkolantnefe ter po na|povolfnefšlti premljskih plačilih.
Otvoritev bančnega odseka se naknadno naznani.
Iščejo sc zanesljivi in marljivi zastopniki za mesta, kakor tudi zastopniki za vodstvo glavnih zastopstev po občinah.
Vsa pojasnila daje rade volje interesentom:
Filijalka Beogradske zadruge v Zagrebu,
Dalmatinska uliea 5.
z
%
' 'vT^	jiflP |
Odgovorni urednik Mihael Moškerc m Ljubljani,