LETO XLII, ŠT. 29 Ptuj, 3. avgusta 1989 CENA 4000 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Druga žetev? v Kmetijskem kombinatu Ptuj so se odločili poljedelstvo še intenzivirati. Nasadili so najrazličnejše vrtnine, od katerih si obetajo dober pridelek in za- služek. Izvrstna možnost za vso Drav- sko in Ptujsko polje je sedaj še po- skus ... Na 12 hektarih požetih pšeničnih njiv v okolici Starš bodo poskušali doseči letos še eno žetev. Posejali so ajdo, poskusno pa še solate endivijo, radič in kitajsko zelje — to je poseb- nost za jugoslovanske razmere — po- sadili pa cvetačo in zelje. Vodja poljedelske proizvodnje v KK Ptuj Damjan Finžgar: »Vrtnine zahtevajo posebno nego, predvsem pa ustrezno vlago. Vsak šesti dan jih bomo namakali, če ne bo dovolj pa- davin. Potrebujejo namreč povprečno 5 milimetrov vode na dan.« Ali bodo v prihodnje s tovrstnim pridelovanjem nadaljevali, je odvisno predvsem od tega, kako bo trg, ki mu želijo ponuditi najkakovostnejše pri- delke, sposoben vrtnine odkupovati. McZ Novi silosi v Halozah Pospeševalci ptujske kmetijske za- druge so že od vsega začetka sodelovali v komisijah krajevnih skupnosti za ocenitev škode po neurju, pomagali so razvažati koruzo in razdeljevati travno seme, sedaj pa imajo novo nalogo... Republiški odbor za pospeševanje pridelovanja hrane je 27. julija odlo- čil, da se na prizadetem haloškem ob- močju zgradijo silosi za spravilo krme ob tistih kmetijah, kjer redijo več kot pet krav. Do sedaj je to veljalo le za kmetije s petnajstimi kravami. Kme- tje se morajo čimprej prijaviti pospe- ševalcem Kmetijske zadruge Ptuj, na oddelku za gradbene zadeve se mora- jo priglasiti in potrdilo pokazati po- speševalcu. Zaenkrat bo na voljo 40.000 dinarjev po prostorninskem metru silosa, ta znesek bo kasneje re- valoriziran. Zadružni svet Kmetijske zadruge Ptuj pa je 28. julija sprejel dogovor, po katerem naj bi tisti, ki jim neurje ni povzročilo škode, pomagali priza- detim s senom, pšenico in kasneje s silažno koruzo. Medsebojno pomoč kmetov bodo vodili in usklajevali po- speševalci. McZ Sedaj so v Halozah na potezi stroji... POMOČ Z VSEH STRANI Vojaki čez Kočice Haloze so bile pred slabim mesecem polne vode in obupa, zdaj so prizadeta območja naseljena z najrazličnejšo me- hanizacijo. Delavci in šoferji skušajo z buldožerji, bagri, kopalč, nakladači, tovornjaki in drugimi stroji čim prej napraviti ljudem v teh krajih življenje znosno. Na cesti od Marine vesi čez Kočice v Doleno bodo do konca avgu- sta delali vojaki — inženirska enota iz Celja. Cesta čez Kočice je bila po ujmi neprevozna. Blatna je še zdaj, na njo pa se vsuje tudi kakšen manjši plaz, so povedali na gradbišču. Popravilo je prevzelo ptujsko cestno podjetje, pomaga pa jim vojaška inženirska enota. Ta je pripeljala s seboj tudi vso mehanizacijo, potrebno za graditev cest. »Prišli smo pomagat po neurju, vendar bomo 11 kilometrov ceste raz- širili s sedanjih treh na šest metrov,« je povedal vodnik Nikola Turkalj. >>To ni lahko delo, saj je teren na- gnjen, pa tudi kruši se. Za vojake je to tudi praktični del šolanja, ne le de- lo. V začetku smo predvideli ostati na tem delovišču do konca tega meseca, vendar se bojim, da dela ne bomo mogli dokončati tako hitro.« Vojaki stanujejo v domu družbeno- političnih organizacij v Doleni, sami skrbijo zase, tudi kuhajo. Na deloviš- če jim domačini pripeljejo malico in gorivo, kmetje pa jim postrežejo s pi- jačo, so pripovedovali svoj peti dan v Halozah, ko smo jih obiskali. McZ NEDEUA PRED OBČINSKIM PRAZNIKOM Ptujski kartodrom bo oživel Kar 80 tekmovalcev pričakuje organizator državnega prvenstva v kartingu, AMD Ptuj, ki praznuje 20-letnico začetkov tega športa na Ptuju. Tekmovalci iz vse države, med njimi bodo tudi štirje ptujski, bodo razdeljeni v štiri kategorije. Že dopoldan bo na kartodromu v Hajdošah glasno, saj bodo preizkušali tehni- čno brezhibnost vozil. Za gledalce pa se bo spektakel pričel ob 14. uri. McZ OSKRBA Z VODO Tristo kubikov na dan v Zvezi gasilskih društev občine Ptuj in Občinskem štabu za civilno zaščito imajo skrbno pripravljen načrt za oskrbo s pitno vodo. Stanko Meglic, podpredsednik občinskega iz- vršnega sveta, je povedal, da je načrt pripravljen za mesec dni naprej. Vsak teden vključujejo v prevoz novih de- set vozil. Ta teden vozijo vodo gasilci iz Biša^ Sikol, Jablan, Zavrča, Ptuja, Celja, Žalca, Mozirja, Velenja in Lju- bljane — Šiška. Vodo prevaža šest- najst cistern. V povprečju je dnevna poraba vode okrog 300 kubikov. Največja je bila 400, in to 22. julija, ko smo se pričeli oskrbovati z vodo iz cistern. Ce bi po- rabniki strogo upoštevali navodila o tem, da jim pripada po pet litrov vo- de na dan, bi bila dnevna poraba 144 kubikov. V torek so iz Brežic pripeljali tri večje hidrokonte. Enega so namestili pri bolnišnici za potrebe dialize. MG OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ Bogat program prireditev Letošnje praznične prireditve bodo v znamenju 47. obletnice poslednjega boja Slovenjegoriške Lackove čete v Mostju, 1920-letnice mesta Ptuja, 750-letnic kletarstva in minoritskega samostana. Z njimi naj bi ožji in širši okolici predstavili Ptuj, starosto slovenskih in jugoslovanskih mest, z naravnim, kulturnim in drugim bogastvom. Ptuj želi v svoji bodočnosti tudi večji kos turistične po- gače, zato zelo ambiciozno načrtuje tovrstni razvoj in se bo skušal uveljaviti tudi z novo cesto. V počastitev letošnjih jubilejev naj bi izšli zani- mivi publikaciji: monografija Ptuja in knjižnjica o 750-letni tradiciji kletarstva v Ptuju. Organizirali pa bodo tudi več kulturnih prireditev, povezanih z jubileji kletarjenja, minoritskega samostana in drugim. Od športnih prireditev napovedujejo tek- me v kartingu, ptujski padalski pokal in rokometni turnir. Osrednja proslava ob prazniku občine bo v sobo- to, 5. avgusta ob 18. uri, v ptujskem gledališču, kjer bodo podelili letošnja občinska priznanja. Pričaku- jejo, da se bodo proslave udeležile delegacije iz so- sednjih in bratskih občin. S kulturnim programom se bo predstavil pihalni orkester. MG Skupščina občine Ruj in družbenopolitične organizacije občine Ruj čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom k OBČINSKEMU PRAZNIKU! UVODNIK Tudi v prihodnje nas čaka trdo delo Splošna družbena klima je dokaj nestabilna vendar prizade- vanja gredo v smeri gospodarske in politične svobode, kar se kaže v tekoči gospodarski politiki in v sprejemanju sprememb k sloven- ski ustavi. Oh doseženih rezultatih ne moremo mimo zadnjih naravnih in ekoloških nesreč, ki so prizadele ptujsko občino in naš korak v razvoju upočasnile. Haloze ostajajo še naprej revne, čeprav v tej nesreči haloški človek ni in ne bo ostal sam. V dolgoročnih priza- devanjih pa moramo doseči spremembo kriterijev za nerazvita ob- močja v slovenskem prostoru skozi skupne naloge, pa naj gre za graditev infrastrukture ali druge naloge. Prvi podatki o letošnjih gospodarskih rezultatih so vzpod- budni. Fizični obseg proizvodnje že drugo leto zapored narašča in se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim povečal za 9,5 odstotka. Izvoz se je do konca maja v primerjavi z lanskim enakim obdobje povečal kar za 71 odstotkov. In kljub temu, da lahko proizvodnjo ocenimo kot dokaj stabilno, smo pri akumula- tivni sposobnosti šele na pol poti. Tudi nezaposlenost v občini, tre- nutno imamo 1.697 iskalcev zaposlitve, še naprej ostaja eden od ključnih problemov. Ko govorimo o rezultatih lastnega dela, ne moremo mimo oko- lja, v katerem živimo. Podravska regija v zadnjih letih zaostaja za povprečji rezultatov gospodarstva Slovenije, nasprotno pa ima ptujsko gospodarstvo v regiji iz leta v leto pomembnejši delež. Ta- ko je delež izvoza ptujskega gospodarstva v Podravju danes 22,5 odstotka, pred leti le 4,5 odstotka. Tudi dohodek na delavca v lanskem letu je bil v ptujski občini večji, kot je povprečje v Podrav- ju. To pomeni, da smo z nekaterimi uspešnimi investicijami v zad- njih letih (TGA, PP, kmetijstvo) znali »izkoristiti« gospodarsko krizo. Čeprav nam drugi priznavajo, da se podoba ptujske občine spreminja, ostaja mnogo nalog, kijih še nismo uresničili, nalog, ki smo si jih zastavili že v tem petletnem obdobju. Lahko pa tr- dim, da smo na pravi poti. Uresničiti moramo cilje, ki smo sijih zastavili: pridelovati hrano, graditi infrastrukturo, ohraniti indu- strijo, ki lahko konkurira potrebam domačega in tujega trga, tu- rizem. Ob prazniku vsem občanom iskrena hvala za vse, kar .so in smo naredili v tem času. Smo na polovici poti. Potrebni bodo še veliki napori. Ne moremo obljubiti nič drugega kot to, da nas tudi v prihodnje čaka trdo delo ... Gorazd Žmavc MOKA, SLADKOR, OUE IZ ZVEZNH REZERV DO 18. AVGUSTA Omejen nakup Ptujska občina po pogodbi dobi iz Zveznih tržnih rezerv 250 ton sladkorja, 10 ton olja in 40 ton moke (tipa 500 in 850). Blago prihaja v občino od 27. julija, do 18. avgusta pa naj bi bile zagotovljene vse količine po pogodbi. Kot so nam povedali v Mercator Izbiri Panoniji Ptuj je nakup navedenih živil mogoč v vseh trgovinah z živili. Na prodaj je tako kot prihaja blago v Ptuj. Količine pri enem nakupu pa so omejene. Tako lahko dobite 10 kilogramov sladkorja, 5 kilogra- mov moke in liter olja. Za sladkor je treba odšteti 10.395 dinarjev, moka tipa 500 je po 4.484, tipa 850 pa po 3.397 dinarjev. Belo olje s steklenico vred iz zveznih tržnih rezerv pa velja 18.000 dinarjev. Na V Pomoč v živilih Prizadetim v Halozah so pomoč v zadnjih dneh namenile tudi nekatere ži- vilske tovarne in organizacije. Tovarna sladkorja iz Ormoža je poslala sladkor, Košaki iz Maribora mesne izdelke in Tima moko. Iz dneva v dan je tudi več pomoči v denarju. Na solidarnostnem računu št. 52400-743-41021 je po zadnjih podatkih 235 milijonov dinarjev. MG Turistične prireditve v Ormožu Poletje je čas potovanj, številnih prireditev in dopustov. Že vrsto let pripravljajo v hotelu Ormož v Ormo- žu, ki spada v Slovinovo TOZD Go- stinstvo iz Ormoža tradicionalno tek- movanje pevcev amaterjev pod naslo- vom ZLATI GLAS ORMOŽA. Prireditev bo prihodnjo soboto, 12. avgusta, na prireditvenem prostoru pred hotelom Ormož. Vse, ki lepo pojejo in bi želeli tek- movati, vabijo, da se prijavijo na re- cepciji hotela Ormož do avdicije, ki bo jutri, 4. avgusta v popoldanskih urah v hotelu Ormož. Pevci, ki želijo sodelovati in tekmovati na tradicio- nalnem tekmovanju pevcev amaterjev za »ZLATI GLAS ORMOŽA 89« prosijo, da prinesejo s sabo na avdici- jo kaseto s pesmijo, ki jo bodo peli na tekmovanju. Veliko pevcev, ki so zmagali na tem tekmovanju je kasne- je našlo svoje mesto pri najrazličnej- ših ansamblih zabavne ali narodno- zabavne glasbe. Avgust je čas, ko se začne v vino- gradih mehčati grozdje. Že v prejš- njih časih so okoli 15. avgusta posta- vili na teh vinskih vrhovih klopotce. V novejšem času seje ta navada neka- ko opustila. Zadnje čase jo ponovno oživljajo. To je delo zaposlenih na go- stišču Jeruzalem, ki spada v Slovino- vo TOZD Gostinstvo. Klopotec bodo na Jeruzalemu po- stavili prihodnjo nedeljo, 13. avgusta. To bo resnično turistično-fokloma prireditev, ki jo bodo popestrili s so- delovanjem folklornih skupin, skupin ljudskih pevcev, ki bodo peči stare pesmi o vinu in seveda še s pijačo in jedačo. Vida Topolovec foto Ema Žalar Pogled na Jeruzalem, kamor v poletnih dneh zaide veliko turistov 2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 3. avgust 1989 - TEDNIK S škornji v Duričevo grapo JOŽE SMOLE V HALOZAH Po razgovoru o dvojni kata- strofi, ki je zajela in pretresla ptujsko občino, se je Jože Smole odpravil s spremstvom med Ha- ložane in nezaceljene rane, ki so jih za seboj pustili plazovi in na- plavine. V Majšperku je že na sedežu krajevne skupnosti poslušal pre- tresljive zgodbe o posledicah ne- urja, vidno utrujeni in ganjeni Rafko Mohorko pa ga ni pozabi! spomniti, da pred dvemi leti ni mogel priti v Majšperk na kraje- vni praznik, sedaj ob katastrofi pa si je vendarle utrgal čas. »Težko in z mukami je mogoče preživeti na haloških bregovih v normalnih razmerah, zato nam je v tej nesreči še toliko težje,« je pripovedoval Mohorko, nato pa natančno opisal, kako je bilo pri- zadeto njihovo območje: »Do četrtka zvečer je bil desni breg Dravinje dobesedno odrezan od sveta. Ljudem smo pošiljali mle- ko in kruh prek hribov, nismo pa še natančno vedeli kaj vse je uni- čeno, kaj poškodovano, koliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Najprej smo se lotili reše- 'vanja ceste med Stogovcami in Žetalami, saj brez ceste še po- moč ne bi mogla v kraje kjer so jo najbolj potrebovali. Še danes neprekinjeno brni devet buldo- žerjev na območju krajevne skupnosti, pomaga pa jim še več drugih strojev. Ko smo usposobi- li najpomembnejše ceste za pre- voz, smo začeli odstranjevati pla- zove in zasute kmetijske površi- ne, kjer se to pač da. Na pšenici je marsikje bilo po tri metre bla- ta, za marsikatero cesto pa tudi že vemo, da je nikoli več ne bo- mo mogli narediti prevozno . . . Že vse dni katastrofe delamo noč in dan; živci popuščajo, toda po- nosno lahko rečem, da smo veli- ko naredili. Začeli smo z reševa- njem poplavljenih prostorov Pla- nike in TVI Majšperk, šele po- tem pa smo zvedeli in videli ka- ko velike posledice je neurje pu- stilo v Halozah. Sedaj je tam ta- ko, kot če bolnika po hudi opera- ciji iz bolnice pošljejo na doma- če okrevanje . .. Ljudje so bili ob katastrofi prestrašeni in zmedeni, kar je da- nes povsem razumljivo, kajti na- še območje je bilo najbolj priza- deto. Razritih je sedem naselij, uničenih 115 kilometrov cest, po- škodovanih 75 zgradb od stano- vanjskih hiš do gospodarskih po- slopij, ogroženih je 225 družin ali med 700 in 800 naših prebi- valcev. Najbolj hudo je tam, kjer ljudje pred katastrofo niso opra- vili še niti prve košnje, saj nima živina kaj jesti, pa tudi Haložani bodo brez svojega kruha, saj jim je ujma vzela žetev .. .« Predsednika RKSZDL je seve- da zanimalo, kako prihaja po- moč najbolj prizadetim ljudem. Rafko Mohorko je s ponosom najprej omenil Cirkovce, od ko- der so ljudje kar sami najprej pripeljali mnogo stvari, ki so jih potrebovali krajani. To jim je da- lo poguma, kajti znebili so se ob- čutka, da so v nesreči ostali sami. Nato so začele pritekati še druge oblike organizirane pomoči, pre- ko rdečega križa in akcij, ki jih je organizirala sama krajevna skup- nost. »Toda, kot v vsaki vojni, tudi v katastrofi tolikšnih razsež- nosti prihaja do nestrpnosti, ne- voščljivosti, celo prestiža. To nam v marsičem otežuje delo. Toda tako kot nam je hudo zara- di katastrofe, ki jo doživljajo lju- dje, tako moramo včasih imeti tr- do srce, da jih pomirimo ali spodbudimo k pogledom naprej. Hudo je, ko bi dal za človeka sr- ce, pa mu moraš včasih pokazati zobe. Toda drugače ne gre. Mar- sikdaj, namesto da bi si sami po- magali, prihajajo na krajevno skupnost tudi zaradi nepomemb- nih malenkosti. Toda Haložane je treba znati razumeti . . . Očitno pa je, da so nekateri hoteli našo katastrofo izkoristiti kot prilož- nost za čiščenje svojih podstrešij. V nabiralni akciji oblačil in dru- gih potrebnih stvari, ki smo jo organizirali nekaj dni po nesreči, smo v Majšperk dobili za cel to- vornjak odpadkov, umazanih oblačil, polnih moljev in druge navlake. Seveda nam ni preosta- lo drugega, kot da smo vse tako zložili na kres. Sortiranje nam je takrat vzelo veliko dragocenega časa in to je tisto zaradi česar najbolj zamerim vsem, ki so nam želeli >pomagati< na tak na- čin . ..« Kljub temu, da nekateri ljudje prebivajo pri sosedih, v svojih še nedograjenih hišah, ali v stano- vanjskih prikolicah, pa se v Maj- šperku zavedajo, da bo največ pomagalo ljudem, če bodo v kratkem lahko ponovno orali na svojih njivah. Zato je največ na- porov v času obiska Jožeta Smo- leta že bilo usmerjenih k odstra- njevanju plazov in naplavin z njiv in senožeti. Takrat sicer še ni bilo znano, toda prejšnji četr- tek je odbor za melioracije pri Zvezi vodnih skupnosti Sloveni- je že sprejel sklep, da bo z nepo- vratnim denarjem pomagal s po- stopki hitrih melioracij usposo- biti čez 1.300 hektarov haloških obdelovalnih površin. Vsak kmet bo lahko za vsak hektar do sredi- ne avgusta dobil za 4,8 milijona dinarjev pomoči. Namenjena je za gnojenje (800 kg mineralnih gnojil na hektar), oranje in seme- na krmnega ohrovta ali mnogo- cvetne ljuljke. S hitrim delom bi na večini poplavljenih in zamu- Ijenih njiv in travnikov lahko tu- di kosili že to jesen. Vseh ran pa do takrat gotovo ne bo mogoče zaceliti. Komaj v desetih letih bi lahko odpravili posledice škode po neurju, ki je pred mesecem prizadelo Haloze, so Jožetu Smoletu pripovedovali v Maj- šperku, pa še to samo ob pogoju, da Haloz Slovenija sedaj ne bi smela pozabiti. Ptuj jih gotovo ne bo, saj so delovne ekipe posa- meznih podjetij veliko dni osta- jale med plazovi, da so pomaga- le rešiti vse, kar seje dalo. Veliko bi pomenil tudi enodnevni zaslu- žek vseh zaposlenih v občini, to- da premalo je, če se tega zaveda- jo samo prebivalci ptujske obči- ne. Ti se bodo še najlažje odloči- li za solidarnostne poteze, saj imajo mnogi svoje korenine prav v Halozah. Po razgovoru v Majšperku se je Jože Smole s krajevnimi in ob- činskimi politiki odpravil v Duri- čevo grapo, eno tistih, ki je še pred katastrofo imela prevozno cesto, danes pa je jasno, da je ne bo nikoli več. Zmes blata, napla- vin, dreves in tudi ostankov hiše Matilde Purg, ki jo je eden iz- med plazov vsrkal vase, je raztre- sena po kilometer dolgi globači. Zato je brez škornjev le težko šlo do kraja nesreče Purgove doma- čije, dobro pa so vsi spoznali ka- ko težko se piše Vajskopovim, katerih hiša še sicer stoji na kon- cu Duričeve globače, vendar nad prepadom, ki ga je iz nekdanjega dvorišča izdrla deroča voda. Pla- zovi na bregu ogrožajo Vajsko- povo domačijo in ob prvem več- jem deževju bi že lahko zgrmela v strugo potoka. Domače so zato preselili, le psi še otožno tulijo okoli voglov in se spogledujejo z ruševinami Purgove domačije, komaj nekaj metrov vstran, ven- dar na drugem pobočju, ki ga je plaz razpotegnil tako, da si je še potok moral začeti rezati novo strugo. Ob teh prizorih se vsi za- mislimo nad besedami Stanka Meglica: »Velika in nerazložljiva je sreča, da v taki katastrofi ni bil nihče poškodovan, niti se ni zgo- dilo kaj hujšega. Ljudje poznajo svoje Haloze in vedeli so, kam se morajo umakniti, za kaj več, pa niso imeli časa . ..« Po vrnitvi iz Duričeve globače si je Jože Smole med potjo v Že- tale ogledal še dolino med Sto- govcami in Žetalami, kjer je prav tako neusmiljeno voda odnašala vse pred seboj. Še asfaltno prev- leko je s ceste zabrisala na njive, v potok; drevesa so še prejšnji te- den marsikje ležala raztresena kot zobotrebci po dolini. Najprej so reševali hiše, čeprav smo tisti dan na pobočjih videvali buldo- žerje, ki so rinili tisoče kubikov plazeče zemlje, tako, da bi na njej bilo mogoče zaorati. S krav- jimi vpregami so domačini vlači- li podrta drevesa proti svojim domovom. Tudi na zimsko kur- javo je že treba začeti razmišlja- ti... Po krajšem pogovoru na kraje- vni skupnosti Žetale, kjer je Jo- žeta Smoleta najbolj presenetilo to, da so tamkajšnji prebivalci ta- ko zapostavljeni, da še pošte ne dobivajo vsaki dan, ampak le dva (pozimi enkrat) krat na te- den če pridejo ponjo po tri ali več kilometrov, se je predsednik RK SZDL ustavil na kmetiji An- tona Kolarja. Pred tem so mu domačini še povedali, da bi že pred meseci morali odšteti za te- lefonski priključek po 30 milijo- nov, pa še kljub temu ga ne mo- rejo dobiti. »Saj to je več kot v Ljubljani,« je bil presenečen Smole in razložil, da razvite družbe rešujejo širitev telefon- skega omrežja z višjimi cenami impulzov. To pa bi pri nas izzva- lo negodovanja v mestih ... Anton Kolar, ki je pred leti pustil službo v celjski cinkarni. da bi se posvetil kmetijstvu, je med najbolj prizadetimi v Dobri- ni. Letošnji silos mu je zalila usodna poplava, zato sta dva, do 4. julija sicer varno spravljena odkosa z njegovih travnikov za- čela gniti. 25 glav živine je mora- lo takoj po katastrofi na pašo, čeprav pašniki še niso bili po- vsem očiščeni. Ob škodi v gozdu je Kolarjevim odneslo še del vi- nograda, toda gospodar že raču- na, kako bo družina lahko preži- vela do naslednje pomladi. »Kr- me lahko pridelamo največ za osem krav, pa še to samo ob po- goju, da takoj začnemo sejati krmne rastline. Kaj bo z drugim staležem ne vem.« »Pa saj boste dobili kaj družbene pomoči«, je Kolarja tolažil Smole, Janez Vre- čer pa je pripovedoval kakšni so načrti zadruge, da bi kmetije lah- ko dostojno dočakale novo leti- no. Kozarček domačega, pa če- prav to desetletje še ni bilo prave vinogradniške letine, ki ga je An- ton Kolar ponudil gostom, se je vsakemu prilegel, še bolj kot to pa dokazal, da je haloška gosto- ljubnost kljub katastrofi ostala nespremenjena. Še podlehniški konec si je ogledal Jože Smole, saj je vodna stihija tudi tukaj divjala s podob- no močjo kot v Majšperku in Že- talah, pred odhodom v Ljublja- no pa ni skoparil z besedami po- hvale izvršnemu svetu SO Ptuj, civilni zaščiti, gasilcem, posebej pa izpostavil samozaščitno obna- šanje ljudi tako ob katastrofi v Halozah, kot sedaj na Dravskem polju. Smole je nakazal tudi nuj- ne aktivnosti socialistične zveze, da Haloze resnično ne bi ostale pozabljene ali pa v senci sedanje bitke za zdravo vodo. Skrbi ga, zakaj kljub apelu RK SZDL, ak- cija zbiranja pomoči za prizadete v Halozah ni imela posebnega odziva. Na žiro računu, ki je bil posebej odprt za ta namen, se le počasi stekajo bolj skromni pri- spevki. »Zelo pomembno je, kdaj bo prišla pomoč za Haloža- ne, kajti do zime si mora še mar- sikdo urediti svoj dom. Mesec razlike v tem času je veliko, je poudaril Smole po ogledu Haloz in še dodal, da bodo sistemske oblike pomoči lahko toliko več- je, kolikor večja bo solidarno- stna pomoč občanov. Obljubil je podporo sanaciji razmer tako v Halozah, kot na Dravskem po- lju, čeprav je ob slednjem pro- blemu treba rešiti še vrsto stro- kovnih vprašanj. Nobena predla- gana rešitev še namreč ni toliko strokovno utemeljena, da bi bila prepričljiva. B. V. Brez škornjev ne bo šlo v Duričevo grapo. Le katera številka bo prava; in za koga? Domačijo Matilde Purg so plazovi zravnali s pobočjem Duričeve grape. Vajskopova domačija je ostala brez dvorišča. Plaz na pobočju ji še ved- no grozi, da jo porine v strugo potoka Reporter: BRANKO VODUŠEK Podgorčani so praznovali dvanajsti krajevni praznik že dvanajstič so minulo nedeljo praznovali krajani krajevne skupnosti Podgorci. Praznujejo ga konec julija in v začetku avgusta. Ob takih priložnostih se vsaj za trenutek povrnemo k izvoru praznovanja. Tem krajem na vso srečo vojna vihra ni prizadejala toli- ko gorja in strahot, kljub temu pa so zavedni ljudje iz Podgorcev in okolice izpostavljali svoja življenja. Del prireditev je bil že minulo nedeljo, ko so potekala razna športna tekmovanja. V soboto je bila otvoritev razstave ob 170-letn^ici osnovne šole v Podgorcih in 80-letnici Prosvetnega društva Alojz Žu- ran iz Podgorcev. Zvečer je bil kulturni program. Prvič se je predsta- vil novoustanovljeni mešani pevski zbor, kjer sodelujejo sami mladi, pod vodstvom Tanje Cvetko-Koprar. V nedeljo je bila slavnostna seja krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. O pomenu praznika je spregovorila predsednica Izvršnega sveta skupščine obči- ne Ormož Majda Lukner. Vsako leto ob krajevnem prazniku podelijo najzaslužnejšim kra- janom priznanja krajevne skupnosti. Letos so jih prejeli: Jože Belšak iz Bresnice, Janko Hebar iz Osluševec Turistični podmladek iz Pod- gorcev in Danica Veselic iz Osluševcev. Podelili so tudi tri bronaste znake Osvobodilne fronte slovenske- ga naroda. Prejeli so jih Zvonko Dominko iz Cvetkovcev, Gasilsko društva Podgorci in Zdenka Pignar iz Cvetkovcev. Popoldan je bilo srečanje vaških skupin s prikazom starih običa- jev. Vida Topolovec PREDSEDNIK RK mi SLOVENIJE JOŽE SMOLE OBISKAL PTUJSKO, OBČINO »Ni dovolj le enkratna pomoč...« Jože Smole se je sestal s predstavniki občinskega družbenopoliti- čnega življenja, nekaterih organizacij in skupnosti, ki so vključeni v sa- nacijo prizadetih haloških krajevnih skupnosti in onesnažene podtalnice na Dravskem polju. Nedavna ujma in sedaj onesnaženost pitne vode sta močno prizadeli ptujsko občino in njene prebivalce. Blizu petdeset tisoč ljudi se oskrbuje z vodo iz cistern. Jože Smole je še posebej poudaril, da morajo v vseh institucijah družbenopolitičnega življenja in dela v Slove- niji temeljito ukrepati in storiti vse, da bodo razmere temeljito sanirali. Ni dovolj, da haloški človek dobi enkratno pomoč, potreboval jo bo toli- ko časa, dokler se ne bo ponovno postavil na noge in pričel proizvajati. Predsednik Republiške konfe- rence Socialistične zveze delov- nih ljudi je po izčrpni seznanitvi izvedenih ukrepov o ujmi v Ha- lozah in v zvezi z oskrbo z zdra- vo pitno vodo ugotovil, da so iz- vršni organi in gasilske organiza- cije usklajeno delovale. Dobra pa je bila tudi povezava z repu- bliškim štabom civilne zaščite. Vlado Kovačič iz območne vodne skupnosti Maribor je predstavil osnovne elemente sa- nacije podtalnice na Dravskem polju in poudaril, da bo ta dol- gotrajna, povezava vodovodov Dobrovci —Skorba pa zahtevna. Jože Smole je ugotovil, da je tudi v primeru podtalnice podobno kot pri reševanju številnih živ- ljenjsko pomembnih vprašanj: ukrepati pričnemo šele, ko nas ne- kaj prizadene. Zavzel se je zato, da bi tudi naša kemična industri- ja pričela proizvajati ekološko manj nevarna zaščitna sredstva in gnojila. Janez Vrečer iz Kmetijske za- druge Ptuj je povedal, da je v zadnjih letih močno upadla po- raba gnojil in zaščitnih sredstev. Pa ne zaradi večje osveščenosti ljudi, temveč zaradi ekonomike oziroma nekaterih nesmislov v kmetijski proizvodnji. Janez Belšak, predsednik OK SZDL Ptuj, je povedal, da je bilo leta 1970 Dravsko polje zaščite- no z odlokom kot rezervat pitne vode. Pozneje je bil odlok »umaknjen«. V sedanjih razme- rah je zelo nujno, da to območje ustrezno zaščitimo kot rezervat pitne vode in kot kmetijsko zem- ljišče. Gorazd Žmavc, predsednik SO Ptuj, je ob koncu poudaril, da postajajo Haloze še bolj revne, kot so bile. Ljudje so v veliki sti- ski, potrebno jim je nesebično pomagati, in to na vseh področ- jih. Sedanja katastrofa z vodo ni več lokalni problem, to je nacio- nalno vprašanje, ob katerem mo- ramo biti vsi »zeleni«. Le na ta način si je mogoče zamisliti uspešno sanacijo. V slovenskem prostoru je potrebno ustvariti občutek, da nismo sami. Ptujčani tudi predlagajo, da bi jih za ne- kaj časa oprostili plačevanja pri- spevka za nerazvite. Tone Ceh, predsednik IS SO Ptuj, se je zavzel, da bi tudi halo- škega kmeta subvencionirali, če ga želimo ohraniti na tem ob- močju. Jože Smole se je po izčrpni se- znanitvi s stanjem po ujmi v Ha- lozah in oskrbi z vodo iz cistern zaradi onesnažene podtalnice preselil v najbolj ogrožena ob- močja. Obiskal je krajevne skup- nosti Majšperk, Žetale in Pod- lehnik. MG Jože Smole med pogovorom v sejni sobi SO Ptuj (foto* KOSI) TEDNIK ~ ^- "'^a"«* '^89 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 NOVICE IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA Urejanje bistriške struge • Urejanje bistriške struge V teh dneh so pričeli urejati strugo potoka Bistrica v Sloven- ski Bistrici. Lotili so se najbolj prizadetih mest med tovarno Im- pol in gradom v mestu. Bistričani opazujejo njihovo delo, pa niso dovolj zadovoljni. Menijo, da premalo blažijo ovin- ke potoka in da marsikje pustijo v strugi preveč dreves. Taka dre- vesa je namreč prejšnja ujma po- drla in zajezila strugo. Spoznali so tudi, da morajo drevesa rasti v vodni breg nabrežine potoka, saj tam, kjer so rasla drevesa, voda potočnega brega ni izpodjedala. # Kanalizacija v Slovenski Bistrici V prejšnjem neurju in poplavi so prebivalci Slovenske Bistrice spoznali, da kanalizacija v mestu ni najbolj v redu. V zadnjih dvaj- setih letih so sicer polagali nove kanale, vendar bi morali biti gla- vni kanali meter debeli. Ker menda za to debelino ni bilo de- narja, so položili tanjše, z manj- šim premerom, kar se je v začet- ku julija maščevalo. Drobne ka- nalske cevi niso mogle požirati tolikšne količine narasle vode. Opozarjajo tudi, da bi moral biti od tovarne Impol speljan večji kanalski kolektor, ki bi prišel do potoka šele pod mostom, kjer bo v prihodnosti nujno potrebno zgraditi čistilno napravo. • V Slovenski Bistrici je ponovno grozila poplava Minuli teden je v slovenjebi- striški občini ponovno močno deževalo. S Pohorja je pridrvelo toliko vode, da je potok Bistrica zopet narasel in grozil, da pono- vno poplavi mesto. Na mostovih so dežurali gasilci. Deroča voda k sreči ni nosila s sabo podrtih dreves, ker bi se sicer ponovila slika 3. julija. Menda so tudi odgovorni že spoznali, da bo potrebno bistri- ško strugo čimprej utrditi z be- tonsko nabrežino. Na vseh pohorskih potokih je potrebno čimprej narediti nekda- nje jezove, ki so v preteklosti mi- rili razbesnele vode. • Impolska godba v Beltincih Folklorna skupina tovarne Im- pol iz Slovenske Bistrice, ki letos praznuje peto obletnico delova- nja, je v soboto nastopila na mednarodnem Tolklornem festi- valu v Beltincih. • Koliko je vreden delovni človek? Eden od ustanoviteljev fol- klorne skupine Impol se je pred dobrima dvema tednoma hudo poškodoval v prometni nesreči v okolici Drvarja. Tamkajšnja bol- nišnica gaje pripravila za prevoz v mariborsko bolnico in to svoj- cem sporočila že v petek zvečer, 14. julija. Vrli vrli Bistričani so poslali v Drvar rešilni avto šele po treh dneh, v ponedeljek, 17. julija, in tako zamudili najugod- nejši čas za kirurške posege. Menda ni potrebno posebej razlagati, da so ljudje ob takem ravnanju ogorčeni, še bolj pa ob spoznanju, kako malo je vreden človek ob nesreči, ob tistem ve- čnem vprašanju »ja, kdo bo pa plačal rešilni avtomobil?« Tekst in foto Vida Topolovec Obnova struge Bistrice pri OŠ Pohorskega odreda Zkl m OBRAN. PREDSEDNICA OBČINSKE ORGANIZACME RDEČEGA KRIŽ^ »Pomoč bomo pravično razdelili...« Občinska organizacija Rdeče- ga križa je že 4. julija pričela aktivnosti, da bi prizadeti v Ha- lozah dobili čimprej najnujnejše življenjske potrebščine. Tega dne so jim peljali odeje, posteljnino in obleko. V osmih krajevnih skupnostih oziroma tam, kjer imajo krajevne organizacije Rde- čega križa, pa so jim pomagali njihovi člani. Ti delajo še sedaj. Ljudje so prisluhnili pozivu Rdečega križa, kot že mnogokrat doslej, in pričeli zbirati oblačila, pohištvo in drugo. Po junijski akciji zbiranja je uspela tudi ju- lijska. Zbrali so veliko. Po besedah predsednice ob- činske organizacije Rdečega kri- ža Zalike Obran, so se pridno odzvale tudi ptujske in maribor- ske ter druge delovne organizaci- je. Lilet je poslal zimsko obutev, ptujski trgovski organizaciji Mip in Emona — Merkur sta prispe- vali spodnje perilo. Odeja iz Škofje Loke bo poslala pomoč prek svoje organizacije Rdečega križa, Meblo je poslal jogije, Slo- venijales stole in drugo pohištvo. Droga je obljubila živila v vred- nosti trideset milijonov dinarjev, pomoč bodo poslali tudi drugi. Spisek dobrotnikov je dolg. V solidarnostne akcije so se vključile krajevne organizacije Rdečega križa iz KS bratov Reš, Gorišnice in Cirkovc in druge. Republiški Rdeči križ je prispe- val 250 milijonov dinarjev. Te bodo pričeli deliti v teh dneh, in to skupaj s centrom za socialno delo ter komisijami za socialno delo v prizadetih krajevnih skup- nostih. Delitev bo pravična. Ljudem v Halozah moramo pomagati, če želimo, da nam bo- do tamkajšnji prebivalci še daja- li. Potrebujejo cesto, elektriko, vodovod ..., potrebujejo pa tudi lepo besedo, občutek, da v tej ne- sreči niso ostali sami in da Halo- ze ne bodo postale še bolj re- vne ... MG V POČASTITEV PRAZNIKA RAZSTAVA V PRODAJALNI ŽABIC« Nakit in okrasna keramika; v soboto je Opekama Ptuj v svoji prodajalni Zabiča na Slo- venskem trgu odprla razstavo na- kita in okrasnih predmetov iz ke- ramike Jelene Valkaj, akademske umetnice iz sosednje Hrvaške. Jelena Valkaj ima stalno prodaj- no razstavo svojih izdelkov v ho- telu Radin v Radencih in v Grož- njanu. Ukvarja se z nakitom in malimi okrasnimi predmeti iz ke- ramike. Razstavo v Ptuju je po- stavila kustodinja muzeja iz Ca- kovca Vladimira Pavič. Razstava bo odprta do 12. avgusta, nekate- re izdelke, zlasti nakit, pa je mo- goče tudi kupiti. Opekarni Ptuj gre vse prizna- nje za obogatitev vsebine proda- jalnice Žabica, f)a tudi Jelena Valkaj je prijetno presenečenje. NaV Ob otvoritvi razstave v Žabici (J. Slodnjak) Prizadeti v Halozah potrebu- jejo tudi veliko gradbenega materiala. Seznam potreb imajo v republiškem štabu ci- vilne zaščite. Med prvimi, ki so poslali gradbeni material, in to opeko, je SOZD Merca- tor Kit iz Ljubljane. Opeko sta dobila Katarina in Alojz Vega, da bosta lažje zgradila novi dom. S SEJE ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Več razumevanja in odgovornosti Tik pred sejama zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela v torek, 25. julija zjutraj, se je sestalo predsedstvo SO Ptuj in sklenilo uvrstiti na dnevni red obeh sej zbo- rov tudi poročilo o posledicah neurja in onesnaženja vode. Tako sta imela zbora po 20 točk dnevnega reda. To je zlasti za zbor krajevnih skupnosti, kjer želijo delegati raz- pravljati o vsakem vprašanju, mnogo preveč. Seja je trajala poine štiri ure, kljub temu pa so nekateri delegati in gosti menili, da so bili omejevani v svoji razpravi, nekateri pa se ra- je niso niti oglasili. Dodati je treba, da je ve- čina delegatov utrujenosti navkljub vztrajala in tako ohranila sklepčnost zbora do konca seje. Razumljivo je, da je bilo največ razprave o odpravi posledic neurja in onesnaževanja pitne vode. O tem in o sprejetih sklepih več v posebnem sestavku: Ozrimo se vase. Vsebinska povezava s to razpravo je bilo tudi poročilo o izvajanju sklepov in aktivno- sti za izboljšanje ekološkega stanja v občini ter osnutka sprememb in dopolnitev dolgoro- čnega in srednjeročnega plana občine. Poleg uvodničarjev, predstavnikov SZDL in odbo- rov so v razpravi sodelovali delegati iz petih krajevnih skupnosti in predstavnik odbora za varstvo Dravskega polja, ki je delegatom predstavil program tega odbora in priporočil. da v vseh krajevnih skupnostih aktivirajo de- lo odborov za varstvo okolja. Razprava je bila tehtna, opozorila je na vr- sto problemov in neskladij v naši družbi. Iz vsebine nekaterih razpravljalcev je bilo čutiti enostranost in nasprotja. Naj to nekoliko ka- rikiram: Zahtevamo, da se uredi varno odla- gališče vseh odpadkov, smo pa odločno proti lokaciji na našem območju, zakaj se ne zgra- di pri sosedih. Smo proti odpiranju gramoz- nic, zahtevamo pa gramoz za ceste, ki naj bo čim bliže, saj je prevoz vse dražji. Zahteva- mo, da se poišče krivce za onesnaževanje podtalnice, toda brez sodobnih zaščitnih sredstev v intenzivnem kmetijstvu ne gre . .. Skratka — odpovejmo se hrani, tovarnam, vendar moramo zagotoviti, da ne bo nihče la- čen, da ne bo čutil gmotnega pomanjkanja. Vseeno je v zboru prevladovala stvarnost. V sklepih so podprli predlagane dokumente, zadolžili izvršni svet, da pri pripravi predlo- gov upošteva pripombe, pobude in dopolni- tve delegatov. Prednostne naloge na področ- ij clvoiogije pa je treba časovno opredeliti. Kar 7 odlokov je bilo predlaganih v spre- jem po skrajšanem postopku. Pet so jih dele- gati po razpravi sprejeli. Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za melioracije Biš —Tr- novska vas je bil na predlog občanov iz Biša spremenjen v osnutek, ker je treba nekatere stvari še uskladiti. Ker se je na ta odlok nave- zoval tudi predlog odloka o uvedbi meliora- cijskih postopkov na tem območju, so ga mo- rali umakniti z dnevnega reda. Zbor je soglasno sprejel tudi sklep, da ob- čina Ptuj preneha biti članica skupnosti slo- venskih občin, ker ta nima več tiste vloge, ki jo je imela ob ustanovitvi. Ko je prišla na vrsto problematika kulture v občini Ptuj, so bili delegati že precej utruje- ni. Čeprav je Franc Milošič, predsednik skupščine kulturne skupnosti, na njemu svoj- stven način opozoril na mnoge probleme v ptujski kulturi zlasti gmotne, se razprava ni mogla prav razviti. Delegati so sprejeli poro- čilo in sklepe, ki jih je predlagal občinski iz- vršni svet, kaj več pa tudi ni bilo moč storiti. Brez pripomb je zbor sprejel predlog odlo- ka o spremembah odloka o priznavalninah udeležencev NOV, dva odloka o spremem- bah in dopolnitvah odloka o organizaciji in delovanju sistema opazovanja in obveščanja ter nekaj sklepov o izvzemu zemljišča iz jav- nega dobra, najetju posojila, o izvolitvi sod- nikov Temeljnega sodišča Maribor, imenova- nju delegatov družbenopolitične skupnosti v svete osnovnih šol in podobno. Ob koncu je bilo še nekaj delegatskih vpra- šanj in pobud. Tudi o tem poročamo posebej. FF Novi zneski participacij v zadnjih julijskih dneh so se povišali zneski doplačil k cenam zdravstvenih storitev. Kot je zapisano v ukrepih za sanacijo razmer v zdravstvu, se participacija od prvega julija naprej spreminja oziroma valorizira vsak mesec, in to za rast osebnih dohodkov v SR Sloveniji dva meseca pred valorizacijo. Majski neto osebni dohodki so se po podatkih statistike povišali za 39,1 odstotka. Za toliko so se povišale tudi participacije. Prvi kurativni pregled v splošni ambulanti je po novem 15.400 di- narjev, obisk zdravnika na domu na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 37.800, prvi pregled v specialistični ambulanti 30.000, obisk zobozdravnika v nočnem času 17.800, zdravila na recept 10.300, oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču 22.400, medicinske storitve pri bolnišničnem oziroma zdraviliškem zdravljenju 74.700 dinarjev. Za 39,1 odstotka so se povišala tudi doplačila k cenam zobo- zdravstvenih storitev. Nove participacije bi morale biti višje že s prvim julijem. Zaradi zamud pri pripravi podatkov v strokovnih službah Zdravstvene skup- nosti Slovenije ne morejo pravočasno izračunati novih zneskov do- plačil k cenam zdravstvenih storitev. Pravijo, da bo tako do konca le- ta. Spremenjena doplačila bodo kasnila več tednov. V zdravstvenih delovnih organizacijah pravijo, da bi bilo najboljše, da bi jih pričeli uveljavljati prvega v naslednjem mesecu, ne pa zadnje dni v prejš- njem. Obvestilo o novih participacijah so v zdravstvenih delovnih or- ganizacijah dobili šele 26. julija. Pripisa o tem, kdaj jih bodo pričeli uveljavljati pa ni bilo. MG Tudi takšne Tudi do 40 dekagramov tehta- jo breskve, ki rastejo pri LO- VREČEVIH v Erjavcih. Da bi res videli, kakšne so velikanke, smo njihovemu lastniku dali v drugo roko »navadnice«. Po ka- terem ključu mati narava nekate- re izvzame, večino pa pusti v si- vini povprečja, niti pri breskvah ne vemo, kaj šele pri ljudeh ... McZ Niso le velike in lepe, tudi izredno sladke so. Strelci na državnem prvenstvu Ekipa Strelske družine Jožeta Lacka, v kateri so nastopili Alojz Trstenjak, Milan Stražišar in Slavko Ivanovič, se je na državnem pr- venstvu v Osijeku uvrstila na 8. mesto v kategoriji malokalibrske pi- štole proste izbire. V isti konkurenci je bil Trstenjak štirinajsti, kar je bila najboljša slovenska uvrstitev v tej kategoriji. McZ SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogovora Datum: 26/7-1989 STALIŠČE ODBORA ZA SPREMUANJE IZVAJANJA USMERITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ 1. Odbor za spremljanje izvajanja usmeritev družbenega dogovora Skupščine občine Ptuj je na podlagi podatkov o gibanju osebnih do- hodkov in življenjskih stroškov v letošnjem letu ponovno ocenil izho- diščne vrednosti bruto osebnih dohodkov za obdobje januar—junij in določil oceno izhodiščne vrednosti bruto osebnih dohodkov za ob- dobje januar—julij 1989. Izhodiščne vrednosti znašajo: Organizacije in skupnosti s področja negospodarstva, ki v skladu s sa- moupravnimi splošnimi akti in družbenim dogovorom usklajujejo sred- stva za bruto osebne dohodke z rastjo v gospodarstvu občine Ruj, upo- števajo oceno o rasti sredstev po zgornji razpredelnici. 2. Sredstva za regres za letni dopust se izplačajo v skladu s samouprav- nimi splošnimi akti, usklajenimi z družbenim dogovorom o skupnih os- novah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju In delitvi dohodka v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/87), s tem. da se upošteva, da je v BODg I—VI 1989 upoštevanih polovico predvidenih sredstev, v BODgza I—VII 1989 pa je upoštevanih sedem dvanajstin predvidenih sredstev. Predsednik odbora: 4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 3. avgust 1989 - XEDMIK Stari običaji še vedno živijo med ljudmi že vrsto let, ali čisto natančno od začetka praznovanja krajev- nega praznika v Podgorcih, letos so ga praznovali že dvanajstič, pripravijo zanimivosti, ki jih obi- skovalci pridejo pogledat od bli- zu in daleč. Menda je bilo še posebej zani- mivo prva leta, ko so namesto traktorjev vozili še kmečki vozo- vi s konjsko vprego, ker tega ra- vno ne vidiš vsak dan. Letos se je predstavilo pet sku- pin: kovači iz Osluševec, izdelo- valci košar in vsega pletenega iz Podgorcev, skupina iz Bresnice je prikazala čislan domač praz- nik — koline. Turistični podmla- dek iz Podgorcev je pometal z vsem, kar je v Podgorcih narobe. Za konec so se predstavili še črni ribiči iz Cvetkovc. Delo na polju, pri živini in tu- di v hiši je bilo opravljeno z orodji in priborom, ki so ga lju- dje izdelovali doma največ pozi- mi in zgodaj spomladi, ko še ni bilo toliko dela na polju. Črni kovači iz Osluševec Kaj se dogodi, če na vasi zmanjka obrtnikov, nabrusiti pa je potrebno motiko, koso ali pa celo podkovati konja? Vse mora biti opravljeno hitro, zato krajani Osluševec sami plunejo v roke in opravijo vse tisto, kar morajo. Pletenje košar in košev Skupina iz Podgorcev je prika- zala pletenje košev ter velikih in malih košar. Prsti hitijo uvijati šibje, jezički pa so še bolj urni, oberejo pol vasi, kdo je s kom, kdo ima koga ... in ko to delo opravijo, zapojejo. Muzikant pa zaigra veselo, da se tudi zavrtijo. Za kaj vse služijo razni koši ter velike in male košare, vam ne bo- mo posebej pripovedovali. Priprava na koline Bresničani,jih imajo resnično za ušesi, živijo namreč na meji obeh občin — ormoške in ptuj- ske. Kadar morajo urediti kak- šno stvar na občini, potem mora- jo nujno v Ormož, kadar potre- bujejo kaj iz »mesta«, pa se od- pravijo v Ptuj. To sicer ni preveč težko, samo na pravi strani ceste morajo čakati na avtobus. Tokrat so prikazali, kaj vse morajo postoriti, preden se za- čnejo koline, ki že dolgo časa ni- so več tisto, kar so bile nekoč. Prej nekoč so te priprave tekle dokaj dolgo, sedaj pa s kolinami zaključujejo na hitro in meso in ostalo pospravijo v zamrzoval- nik. Ja, kje pa je tista, dobra, pra- va, pristna kmečka tunka. No ja, tu in tam, jo še vedno najdeš. Turistični podmladek iz Podgorcev Mladi Podgorčani se že dolgo let ukvarjajo z izdelavo turisti- čnih spominkov. Za svoje delo so prejeli priznanje krajevne skupnosti. Njihovo delo je v glavnem usmerjeno v čuvanje in ohranjevanje naravne in kultur- ne dediščine. Vključujejo se v vse oblike dela Turističnega dru- štva Podgorci. Imajo pa zelo ostre jezičke. Povedo vse, kar jim leži na duši. Veste, da jim tu in tam odrasli tudi prisluhnejo. Črni ribiči iz Cvetkovcev Cvetkovčani izdelujejo ribiški pribor. Pravijo, da je med njimi veliko črnih ribičev, kar pa ni nič čudnega, saj jim teče Drava sko- raj pred hišnim pragom. Delo jim je šlo zelo hitro od rok, lahko si mislimo, kako jim gre od rok šele ribolov. Vida Topolovec foto Ema Žalar PREDSTAVUAMO LETOŠNJE PREJEMNIKE PRIZNANJ OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ Nagrade za vsestransko požrtvovalnost Na sobotni osrednji slovesnosti ob prazniku občine Ptuj v ptujskem gledališču bodo izročili najvišja občinska prizna- nja. Zlato plaketo bo prejel Jože Botolin, občinsko plaketo pa Opekarna Ptuj, KS Destrnik, Srednješolski center Du- šana Kvedra, Stanislav Čuš in Simon Toplak. Družbeno priznanje v obliki listine bodo izročili pihalnemu orkestru ob njegovi 110-letnici. Jože Botolin se je rodil v napredni učiteljski družini. Zelo zgodaj se je vključil v družbenopolitično življenje. Poleg tega seje nesebično zapisal tudi letalstvu in dosegel nekaj lepih uspehov. Po končanem študiju se je zaposlil v državni upravi. Uspešno je izpolnjeval dela in naloge urbanističnega in- špektorja, načelnika upravnega organa za gospodarstvo ter nekatere druge naloge. Bil pa je tudi član občinskega izvršnega sveta in pred zaposlitvijo v Agisu njegov pred- sednik. Pri svojem delu uveljavlja organizacijske sposobnosti in uspešne metode dela, pomaga pa mu tudi široko zna- nje. Ima izostren posluh za uresničevanje dogovorjene politike. Pri delu je izredno discipliniran, neposreden in zavrača oportunizem. Takšen je tudi v odnosih do svojih sodelavcev. Omenjene odlike so se posebej pokazale v ča- su, ko je vodil občinski izvršni svet. V tem času je občina dosegla nekaj lepih uspehov na vseh področjih njenega življenja in dela. Zanje pa je zaslužen tudi Jože Botolin. Nenazadnje mu je treba izreči vso priznanje, da je prevzel krmilo Agisa, in to v zelo kritičnem obdobju, ko se je Agi- sova »ladja potapljala«. Danes je ta delovna organizacija na poti v lepšo prihodnost. Delovna organizacija Opekarna Ptuj sodi med najuspeš- nejše organizacije v ptujski občini. V prejšnjem letu je ze- lo dobro poslovala in občutno povečala svoj poslovni sklad. Indeksi rasti najpomembnejših kazalnikov uspeš- nosti poslovanja so izredno dobri. Omenjene rezultate je organizacija dosegla z manjšim številom zaposlenih. Uspešnost v poslovanju so si zagotovili tudi s tem, da so pričeli agresivneje nastopati na trgu. Zagotovili oziro- ma povečali so proizvodne zmogljivosti. Pod svojo streho imajo od lanskega januarja tudi organizacijo Gazdek Va- lent iz Virovitice. Opekarno Ptuj velja pohvaliti tudi zaradi uspešne ures- ničitve projekta proizvodnje in prodaje okrasne kerami- ke. Ideja je v tesni povezavi s slovensko tradicijo v izdelo- vanju opečnih izdelkov. Njihovi izdelki so našli pot do kupca. Prodajalna »Žabica« na Slovenskem trgu je do- datno obogatila ponudbo v starem mestnem jedru. Krajevna skupnost Destrnik sodi med večje krajevne skupnosti v ptujski občini. Leži na manj razvitem območ- ju občine — v Slovenskih goricah. Kljub temu da v kraju ni nobene industrije, so njeni prebivalci naredili veliko za znosnejše življenje in delo. Od 90 kilometrov krajevnih cest so asfaltirali tri. Lokalne ceste so dolge 13,5 kilome- tra, na njih pa je že 12,5 kilometra asfalta. V zadnjih desetih letih so v tej krajevni skupnosti nare- dili velik korak naprej. Uspešni so bili pri razvijanju kra- jevne in vaške samouprave ter pri uresničevanju skupnih načrtov. V tem trenutku plačujejo že peti krajevni samo- prispevek v višini dveh odstotkov od osebnih dohodkov. Poleg tega so se odločili še za dodatnega, da bodo zbrali denar za posodobitev lokalnih in krajevnih cest, gradnjo transformatorske postaje, napeljavo telefonskega omrežja in druge aktivnosti, ki jih izvajajo v posameznih krajevnih skupnostih. V obdobju od leta 1980 do leta 1988 so zgradili 17 kilo- metrov primarnega in sekundarnega vodovodnega omrež- ja. Vodovod imajo v desetih od sedemnajstih vasi. Sedaj dobiva vodo iz mestnega vodovoda 280 gospodinjstev. V tem obdobju pa so tudi izboljšali oskrbo z električno energijo v vseh naseljih. V krajevni skupnosti pa so se potrudili še na drugih po- dročjih življenja in dela. Da so v krajevni skupnosti Destrnik veliko dosegli, gre zasluga dobremu vodenju organov krajevne skupnosti, delu družbenopolitičnih organizacij, društev in vaške sa- mouprave. Krajevna skupnost se v zadnjem času vse bolj uvelja- vlja tudi na področju turizma. Srednješolski center Dušana Kvedra je v zadnjih letih dosegel nekaj izrednih delovnih uspehov. Ti so presegli občinske meje! Vodstvo in kolektiv sta dosegla, da so uvedli najbolj atraktivne programe srednjega izobraževa- nja in neicaj skrajšanih. Center se uveljavlja tudi z dodat- no dejavnostjo in so pionirji na tem področju. Gre za sto- ritve avdiovizualnega študija, servisiranje učil in avdiovi- zualnih sredstev, izvajanje seminarjev o avdiovizualni tehniki in računalništvu. Prav tako so med prvimi v Slove- niji, kar zadeva uvajanje sodobne učne tehnologije, s ka- tero posodabljajo in skrajšujejo pot do znanj. Center je znan tudi po uspehih na kulturnem področju. Pevski zbor in plesne skupine so Center in njegovo dejav- nost predstavili širši slovenski javnosti. Nastopili pa so tudi v tujini. Pri delu z mladimi se trudijo mentorji, ki vztrajajo kljub številnim težavam. To delo opravljajo lju- biteljsko. Center je posebnost tudi zaradi KLUBA ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE. V njem je osrednja pozomost namenjena skrbi in spodbujanju mladih k zdravemu življenju. Stanislav Cuš se je rodil v delavski družini v Žamencih. Osnovno šolo je končal v Domavi, poklicno kovinarsko pa v Mariboru. V delovni organizaciji Olga Meglic Ptuj se je zaposlil pred 22 leti. Že ob prihodu se je vključil v delo samo- upravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Aktivno dela tudi v krajevni skupnosti, kjer vodi konfe- renco delegacij samoupravne interesne skupnosti družbe- nih dejavnosti. Aktiven je tudi kot gasilec. Posebej pa ve- lja poudariti njegovo delo v padalski sekciji Aerokluba Ptuj. Začel je leta 1968, od leta 1977 je učitelj padalstva, padalsko sekcijo je vodil od leta 1976 do 1986. Ze dalj ča- sa pa je trener mladinske ekipe. Leta 1971 je osvojil na- slov državnega padalskega prvaka. Dosegel pa je tudi več drugih pomembnih rezultatov. Stanislav Čuš ni samo dober športnik, pridno dela tudi v delovni organizaciji. Simon Toplak je član Kmetijske zadruge Ptuj, soustvar- jalec zadružništva v Juršincih in zelo aktiven zaseben kmetijski pridelovalec. Že od rane mladosti je njegovo ži- vljenje in delo povezano z zemljo. Leta 1972 je podedoval očetovo kmetijo v Juršincih in jo z dokupi povečal na se- danjo velikost.___________ Simon Toplak obdeluje 15 hektarjev zemlje, letno pri- dela 300 ton perutninskega mesa na farmi z etapno zmo- gljivostjo 30 tisoč piščancev, spita 110 glav živine, pridela od dvajset do trideset tisoč trsnih cepljenk in deset tisoč sadnih sadik ter večjo količino grozdja za trg. Med prvimi v občini se je odločil za kmečki turizem. Veliko časa mu vzame tudi aktivnost v krajevni skup- nosti in drugih organizacijah ter skupnostih. Pihalni orkester Ptuj deluje samostojno v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Ima 38 stalnih članov — ljubiteljev glasbe iz vrst delavcev, kmetov, dijakov, štu- dentov, glasbenih pedagogov, obrtnikov in inteligence. Več kot polovica članov je mlajših od trideset let. V prejš- njem letu je orkester slavil 110-Ietnico delovanja. Njegova glasba je v tem obdobju postala nepogrešljiva spremljevalka življenjskega utripa mesta, občinskih prire- ditev, nastopov in prireditev v drugih mestih ter občinah. Da je dejavnost Pihalnega orkestra pristna in odmevna, priča tudi vrsta občinskih in republiških priznanj, plaket in odlikovanj. Franc Fideršek EPIDEMIJA KOZ (ZGODBE IZ LET. KO JE NAŠ KMET PREŽIVLJAL TEŽKE DNI) SEDAJ PA NA TEREN Tečaj za funkcionarje OZKZ se je počasi bližal koncu. Med drugim smo obravnavali tudi novo organizacijsko shemo okrajnih zvez kmetij- skih zadrug. Spet se je pripravljala reorganizacija. OZKZ ne bodo več imele voljenih tajnikov, temveč imenovane sekretarje, ki bodo »čisti ad- ministrativci«. Poleg predsednika bosta še dva podpredsednika, prvi za področje kmetijstva in zadružništva, drugi za trgovino in odkup. Vsak je poskušal ob tem pripraviti kadrovsko shemo za njegov okraj. Z Vinkom Kelcem sva si bila enotna, da bo v Ptuju ostal predsednik OZKZ Franc Belšak-Simon. Prvi podpredsednik je že sedaj Vinko in to želi tudi ostati. »Tebi torej ostane trgovina in odkup,« mi je rekel, kot da bi bilo to umevno samo po sebi. Ničesar nisem rekel, povrh pa za to po- dročje resnično nisem čutil nobenih sposobnosti. Ta razgovor mi je olajšal odločitev, saj sem si dan prej vzel nekaj dni za premislek, ko me je Branko snubil za delo na RZKZ. Odločil sem se, da raje ostanem v Ljubljani, kot pa grem nazaj na Ptuj in povrh še ne vem, kam me bodo po kadrovski potrebi potisnili. V soboto, 5. marca 1949, je bilo predavanj konec. Napisati je bilo treba še pisno nalogo. Kako si zamišljam svoje delo po tečaju, pripraviti pa se tudi na izpit, ki bo za vse v ponedeljek. Izpitna komisija je imela 5 članov, predsedoval pa ji je Maks Kr- melj, predsednik RZKZ. Veljal je abecedni red, zato sem bil kmalu na vrsti. Slo je gladko. Oceno sem dobil prav dobro, ker sem baje odgovarjal preveč naučeno, torej premalo s svojimi besedami. No. sem si mislil, saj imajo prav. Zakonov dialektičnega materializ- ma v Stalinovi predstavitvi si resnično nisem znal po svoje razlagati, tem- več sem se jih naučil na pamet. Bolj neresno sem se pokazal pri pisni nalogi. Opisal sem, kako bom kot inštruktor obiskoval KOZ-e po okrajih, kako jim bom s svojim zna- njem pomagal, da se bodo organizirali in delovali v skladu z vzornimi zadružnimi pravili. O vsakem obisku bom napisal tudi poročilo, čimbolj podrobno, da bodo naši vodilni tovariši seznanjeni, kaj se v naši vasi res- nično dogaja. Pri tem sem hotel biti duhovit in sem dopisal, da bodo moji opisi čimbolj živi in konkretni, na primer takole: » V KOZ Zavedna vas sem prišel prav na dan. ko so prejšnjo noč od- bili napad sovražne tolpe. Napadalcev še niso odkrili, domnevajo pa, da so bili organizirani od sovražnih kulaških in klerikalnih elementov. Mi- slili so napasti sedež zadruge, a jih je budni nočni čuvaj s streli iz puške prepodil. V onemoglem besu so potem napadalci odvrgli dve ročni bombi na odprto polje. Škodo so že ocenili. Bombi sta razdejali nekaj grmov krompirja, štiri zeljnate glave pa so se zaradi silnega zračnega pritiska nagnile na stran in jih najbrž ne bo več možno spraviti v prvotni položaj. Eksplozija bombe je voluharju, kije najbrž žrl zadružni krompir, odtrga- la kremplje na prednji levi tački. Sovražniki zadružnega premoženja še postajajo žrtve sebi enakih . ..« Sekretarka tečaja — Ivanka Galičič mi je karajoče dejala, da ni okusno šaliti se iz tako resnih zadev. Zvečer je bil slovesen konec tečaja, s kulturnim programom, ki smo ga prirpravljali več tednov. Mirko, predsednik OZKZ iz Slovenj Gradca, je od svojega znanca, imena ni hotel izdati, prinesel neke vrste dramsko delo. V predgovoru je bilo napisano: »To delo je napisano kot skromna počastitev II. kongresa KPS in v spomin na tovariša maturanta Karla Destovnika-Kajuha, tihega, zveste- ga tovariša marksističnega krožka v Slovenjem Gradcu v letu 1940.« V delu je nastopalo deset oseb in »ljudstvo«. V šestih slikah je bil prikazan razvoj NOB po letih, vmes pa recitacije Kajuhovih pesmi. Šesta slika je bila že iz življenja v letu 1948. končala pa se je z besedilom: »Pod zastavo socializma gradimo naš vek. gradimo socializem na vasi. . .« Potem pa so vsi nastopajoči skupaj z »ljudstvom« zapeli Bratje le k soncu, svobodi. . . Naučili smo se kar dobro. Ob nastopu »ljudstvo« ni samo pelo, tem- več nam je tudi krepko ploskalo . . . Tovariško srečanje je trajalo čez polnoč, potem pa so nekateri že od- šli na vlak. v svoje okraje, drugi pa so prespali v prostorih tečaja. Drugo jutro sem se moral že javiti na svojem novem delovnem me- stu na Republiški zvezi kmetijskih zadrug v Miklošičevi 4. kjer imajo svo- je sedeže še danes razni dediči kmetijskega zadružništva. Polovica inštruktorjev je bila kadrovana izmed slušateljev šestmese- čnega tečaja, druga polovica pa iz našega »šnelkursa«. Najprej sem se oglasil v personali. kjer sem presenečen zagledal Mi- jo Štefe. še lani referentko za prosveto in urednico Našega dela v Ptuju, kije skupaj z možem, šefom Ozne. pred pol leta tako nenadoma zapusti- la Ptuj. »Kaže. da smo te mi lažje dvignili iz Ptuja, kot so te Ptujčani iz Že- tal,« se mi je nasmehnila. Potem mi je povedala, kaj vse moram urediti glede personalne evidence in povezave in me napotila na delovno mesto v prvo nadstropje. V prostorni sobi se nas je zbralo vseh 10 inštruktorjev z obema na- čelnikoma — Antonom Čokom za KOZ-e in Jakom Šilcem za KZ. Poča- kali smo, da sta prišla predsednik Maks Krmelj in podpredsednik Jože Stvarnik, kateremu smo bili tudi neposredno podrejeni. Krmelj je v svoji značilni — počasni in zategli govorici povedal naj- pomembnejše splošne stvari, glavno besedo pa je imel Stvarnik, ki nam je govoril kot kak podoficir rekrutom. Delo se nam je obetalo predvsem na terenu, za prenočevanje v Lju- bljani, smo dobili sobo ob Titovi cesti z osmimi posteljami. (Zgradba je bila stara, vlažna in so jo že v petdesetih letih podrli, da je napravila pro- stor m.odemi poslovni zgradbi). Dodeljen sem bil med inštruktorje za KOZ-e, torej Antonu Čoku, doma iz Primorske, obiskoval je italijanske šole in je vsaj pisno slovenšči- no poznal zelo slabo. Rad pa je dopisoval v Kmečki glas, zato je vedno moral iskati kakega znanca, da je ustrezno oblikoval njegove misli. Ta- kega pomočnika je sedaj našel v meni. Jaka Šile je bil razgledan, umirjen mlajši kmet iz Notranjske. Raz- delitev je bila bolj formalna, saj .smo delovali skupno. Tudi drugi sode- lavci — inštruktorji ali »upravni pristavi«, kot so nam zapisali v delovne knjižice, so mi bili novi, razen dveh iz naše skupine v tečaju. »Ogledali si boste skupno prenočišče, odložili osebne stvari, ob 10. uri pa se dobimo spet tukaj v pisarni. Dobili boste potne naloge in še da- nes vsi na teren . . .« je končal informativni sestanek podpredsednik Stvarnik. Ko smo se ob desetih spet zbrali, je nadaljeval svoj govor: »V okrajih, ki so vam dodeljeni za prvi obisk, boste potipali. kako je zastavljena akcija za ustanavljanje novih obdelovalnih zadrug, koliko jih bodo konkretno ustanovili do konca tega meseca in kje. Nadalje, kako v zadrugah in ekonomijah načrtujejo proizvodnjo in kapitalno graditev, kakšno imajo organizacijo dela, kako uvajajo hrigadno-skupinski sistem in sistem osebnega zadolževanja in odgovornosti. Če tega nimajo, jim dajajte navodila v skladu z vzornimi zadružnimi pravili, ki jih morate vedno imeti s sabo!« Dobil sem potni nalog, v njem pa zapisan Ptuj in Poljčane, dva sicer težka terena, ki pa ju poznam. Poleg tega si bom lahko spotoma v Ptuju uredil tudi glede odjave in delovne knjižice. Preden smo se razšli, je Stvarnik še zahteval, da je vsak pokazal vzorna zadružna pravila. Vsi smo ju imeli, le Avsec, doma iz Posavja, pravil ni imel. »Tovariš podpredsednik, jaz nosim pravila v glavi!« se je hitro zna- šel. »Me res zanima, kje ima tvoja glava toliko praznega prostora, da bi si lahko vanjo stlačil pravila?« — mu Stvarnik ni ostal dolžan. Vseeno pa je hotel preizkusiti predrzneževo znanje, zato ga je na preskok spraše- val, kaj določajo posamezni členi pravil Avsec se je dobro odrezal, saj je skoraj vsa pravila znal na pamet. Prihodnjič: Ne dam ti odjave! TEDNIK - 3. avgust 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - S Ozrimo se vase Razprava o posledicah neurja in onesnaže- nja pitne vode je v zboru krajevnih skupnosti pokazala, da delegacije in posamezni delega- ti vidijo predvsem tisto, kar je prizadelo nji- hovo neposredno okolje. Vse to je treba na seji nekako uskladiti v skupna stališča, s ka- terimi nekateri navadno niso v celoti zado- voljni, ker ni bila upoštevana le njihova stran videnja. Po izčrpnih poročilih Stanka Meglica, predsednika občinskega kriznega štaba. To- neta Ceha, predsednika izvršnega sveta, in dr. Cirila Korparja, vodja ptujske enote Za- voda za zdravstveno varstvo, se je v razpravi oglasilo kar devet delegatov in gostov. Veči- noma so se omejevali na probleme ekološke onesnaženosti podtalnice na Dravskem po- lju, zahtevali odgovornost, dajali nasvete, kaj vse bi morali ukreniti v republiški skupščini, v občini, poiskati krivce za onesnaževanje, za neizvajanje predpisov s tega področja in po- dobno. Spričo take razprave so ostali nemi delega- ti iz najbolj prizadetih krajevnih skupnosti v Halozah. Niti eden se ni oglasil. Tolažili so se s tem, da je v uvodnih poročilih bila pred- stavljena naravna nesreča, ki je zadela njiho- ve kraje, pomoč, ki je bila nudena in ki bo še dolgo potrebna ljudem, da jim bo zagoto- vljen obstoj in nadaljnje življenje v tistih kra- jih. Dejstvo je, da je onesnaženje pitne vode velik ekološki problem,, ki ni samo ptujski. Pojavil bi se lahko kjerkoli v Sloveniji, kjer uporabljajo podtalnico. Na Dravskem polju je pač najprej udaril na plan in s tem opozo- ril vso slovensko javnost, ta se je tudi odzvala — od republiškega izvršnega sveta in skup- ščine navzdol. S podobnimi nesrečami, ki jih je zakrivil človeški dejavnik, so se spopadali in se še spopadajo v vseh razvitejših delih sveta. Njihove nesreče nas niso osvestile, mo- ralo je priti do nesreče doma. Treba bo pla- čati ceno za neznanje in brezbrižnost do na- rave in okolja. Prav zato je potrebno gibanje zelenih, so potrebna prizadevanja raznih sve- tov in odborov za varstvo okolja. Vsi ti mora- jo biti vedno budna vest družbe. Ukrepanje je pristojnost in dolžnost poo- blaščenih organov in inšpekcijskih služb, te- meljiti pa mora na ugotovitvah stroke. Ne- sporno je, da sta inšpekcijska in zdravstvena služba v tem trenutku opravili svojo dolžnost in pravočasno opozorili na nevarnost. To se od njih pričakuje in zahteva tudi v bodoče. Naj k temu na kratko navedem še vsebino sklepov, ki jih je sprejel zbor krajevnih skup- nosti in potem vsebinsko povzel še zbor zdru- ženega dela. Skupščina je imenovala posebno 11-član- sko komisijo, ki bo spremljala izvajanje po- moči in ukrepov z aodpravo posledic vre- menske katastrofe. Izvršni svet je pooblastila, da skrbi za pravilno razporeditev pomoči in izvaja nadzor nad uporabo zbranih sredstev. Skupščina je tudi priporočila delovnim orga- nizacijam, skupnostim in delovnim ljudem, da v mesecu avgustu prispevajo enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim. Zbor je dal priznanje izvršnemu svetu, ob- činskemu štabu za civilno zaščito in drugim službam v občini za pravilno in učinkovito ukrepanje ob obeh nesrečah. Posebno priznanje je izrekel JLA in gasil- cem v občini, ki so pokazali izjemno požrtvo- valnost in nudili veliko pomoč ljudem. Pri- znanje velja tudi delavcem pri sredstvih jav- nega obveščanja, ki so z besedo in sliko znali seznaniti in pritegniti širšo javnost. Izvršni svet in strokovne službe v občini so tudi zadolžili, da v skladu s svojimi poobla- stili kar najbolj zavzeto delujejo naprej pri odpravi posledic naravne in ekološke nesre- če, da zaostrijo odgovornost pri izvajanju predpisov na področju ekologije in da prebi- valce sproti obveščajo o resničnem stanju, za kar so še zlasti odgovorni viri informacij. Storimo torej najprej svojo dolžnost, po- tem bomo imeli moralno pravico pokazati na druge in zahtevati enako doslednost tudi od njih. To je šele prvi korak. Čaka pa nas še ve- liko korakov, preden bomo trajno odstranili posledice ene in druge katastrofe, ki nas je prizadela v letošnjem juliju. FF V vinu je resnica — v vodi pa pesticidi Sedel sem ob vrčku piva v sen- ci starega kostanja in s pomilo- vanjem gledal ljudi, ki so s pla- stičnimi kanglami v rokah stali v vrsti ob gasilski cisterni in čakali — pomislite — na vodo. Ker sem bil ravno sredi intenzivnega iskanja resnice (Naj vas ne zave- de to, da sem pil pivo, kajti tudi v njem je resnica — resnici na ljubo — v manjšem odstotku ka- kor v vinu), da, celo že v tisti fa- zi, ko se ti srce omehča, so se mi ti ljudje iz dna duše zasmilili. Sploh zato, ker sami niso popol- noma nič krivi, da raje pijejo vo- do, kakor pa pivo, vino in po- dobno. Ti ljudje so pač žrtve ne- srečnega spleta različnih negativ- nih faktorjev. Dednega, geograf- skega ..., nenazadnje pa ima svoje vmes tudi napačna vzgoja. Ko sem o vsem tem razmišljal, sem se zgrozil ob misli, da bi lah- ko bil tudi sam nesrečnik s pla- stenko v roki ob cisterni s pitno vodo. V tistem trenutku sem spo- znal, kolikšno milost mi je name- nil troedini gospod Bog s tem, da sem rojen pod tako srečnimi zvezdami, da sem popolni vodni abstinent. A bolj ko so moje misli okupi- rali tekoči problemi, globljo res- nico sem spoznaval. Posledice, ki jih lahko ta zastrupitev vode povzroči, so dosti bolj daljnose- žne, kakor sploh lahko kdo misli. Ce bo zastrupitev trajala dlje časa, lahko (tako količinsko kot kakovostno) namreč resno ogro- zi letošnji vinski pridelek. Težke posledice pa lahko pusti tudi na medčloveških odnosih v družinah. Zamislite si samo si- tuacijo, ki sploh sedaj ni nemo- goča, temveč je celo zelo verjet- na: mož pride nadelan domov, temu sledi obvezni živalski vrt, skozi katerega se sprehodi njego- va soproga, medtem ko omenja njegovo sorodstvo, predvsem pa njega samega. Ob vsem tem pa temu nesrečnežu nič ne pomaga sklicevanje na hudo žejo, strupe v vodi in visoke cene sokov in ostalih brezalkoholnih pijač. O takšnih in podobnih proble- mih bi krizni štabi morali razmiš- ljati pri pripravi sanacijskih na- črtov, da se izognemu še večjemu zlu, kakor objektivno preti. Nenazadnje pa ne bi smeli po- zabiti ene najpomembnejših pri- dobitev francoske revolucije, ki je trdno vtkana tudi v našem so- cializmu — na enakost. Sedaj so namreč diskriminirani vsi vodni abstinenti, ki si iz cistern ne mo- rejo zastonj natočiti neoporečne in nujno potrebne rujne kapljice. Fredi V vrtu Čeprav avgust koledarsko še ne prištevamo med jesenske mese- ce, pa je za vrtičkarje v vegetacijskem smislu že jesenski in morebiti pestrejši ter odločilnejši, kot je spomladi mesec marec. V avgustu na- mreč prično drevnine, med katere uvrščamo sadno in okrasno drevje ter grmičevje, s tvorbo ali diferenciacijo cvetnega nastavka, s čimer se odreja rodovitnost v naslednjem vegetacijskem letu. Seveda je tvorba cvetnega nastavka avgusta odvisna od tega, kako smo drevnine nego- vali, ali so bile med letom ustrezno prehranjene in kako je ohranjeno njihovo zdravstveno stanje. Avgust je čas za sajenje oziroma presaja- nje mnogih vrst trajnic okrasnih rastlin in najprimernejši čas za saje- nje iglavcev. Nekaterim sadnim vrstam in okrasnim drevninam, ki zimske rezi ne prenašajo, opravimo to v tem času. Večina trajnic pre- haja avgusta v obdobje dozorevanja lesa, s čimer se rastline že prično pripravljati na prezimovanje. Za ta mesec je značilno, da se v njem že zaključuje vegetacijska doba rasti, saj tako v sadnem kot zelenjavnem vrtu pospravljamo žlahtno sadje in nekatere vrtnine. V kmetijstvu je mesec avgust le za vinogradnike nekoliko počitni- ški, za vse ostale panoge pa v potrebnih opravilih zelo pester. Vrti- čkarje čaka obilica opravil v vrtu. Najpomembnejših se bomo spom- nili in svetovali v naslednjih prispevkih o opravilih v vrtu. V SADNEM VRTU bo v avgustu pri vseh sadnih vrstah takoime- novana diferenciacija ali tvorba cvetnega nastavka. Ta bo toliko več- ja, kolikor več so imele rastilne doslej na voljo za rast, od redne obde- lave in ustrezne prehranjenosti do zdravstvenega stanja drevesa. Pri grmičevju, kot so ribez, kosmulja, robida in maline, njihove plodove smo že obrali, opravimo rez v zeleno, v kolikor le-tega nismo opravili že ob obiranju. Z načinom rezi pri ribezu smo se spoznali že v prejš- njih prispevkih, kljub temu pa velja ponoviti, da izrežemo vse polom- ljene veje, izločimo stari izrojeni les in odstranimo nedoraščene in okrnjene mlade poganjke. Ko smo tako izrezali navedene vrste lesa, se nam grm že pokaže v novi obliki, če pa bo ta še vedno pregost, to pa je takrat, ko se veje medsebojno zakrivajo in zasenčujejo, ga ustre- zno preredčimo. _ _ Priporočljivo je, da zemljo pod grmi plitvo obdelamo, predtem pa potrosimo na grm približno 20 dkg ali dve pesti sadjarskega nitro- foskala. Ce bomo grmičevju vse našteto opravili še prve dni avgusta, bo tvorilo obilen cvetni nastavek za prihodnje leto. V OKRASNEM VRTU skrbimo, da med rastlinjem ne raste ple- vel, pa tudi plitvo obdelavo bo potrebno opraviti. Vse odcvetele dele rastlin moramo redno odstranjevati. Ce ne pridelujemo semenic posa- meznih okrasnih rastlin, namreč puščanje odcvetelih delov rastlino samo bremeni pri tvorbi novih cvetov, pa tudi videti ni lepo. Avgust je najprimernejši čas za striženje živih mej ali posamez- nih dreves iglavcev. Ce smo za žive meje listavcev (kalina, gaber) de- jali, da stranice nikakor ne smejo biti navpične, to toliko bolj velja za iglavce. Živica se mora proti vrhu nekoliko zoževati, sicer ne traja dolgo, spodaj prekomerno ogoli in s tem izgubi lep videz. Ce so se v stenah živice ali na vrhu pojavili zelo močni poganjki, te pred striže- njem z vrtnimi škarjami porežemo za nekaj centimetrov niže, kot na- meravamo striči mejo. Avgusta obrezana živa meja iglavcev se bo do zime še lepo obrasla in zgostila. V ZELENJAVNEM VRTU pozno v juniju in juliju sajene vrtni- ne, kot so vse kapusnice, kolerabica, kvala, nizki stročji fižol, redkev, kitajski ohrovt, zimska endivija in druge pognojimo z drugim obro- kom KAN-a. Pri tem pa ne smemo pretiravati, saj so prebujne rastli- ne, ki so pregnojene z dušikom, manj odporne proti boleznim in škodljivcem, za zimsko hrambo so manj zdržljive, pa še oporečne so zaradi povečane vsebnosti kemikalij. Gnojila ne smemo puščati po- trošenega po površini, temveč ga ob plitvi obdelavi, okopavanju ali rahljanju pomešamo z zemljo. Ob okopavanju stebelca rastlin, razen solate endivije, z rahlo zdrobljeno prstjo malo zagrnemo, da se bodo v tleh bolje učvrstila in razvila več vegetativnih korenin. Miran Glušič, ing. agr. j PADALSTVO Z 800 metrov na 1 centimeter Odločitev Aerokluba Ptuj, da se bodo kljub ne ravno blestečim rezultatom na republiškem prven- stvu udeležili državnega tekmova- nja, je bila pravilna, so z uvrstit- vami dokazali ptujski padalci. Odlično so skakali na cilj, figura- tivni skoki pa so bili ponovno nji- hova šibka točka. Državnega padalskega prven- stva za mladince in člane v Osije- ku se je udeležilo 92 padalcev in padal k iz vse države, razen iz Makedonije. Iz Slovenije, iz ka- tere so sicer vsi državni reprezen- tanti, so se tekmovanja udeležili le Leščani in Ptujčani. Prvi so odnesli v glavnem vsa odličja, pa tudi naši se niso slabo odrezali, posebej če primerjamo njihovo število skokov z leškim. Najboljši rezultat je dosegel Aleš Debeljak. Kar petkrat zapo- vrstjo je doskočil na ničlo, prav- zaprav centimeter velik prostor- ček, na 8. mesto v skokih na cilj pa se je uvrstil s samo 14 centi- metri, kolikor jih je nabral v de- setih skokih. Drugi ptujski pada- lec je bil Edi Butolen, ki je pri- stal na 18. mestu z 29 centimetri po devetih skokih. Ptujska član- ska ekipa, za katero sta tekmova- la poleg omenjenih še Janez Ha- ložan in Janez Vrbančič, se je v skokih na cilj uvrstila na odlično 6. mesto. Edini ptujski mladinec Alojz Hrga se je v skokih na cilj v svoji konkurenci uvrstil na zelo dobro 6. mesto. Padalce je na štiridnevnem tekmovanju spremljal trener Mi- ro Vindiš. McZ Ptujska padalska ekipa pred napravami za vadbo. VODOVODNA POVEZAVA MED DOBROVCI IN SKORBO Čimprej začeti! Voda je že dober mesec vpra- šanje številka ena občinske vlade in vseh občanov. V teh dneh sta v ospredju denar in datum začet- ka gradnje. Kot je povedal pred- sednik Izvršnega sveta SO Ptuj, Tone Ceh, Ptujčani vztrajajo, da se prične čimprej delati, najpoz- neje v ponedeljek. Dela ne smejo zastati niti za en dan. Vodovodna povezava med Dobrovci in Skorbo je dolga 12,850 kilometra, od teh v ptuj- ski občini 4,7 kilometra. Glavni izvajalec del, Hidrimontaža Ma- ribor, je že sestavila ponudbo in predračun. V minulih dneh so se v glavnem pogovarjali o znižanju predračunske vrednosti in pod- pisu pogodbe o pričetku del ter o najetju kredita za premostitev deleža, ki ga bodo zagotovili po intervencijskem zakonu. Dela na omenjeni povezavi so ocenjena na približno^40 milijard dinarjev. V torek ali sredo naj bi tudi do- govorili rok za dokončanje del. Povezava mora biti končana v najkrajšem možnem času. Ptuj- ski del vodovoda bo gradila Ko- munala. Zvezni izvršni svet naj bi zagotovil uvoz potrebnega ma- teriala brez carine. Iz Dobrove bo priteklo za po- trebe ptujske občine 70 litrov vo- de na sekundo. Nekateri trdijo, da bo vode več, in sicer 100 li- trov. Ni pa še rešeno vprašanje navezave Kidričevega na regio- nalni vodovod. Denarja ni, z in- tervencijsko zakonodajo ga bodo dobili le za povezavo med Do-, brovci in Skorbo. Občinski mo- žje se zavedajo, da bo v najkraj- šem času potrebno poiskati reši- tev tudi za Kidričevo. Med dru- gim razmišljajo, da bi potrebni denar dobili z višjo ceno vode. MG 17. kmečki praznik v Moškanjcih ■ v nedeljo, 23. 7. 1989, smo vaščani Moškanjcev z domačimi gasilci organizirali tradicionalni kmečki praznik. Ker smo leta in leta organizi- rali povorke, ki smo jo popestrili z eno od poljščin, smo letos pre- šli na razstavo kmečkih jedi in kmečkega orodja. Razstava je potekala pod ge- sloma »KAJ so NEGDA JELl« in »s Cen so NEGDA DELA- LI«. Razstava je bila po mnenju mnogih obiskovalcev pestra in marsikatera gospodinja je po ogledu izjavila: »Kaj vse se da pripraviti brez mesa in še bolj zdravo je!« Res so časi, ko dajemo prema- lo poudarka zdravi in preprosti kmečki prehrani. 17. kmečki praznik je bil do- bro obiskan, škoda, da je takoj v večernih urah nevihta marsikate- rega predčasno napotila domov. foto: Cilka, Gorišnica tekst: B. F. 6 — IZ NAŠIH KRAJEV 3- avgust 1989 - TEDNIK Akcija minus deset odstot- kov v občini Ormož uspešna Od začetka aprila do konca junija v občini Ormož manj prometnih nezgod kljub povečanemu prometu na cesti med Ptujem in Središčem ob Dravi Cesta Ptuj—Ormož— Središče ob Dravi, do republiške meje med Slovenijo in Hrvatsko, je v zadnjem letu zelo obremenjena. 06 oseb- nih in tovornih vozilih ter številnih kmetijskih strojih, ki so na cestah prav v teh dneh, ob času žetve, pelje po tej cesti dfnevno še prek 200 tovornjakov in priklopnikov italijanske, madžarske in deloma tudi če- ške ter poljske registracije. Zaradi številnih nezgod, ki so se na tej cesti, predvsem med Or- možem in Središčem ob Dravi (tudi zaradi neprimernega cestišča) pri- petile v minulem letu ter zaradi neprimerne hitrosti itahjanskih vozni- kov, so miličniki Postaje milice Ormož v letošnjem maju poostrili nadzor nad prometom na magistralni in regionalni cesti na območju občine Ormož. Zaradi neprimerne hitrosti so kaznovali 187 italijan- skih in 60 madžarskih voznikov tovornjakov (lani 37 italijanskih in 14 madžarskih voznikov). Pravega uči.ika pa Kljub poostrenemu nadzoru pri tej kaznovalni politiki — 20.000 dinarjev za prekomerno hitrost — ni, ker je cilj, predvsem italijanskih voznikov, da v najkrajšem mož- nem času opravijo čim več voženj iz Italije v Madžarsko. Njihovi de- lodajalci jim vse te kazni, ki so za njih smešno nizke, povrnejo in tako ti šolarji niso denarno prizadeti. Ce pa pogledamo poročilo o stanju prometne varnosti na območ- ju občine Ormož od začetka aprila do konca junija letos, ugotovimo, da kljub slabim cestiščem in povečanemu tovornemu in proti koncu junija tudi osebnemu prometu, je bila akcija minus deset odstotkov, ob večji angažiranosti miličnikov Postaje milice Ormož, uspešna. Lansko leto Je bilo na primer v enakem obdobju 78 prometnih nezgod, letos pa 70. Manj prometnih nezgod je bilo tudi na magistral- nih in lokalnih cestah (lani 28, letos 20). Mea povzročitelji prometnih nezgod je letos manj voznikov osebnih avtomobilov (lani 53, letos 37), nekaj več nezgod so povzročili vozniki koles z motorjem (lani 5, letos 9). Zaradi najpogostejšega vzroka prometnih nezgod — neprilagoje- ne hitrosti — je letos v zadnjih tren rnesecih samo sedem primerov nezgod. Nekaj več prometnih nezgod je bilo pri vzvratni vožnji, izsi- ljevanju prednosti in zaradi nekaterih drugih vzrokov. V prometnih nezgodah je bilo od začetka aprila do konca junija letos manj hudo telesno poškodovanih odraslih oseb (lani 10, letos 4), težje poškodovan je bil en otrok, manj pa je tudi lahko telesno poško- dovanih odraslih udeležencev v prometu (lani 15, letos 9). Omenili smo, da je tem ugodnim rezultatom v prometu botrovala večja prisot- nost miličnikov na terenu in večje število opozoril voznikom ter več mandatnih kazni. Med aktivnostmi miličnikov Postaje milice Ormož v omenjeriih mesecih so bili tudi obiski osnovnih šol občine Ormož in vrtcev, kjer so cicibane vzgajali in izobraževali za promet in jim podelili promet- ne značke. Opozorili so jih na vse nevarnosti in na previdnost v pro- metu. Šolarje so opozorili na večjo previdnost pri vožnji s kolesi in kolesi z motorjem, predvsem v teh poletnih mesecih, ko so veliko bolj brezskrbni. »Upamo, da bo vse skupaj le kaj zaleglo in da teh udeležencev v prometu ne bo v statistikah o prometnih nezgodah,« je med drugim se posebej zaskrbljeno povedal komandir Postaje milice v Ormožu Ju- re Ferme, ki je posredoval tudi podatke o prometu v občini Ormož. Razgovor je sklenil z opozorilom voznikom mopedov in koles z mo- torjem, o obveznem nošenju čelade v času vožnje. Vida Topolovec Bogu Verdevu v hva- ležen spomin Pred kratkim mi je prišel v roke pomurski Vestnik z dne 15. juni- ja. V njem sem prebrala, da se je za vedno poslovil Bogo Verdev iz Radinec, ki se ga spominjam predvsem kot predsednika okraja Ljuto- mer. Boleče je odjeknila ta žalostna novica v mojem srcu in začutila sem dolžnost, da se ga javno spomnim v tisku, ki je najbolj razširjen med našimi kmečkimi bralci. Najino poznanstvo sega v čas tistega grenkega spomina, ko smo »mučili muko« v življenju Kmečkih obdelovalnih zadrug. Prepričana sem, da živi še mnogo teh, ki se tega vekovečnega »zadružniškega bo- ja« spominjajo. In kakor je bilo marsikaj bolečih, krivičnih in kmetu »kulaku« sovražnih uradnih ukrepov s strani oblasti, tako moram poudariti, da je z nastopom Boga Verdeva prišel na vodstvo ljutomer- skega okraja človek poštenjak, ki je vrnil kmetu zaupanje, ko je rad dejal, da ne moremo imeti polovice naroda v zaporu. Tudi jaz sem prišla v tistem kmečkem obupu nekoč na okraj, da bi se s predsedni- kom človeško pogovorila, kajti takrat se je samo ukazovalo, kot da kmet nima srca. Pa sva se tako lepo menila in z vsem žarom svojega idealizma v vero srečne prihodnosti delovnega človeka mi je razložil, kakšne so težnje socializma za pravičen razvoj življenja na vasi. Bil je skoz in skoz poštenjak. Sam dober je delal in živel za dobro drugih, četudi so ga ti mnogokrat razočarali, a vere v človeka mu niso ubili. Ko sva se poslovila, sva si pogledala razumevajoče v oči in iz mojih je kanila solza veselja ob spoznanju, da so na svetu še pošteni in dobri ljudje. Bogo Verdev je bil izjemen človek. Bil je zgled človeške pošteno- sti in skromnosti. Bil je nosilec številnih vojaških in civilnih odliko- vanj. Živel je življenje graditelja lepše prihodnosti. Delovnega duha mu ni strla niti težka bolezen kljub vse skromnejšim fizičnim močem. Rad je živel in kako prepričljivo je dejal: — Moram živeti, ker se za tako zlato družino, kot jo imam, splača živeti! Nisem naštevala številnih zaslug niti obsega njegove dejavnosti. To so storili pred menoj že mnogi drugi. Hočem pa tebi, dragi in spo- štovani Bogo, kot nekdanjemu predsedniku okraja Ljutomer izreči globoko zahvalo in priznanje za tvoje pravično prizadevanje na vseh področjih, ne nazadnje za svetlejšo prihodnost vedno zasužnjevanega kmečkega človeka. Hvala ti, nepozabni Bogo, hvala! Erna Meškova: Kosec koso brusi, a žanjica zanje___ Trije se dogovarjajo, trije delajo (in se smehljajo fotografu). Ne praznik, čisto prava žetev! (V Markovcih smo želi rž-žito . . .) Čeprav vem, da ni lepo, če odvzameš pre- več prostora ostalim dopisnikom in sodelav- cem Tednika, tokrat že takoj napovem, da se- stavek ne bo ravno kratek (bo pa verjetno je- drnat in jasen). Navsezadnje predstavljam dogodek, ki je v času kombajnov in drugih kmetijskih strojev že zelo redek ali pa že po- vsem pozabljen — to je ročna žetev rži ali ži- ta, ko v Markovcih pravimo tej »najvišji« ži- tarici. Uvodno pojasnilo bom poskušala skrčiti na najpomembnejše podatke: v bližini nove markovske šole (10 let bo dopolnila prav v teh dneh), stoji od predlanske jeseni lepa sta- rinska lesena preša (o njeni postavitvi in »graditeljih« sem tedaj pisala), ki pa, izpo- stavljena soncu, dežju in ostalim vremenskim spremembam, gotovo ne bi mogla nizati let v še bolj častitljivo starost. Mislili smo torej na njeno zaščito, mi v šoli, a tudi krajani, in na pobudo tako združenih razmišljanj smo na »šolsko njivico« v bližini lansko jesen pose- jali rž. Naš namen: rž bomo poželi, snopje pa bomo pozneje spremenili v otepe slame, s ka- tero bomo pokrili ostrešje nad prešo. Slam- nata streha bo najbolj primerna zaščita za enega od »akvarelov«, ki se nabirajo v sose- ski šole (blizu stoji tudi leseni korant in pred časom je moja bližnja oseba označila te pred- mete ter tako imenovanje razložila tako: saj vendar po preši in korantu curlja dež — torej voda ...!). Vse je teklo po načrtih, le letošnje vreme ni bilo niti nam niti rži preveč naklonjeno, pa je seveda precej poleglo, tudi slak jo je preple- tel in silil iznad rži k soncu. Kljub temu smo skoraj dobesedno izpolnili dogovor, ki smo si ga delavci šole zastavili na zaključni konfe- renci: žetev bo (verjetno) v petek, 14. julija — naj pride vsakdo, ki ne bo ravno odsoten in nekje ob morju z algami; za vsakogar bo kak- šno delo, obenem pa se nihče ne bo preveč utrudil, saj nam bodo znatno pomagali člani moškega pevskega zbora s svojimi družicami. Kolegica Marija Bezjak, ki kot mentorica šol- ske pionirske zadruge bedi nad opravili na šolskem zemljišču, je ponosno omenjala kar 40 ljudi, ki bodo gotovo prišli žet. No, sprememba je bila skoraj zanemarlji- va: želi smo v soboto, 15. julija, sicer brez ju- tranjega čaja (ali kave), saj je bila ura točno trinajst, ko so najbolj pridni že stopili na nji- vico. Zjutraj je bilo namreč premokro zaradi ene od letošnjih julijskih neviht oz. ploh. Sa- ma nisem štela, v .idar verjamem, da nas je bilo okrog 30, učitelji in učiteljice, kuharice in čistilke v šoli, pa seveda mnogi pevci — njim je tudi tokrat »dirigiral« Janez Bezjak — ter njihove žene, ki znajo še kako sukati srpe ter strčkati tudi najtežjega moškega ude- leženca. Kako pomembna je bila ta žetev za našega ravnatelja Jožeta Foltina, pove poda- tek, da je zaradi nje prekinil dopust ob mor- ju, se (sam pravi po 20 letih) z vlakom pripe- ljal v Ptuj, ob žetvi pa pridno nudil pomoč žejnim, se pustil strčkati, na družabnem sre- čanju pa nas ni le pohvalil za opravljeno de- lo, temveč je izrekel vso priznanje našemu so- delovanju v kraju, še zlasti med šolo in MOPT »Alojz Štrafela« Markovci. In sama žetev? Pravzaprav je bila košnja: moški so se namreč nadvse potrudili in kosili rž, nakar smo ženske pobirale plasti v snope (najbolj spretne so bile tiste, ki so se tudi opravile v nekdanje žanjice), nekaj udeležencev je izde- lovalo povresla, naslednji so vezali in na kon- cu znosili snope v rastave, jih zvezali in celo Janez Kukovec s svojimi orjaškimi grabljami je imel nekaj dela. Tudi zamisel s steklenico (Janez) ni bila slaba, kakor tudi ne to, da sta naš trud, a enako tudi veselje, z zanimanjem opazovali tvoji živahni deklici! Moje prve »boje« z rženo slamo je precej v dvomih opa- zoval Janez Kristovič iz Nove vasi, ki je sku- paj z ženo ob delu nadzoroval potek žetve oziroma naše izdelke. On je namreč tisti mož, čigar sin mi je že nekje v aprilu prišel ponu- dit pomoč svojih domačih, češ »Naš ata in mama bosta žito zašopala.« Tega smo bili se- veda zelo veseli in si zasluži posebni zapis. No, naj povem, da smo ob koncu žetve našte- li na njivici kar 54 rastav, ki bodo suhe odro- male v Kristovičev skedenj in »na nadaljnji postopek obdelave«. Čeprav v otroških letih reda nisem žela oziroma s srpom pobirala za koscem, mi prej omenjeno »negodovanje« ni vzelo volje, ma- lo bolj sem se potrudila, pa je bil tudi moj mentor bolj zadovoljen. Roke pa so kar same zahtevale, naj preizkusijo svoj spomin v izde- lovanju povresel. En, dva, tri, kar šlo je, prav tako vezanje snopov. Da pa se ne bom pre- več hvalila, moram bolj pohvaliti vse druge udeležence žetve, naša kolega Štefana, ki nas je vse presenetil s prekmurskih povreslom, pa Juliško, ki je z vso lahkoto obudila spomin na nekdanje delo na prekmurskih ravninah. Ne smem pozabiti pevcev in njihovih pesmi, ki niso le nadvse lepo zvenele, temveč so ne- katere obudile tudi otožno lepe spomine. (Kaj si je zamislila. Desno podaj roko . . .), pa vseh šaljivcev ter nič manj pomembnih delavcev v osenčju šole: tu sta nas po delu že čakala kotel z dišečimi pečenkami in z doma- čimi dobrotami obložena miza. Domači kruh in pecivo na mizi, vmes pa poroma od enega do drugega košara, kjer pod snežno belim pr- tičem rumenijo sladki okrogli krofi — soseda našega »rženega polja« in šole. Ivanka Žu- ran je še enkrat dokazala, da jo krofi »res ubogajo«. Da ne bo vse lepo ostalo le v naših spomi- nih, so poskrbeli kar trije fotografi: Jože Kramberger za šolsko kroniko (in svoj ate- lje), Emil Peklar nam jih je že v istem popol- dnevu prinese! na ogled, Slavica Pičerko pa je avtorica objavljenih fotografij — še večjih bo poromalo k njihovim »lastnikom«. Bilo je lepo, nenarejeno, sponatano, veselo in koristno obenem. Tako bi moralo biti tudi sicer, povsod in vedno, ko se skupina ljudi združi za isti cilj! Karolina Pičerko Novi zvonovi cerkve Svetega Venčeslja na Zgornji Ložnici Cerkev svetega Venčeslava ali krajevno Venčeslja je prvič ome- njena leta 1251 v pismu oglejske- ga patriarha. Zgradili naj bi jo beli menihi iz kartuzijanskega sa- mostana v Žicah pri Konjicah. Ker je bilo med njimi veliko me- nihov češkega porekla, so cerkvi- co, ki je takrat obsegala le današ- nji prezbiterij in zvonik, posvetili češkemu narodnemu svetniku svetemu Vaclavu. Takratna cer- kev je imela leseno lopo, da lju- dje niso stali na dežju. Bila je del tinjske fare, včasih tudi prihov- ske. Cerkvene obrede je navadno opravljal kaplan, ker bi sicer Venčesljani morali hoditi k maši na Tinje ali Prihovo, kar pa je predaleč. Okoli cerkvice je bilo tudi pokopališče in ljudski tabor. O imenu Okolico cerkve sv. Vaciava (po nemško Wenzell) so po imenski Cerkev sv. Venčeslava na Zgornji Ložnici Manjši zvon tik preden so ga po- tegnili v zvonik. obliki Venceslav in Venčeslav za- čeli domačini imenovati Venče- selj. Mnogi župniki, danes pa izobraženci so jim hoteli vsiliti obliko Venčel ali Venčeslav, a ga krajani niso sprejeli, ker pravijo, da nočejo biti Venčeslani (pou- darek na slani), ampak hočejo biti po starem Venčesljani. Ver- jetno se bo pri imenu potrebno ravnati po ljudski tradiciji, ne pa po mnenju slovničarjev, ker bi si- cer prekinili zgodovinsko tradici- jo imena in skušali predrugačiti zgodovinski spomin krajanov. O ZVONOVIH Leta 1943 so Nemci odpeljali veliki zvon, zvonove so vzeli tudi med prvo svetovno vojno. Do se- daj so imeli le mali železni zvon. V nedeljo, 9. julija, so končno dobili dva bronasta zvonova, tež- ka 490 in 950 kg, ki so ju vlili v žalskem Feralitu. SKRITE KNJIGE Zgornja Ložnica ali Venčeselj je znan tudi po tem, da so slo- venski narodno zavedni fantje, člani Prosvetnega društva, pred Nemci skrili 1941. leta slovenske knjige med oboke cerkvene ladje in jih pokrili z odpadlim streš- nim škriljem. Po vojni so jih pre- nesli nazaj v osnovno šolo na Zgornji Ložnici. Tekst in foto: Vida Topolovec Zvonova so vlekli v zvonik krajani sami s pomočjo škripca. Delegati sprašujejo in predlagajo Na seji zbora krajevnih skupnosti, 25, julija, je bi- lo več delegatskih vprašanj in pobud, ki so se nana- šala predvsem na probleme iz neposrednega okolja. Tako je delegacija KS Markovci vprašala, zakaj se dovoljuje razširitev gramoznice v Prvencih, ko še obstoječa oziroma že izčrpana gramoznica ni ureje- na v skladu z odločbo inšpekcije in pomeni nevar- nost za okužbo podtalnice. Zato je na predlog kra- janov delegacija zahtevala, da pristojni organi nad- zorujejo potek nadaljnjega odpiranja gramoznice in uničevanja plodne zemlje. To zahtevajo predvsem zato, ker se stvari ne urejajo tako, kot je bilo kraja- nom obljubljeno na sestanku v lanskem letu. Delegacija KS Ivan Spolenak Ptuj je predlagala, da se kiosk s sadjem, ki je bil na njihovem območju pred samopostrežno trgovino, zopet vrne in odpre. Občani negodujejo, ker jim je onemogočen ugoden nakup sadja. Govori se, da je odstranjen zaradi konkurence trgovskemu podjetju, ki je baje zahte- valo njegovo odstranitev. Delegacija KS Spuhlja je opozorila, da je med občani pogosto slišati, zakaj se paviljon na ptujski tržnici ne uporablja za stalno turistično propagan- do, na primer prodajo spominkov in podobno. Pa- viljon je sedaj odprt le nekaj dni v letu za prodajo cvetja, torej ni dovolj izkoriščen glede na lokacijo. Pripomba delegacije KS Destrnik se je nanašala bolj na planske dokumente, vendar jo je moč uvrsti- ti tudi med delegatska vprašanja. Moti jih namreč dejstvo, da so bili v zadnjem času v Pesniški dolini ukinjeni trije hlevi za govedo, to je v Desencih, Domavi in Trnovski vasi. Načrtuje pa se gradnja novega hleva. Delegacija je priporočila, da naj in- vestitor preuči gospodarnost in smotrnost take gradnje ob opuščenih hlevih. Zahtevajo, da družba uvidi gospodarnost take naložbe in predlagajo, da naj se sredstva za manj razvite, predvidena za to in- vesticijo, raje dodelijo po posebnih pogodbah za- sebnim kmetovalcem za posodobitev hlevov in tra- višč za proizvodnjo in vzrejo. Tako bodo krajani ostati v kmetijskem prostoru, če ne — bodo odhaja- li drugam. Kmetijska politika naj bolj razmišlja o smotrnih naložbah sredstev. PRIZNATI MANJŠO RAZVITOST DELU KS Delegacija KS Videm pri Ptuju je v svoji pobudi navedla, da je 45 odstotkov območja krajevne skup- nosti na hribovitem haloškem geografsko zaokrože- nem območju — povezano z manj razvitimi KS Le- skovec, Podlehnik in Dolena. Zato predlagajo, da se del krajevne skupnosti, ki leži na haloškem ob- močju — uvrsti med manj razvita območja v S RS. Predlog utemeljujejo s tem, da je KS Videm kot ce- lota uvrščena med razvite krajevne skupnosti, zato imajo njihovi krajani z območja Haloz probleme za pridobivanje stanovanjskih kreditov in odškodnin, ker nimajo pravice do solidarnostnega kredita. To je tudi eden od vzrokov, da se mladi ljudje raje seli- jo iz Haloz v Ptuj ali kam drugam, ker nimajo mož- nosti za gradnjo ali obnovo hiše na domačem ob- močju. Ker je za odločanje o manj razvitih območjih pri- stojna republiška skupščina, so na seji zbora zadol- žili skupino delegatov za zbor občin skupščine SRS, da pobudo krajevne skupnosti Videm pri Ptuju pre- nese v republiško skupščino. FF TEDNIK - 3- ""9"«* IZ NAŠIH KRAJEV — 7 8 — IZ NAŠIH KRAJEV 3. avgust 1989 - TEDNIK TEDNIK - 3. avgust 1989 IZ NAŠIH KRAJEV — 9 10 — ZA KRATEK ČAS 3. avgust 1989 - TEDNIK Dober den. A ste vidli, kumer smo samo poletje zavžili, pravza-i prav boj malo, že se gor na toti letni cajt jesen sprovla. Kak, da bi ma-' čok skoz okno skoča, so se začeli dnevi krajšati in noči daljšati. Prav- zaprav nam toto poletje neje čista noč dobrega prineslo in bi ga radi vsi tak na hitro pozobili. Po tistem haloškem neurji smo se v ptuski občini še ene katastrofe včakali — tisto s herbicidi in drugimi škropivi ter svinjarijami onesnaženo vodo. Strokovnjoki provijo, da gre za onesnaženje, jaz pa tak po domočem rečem, da je voda tak lepo za- strupljena in neje dovoljena za pitje, kuhanje in druge podobne po- trebe. Meni neje čista jasno, da lehko toto vodo živina pije, da se leh- ko lidje vmivlejo in posodo perejo. Pa če strokovnjaki tak provijo, te vena že je tak. Je pa vete in vidite ter občutite provi hujdič, če nega pitne vode, samo človik to kumer te preštimle in se zaveda gdo se že pipa vsiši ali pa voda zastrupi. Negda smo si peli tiste domoče pesmi- ce deklica šla je po vodo z lepo srebrno kanglico. Zdaj pa se to dr- goč dogoja. Lidje smo pač tokšne živali, da si sami sebi škodo dela- mo, hrano in vodo zastruplamo in si nasploh žogamo vejo, na keri se- dimo. Drogi brolci, brolke, sosedje, krajani in občani: malo poglednite okoli sebe, na svojo in sosedovo dvoriše, v prvi jorek, mlako in šoder jamo. Bote vidli, kaj delamo in kaj vse mečemo v zemljo in vodo. Še čudno je, da nam narava že prej neje gverala milo za žajfo in nas kar- štigala za vse, kak provimo, ekološke grehe. Vena bode nas v ptujski občini pa tudi širše toti vodni žlak kaj navuča in k pameti sprava. Jaz sen sicer tak nareti, da rajši pijem vino kak vodo, samo brez vode ne- ga živleja, brez vina pa se do preživeti. Pa bodi zadosti za gnes. Lepo vas pozdrovla vaš, rajši vino kak vodopija LUJZEK. RADIO PTUJ ČETRTEK, 3. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj—danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 4. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17,45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj—danes—jutri. 18.00 Poletni program, V vrtu — vmes za- bavna glasba. SOBOTA, 5. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no- vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne- va. 17.50 Včeraj—danes—jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba. NEDELJA, 6. avgusta: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldanski koncert. 12^ Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal- cev. PONEDELJEK, 7. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna odda- ja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj—danes—jutri. 18.00 Poletni program, vmes ved- no lepe melodije. TOREK, 8. avgusta: Čestitke ob prazniku. 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 1730 Včeraj—danes—jutri. 18.00 Poletni pro- gram, vmes domača zabavna glasba. SREDA, 9. avgusta: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj—danes—jutri. 18.00 Poletni program, vmes Gremo v di- sko. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) PIŠITE NAM! (Zavod Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj) TV LJUBLJANA iN ZAGREB PETEK, 4. AVGUSTA LJ i: 16.25 Poletna noč, pono- vitev. 18.00 Tv dnevnik I. 18.10 Spored za otroke in mlade: Ne- varni zaliv, angl.-avstral. nani- zanka. 19.10 Risanka. 19.20 In- formativna oddaja za goste iz tu- jine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Svet nenavadnih sil A. CIarka, an- gleška dokumentarna serija. 21.00 Kriminalna zgodba, ameri- ška nanizanka. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.10 Poletna noč: Tanamera, angleška nadaljevan- ka. 24.00 Privid, ameriški film. U II: 17.30 Satelitski progra- mi poskusni prenosi. 19.00 Domači ansambli: Zadovoljni Kranjci. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Oddaje neuvrščenih. 20.45 Poro- čila. 20.50 Skupščinska kronika. 21.10 En avtor, en film. 21.35 Di- vje jagode, švedski film. 23.05 Sa- telitski programi — poskusni prenosi. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški programi. 9.00 Nedotakljiva, ameriška na- nizanka. 10.00 Od našega dopis- nika. 12.00 Zgodbe iz starih mest. 12.30 Vojaki, dokumentar- na serija. 13.25 Joan Falkner v Postojnski jami. 14.55 Otroška oddaja. 15.30 Poročila. 15.40 Program plus. 17.45 Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05 Številke in črke. 18.25 Narodna glasba. 19.13 Informativna oddaja za go- ste iz tujine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Mortimer, serijski film. 20.55 Pesem je ... I Greentovvn jazz Band. 21.25 Tv j dnevnik 2. 21.45 Intervju, kultur-] ni magazin. 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.50 Program plus. 1.20 Poročila. , SOBOTA, 5. AVGUSTA LJ I: 17.05 Poletna noč, pono- vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Spored za otroke in mlade: Ro- bin in Rozi: Potovanje k Riu Grande, Bendji, ponovitev, Zla- tarjevo zlato, ponovitev lutkovne igrice. 19.15 Risanka. 19.20 In- formativna oddaja za goste iz tu- jjne. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 Tamarin- dino seme, ameriški film. 22.35 Tv dnevnik 3. 22.55 Informati- vna oddaja za goste iz tujine. 23.00 Poletna noč: Tanamera, angl. nadaljevanka.. Samo beda- ki in konji, angleška nanizanka. LJ II: 14.30 Kako biti skupaj. 15.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Feljton. 22.05 Športna sobota. 22.25 Slike časa, kulturni magazin. 23.55 Kronika dubrovniških poletnih iger. 0.40 Satelitski program — poskusni prenosi. ZG I: 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mortimer, ponovi- tev. 10.20 Ferdi, risanka. 10.55 Program plus. 12.55 Poletni ma- gazin. 14.25 Zdravoteka. 14.30 Filmi neuvrščenih držav: Mestne sanje, sirijski film. 16.30 Sedem Tv dni. 16.45 Tv dnevnik 1. 17.00 Pesem od rojstva, poje oktet Lip Bled. 17.30 S polno paro, pono- vitev. 19.18 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnev- nik 2. 20.00 Neka daljna pro- stranstva, angleški film. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.20 Program plus. 0.20 Poročila. NEDEUA, 6. AVGUSTA LJ I: 8.55 Ziv, žav, 32. oddaja. 9.45 Nevarni zaliv, ponovitev. 10.15 Boljše življenje, nadalje- vanka Tv BG. 11.00 Bled: Po je- zeru, prenos. 1,2.30 Ljudje in zemlja. 13.00 Alpski večer 89, na- rodnozabavna glasba. 15.10 San Remo '89, zabavnoglasbena od- daja. 15.55 Zapisani šoli, češko- slovaška nadaljevanka. 17.00 Tv dnevnik 1. 17.10 Deček na delfi- nu, ameriški film. 19.05 Risanka. 19.15 Informativna oddaja za go- ste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.20 Djekna še ni umrla, kdaj bo, pa ne vemo, nadaljevanka. 21.25 Zdravo. 22.55 Informati- vna oddaja za goste iz tujine. LJ II: 10.00 Danes za jutri in Odpisani, nadaljevanka. 15.00 Športno popoldne. 19.00 Da ne bi bolelo: Posvetovalnica za starše: Zvišana temperatura. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Organiziran kri- minal, dokumentarna oddaja. 20.50 Skica za portret. 21.40 DP v kasaških disciplinah, 23.00 DP v nogometu: Vojvodina—CZ, re- portaža. 23.30 Športni pregled. ZG I: 9.20 Poročila. 9.30 Ne- deljsko dopoldne za otroke. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Izobraževalna oddaja. 13.00 Quo Vadiš, serijski film. 13.50 Nedelj- sko popoldne. 16.30 Potopis. 17.00 Z moškimi na lahko, jugo- slovanski film. 18.45 Risana seri- ja. 19.10 Tv sreča. 19.30 Tv dnev- nik 1. 20.00 Piknik, igrana serija. 21.00 Moj general, španski film. 22.30 Tv dnevnik 2. 22.50 Infor- mativna oddaja za goste iz tuji- ne. 22.55 Program plus. 0.55 Po- ročila. PONEDELJEK, 7. AVGUSTA LJ I: 16.25 Poletna noč, pono- vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik: Zrcalo tedna.. Utrip. 18.40 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček: Kobilica., Zlatarjevo zlato, lutkovna igrica. ] 19.10 Risanka. 19.20 Informati-] vna oddaja za goste iz tujine.; 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Marija^ Bedenik — Vesna Jezerkičrj Ekran sneži. 21.50 Tv dnevnik 3. j 22.10 Informativna oddaja za go-l ste iz tujine. 22.15 Poletna noč:' Tanamera, angleška nadaljevan- ka., Alo, alo, angleška nanizan- ka. LJ II: 17.30 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Po sledeh napred- ka: Na pragu 21. stoletja. 20.30 Svet na zaslonu. 21.10 Satelitski programi — poskusni prenosi. ZG i: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Miti in legende. 8.45 Najlepše antične pripoved- ke. 9.00 Moj general, španski film. 10.30 Korenine prihodno- sti. 12.10 Organiziran kriminal, dokumentarna serija. 13.25 Gru- zijski komorni orkester. 14.25 Miti in legende. 15.30 Poročila. 15.40 Program plus, ponovitev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05 Številke in črke. 19.13 In- formativna oddaja za goste iz tu- jine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Dramski pro- gram. 21.05 Glasbeno plesni ve- čer. 21.50 Tv dnevnik 2. 22.10 In- formativna oddaja za goste iz tu- jine. 22.15 Program plus. 0.15 Poročila. TOREK, 8. AVGUSTA LJ I: 16.25 Poletna noč, pono- vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik: Posvetovalnica za star- še: Zvišana temperatura. 18.40 Spored za otroke in mlade: Ciru- le-Čarule: Čarobni vozel.. Neza- slišani videl stvari. 19.10 Risan- ka. 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Družina Monroe, kanad- ska nadaljevanka. 20.55 Zvon- ček, opera. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za go- ste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Tanamera, angleška nadaljevan- ka.. Nenavadne zgodbe, zadnji del angleške nanizanke. LJ II: 17.30 Satelitski program — poskusni prenosi. 18.30 Beo- grajski Tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Resna glasba. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Doku- mentarna oddaja. 21.30 Zabavni magazin. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški program. 9.00 Poletje revolucije, francoska nadaljevanka. 9.55 Od našega dopisnika. 12.00 Zabavna odda- ja. 13.00 Na krilih vetra, doku- mentarna oddaja. 14.45 Narodni park: Vlašič. 15.30 Poročila. 15.40 Program plus, ponovitev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05 Številke in črke. 18.25 Zna- nost. 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Žreba- nje lota. 20.05 Nekdo pri nas, sovjetski film. 21.40 Tv dnevnik 2. 22.00 Signali, kontaktni maga- zin. 23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine. 23.05 Program plus. 1.05 Poročila. SREDA, 9. AVGUSTA LJ I: 16.25 Poletna noc, pono- vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Mozaik: Glasbena parada Ra- denci 89: Emerton Big band. 18.40 Spored za otroke in mlade: Markacija., Robin in Rozi: Zi- darja, lutkovna igrica. 19.10 Ri- sanka. 19.20 Informativna odda- ja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Ga spard in sin, kanadski film. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informati- vna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Tanamera, angleška nadaljevanka., Hooper- man, ameriška nanizanka. LJ II: 17.30 Satelitski progra- mi poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Orkester RTV Ljubljana. 20.30 Svet poroča. 21.30 Poročila. 21.40 Znanstveni forum. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški program. 9.00 Nekdo pri nas, sovjetski film. 13.25 Litvanski komorni or- kester. 14.25 Otroški spored. 14.55 Izobraževalni program. 15.30 Poročila. 15.40 Program plus, ponovitev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05 Številke in črke. 18.25 Guldenbergovi, se-j rijski film. 19.13 Informativna] oddaja za goste iz tujine. 19.18^ Risanka. 19.30 Tv dnevnik l.j 20.00 Filmski večer: Igrani film. 22.35 Tv dnevnik 2. 22.55 lnfor-1 mativna oddaja za goste iz tuji- ne. 23.00 Program plus. 0.55 Po- ročila. » ČETRTEK, 10. AVGUSTA LJ I: 16.25 Poletna noč, pono- vitev. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 Tv mozaik: Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja, ponovitev. 18.40 Spored za otroke in mlade: Bendji, ameriška nanizanka. 19.10 Risanka. 19.20 Informati- vna oddaja za goste iz tujine. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Župan iz Veurna, belgijska nadaljevan- ka. 21.05 111. mednarodni festi- val Voci Nuovi '89. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.15 Poletna noč: Tanamera, angleška nadaljevanka. Leteči cirkus Montyja Pythona, angleška nani- zanka. LJ II: 18.00 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 19.05 Čas, ki živi: Dan, ko je umrla li- pa. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Za- bavnoglasbena oddaja. 20.45 Po- ročila. 20.50 Perokist. 21.20 Umetniški večer. i ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv| koledar. 8.30 Oddaja za otroke. \ 9.00 Igrani film, ponovitev. ^ 12. 45 Avtomanija, angleška do-) kumentarna serija. 13.25 Orke-' ster RTV Ljubljana. 14.25 Odda- ja za otroke. 15.30 Poročila. 15.40 Program plus, ponovitev. 17.45 Poročila. 17.55 Tv koledar. 18.05 Številke in črke. 18.25 Gul- denburgovi, nemška nadaljevan- ka. 19.13 Informativna oddaja za goste iz tujine. 19.18 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Politi- čni magazin. 21.05 »Varošarije« zabavna oddaja. 22.05 Tv dnev- nik 2. 22.30 Informativna oddaja za goste iz tujine. 22.35 Program plus. 0.30 Poročila. TEDNIK - 3- avgust 1989 ZA RAZVEDRILO — 11 12 — IZ NAŠIH KRAJEV 3. avgust 1989 - TEDNIK Tretja ptujska poletna noč Na nekaterih ptujskih ulicah in trgih bo ta konec tedna znova ži- vahno. Ptujsko turistično društvo prireja ob občinskem prazniku in 1920-letnici Ptuja — tretjo ptujsko poletno noč. Obiskovalci se bodo lahko zabavali na prostoru pred Klubom mladih (Titov trg), pred bla- govnico in Perutnino, trgovino Volan - do gostilne Pošta. Četrtega in petega avgusta bodo s programom pričeli ob 20. uri. Za zabavo in ples bodo igrali ansambli Agropop, Štajerskih sedem in Komet. V programu so tudi družabne igre. V soboto bo prišel Tof s poletnim moped shovom, pričakujejo pa tudi ansamble Butik, Excel- zior in Krt. Tisti z odvisno energijo pa se bodo lahko vnovič preskusi- li v družabnih igrah. Za jedačo in pijačo bodo skrbeli družbeni in zasebni gostinci. Udeleženci letošnje poletne noči obljubljajo dobro počutje in priča- kujejo vsaj takšen obisk kot v prejšnjem letu. MG Pomoč v vodi v prejšnjem tednu so Ljubljanske mlekarne poslale v ptujsko ob- čino 12.000 litrov vode v tetrapaku. Devet tisoč litrov je dobila bolniš- nica, tri tisoč litrov pa Zavod dr. Marijana Borštnarja. V bolnišnici bodo to vodo uporabili za potrebe posameznih oddelkov. Pomoč v vodi je poslala tudi Radenska in to 3600 litrov mirala. Delili ga bodo po kriterijih centra za socialno delo. Prednost bodo imeli starejši in bolni občani. MG KOLESARSTVO Vsak dan 130 kilometrov Pionir ptujskega kolesarskega kluba Mitja Mahorič je 22. julija zmagal na veliki mednarodni dirki v Avstriji, na kateri je tekmovalo 350 pionirjev iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske in Jugoslavije. Njegova klubska kolega Križanič in Čajič sta bila deseti in dvanajsti. Naslednji dan so tekmovali za poka! Kalniških partizanov v Va- raždinu in ponovno odnesli prvo mesto. Zmagal je Zlatko Čajič pred Mitjem Mahoričem, Križanič je bil peti. Lačen pa šesti. Te dirke sta se udeležila tudi mladinca Petrovič in Kovačevič, ki sta se uvrstila na sedmo in deseto mesto. Za zelo lepe uspehe, ki jih dosegajo ptujski kolesarji v zadnjem času, prevozijo vsak dan 130 do 150 kilometrov ob spremstvu trener- jev, predvsem Polanca, pa tudi Marčiča in Pernata. »Najbolje je, če začnejo otroci kolesariti z devetim ali desetim le- tom, vendar takrat zmerno, saj so v tej starosti pomembnejše splošne vaje, ki dajo otroku športno razgledanost. Višek dosegajo kolesarji tu- di po 30. letu, vendar na Ptuju te kategorije nimamo, saj se morajo člani, če želijo dosegati dobre rezultate, s kolesarstvom poklicno ukvarjati,« je povedal predsednik Kolesarskega kluba Ptuj Rene Glavnik. McZ Starejši mladinci na treningu, i Obnovljena nekdanja gosposka zidanica Malek v Veličanah Tik ob vinski cesti Ormož—Sveti- nje—Jeruzalem, streljaj od gostišča Taverna (lastnik je zdomec Jože Ku- pljen), v srcu ormoško-ljutomerskih goric je zidanica Malek, last Slovina- Kmetijskega kombinata Jeruzalem Ormož. Njeno obnovo so razen nekaj manjših notranjih del, ki so jih opra- vili v teh dneh, končali že v maju. De- nar sta prispevali TOZD Vinogradni- štvo in Gostinstvo, del sredstev pa so dobili iz fonda za nerazvite. Klet, kjer se je še pred dvema leto- ma v konici turistične sezone, ki je tod jeseni, zvrstilo dnevno okoli 1200 ljudi, je sedaj razdeljena na dva dela. Prvi del ima v upravljanju TOZD Go- stinstvo in je namenjena izključno de- gustacijam, drugi del pa je še vedno pod okriljem TOZD Vinogradništvo; tam so še vedno hrastovi sodi in bo tudi v bodoče zorelo vrhunsko vino iz ormoško—ljutomerskih goric. V prvem delu kleti je sedaj nekaj več prostora za obiskovalce, del te kleti pa so namenili za arhivska bu- teljčna vina, varno spravljena za ko- vano železno ograjo. Poseben čar pro- storu daje starinska patina stropa in sten. V zgornjem delu zidanice vzbudi pozornost ostanek zidne slikarije v majhni kapelici, ki je po oceni stro- kovnjakov s konca 17. in začetka 18. stoletja in je najstarejši del zidanice Malek, saj je takratni lastnik kapelo preprosto obzidal. Starost celotne zi- danice je med 200 in 300 leti. V ne- kdanji preši, ki je v celoti obnovljena, je prostor za 140 ljudi, na galeriji pa še za kakšnih 50 do 60. V zgornjem delu stavbe sta še dve sobi. O njunem dokončnem namenu se še niso odlo- čili, govori pa se, da naj bi bil v pr- vem prostoru vinogradniški in vinar- ski muzej. SODELOVANJE S TURISTIČNIMI AGENCIJAMI Formalna otvoritev, ki je bila 28. junija, je bila bolj namenjena turisti- čnim agencijam, s katerimi TOZD Gostinstvo zelo dobro sodeluje. Pova- bili so jih kar 59, prišlo pa jih je veli- ko manj. Pa ne zaradi nezanimanja za našo vinsko cesto, turistično ponudbo Ormoža in naša vina, temveč prepro- sto zato, ker je v tem času povsod pol- no dela z dopustnikl. Tisti, ki so pri- šli, so imeli kaj videti in so bili zelo zadovoljni. KAJ BODO PONUDILI GOSTOM? V prvi vrsti je prostor namenjen de- gustacijam vina iz domačih vinogra- dov. Ob vinu bodo ponudli domač hladen narezek, ki je običajen za te kraje. Sestavljen je iz zaseke, mesa iz tunke, domačih klobas, sira, domače- ga kruha (iz kmečke peči), in ker go- stišče Jeruzalem ni daleč in če se že prej najavite po telefonu (714 104), vam pripravijo čudovite, dehteče do- mače prieške kvasenice, ki vam jih postrežejo na ličnih, nalašč za to pri- ložnost izdelanih lesenih loparjih. Vse, kar smo našteli, je resnično okusno in seveda v lepem ambientu še boljše. NEKAJ IZ ZGODOVINE Ko so se pri TOZD Gostinstvo za- nimali za zgodovino zidanice Malek, so zaprosili za strokovno pomoč Zgo- dovinski arhiv iz Ptuja. Kasneje so ugotovili, da jim vseeno manjka še nekaj teh podatkov, ki pa jih lahko dobijo v Deželnem arhivu v Gradcu. Nekaj bomo lahko strnili iz dobljenih podatkov. MALEK, danes domače ime za go- sposko hišo, izhaja iz časov, ko je bila gospdščina Malek še lastnica te pose- sti in so ljudje to lepo hišo poimeno- vali po lastnikih oziroma gospoščini BRANEK. Ime Branek kaže na visoko starost in ga izvajajo iz besede BRANIŠČE ali BRANIK, nemško ime Maylegg, Maleck ali Malegg, pomeni pa na ro- bu hriba stoječ grad ali pa tudi kraj, kjer so izvrševali sodbe. Zadnji last- nik te lepe gosposke hiše v Veličanah je bila bogata družina FISCHERAU. Johan Fischerau je bil zemljiški p6- sesnik in vinski veletrgovec iz Leobna v Avstriji in je 20. novembra 1898 ku- pil od grofa Hieronima CODROIPA, lastnika gospoščine Malek Branek, veliko posest.— 23 ha in 80 arov - za 7000 goldinarjev. Fischerau si je tako pridobil odlične vinograde v Brebrovniku in Veličanah, gozdove in njive ter druga zemljišča z več gradbcr nimi parcelami oziroma hišami. 1919 je svojo veleposest razdelil med svoje otroke. Po njegovi smrti 1920 sta po- sest v Veličanah in Brebrovniku po- dedovala otroka Marija in Friderik. 1929 je Marija prodala bratu svoj de- lež in ta je postal lastnik celotnega posestva. Z odlokom AVNOJ.\ mu je bila kot tujemu državljanu 1945. posest zaplenjena. 1. junija 1948 je na podla- gi odločbe okrajne komisije za agrar- no reformo postala posest splošno ljudsko premoženje, kot upravni or- gan pa je bila vpisana uprava republi- ških državnih posestev Jeruzalem Svetinje. Leta 1966 je postal lastnik Maleka Kmetijski kombinat Jeruza- lem—Ormož. Za goste bodo imeli odprto od I. maja do sredine novembra vsak dan. Dobrodošli bodo tudi posamez- niki, ne samo večje skupine. Vida Topolovec MLADI TURISTIČNI DELAVCI IZ PODGORCEV Tabor v Moravskih Toplicah Posebna skrb za družabnost, lepo okolje! Poročali smo že, daje Turisti- čno društvo Podgorci letošnji dobi- tnik turističnega nageljna. K temu je vsekakor pripomogel tudi podgorski turistični podmladek. Za prizadev- nost in aktivno delo v društveni orga- nizaciji in KS seje 13 najzaslužnejših članic in članov turističnega pod- mladka udeležilo enotedenskega ta- bora v Moravskih toplicah v Sloven- skih goricah. Turistično društvo »Mala Nedelja« in Krajevna skupnost Bučkovci sta mladim tabornikom brezplačno nudi- la prostor za taborjenje. Občinski štab TO Ormož je mladim Podgorča- nom zagotovil šotor za taborjenje in poskrbel za postavitev. Enotedenski tabor sta vodila predsednik Turisti- čnega društva Podgorci Franc Slad- njak in novoizvoljeni predsednik turi- stičnega podmladka Podgorci Miha Sok. Udeleženci so med taborjenjem plavali, zakurili so taborni ogenj, pri- redili pohode, srečanja, športne in za- bavne igre. Taborniki so si kuhali sa- mi, urejevali okolje, skrbeli za red in čistočo. Vsak dan so sodelovali v ak- ciji za čiščenje okolja toplic, saj so čiščenja in skrbi za okolje vajeni iz svoje KS. V času taborjenja so mladi Podgorčani z delom, igrami in nasto- pi vplivali na razpoloženje in dobro- počutje obiskovalcev Moravskih to- plic, še zlasti 12-letni harmonikar Ta- dej Gašparič iz Podgorc. Za uspeš- nost tabora pa so poleg že omenjenih prispevali delež tudi Rdeči križ, TVD Partizan Podgorci ter Krajevna skup- nost Podgorci, ki pravkar slavi svoj dvanajsti praznik. Besedilo in posnetki Stane Feuš MAGIJA Jutri obglavljanje Vsa dvorana se je pričakujoče smejala, ko je magik na odru opo- zoril njihovo sokrajanko, ki seje sama prijavila za obglavljanje, da ju- tri glave ne sme pozabiti doma. Polna smeha je bila dvorana v Kidričevem od trenutka, ko so ugasnile luči in se je pričela glasba, od takrat, ko so zasvetile živopisa- ne utripajoče odrske lučke. Dvorana je ploskala — otroci so zavero- vano spremljali v začetku virtuozne, nato pa že nekoliko izrabljene točke na odru, odrasli so sprostili napete dnevne obraze in se smejali do solz. Kdo nam lahko prepreči zabavo? In smeh? Kdo ne želi vsaj dve uri verjeti? Zato nas ne zanima, ali nas družina Kelinerjevih z odra vara. Ne zanima nas, ali so res družina, niti kaj so po poklicu, niti za- kaj se klatijo po svetu, niti to, zakaj krožijo okoli našega mesta prav zdaj, ko nas druga za drugo pestijo katastrofe. Morda nas zanima le, kako se čara. Tega nam pa tako ali tako ne bo nihče povedal. McZ Kelinerjevi iz Prage že nekaj časa gostujejo v okolici Ptuja. Jasmin se seli v Lackovo v mestnem jedru je bilo v začetku meseca odprto tretje gradbiš- če. Poleg Zlatega noja in mestnega stolpa so v Murkovi ulici po dol- gih prizadevanjih pričeli urejati nove prostore za trgovino Jasmin. Pričakujejo, da jo bodo lahko preselili najkasneje do srede septem- bra. Dela izvaja Gradiš — tozd Gradnje Ptuj, pomagajo pa tudi obr- tniki. Trgovina bo imela okrog 400 kvadratnih metrov prodajnih po- vršin in druge spremljajoče prostore. Po besedah direktorja Emone — Merkurja Marjana Ostroška jih bodo novi prostori precej stali, in si- cer več sto milijonov dinarjev. Jasmin bo v novih prostorih bogatejši za vrsto izdelkov. Pred- vsem želijo obogatiti ponudbo nakita, parfumov, kozmetike in podob- no. Kupcu želijo omenjene izdelke ponuditi v reprezentativnem oko- lju, zato so se odločili, da bo v novih prostorih precej opreme po na- ročilu; nekaj pa bo prispeval Alpos Šentjur. Ureditev Jasmina sodi v program revitalizacije mestnega jedra in bogatenja njegove ponudbe. Mesto postaja s tem privlačnejše za ob- čane, posebej pa še za turiste. MG Gradbišče v Markovi (foto: JS) Tudi solidarnost izgublja v bitki z inflacijo Julijsko neurje je v SV Sloveniji povzročilo za 1.750 milijard di- narjev škode, kar pomeni 6,4 odstotka lanskoletnega družbenega pro- izvoda. Prva ocena škode v ptujski občini znaša 539 milijard ali 21,69 odstotka družbenega proizvoda občine, valoriziranega z indeksom ra- sti cen na drobno v prvem polletju letos glede na povprečje leta 1988. Iz republiškega solidarnostnega sklada bo ptujska občina prejela 39 milijard dinarjev ali 7,3 odstotka od ocenjene škode. Nekaj je že dobila v prvih dneh po neurju, 8,4 milijarde je prišlo v teh dneh, 10. avgusta pričakujejo 10 milijard in 30. avgusta še 12,8 milijarde dinar- jev. Glede na to, da inflacija znižuje vrednost solidarnostnih sred- stev, v odboru podpisnikov družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s solidarnostnimi sredstvi tudi predlagajo, da bi se zvi- šala prispevna stopnja, ki jo za solidarnost plačujejo delovne organi- zacije iz ustvarjenega dohodka. Sedaj znaša 0,2 odstotka. V odboru še predlagajo, da bi drugi del solidarnostnega sklada, ki se oblikuje iz prispevkov delavcev oziroma iz solidarnostnega de- lovnega dne sproti porabili, da ne bi izgubljal zaradi inflacije. V prejšnjem tednu je odbor odobril občinam, prizadetim v neur- ju, 60 milijard dinarjev, odobril pa je tudi deset milijar.l dinarjev bre- zobrestnega posojila za pokrivanje stroškov, ki nastaj. o pri preskrbi z vodo. V ptujsko občino bo prišlo tudi sedem milijard dinarjev za uspo-, sobitev kmetijskih zemljišč. Skupno je bilo v julijskem neurju prizade- tih 1432 hektarov kmetijskih zemljišč. Letošnja škoda' zaradi neurja v Sloveniji je takšna, da imamo pravico do zveznih solidarnostnih sredstvih. Višja turistična taksa Turistične družbene organizacije so v zagati, kar zadeva njihovo poslovanje, saj jim kronično primanjkuje denarja. Vir, iz katerega si zagotavljajo denar za dejavnost — turistična taksa — je premajhen. Zato je 25. julija občinska skupščina sprejela dopolnjen odlok o turi- stični taksi, po katerem bo ta od 4. avgusta naprej 6 tisoč dinarjev za domačega in 12 tisoč dinarjev za tujega gosta. V prvem polletju so do- mači gostje plačevali 400 dinarjev, tuji pa 800 dinarjev turistične tak- se. V Občinski turistični zvezi pa so pripravili tudi predlog za spre- membo dodatne turistične takse. MG TEDNIK - 3. avgust 1989 OGLASI IN OBJAVE - 13 — suha roba — gostinska ponudba Sejem bil je živ . . . v ponedeljek je bil v Ormožu semanji dan. Po občinskem odloku so se v Ormožu od nekdanjih te- denskih, mesečnih in letnih sejmih ohranili samo trije: Martinov, sejem na cvetni ponedeljek in pole- tni — Jakobov sejem. Iz leta v leto ugotavljamo, da je vse več ponudbe, vse manj pa povpraševanja po blagu, ki ga imajo prodajalci razstavljenega »v okviru možnosti«. Naj- več prodajalcev je prišlo iz občin Varaždin in Čako- vec. Svoje izdelke so pripeljali celo iz daljnih Kava- darcev. Na ogled je bilo veliko suhe robe, ki je Ribničani ne prenašajo več na svojih hrbtih, temveč vozijo v tovornjakih, kjer tudi prespijo, ko si že zvečer zago- tovijo svoje mesto na semanjem prostoru. Vsako leto opazi obiskovalec vse manj lončenih izdelkov. Izgleda, da ta obrt izumira. Vse polno pa je raznega kiča — od prstančkov, ki so všeč malim punčkam, do pištol, avtomobilčkov in seveda suhih rož, ki jih tu in tam radi kupijo, ker pač ne oveneje. Samo obrisati jih je potrebno. Zadnja leta je na sejmu celo ponudba jedi, od čevapčičev, klobas in seveda tudi nekaj za poplak- niti grlo. Iz leta v leto pride na sejem vse manj ljudi. To menda občutijo tudi v Tirni ali hotelu, kamor se na- potijo na golaž in zemljo in vrček piva. Ljudje pač nimajo denarja, da bi si lahko kupovali tudi vse ti- sto, kar nujno ne potrebujejo za življenje. Kljub vsemu pa je prijetno, če je v Ormožu sejem, saj je to vendar nadih nekdanjih, starih časov. Tekst in foto Vida Topolovec 12.000 steklenic rogaške po polovični ceni Mercator Izbira Panonija Ptuj je skupaj z Rogaško slatino pripravila posebno prodajo rogaške slatine. Ne- kaj popusta je dal proizvajalec, Mer- cator Izbira Panonija pa se je odpove- dala trgovski marži. Tako se vključu- jejo v sanacijo razmer po naravni uj- mi v Halozah in v omilitev ekološke katastrofe, ko primanjkuje zdrave pit- ne vode. Cena rogaške brez steklenice je 3.170 dinarjev. N. V. HAJDOŠKE GASILKE Druge v Evropi v ponedeljek zvečer so se iz Poljske vrnile članice Gasilskega društva Hajdoše, ki so bile tam na gasilski evropski olimpijadi. Tekmovale so v petek in zabele- žile lep uspeh — bile so druge za gasilkami iz Poljske. Njihovi prijatelji in sokrajani bodo za njih pripravili v tamkajš- njem domu tudi sprejem. Ta bo jutri, združili pa ga bodo s praz- novanjem krajevne skupnosti Hajdina. d. 1. Kolesarji vse boljši Pionirji ptujskega kolesarskega kluba so na mednarodni cestni dirki 29. in 30. julija v Kranju dosegli odli- čne rezultate — v skupini B prvo (Kelnar) in tretje (Križanič) mesto, v skupini A pa Cajič četrto. Čajič je v zelo močni konkurenci 87 mlajših mladincev iz štirih držav bil odličen enajsti. McZ Kaj je dobro ... Kaj vse obljublja vsak večer lepo osvetljen očak nad Ptujem do- mačinom in naključnim turistom? Točno ob 21. uri in 15 minut zasve. ti njegov grofovski sij. ... in kaj malo slabše Velikokrat prazne mize grajske restavracije so sicer vedno gosto- ljubne, zakaj ni več gostov, pa lahko le ugibamo. Grajska svetloba je tako za redke obiskovalce kot svetilka za vešče. Drugače je seveda ob sobotah, pa morda še kdaj ... McZ Poroka v Ormožu 22. 7. 1989 Avguštin Munda, Trnovci 16, Tomaž pri Ormožu in Anica Munda, Bratonečice 9, Tomaž pri Ormožu. 29. 7. 1989 Ivan Janžekovič, Bukovci 180 in Vesna Majcen, Cvetkovci 86, Pod- gorci. Vindiš tretji na 10 kilometrov Varaždin se pripravlja na evropsko mladinsko prvenstvo v atletiki, prav tako Atletski klub Ptuj. Te dni trenirajo na Rogli. Tudi ptujski atleti so se udeležili 45. prvenstva Jugoslavije v atletiki v Va- raždinu, ki je prineslo le povprečne rezultate in ne najboljšega slovesa organiza- torjem. Ptujčan Mirko Vindiš, ki ima bogate domače in mednarodne izkušnje, meni, da so se predvsem sodniki »lovili«. Če se ne bodo poboljšali, ne bo pone- slo evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo konec meseca v Varaždinu, dobrega glasu naše države v svet. Sicer pa je Mirko Vindiš prvi dan osvojil bron v teku na 10 kilometrov. Vindiš: »Sem maratonec. Nisem hiter, pač pa vzdržljiv. Ocenil sem, da so nasprotniki zame prehitro začeli. Rekel sem si: »Vzel bom svoj tempo.« Kasne- je seje pokazalo, daje bil začetek za marsikoga prehiter, ti so odstopili. Ko sem prehiteval tretjega in četrtega, sem preveč okleval. Če bi takoj napadel prva dva, bi morda uspel.« Drugi dan je startal na 5000 metrov in — odstopil: »Bil sem nekoliko utru- jen od prejšnjega dne. Nihče od sotekmovalcev ni pretekel 10 kilometrov ali pa so bili povsem spočiti. Zelo hitro so začeli, za svetovni rekord. Na vse to psihi- čno nisem bil pripravljen ...« Ptujski kratkoprogaši Robin, Jerenko, Horvat in Krabonja so dosegli 4. mesto v štafeti 4 krat 400 metrov s časom 3:21,04, na 4 krat 100 metrov pa so se uvrstili na 8. mesto. Krabonja se v teku na 400 metrov ni uvrstil v finale. I. Z., McZ RiflroiftJi liiiliiFiTiPin^ Prijateljski stisk roke? Poljub mogoče? Mogoče še kaj več .. .? Vsekakor pa simpatična in zanimiva igra matere narave v gozdu Jože- ta Pintariča v Gruškovcu. . « » .. ff^i Foto: Marko Potočnik Stilles Kmetijskemu kombinatu v Kombinatovem tozdu Slo- venske gorice so bili prijetno presenečeni, ko so jim delavci to- varne notranje opreme Stilles iz Sevnice poslali pomoč po vodni ujmi, ki je temu tozdu Kmetij- skega kombinata F*tuj povzročila 1100 starih milijard dinarjev ško- de. Stilles, ki je njihov poslovni partner — opremil je gostišče na Gorci — jim je sedaj poslal štiri postelje in nočne omarice. McZ Na dvorišču kombinatovega tozda Slovenske gorice so postelje z ve- seljem sprejeli. (Foto Kosi.) Zlati par iz Dobrine Po petdesetih letih skupnega življenja v zakonski zvezi sta v soboto, 29. ju- lija, na matičnem uradu v Ptuju ponovno stopila pred matičarja in pooblaščene- ga delegata Skupščine občine Ptuj URBAN in NEŽA MEDVED, kmetovalca iz Dobrine 63, KS Žetale. Urban je bil rojen 24. 4. 1911, Neža, roj. Žerak, pa 27. 12. 1920. Poročila sta se 3.julija 1939. Vzakonu se jima je rodilo 6 otrok, od ka- terih so 3 umrli. Veselita pa se ob 7 vnukih in tudi že enem pravnuku. Vse življe- nje sta garala na velikem, izredno bregovitem zemljišču, ki mu je letošnje kata- strofalno neurje temeljito iznakazilo površino. Kljub temu sta ob visokem ži- vljenjskem jubileju še polna optimizma. FF Urban in Neža Medved med svojimi svati ob razglasitvi za zlatoporo- čeaca. Foto: Langerholc ČRNA KRONIKA POPRAVEK Pod naslovom »Deklica hudo ra- njena« smo v prejšnji številki poroča- li o prometni nezgodi v Grajenščaku. Opis vzroka prometne nezgode ni bil točen. Pravilno je: Pri hišni številki 92 a je pritekel z dvorišča na lokalno ce- sto volčjak. Deklica Petra V., ki se je po cesti peljala s kolesom, se je psa ustrašila in zavila v levo. Prav tedaj je nasproti pripeljal z osebnim avtomo- bilom Marjan Pšajd, in trčenje je bilo neizogibno. po prehitevanjl v jarek Voznica osebnega avtomobila Mar- tina Mesaric je prejšnjo nedeljo na magistralni cesti pri Ormožu prehite- vala avtobus, in to celo na ovinku. Ko je avtobus prehitela in potem spet ostro zavila nazaj na svojo desno, je izgubila oblast nad vozilom in z avto- mobilom pristala v jarku. Pri tem se je hudo ranil njen sopotnik Franc Mesaric, ki so ga odpeljali v ptujsko bolnišnico. NEPRAVILNO PREHITEVANJE Na magistralni cesti pri Kidriče- vem je prejšnji ponedeljek popoldne italijanski državljan Bruno Sieff z osebnim avtomobilom začel prehite- vati v škarje. Z nasprotne strani je pravilno po svoji desni pripeljal z osebnim avtomobilom Stjepan Go- maz iz Trbovelj. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se ranila voznik Stjepan Gomaz in njegova sopotnica Marija Gomaz. Oba so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Materialne škode je okoli 110 milijonov dinarjev. s tovornjakom zadel kole- sarko Prejšnji torek popoldne se je po Zagrebški cesti v Ptuju na kolesu pe- ljala Marija Cajnko iz Tumišča. Pri križišču z dovozno cesto k tovami močnih krmil jo je s tovomjakom za- del voznik Marjan Furman iz Dobri- ne, ki je pripeljal po dovozni cesti in ni upošteval prometnega znaka. Hu- do ranjeno kolesarko so prepeljali v ptujsko bolnišnico. pretepel očima, da je umrl Prejšnjo soboto zvečer je prišel 47-letni Janez Janžekovič iz Mezgov- cev, KS Domava, precej vinjen do- mov. Začel je pretepati otroke in že- no. Miru ni bilo niti po nekaj urah, ko je prišel na dvorišče Janžekovičeve domačije njegov pastorek, 25-letni B. G. iz Moškanjcev. Poskušal je braniti mater tako, daje očima večkrat udaril in ga vrgel po tleh, kjer je obležal. Pa- storek je potem poklical reševalce, da so poškodovanega prepeljali v ptuj- sko, od tam pa v mariborsko bolnišni- co, kjer pa je zaradi hudih ran umrl. Zadevo so raziskali miličniki in kri- minalisti UNZ. Osumljenca bodo pri- javili temeljnemu javnemu tožilstvu. DVAKRAT UDAR STRELE Med neurjem, ki je v ponedeljek, 31. julija popoldne, zajelo velik del Slovenije, je na gosto udarjala tudi strela. Na našem območju je zažgala kar dve gospodarski poslopji. Oba udara strele sta bila okoli 16. ure. V Varošu pri Poljčanah je zgorelo gospodarsko poslopje s stroji, svinja, seno in več poljedelskega orodja. Škodo cenijo na okoli 700 milijonov dinarjev. Prav tako je zgorelo gospodarsko poslopje s stroji in orodjem, last N. Pintariča v Bratislavcih, KS Polenšak. Kako je z oceno škode, ob zaključku redakcije še ni bilo znano. ogenj v osebnem avtomobi- lu V soboto, 29. julija dopoldne, je od Ptuja proti Hajdini vozil osebni avto- mobil Branko Zelenik iz Žabjaka, KS Rogoznica. Med vožnjo se je na avto- mobilu snela cev za dovod goriva. Avto so zajeli plameni, ki so jih izur- jeni gasilci hitro obvladali. Na oseb- nem avtomobilu je škode za nekaj nad 20 milijonov dinarjev. tatovi obiskali kapelico v sphuui V noči na prejšnji četrtek so doslej še neznani tatovi odnesli iz kapelice v Spuhlji lesen kip Marije z Jezusom, visok 90 cm, in dva kipa angelov, vi- soka po 40 cm. Organi za notranje za- deve svarijo pred nakupom in prosijo vsakogar, ki bi karkoli vedel o ukra- denih predmetih in storilcih, da to ta- koj sporočijo najbližji postaji milice, FF osebna kronika Rodile so: Valerija Vajs, Selška c. 25 — Natašo; Marta Zamuda, Sodinci 22 — Nino; Danica Krajnc, Leš- nički vrh 10 — Gregora; Irena Bratuša, Formin 38/b — Alena; Karmen Štegar, Dajnkova 3 — dečka; Marica Selinšek, Šturmo- vec 20/a — dečka; Jožica Trafe- la, Podlehnik 80 — dečka; Roza- lija Janžekovič, Brezovci 2 — de- čka; Andreja Urh, Ormož, Do- bravska 5 — Aleša; Ema Lež, G. Radgona, Trg svobode 6 — Ta- deja; Simona Potočnik, Obrez 122 — Mateja; Biserka Meško, Hajndl 12 — Marka; Darinka Cajnko, Bresnica 24 — Sandija. Poroke: Srečko Feguš, Poljska c. 8 in Sonja Plajnšek, Poljska c. 8; Bo- ris Bezjak, Juršinci 19/a in Mo- nika Vrbnjak, Juršinci 4; Vladi- mir Slodnjak, Kukava 24 in Jel- ka Golob, Kicar 23/a; Drago Plajnšek, Lancova vas 42 in Da- nica Mlakar, Zakl 16; Jožef Je- rot, Hajdoše 90 in Dragica Petek, Hajdoše 90; Peter Feguš, Sedla- šek 12 in Sonja Kojc, Dežno pri Podlehniku 1/b; Marijan Kova- čec. Trnovski vrh 26 in Romana Šteflič, Trnovski vrh 26; Milan Golob, Spuhlja 119 in Lidija Ve- selic, Hrastovec 60; Alojz Božič- ko, Zg. Pristava 42 in Dragica Kirbiš, Pobrežje 98/a; Milan Pintarič, Formin 38 in Dominika Sodeč, Formin 38; Stanko Go- lob, Dragovič 7 in Ana Slaček, Dragovič 7; Vladko Turk, Cir- kovce 21 in Metka Krajnc, Cir- kovce 21; Anton Leskovar, Lo- vrenc na Dr. polju 108 in Majda Sagadin, Dragonja vas 20; Josip Kolenda, Stražgojnca 30/a in Zlatka Planinšek, Stražgojnca 30/a. Umrli so: Franc Vamberger, Slovensko- goriška 9, roj. 1916, umrl 19. juli- ja 1989; Ivana Botolin, Mestni vrh 50, roj. 1909, umrla 24. julija 1989; Stanislav Hanželič, Kidri- čevo, Mladinska 8, roj. 1923, umrl 23. julija 1989; Rozalija Sa- bo, Arbeiterjeva 2, roj. 1918, umrla 25. julija 1989; Terezija Skoliber, Grabe 7, roj. 1930, umrla 21. julija 1989; Ivanka Lončarič, Ormož, Kerenčičev trg 12, roj. 1910, umrla 26. julija 1989; Janez Korez, Kupčinjin vrh 21, roj. 1919, umrl 26. julija 1989; Mihael Rozman, Dom upokojencev F*tuj, roj. 1912, umrl 29. julija 1989; Marija Fel- trin. Slov. Bistrica, Štuhčeva 6, roj. 1912, umrla 30. julija 1989. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK, 62250 Ptuj, Raičeva 6, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgovorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Šte- fan Pušnik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goz- nik, Darja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novinar-lektor Jože Šmi- goc. Uredništvo in uprava: Radio-Tednik: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 200.000.— dinarjev, za tujino 350.000.— dinarjev. Ži- roračun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, TOZD Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.