Dopisi. Iz Celja 24. grudna. (Skrb za nbogev lnestu in okolici. Čudno vreme). Dozdajšno preskrbljevanje siromakov bilo je, kakor večidel človeške naprave, pomanjkljivo. Soseske in faini uredi so skrbeli, da se je domacim ubogim iz dotičnib blagajnic vsak mesec toliko podpore podelilo, kolikor je ravno v blagajnicah denarja bilo. Te podpore bile so večidel premajbne in ubožci niso ob podeljenem živeti mogli, zato so bili prisiljeni beračiti, in ker včasi v domači soseski niso dovolj podpore dobili, ali ker njim razvajenost ni z malim zadovoljnim biti pustila, jih je veliko šlo v tuje soseske, posebno v samotne kraje, kjer so bogati ljudje, kakor v goratih krajih. Ob cestah in v odročnih krajih so berači in rokovnjači silno pogosto prihajali in med njimi bila je velika večina obdarovanja n ev r e d n i h. Najnovejsa deželna postava za ubožne zadeve bo temu nepoštenemu beračenju konec storila, ako bodo župani na njeno ostro spolnovanje gledali. (?) Zdaj je prepovedano siromakoni v tuje sosesko hoditi ia splob prositi po hišah; v vsakej soseski ali pa za več sosesk skupaj napravi se okraj za preskrbljevanje ubozih. V ta namen voli se poseben odbor, ki postavi oskrbnika ubozib. Naše mesto se je v ta namen v 6 okrajev raz- delilo in za oSete ubogib so izvoljeni gg.: 1. okraj J. Weiner 2. Ed. Jeretin 3. Fr. Hecht 4. Fr. Paccbiaffo 5. Fr. Krušič in 6. Kašpar Gorišek. V nedeljo 20. grudna bila je tudi v gledišču igra za uboge. Dasi je zavoljo grdega vremena dopoldne le malo gospode v cerkvi bilo; je bilo gledišče gosp6de polno, tako da se je gotovo nad 200 gld. za uboge dobilo. Diletanti igrali so dobro, a zdi se nam žalostno znamnje sedanjega nemškega okusa, da si boljše igre ne ved6 izvoliti, kakor: nSpielet nicht mit dem Feuer!", v kterej se dva po sili zaljubita, tako da igia biez kacega namena ostaja in to — v dober namen! Ni čuda, da se potem posamesni glasovi slišijo: Drugokrat rajši tako kaj dam, da mi le tako dolgočasne igre poslusati in gledati treba ne bo! Naša okolica bo še le v eni prihodnjih svojih sej očete ubogih postavila in mora saj enega za vsako ves izvoliti, če hoče pravi namen doseči. Po namenu postave ne bi smeli več lenuhi pravim ubogim kruha prikrajševati in bodo povsod d omači ubožčeki, ki so podpore ies potrebni, je dobivali, ako bodo dotični očetje ubogih svojo dolžnost vestno spolnovali in jib drngi verni občani zvesto podpirali; pa gorje tudi siromakom, ako se to ne bo zgodilo: doma potem ne bodo našli potrebne podpore in drugod si nje ne bodo smeli prositi! Ker sem grdega vremena omenil, naj še povem, da je v noči od 19—20. grudna tukaj nenavadno bliskalo in gromelo. Iz Braslovč 28. grudna. (rSlovenska  pratika" grda pošast. Nasi kmetje.) Ve-  liko škode je pri nas sneg pri gojzdih in sadu-  nosnem drevju naredil; pa še več kvara bo v sr- cih dobrib Slovencev tista grda ,,SloTenska Pratika" iz Kleinmayr & Bamberg-ove tiskarue v Ljnbljani naredila. Mislil sem si, da te neumne pratike naši kupci ne bodo ne naročili in ne pro- dajali, pa temu ni tako, še v prodajalnici našega župana se najde ta otrovana pratika. Pa ker je mož poštena duša, gotovo ni nalašč tega naredil, in je menda, kakor se pravi, mačko v žaklju ku- pil. Zato naj bo prošen, da se ta reč odstrani, in ravno tako naj vsi, kteri so to nesnago kupili,  stoie, kakor je storila poštena gospodinja, ko sem ji povedal, kako strupeno da je to branje, da je namieč liste iztrgala in v ogenj vrgla. Umazani pisun prav grdo kvasi o novih ,,verških" postavah, o šentpeterskem penezu in o misijouib. 0 misijonarjih pravi, da jih sama slavoželjnost! v tuje dežele goni. Po njegovih mislih so največi Svetniki bedaki bili, ker so toliko za zveličanje bližnjega storili, kakor sv. Frančišk Ksav., Vincencij Pavlan itd., alj kakor sedaj oče Damjan Deveuster na sendviškib otokib v Avstraliji, ki se je popolnoma daroval, da divjake uči in med njim živi. Pokažite pa vi lažiliberalci enega takih mož, če ga iinate! Nehajte vendar enkrat grdi nevedneži verske refii napadati, če vam je ves sloga in napredek l.jub, s katerim se toliko ponašate; saj vendar sprevidite, da po tem potu ne gre, in nas le zmiraj k večemu razporu in prepadu pelje! H koncu naj omenim še, kako pridno da se naši gospodarji nove mere učijo, ktere jih naš hvalevredni g. podučitelj po nedeljah podučuje, in to kolikor mogoče razločno in po domače, za kar ma javno hvalo izrekamo. Kmetič. Od Šmarja pri Celju. (Tatovi — kaznovalci prevzetnosti.) Dn6 25. grudna, toraj sv. božični praznik, se je več gospodov iz Gradca na Slatino pripeljalo, da so na 67. Štefana dan od ondot do jŠmarja velikansk 1 o v uganjali. Zvečer so se v Smarje na saneb pripeljali, kjer so bili z godbo veselo sprejeti ia so se veselice, katero jim je tukajšnji ostir pripravil, udeležili. — Alj ko so strelci in drugi gosti židane volje, so si prekanjeni tatje mislili: zdaj je prav čas za nas in so sli k oštirju krast. Sterejo in priderS v kašto, si naložijo na cente žita; mesa in blaga, in srečno odlazijo, da ni duba ne sluba za njimi! Iz Ptuja. V naglici veselo novost, da je zbor čitalnicarjev dne 28. dec. z vsemi pro enemu glasu sklenil, da se čitalnica ohrani in le pri stroških za stanovanje v bodoče nekoliko bolj skrči, da bo ceneje shajala.