Roberto Menia: Kandidatura za tržaškega župana? Lahko se zgodi, a možnost ni velika /7 Mladi slovenski ekonomisti vzpostavljajo razmerja med podjetniki in študenti / 15 Sindikat Flc-Cgil za ovrednotenje slovenskih šol Primorski dnevnik SREDA, 24. NOVEMBRA 2010 Št. 278 (19.985) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kot vedno, bodo spet plačali majhni SandorTence V Italiji se dosti govori o previsokih stroških za politiko, parlament in javne uprave, ko je treba konkretno ukrepati pa se pristojni izgovarjajo, da za spremembe ni pogojev ali pa da zanje nimajo pooblastil. To je stara zgodba, ko ukrepe sprejmejo (glej znižanje plač poslancev in senatorjev) pa so ti v glavnem le-potilni in demagoški. Temu smo priča tudi v Fur-laniji-Julijski krajini, kjer hoče desna sredina na oblasti omejiti »potrate v politiki« z znižanjem sejnin pokrajinskim svetnikom. V pokrajinskih, občinskih in rajonskih svetih sedijo v glavnem nepoklicni politiki, ki ne živijo od politike in ki marsikdaj za politiko ter za javno dobro žrtvujejo svoj prosti čas. Seveda so tudi negativne izjeme, večinoma pa gre za upravitelje, ki s politiko nikakor ne bodo obogateli. In mnogi od njih del itak skromnih prihodkov namenjajo strankam, ki jih zastopajo v izvoljenih telesih. V vsakem primeru je treba začeti na vrhu, v Italiji pa se, kot vedno, začenja na dnu. Ne vem, če so si senatorji in poslanci res znižali plače, kot pravijo, ukrep na škodo pokrajinskih svetnikov pa bi bil nepravičen, ker bi prizadel zadnja kolesa velikega stroja. Problem v Italiji niso samo zelo dobro plačani politiki (če dobro delajo je sicer prav, da primerno zaslužijo), problem je politika, ki je praktično zasedla vse, kar se je zasesti dalo. Sposobnost ni pomembna, bistveno je, da imaš v žepu pravo strankarsko izkaznico ali da razpolagaš s pravimi poznanstvi. daljnji vzhod - Najresnejši incident po njuni vojni pred pol stoletja Nevarno obstreljevanje med Severno in Južno korejo Vzajemno obtoževanje - Mednarodna skupnost resno zaskrbljena trst - Debata v Gregorčičevi dvorani Kako organiziranost manjšine prilagoditi novim potrebam? TRST - Kakšna organiziranost slovenske manjšine v okolju, ki doživlja velike spremembe? To je bilo eno od temeljnih vprašanj na sinočnjem debat-nem večeru v Gregorčičevi dvorani, ki sta ga skupaj priredila Društvo sloven- skih izobražencev in Slovenski klub. Na vprašanja Bojana Brezigarja in pozneje občinstva sta odgovarjala predsednika Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze Drago Štoka in Rudi Pavšič. To je bil druga zaporedna pobuda Slovenskega kluba in Društva slovenskih izobražencev. V ponedeljek je v Peterlinovi dvorani tekla beseda o Madagaskarju in o težavah in stiskah tamkajšnjih ljudi. SEUL/PJONGJANG - V spornem obmejnem območju v Rumenem morju je včeraj prišlo do najresnejše-ga incidenta med Severno in Južno Korejo po njuni vojni pred pol stoletja. Pjongjang je obstreljeval južnoko-rejski otok Yeonpyeong, Seul pa mu je odgovoril v isti meri. Strani se za začetek obstreljevanja medsebojno obtožujeta, mednarodna skupnost pa izraža zaskrbljenost. Južnokorejska vojska je sporočila, da sta na otoku umrla dva južnokorejska marinca, 15 jih je ranjenih, od tega pet huje. Ranjeni so tudi trije civilisti. Na 13. strani V Celovcu kongres narodnih skupnosti Na 2. strani Stojan Spetič o načrtih Zveze levice Na 3.strani Okusi Krasa včeraj v Čamporah Na 6. strani Pahorjeva Piazza Oberdan sinoči v TK Na 8. strani Ranjen ležal na cesti, nihče se ni ustavil Na 14. strani Goriška vzpenjača potratna in nekoristna Na 14. strani televizija - Obračun odbora Corecom in Dežele FJK Še devet dni do prehoda na digitalno oddajanje TRST - V petek, 3. decembra, bo v večjem delu Furlanije-Julijske krajine prišlo do prehoda na digitalno oddajanje televizijskih programov, v gorskem svetu pa bodo novost okusili nekaj dni pozneje. Medtem je še marsikaj nedorečenega, težave pa povzroča ravno digitalni signal v Kanalski dolini in nekaterih drugih predelih dežele. Na sedežu deželnega odbora za komunikacije Corecom so včeraj spregovorili o zgodovinskem dogodku in pojasnili, da je informativna kampanja učinkovita. Na temo digitalizacije so skupaj s civilno zaščito v zadnjih mesecih v številnih občinah priredili javna srečanja, ki pa se žal niso dotaknila tržaške pokrajine. Na 3. strani pristanišča Matteoli se je odločil za Monassijevo TRST - Minister za infrastrukture Altero Matteoli je med tremi kandidati za novega predsednika tržaške Pristaniške oblasti izbral Marino Monassi, ki je pristanišče že vodila. Druga dva kandidata sta Claudio Boniciolli in Roberto Dipiazza. O imenovanju Monassijeve se bo moral zdaj izreči predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, ki ima za to po zakonu 30 dni časa. »Ministrov predlog bom zelo pozorno preučil,« je napovedal Tondo. Če bo predsednik odločitev podprl, bo minister tudi uradno podpisal odlok o imenovanju. Na 4. strani 2 Sreda, 24. novembra 2010 ALPE-JADRAN / celovec - Od danes 21. Evropski kongres narodnih skupnosti Ali manjšine (kaj) štejejo? Narodne skupnosti štejejo! Pod tem geslomv Domu glasbe dvodnevni kongres o manjšinah, na katerem bo govor tudi o preštevanju CELOVEC - »Ali manjšine (kaj) štejejo? - Narodne skupnosti štejejo!« Tako se glasi geslo XXI. Evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga bo danes zvečer odprl koroške deželni glavar Gerhard Dörfler v Domu glasbe Celovcu. V središču pa ne bo le pomen narodnih skupnosti za celotno družbo, šlo bo med drugim tudi za popis prebivalstva kot sredstva za preštevanje narodnih skupnosti in s tem za vprašanje, ali le-te (kaj) štejejo. Kakor poudarja eden glavnih organizatorjev kongresa in sodelavec Biroja za slovensko narodno skupnost pri uradu koroške deželne vlade Thomas Kassl, pa problematiko preštevanja manjšin kot temo 21. Evropskega kongresa narodnih skupnosti niso zasnovali nekaterih protagonisti iz desnega političnega tabora na Koroškem, ki ureditev vprašanja dvojezičnih napisov pogojujejo s preštevanjem manjšine, temveč gre za zavestno izbrano besedno igro v naslovu kongresa, ki zajema veliko širše področje. Zakaj je preštevanje narodnih skupnosti ponekod problematično, drugod pa celo dober inštrument za urejanje manjšinskih pravic, bo v okviru celovškega kongresa mdr. osvetlil tudi Christoph Pan, poslovodja Južnotirol-skega inštituta za narodne skupnosti (SVI) v Boznu. Pan, ki je bil med drugim dve leti tudi predsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS), bo namreč spregovoril o preštevanju narodnih skupnosti v Evropi, Italiji in na Južnem Tirolskem. Ob tem diskusije o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem ne razume, je že pred predavanjem povedal univerzitetni profesor in opozoril, da kakršnokoli preštevanje manjšine ne more biti edini argument za ali proti dvojezičnosti. »Za preštevanje odstotkov števila pripadnikov v moderni manjšinski politiki ni prostora,« je nedvoumno dejal Pan. Letošnji kongres narodnih skupnosti poteka tudi v znamenju 20-letnice ustanovitve Biroja za slovensko narodno skupnost, ki je v sedanji obliki začel delovati z odlokom deželne vlade 22. novembra 1990 kot servisno mesto deželnih oblasti za pripadnike slovenske manjšine na Koroškem. Na XXI. Evropskem kongresu narodnih skupnosti bosta predstavljeni tudi dve publikaciji, med drugim jubilejni zbornik s prispevkom Tomaža Ogrisa, nekdanjega vodje manj-šinskošolskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Ivan Lukan V celovškem Domu glasbe bodo dva dni razpravljali o manjšinah in se dotaknili tudi njihovega preštevanja koper - Jutri predstavitev knjige Milice Kacin Wohinz Italijanska verzija dela o Slovencih in fašizmu v obdobju 1918 - 1921 KOPER - Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper in Znanstveno raziskovalno središče Koper so v sodelovanju s Centro isontino di ricerca e documentazio-ne storica e sociale »Leopoldo Gaspa-rini« in Skladom Dorče Sardoč za jutri ob 18. uri v Foresteriji UP FHŠ pripravili predstavitev knjige Milice Kacin Wohinz »Alle origini del fascismo di confine: gli sloveni della Venezia Giulia sot-to l'occupazione italiana 1918-1921 (Gradisca d'Isonzo 2010)«. Ob avtorici bodo o knjigi spregovorili Jože Pirjevec in Stefano Lusa ter v imenu sozaložni-kov urednik monografije Iztok Furlanič. Srečanje, ki bo potekalo v slovenščini in italijanščini, bo moderiral Gorazd Bajc. Milica Kacin Wohinz, znanstvena svetnica, sopredsednica slovensko-ita-lijansko kulturno-zgodovinske komisije in ambasadorka znanosti Republike Slovenije je najboljša poznavalka zgodovine Julijske krajine med obema vojnama. Njena dela so postala referenčna za raziskave italijanske zasedbe Primorske po prvi svetovni vojni in fašistične raznarodovalne politike ter protifašističnih gibanj. Med njenimi objavami velja omeniti vsaj naslednje monografije: Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921 (1972), Na-rodnoobrambno gibanje primorskih Slovencev: 1921-1928 (1977), Prvi anti-fašizem v Evropi: Primorska 1925-1935 (1990), Vivere al confine: sloveni e ita-liani negli anni 1918-1941 (2004), v soav-torstvu z J. Pirjevcem pa Storia degli sloveni in Italia: 1866-1998 (1998 in slovenski prevod 2000) ter v soavtorstvu z M. Verginello Primorski upor fašizmu: 1920-1941 (2008). Delo Alle origini del fascismo di confine predstavlja prevod njene prve knjige. V njej analizira krajše, vendar zelo pomembno obdobje, od septembra 1918 do januarja 1921, ko so se po prvi svetovni vojni in razpadu Avstro-Ogr-ske radikalno spremenile meje in razmerja na narodnosnto mešanem ob- močju Primorske. Na podlagi poglobljenega raziskovanja primarnih virov v Rimu in drugod, kakor tudi druge dokumentacije, prikaže politične razmere pred razpadom habsburške monarhije, kako sta mesti Gorica in Trst doživljali dneve prevrata, zasedbo Primorske, upravne spremembe in druge preobrazbe na zasedenem ozemlju, italijanske in slovenske stranke, delavsko gibanje, velike napetosti leta 1920 - še posebej požig Narodnega doma 13. julija - ter aneksijo po podpisu pogodbe med Italijo in SHS v Rapallu. Čeprav je prvič izšla že pred 38 leti v izvirniku v slovenščini, ostaja knjiga še vedno temeljna, saj je niti najnovejše študije niso presegle, prav zato pa je njen prevod nadvse aktualen in dobrodošel. Za predgovor je poskrbel znani italijanski zgodovinar Enzo Collotti, sozaložnika pa sta Centro isontino di ricerca e documen-tazione storica e sociale »Leopoldo Ga-sparini« iz Gradišča ob Soči in goriški Sklad Dorče Sardoč. javne uprave Precej nižje sejnine in manj odbornikov TRST - Deželni parlament bo jutri vzel v pretres zakonski predlog, ki ukinja funkcijo predsednika pokrajinskega in občinskega sveta, omejuje število pokrajinskih odbornikov ter znižuje sejnine za pokrajinske svetnike. Predlog uživa podporo večinske desne sredine, ki hoče s tem znižati splošne stroške za lokalno politiko. Vodja Berlusconijeve stranke Ljudstva svobode v deželnem parlamentu Daniele Galasso pravi, da bo s temi ukrepi Dežela privarčevala okoli 5 milijonov evrov. Vsi štirje pokrajinski sveti bi tudi z novim zakonom ohranili dosedanje število svetnikov, torej trideset v Pordenonu in Vidmu ter štirindvajset v Trstu in Gorici. Tako imenovano večinsko volilno nagrado bi ohranili le v občinah, ki imajo manj kot tri tisoč prebivalcev. V Vidmu in v Pordenonu bi po novem imeli sedem pokrajinskih odbornikov (trenutno deset), v Trstu in v Gorici pa pet namesto sedanjih osem. Znižali bi tudi število občinskih odbornikov. V tržaški, videm-ski, goriški in pordenonski občini bi nove uprave štele enajst upraviteljev (danes dvanajst), znižalo bi se tudi število odbornikov v srednjih in manjših občinah. V vseh lokalnih upravah bi ukinili funkciji generalnega direktorja in zaščitnika državljanovih pravic. Slednjega bi ohranile le pokrajinske uprave. Te novosti naj bi stopile v veljavo že po spomladanskih administrativnih volitvah. Sejnine za pokrajinske svetnike, ki so danes precej skromne, bi znižali za dvajset odstotkov, kar ni malo. Volilna zakonodaja bo za sedaj ohranila drugi volilni krog (balotažo), ki bi ga nekateri v desni sredini radi ukinili, njihov poskus pa je - kot kaže - spodletel. Nespremenjeno bo, kot rečeno, ostalo tudi število pokrajinskih svetnikov, kar pomeni, da bodo ostala popolnoma nespremenjena tudi sedanja volilna okrožja. Zmago Jelinčič brez poslanske imunitete LJUBLJANA - Državni zbor Zmagu Jelinčiču (SNS), proti kateremu je sprožen kazenski postopek zaradi izjav v oddaji Piramida leta 2006, ni priznal poslanske imunitete. Obtožni predlog Jelinčiča bremeni zbujanja sovraštva, razdora ali nestrpnosti. Skupaj z nekdanjim romskim svetnikom v Novem mestu Zoranom Grmom je bil Jelinčič gost oddaje Piramida leta 2006, njegove izjave pa so sprožile številne odzive. V deželnem svetu politična klofuta Severni ligi TRST - Zdravniki bodo lahko še naprej brez vsakršnih težav nudili zdravstveno oskrbo ilegalnim priseljencem, katerih tudi ne bodo prijavili pristojnim varnostnim oblastem. Tako je včeraj odločil deželni svet, ki je zavrnil zadevni predlog Severne lige. Slednji je doživel podporo predstavnikov Bos-sijeve stranke in nekaterih svetnikov iz vrst Ljudstva svobode, vsi ostali pa so se vzdržali ali glasovali proti, kot je strnjeno naredila levosredinska opozicija. Liga je predlagala Deželi poseg za spremembo državne zakonodaje na tem področju, njen poskus pa je spodletel. Padec usoden za delavca v Luki Koper KOPER - V ponedeljek okrog 9. ure je med delom v Luki Koper s strehe padel 51-letni delavec iz Celja. Več kot 10-metrski padec v globino je bil za moškega usoden. Na kraj nesreče so prišli reševalci, ki so hudo poškodovanega ponesrečenca odpeljali v bolnišnico v Izolo, vendar so bile poškodbe prehude in moški je v bolnišnici umrl. 51-letnik naj ne bi bil zaposlen v Luki Koper, v hali 16 je izvajal dela za zasebnega podjetnika. Na prizorišču nesreče so bili policisti in delovni inšpektor. V Ljubljani vlak povozil mlajšega moškega LJUBLJANA - Na železniški progi v bližini Kajuhove ulice v Ljubljani je vlak včeraj okoli 17. ure povozil mlajšega moškega, ki je zaradi poškodb umrl na kraju dogodka. O dogodku so bile obveščene pristojne službe, k progi so odšli tudi ljubljanski poklicni gasilci, so včeraj sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. obletnice - Humanitarna pobuda v korist terminalnih bolnikov V Vidmu uspela prireditev v spomin na Mirka Špacapana VIDEM - Z mašo in koncertom v cerkvi bolnišnice S. Maria della Misericordia so se spomnili deželnega svetnika in kulturnega delavca Mirka Špacapana, ki bi v soboto, 20. novembra praznoval rojstni dan. Mašo v spomin na pokojnega je daroval don Dario, sledil je koncert nabožnih pesmi skupine Spiritual Ensemble. Spominskega koncerta se je udeležilo veliko število kolegov, znancev in prijateljev Mirka Špaca-pana, ki je bil - kot znano - priznani zdravnik. Pobudnik koncerta je bilo združenje za oskrbo terminalnih bolnikov Mirko Špacapan-Amore per sempre (Ljubezen za vedno), ki ga vodi pokojnikova vdova Manuela Quaranta Špacapan. Slednja se zahvaljuje vsem, ki so ob tej priložnosti prišli v Videm ter s prostovoljnimi prispevki pomagali novemu sprejemnemu centru za onkološke bolnike videm-ske bolnišnice, ki deluje v kraju Tor-reano di Martignacco. Pevska skupina Spiritual Ensemble med nastopom v Vidmu / ALPE-JADRAN Sreda, 24. novembra 2010 3 televizija - V petek, 3. decembra, prehod na digitalno oddajanje v večjem delu dežele FJK Čez devet dni skoraj vsi »digitalni«, na goratih področjih rešujejo težave Prvi obračun odbora Corecom in deželne uprave - Na Trbižu in v Kanalski dolini prehod šele 15. decembra TRST - Na tržaškem sedežu deželnega odbora za komunikacije Corecom so včeraj spregovorili o informativni kampanji in trenutnem položaju tik pred prehodom z analognega na digitalni televizijski sistem. Predsednik Corecoma za Furlanijo-Julijsko krajino Paolo Francia je povedal, da nas v petek, 3. decembra. čaka »televizijski veliki pok«. Na ta dan bodo namreč v večjem delu dežele prešli na digitalno oddajanje. To velja za celotno tržaško in goriško pokrajino ter za vse nižinske predele dežele. Na goratih področjih bo do prehoda prišlo pozneje, v Kanalski dolini šele 15. decembra. »V naši deželi je manj težav kot drugod,« je zagotovil Francia. V ponedeljek zvečer je upravni svet državne agencije za komunikacije AGCOM končno obravnaval predlog porazdelitve frekvenc in sprejel skupna stališča Furlanije-Julijske krajine, Veneta ter Emilije-Romagne, je povedal Francia. Funkcija LCN (Logical Channel Number) bo samodejno po vnaprej določenem vrstnem redu razvrstila programe, marsikaj pa je še nedorečenega. Zaenkrat je znano, da bodo kanali od 1 do 9 namenjeni največjim vsedržavnim programom (prvi, drugi in tretji program RAI, trije kanali Mediaset in LA7, osmi in deveti kanal pa sta še v igri), kanali od 10. do 19. krajevnim televizijam, od 20. do 69. ostalim programom RAI (RAI 4, RAI News, RAI Sport itd.) in Mediaset ter drugim programom, od 70. dalje pa manjšim zasebnim televizijam. Kje se bodo znašli programi iz Slovenije, še ni znano, nekateri televizorji pa za samodejno razvrstitev niso primerni. Francia je vsekakor poudaril, da si lahko vsakdo po lastnem okusu uredi najljubši vrstni red. Guido Baggi, vodja tiskovnega urada Dežele FJK, je poudaril, da sodita med naloge deželne uprave informiranje prebivalcev in nudenje pomoči. Združenje potrošnikov Adiconsum je ocenilo, da posveča Dežela FJK na svoji spletni strani veliko pozornost prehodu na digitalni sistem, kar se v drugih deželah ne dogaja. V kratkem pa bodo vsa gospodinjstva prejela brošurico s koristnimi informacijami o digitalizaciji. Giancarlo Serafini, podpredsednik Corecoma, je spomnil, da je za sprejemanje oddaj iz Slovenije potreben pretvornik MPEG-4. V kratkem bo ministrstvo za gospodarski razvoj uradno odločilo, kdaj bo do izklopa prišlo v posameznih občinah, neuradni seznam pa je že znan. Programi RAI in Mediaset bodo v večjem delu dežele (vključno s celotno tržaško in goriško pokrajino) prešli na digitalno oddajanje že v petek, 3. decembra. Naslednjega dne bodo na vrsti alpske in predalpske občine porde- Novinarska konferenca na sedežu odbora Corecom v Ulici Coroneo v Trstu: z leve Giancarlo Serafini, Paolo Francia, Guido Baggi in Maria Lisa Garzitto kroma nonske pokrajine, v Karniji in Reziji pa bodo morali počakati do 13. decembra. 14. decembra naj bi do prehoda prišlo v okolici Su-tria, Paluzze, Ovara in Sappade, zadnji pa bodo novost okusili med Trbižem in Tabljo, in sicer šele 15. decembra. Oddajniki RAI pokrivajo 98% italijanskega ozemlja, največ težav pa je na goratih področjih, v naši deželi še posebno v Kanalski dolini. V sodelovanju z družbo RAI Way bodo skušali rešiti problem, tamkajšnji prebivalci pa naj se pripravijo na težave. Corecom je od marca dalje v sodelovanju z deželno civilno zaščito in raznimi župani priredil kar 17 javnih srečanj (zadnja bodo danes v Mirniku pri Dole-njah, jutri v Andreisu in pojutrišnjem v Cordenonsu, vsakič ob 20. uri), na katerih razlagajo, kaj se bo zgodilo decembra. Srečanja potekajo v pordenonski, videm-ski in goriški pokrajini, niti enega pa ni bilo na Tržaškem. Edina izjema je sklepni posvet, ki bo v torek, 30. novembra - tri dni pred izklopom - v tržaškem hotelu Starhotels Savoia Excelsior (ob 16. uri). Sodelovali bodo Paolo Francia, Maria Lisa Garzitto (oba Corecom FJK), Alberto Fazio (Rai Way), Guido Baggi (Dežela FJK) in Roberto Collini (RAI FJK). Koristne spletne strani so www.de-coder.comunicazioni.it, www.fvgdigitale.it, www.raiway.it, www.dgtvi.it in www.tivu.tv, pa še www.rtvslo.si. Informacije nudijo na brezplačnih telefonskih številkah 800022000 in 800-148736. (af) Tudi poslanec Collino zapušča Berlusconija? VIDEM - Evropski poslanec iz Furlanije Giovanni Collino je odstopil z mesta koordinatorja stranke Ljudstva svobode za vprašanja lokalnih uprav. Collino je odstopil, ker ne soglaša z načinom vodenja Berlusconijeve stranke na državni ravni. Colli-no je v Ljudstvo svobode prestopil iz Nacionalnega zavezništva, pred izvolitvijo v evropski parlament je bil senator. Colli-novo odločitev pozdravlja Roberto Menia, ki ne izključuje možnosti njegovega prestopa v stranko predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Deželni svet podpira odcepitev Sappade TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine podpira zahtevo prebivalcev Sappade, da se ta občina odcepi od Veneta in priključi FJK. O tem bo odločal rimski parlament, saj gre za spremembo deželnih mej. Občani Sappade so se za odcepitev od Veneta opredelili na ljudskem referendumu, ki mu je ostro nasprotoval predsednik tamkajšnje deželne vlade Luca Zaia. Njegova stranka Severna liga se je v FJK opredelila za odcepitev Sappade od Veneta. trst - Tehnično omizje med Italijo in Slovenijo Dogovor o avtocestnem prometu bo treba vsebinsko nadgraditi TRST - Italija in Slovenija morata v prihodnosti več pozornosti nameniti skupnemu nadzoru avtocestnega prometa, da bi s tem preprečili kolone, ki se ustvarjajo zlasti poleti, včasih pa tudi ob božičnih in velikonočnih praznikih. Potreba po večjem sodelovanju na tem področju je prišla do izraza na včerajšnjem srečanju, ki ga je sklical tržaški prefekt Alessandro Giacchetti in nanj poleg zastopnikov cestnih in avtocestnih ustanov povabil funkcionarje slovenskega prometnega ministrstva. Delegacijo iz Slovenijo (v njej je bila tudi generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan) je vodil direktor direkto-rata za ceste pri pristojnem ministrstvu David Polutnik. Avtocestne družbe Anas, Au-tovie Venete in Dars so v preteklosti že sklenile dogovore o teh vprašanjih, ki pa jih je treba sedaj vsebinsko nadgraditi. Ne gre samo Prefekt Alessandro Giacchetti za nadzor nad povečanim prometom osebnih vozil, temveč tudi za naraščajoči tovorni promet. Z italijanske strani so se sestanka udeležili predstavniki Anas, Autovie Venete in cestne družbe FVG Cesare Salice, Davide Sartelli in Ful- Vlasta Valenčič Pelikan vio dell'Ovo, odgovoren za ceste Pokrajine Trst Marco Stolfo, poveljnik finančne straže iz Trsta Pierluigi Mancuso, direktor prometne policije Emilio Di Vitto ter Manuela De Giorgi v predstavništvu mejne policije. politika - Stojan Spetič o rojstvu Zveze levice »Enotnost na levici koristi tudi Slovencem« Prihodnje leto poskus združitve obeh komunističnih strank - Poziv Nichiju Vendoli in njegovi stranki SEL za skupno nastopanje na volitvah TRST - Stojan Spetič, deželni tajnik Stranke italijanskih komunistov, je sodeloval na državnem ustanovnem kongresu Zveze levice. V pogovoru nam predstavlja cilje novega levičarskega osebka, njegove odnose s preostalo levico ter priprave na spomladanske upravne volitve. Ali imata sploh še smisel v Italiji besedi komunizem in komunistična stranka? V Italiji je bila komunistična stranka gonilna sila odporništva, navdihovalka enotnosti pri snovanju ustave, gonilna sila bojev za razvoj demokracije in pravice delovnih ljudi. KPI pa je bila razpuščena... Njena razpustitev je bila politična tragedija, ki jo še danes čutimo. Svetovna gospodarska kriza je tudi dokaz, da je kapitalizem zgrešen odgovor na probleme človeštva. Svet moramo spremeniti, če hočemo, da bo človeštvo preživelo. O tem je razmišljal že Enrico Berlin-guer. Ker nismo sirote Berlinskega zidu želimo prispevati svoj delež, začenši s porazom Berlusconijeve desnice, ki vodi Italijo v prepad. Zveza levice je le nova stranka na levici ali pa resen poskus združevanja in poenotenja italijanske levice? Levica je izpadla iz parlamenta, ko je po dogovoru med Walterjem Veltronijem in Faustom Berti- Stojan Spetič, deželni tajnik SIK kroma nottijem šla na volitve osamljena, izven zavezništva leve sredine. Danes poskušamo združiti komunistično in socialistično levico, da se pridruži skupni demokratični fronti proti Silviu Berlusconiju in desnici, ki je privedla družbo na rob gospodarskega in moralnega propada. Zveza torej ni seštevek strank? Zveza je samostojen politični osebek, kateremu so stranke prepustile večji del pristojnosti. V tem okviru bomo prihodnje leto poskusili združiti obe komunistični stranki v eno, seveda pod streho Zveze levice, ki je odprta vsem levičarjem, tudi posameznikom brez stranke. Kako je z združevanjem levice v slovenski manjšini? Manjšina ve, da je brez levice v parlamentu bolj siromašna. Slovenci smo za enotnost, čeprav smo se včasih tudi prepirali. Sedaj moramo zavihati rokave, da premostimo pretekle delitve in stopimo na novo pot. To od nas terja predvsem mladina. Na levici si je že utrla pot stranka SEL Nichija Vendole. Kakšne odnose namerava nova zveza vzpostaviti s to stranko? Stranka SEL je nastala po razkolu Komunistične prenove, kjer je bil Vendola kandidat za tajnika. Ker ni zmagal, je oblikoval svojo stranko, ki je takoj dobila izredno medijsko vidljivost in podporo, medtem ko velja za komuniste skoraj popoln molk. Razbita levica pa ostaja šibka levica... Prepričani smo, da je levica učinkovita samo, če nastopa enotno. Kongres Zveze levice je naslovil Ven-doli poziv za skupni nastop na upravnih volitvah povsod, kjer je mogoče, kot v Milanu, kjer je na primarnih volitvah zmagal skupni kandidat Pisapia, kakor tudi na morebitnih političnih volitvah. Sedaj čakamo na odgovor. Skupni nastop, brez tveganega razprševanja glasov, koristi tudi celotni levi sredini. Kaj mislite s tem? Mi želimo sodelovati v boju za spremembo oblasti v Italiji, čeprav ne bi sodelovali v vladi, kateri nudimo zunanjo podporo ob spoštovanju nekaterih dogovorjenih točk o javnem šolstvu, boju za krčenje prekernega dela in za davčno pravičnost. Spomladi bodo upravne volitve. Za nas bodo pomembne predvsem volitve v Trstu in v Gorici. Kako se Zveza pripravlja nanje? V Gorici so v teku pogovori za skupen nastop Zveze levice, Foruma in SEL. V Trstu smo SEL ponudili skupno listo in dali na razpolago levičarskega županskega kandidata Marina Andolino. In kakšni so bili odgovori? Odgovori so za zdaj izmikajoči. Upati je, da bo prevladala zdrava pamet, kajti tudi za Občino Trst in Pokrajino potrebujemo strnjenost, če hočemo osvojiti tržaško županstvo in ga ohraniti v Miljah, kakor tudi Pokrajino. Enotnost torej na prvem mestu? Enotnost na levici koristi tudi Slovencem, ki prav od krajevnih uprav pričakujemo doslednejše izvajanje norm o enakopravnosti in jezikovnih pravicah. Še posebej pa so skupne liste neobhodne za rajonske svete, kjer je vstopni prag zelo visok in ga ločeno ne moremo uspešno preskočiti. S.T. 4 Četrtek, 25. novembra 2010 GOSPODARSTVO davčni federalizem - Po analizi združenja obrtnikov v Venetu CGIA Južne in avtonomne dežele prejemajo več, kot dajejo državi Najbolje gre južnim in avtonomnim deželam, vključno s FJK - Največji plačnici Lombardija in Veneto BENETKE - Samo štiri od dvajsetih italijanskih dežel dajejo državi več, kot od nje prejemajo v obliki finančnih transferjev in storitev. Podatek izhaja iz analize, ki jo je izdelalo stanovsko združenje obrtnikov in majhnih podjetij Veneta CGIA v Mestrah. »Samo Lombardija, Veneto, Emi-lija-Romagna in Piemont plačujejo v državno blagajno davke, takse in prispevke v večji meri od tistega, kar prejemajo iz Rima,« je povedal sekretar CGIA Giuseppe Bortolussi. »To je vzrok, da se znova oglaša protest podjetnikov in županov na severu države in v območjih ob deželnih mejah. Prvi, kot se je zgodilo pretekli ponedeljek v Cernobbiu, pritiskajo, da bi Lombardi-ja takoj uvedla fiskalni federalizem, medtem ko drugi glasno zahtevajo prehod pod dežele s posebnim statutom,« je pojasnil Bortolussi. Po analizi stanovske organizacije so v letu 2008 državi dale več kot so od nje prejele samo Lombardija (+28,10 milijarde evrov), Veneto (+4,70 milijarde), Emilija-Romagna (+3,14 milijarde) in Piemont (+568 milijonov). Vse ostale dežele pa so od države prejele več, kot so ji vplačale, pri čemer pred-njačita Kampanija (-15,30 milijarde) in Sicilija (-18,73 milijarde). Državno povprečje je leta 2008 znašalo -42,57 milijarde evrov in je enako deficitu javne uprave. Furlanija-Julijska krajina se po presežku uvršča takoj za revnejšimi južnimi deželami (Kalabrija, Molize, Ba-zilikata, Sicilija, Sardinija itn.) in je leta 2008 prejela 2,927 milijarde evrov več, kot je poslala v Rim, kar pomeni 2395 evrov na prebivalca. Na absolutno prvem mestu med dvajsetimi deželami pa najdemo Dolino Aoste, ki je v obravnavanem letu dobila iz Rima 783 milijonov več, kot mu jih je poslala, kar pomeni 6216 evrov na prebivalca. »Iz branja teh podatkov ne izhaja samo velika razlika med severom in jugom države, ki jo delno utemeljujejo obstoječa močna gospodarska neravnove-sja, ampak preseneča predvsem nesorazmerje med deželami z rednim in deželami s posebnim statutom na severu države. Tako različno obravnavanje spodbuja mnoge župane v obmejnih občinah neavtonomnih dežel, da zahtevajo preselitev v sosednje dežele s posebnim statutom, ki državi plačujejo manj, obdržijo del resurzov na svojem ozemlju in pogosto prejemajo tudi večje finančne transferje od države,« je podatke komentiral Giuseppe Bortolussi. Avtonomne dežele pošiljajo v Rim manj denarja od tistega, ki ga prejemajo od države arhiv pristanišče - Neuradno Matteoli izbral Marino Monassi RIM - Ti- skovna agencija ANSA je sinoči iz virov ministr- stva za infra- strukture in transport izve- dela, da je mini- Marina ster Altero Mat- Monassi teoli za novo predsednico arhiv tržaškega pri- stanišča izbral Marino Monassi. Njeno ime naj bi včeraj pisno sporočil predsedniku Dežele FJK Renzu Tondu, kot to ministra zavezuje zakon iz leta 1994. Tondo bo imel sedaj 30 dni časa, da ministru odgovori, ali se z imenovanjem strinja. Če bo odgovor pozitiven, bo Matteoli Monassijevo tudi uradno imenoval za krmilo tržaške Pristaniške oblasti (AP). Marino Monassi, ki je že vodila tržaško pristanišče pred Boniciollijem, je za kandidatko predlagala tržaška Trgovinska zbornica, ostala dva kandidata za pristaniški mandat pa sta sedanji predsednik Claudio Boniciolli, ki sta ga predlagali Pokrajina Trst in Občina Milje, in tržaški župan Roberto Dipiazza, ki ga je predlagala Občina Trst. Boniciolliju se sicer mandat izteče 4. decembra letos. gostinstvo - V petek zvečer Večer tartufa v gostilni Savron TRST - Restavracija Savron v Devinščini slovi po prefinje-ni srednjeeevropski kuhinji, ki se navdihuje z dediščino nekdanjega habsburškega cesarstva, a je treba reči, da upravitelj Michele Lab-bate ravno tako skrbi za vplive, ki prihajajo z italijanskega polotoka. Zato ponovno ponuja svojim stalnim strankam in tudi radovednim poseben kulinarični dogodek ob koncu tedna. V petek zvečer bo ponudil nenavadno povezavo značilnih krožnikov s tartufom iz Toskane, znamke Tosco Bosco iz Arez-za. Od začetne pene iz artičok s črnim tartufom do palačink s sirom in ravijolov z belim tartufom iz Acqualagne. Za glavno jed bo odojek s črnim tartufom iz Norcie, krompirjev pire s tartufom, za sladico pa kakavova krema s tartufom in peperončinom. Tokrat je gospodar krožnike povezal z vini kleti Soave iz Veneta: predjed s penino Equipe 5 Brut Riserva, prve jedi z Rocca Sveva Val-policella Superiore, glavno jed z Valpolicella Superiore Ripasso, obe rdeči vini, in sladico z izbrano pozno trgatvijo Reciotom Soave. Kdor si bo »drznil« rezervirati, se ne bo kesal, tudi glede na povsem sprejemljivo ceno, in si bo lahko povrhu ogledal lepe črno-bele posnetke Goričana Marka Vogriča, ki je ujel nenavadne koščke Krasa s svojo »camero obscuro«. Za to se je poslužil posebnega zornega kota, iz »mišje perspektive«, zato nosi njegova razstava v okviru Okusov Krasa ironični naslov Miška na Krasu ... Za rezervacije in informacije tel. 040.225592, e-pošta lab-bate.savron@tiscali.it, o fotografu Marku Vogriču in goriškem fotografskem krožku Skupina 75, katerega član je, pa na spletu: www.skupina75.it,www.google.com/profiles/mvogric. (dd) Kmetje v Venetu ne nasprotujejo hitri železnici BENETKE - Stanovska organizacija kmetov CIA iz Veneta predlaga, da bi skupaj poiskali najboljšo traso za odsek hitre železnice Benetke-Trst in ob tem zagotavlja, da za njeno uresničitev »ne obstaja nobeno prejudicialno nasprotovanje kmetovalcev«. Zagotovilo je včeraj deželnemu odborniku Veneta za infrastrukture Renatu Chissu dal predsednik deželnega združenja CIA Guidalberto Canossa. Chisso je odgovoril, da je pripravljen na široko razpravo o trasi, in če bo potrebno, bo izbrana obmorska trasa doživela znatnejšo revizijo. »Kot dokazuje zgodba o obvoznici v Mestrah, so kmetje aktivni in produktivni del družbe Veneta in se popolnoma zavedajo pomena izboljšanja in razširitve infrastrukturne mreže za gospodarstvo dežele. Pomisleki kmetov pa zadevajo izključno traso, ki sicer še ni uradna, a je že znana. Poteka med avtocesto A4 in morjem, in to po hidrogeološko zelo občutljivih območjih, ki so bila do zdaj varovana z bonifici-ranjem in z visoko profesionalnimi kmetijskimi dejavnostmi,« je povedal Canossa. V FJK manj povpraševanja po hipotekarnih posojilih kot v ostalih severovzhodnih deželah TRST - V letošnjem drugem četrtletju se je vrednost hipotekarnih posojil v Fur-laniji-Julijski krajini glede na enako lansko obdobje povečala za 24 milijonov evrov oz. 9 odstotkov, kar je manjša rast od celotnega severovzhodnega dela države, ki je zabeležil 12-odstotno rast. V FJK so banke v drugem četrtletju podelile za 287 milijonov evrov hipotekarnih posojil, kar je 1,8-odstotni delež vseh posojil, ki so bila podeljena v državi. S tem se naša dežela uvršča na 13. mesto v državi. V primerjavi s prvim letošnjim četrtletjem pa je bila rast posojilne mase v FJK 18-od-stotna, kar je primerljivo s podatkom za vso severovzhodno Italijo. Povprečna vsota posojila znaša približno 111 tisoč evrov in je nižja od državnega povprečja, ki dosega 125 tisoč evrov. Med pokrajinami je po podatkih nepremičninske skupine Tecnocasa največjo rast zabeležila tržaška pokrajina s 13 odstotki, sledi Gorica z 10 odstotki, Videm z 9 odstotki in Pordenon s 6-odstotno rastjo vrednosti hipotekarnih posojil. logistika - Trgovinska zbornica Trst Revolucija za logistiko s kreditom za mala podjetja TRST - V veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice so včeraj prvič v Italiji predstavili TMD - Titolo Rappre-sentativo della Merce Depositata (reprezentativni dokument o deponiranem blagu), ki po besedah poročevalcev na dopoldanskem posvetu vnaša pravo revolucijo v logistiko. Skupaj s tržaško zbornico je posvet pripravilo nacional- Antonio Paoletti no združenje logističnih podjetij Asso-logistica, ki je imelo popoldne v istih prostorih svoj letni občni zbor. TMD je instrument dogovornega tipa, rezultat sporazuma združenja As-sologistica in zveze bank ABI, ki papirno reprezentativnost blaga povezuje s kreditno funkcijo, kajti kredit ima za jamstvo ravno dokument o deponiranem blagu. TMD je vedno krit z zavarovalno polico, ki jo podpiše Assologi-stica in ki jamči za brezhibnost blaga, na njegovi osnovi pa imajo podjetja dostop do kredita, ker ga banke priznavajo. TMD lahko samostojno kroži kot neke vrste valuta oz. ček, kar pomeni - kot je bilo poudarjeno na posvetu - da »vrača EVRO 1,3496 $ -1,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. novembra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 23.11. 22.11. ameriški dolar 1,3496 1,3647 japonski jen 112,50 8 9680 113,97 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 42,3040 61 5200 9,0638 42,4125 62,0050 ll lUlJjlVa l upija danska krona rvritancKi ti int 7,4553 0,84795 7,4561 0,85490 1 LC11 OM 1 Ul 1 L švedska krona 9,3865 8,2070 9,3855 8,2070 1 1UI VCJKCI MUl IG češka krona 24,680 1,3338 24,685 1,3505 jVILoIjKI llallK estonska krona msHTarcki trtrint' 15,6466 275,30 15,6466 273 11 1 1 \O\Ji-0 1 jl\l IUI II 1 L poljski zlot 3,9543 1 3799 3,9340 1,3865 Kol 1C1UjI\I UUICII avstralski dolar nAlnarcKi l^v 1,3789 1,9558 1,3817 1 9558 UUlUal JM ICTV romunski lev litVn/CK i ifac 4,3113 3,4528 4,2973 3,4528 IILUVJM I I LC13 latvijski lats hr37i iCki rAal 0,7096 2,3388 0,7093 2,3461 Ulcl£.ll|jpJ ICal islandska krona ti lira 290,00 1 9920 290,00 1,9785 LUI jIVcl lila hrvaška kuna 7,3970 7,3960 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. novembra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25344 0,28438 0,44219 0,13833 0,17000 0,24000 0,824 1,040 1,266 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.086,17 € +252,31 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. novembra 2010 arhiv finance k stvarem, namesto da bi stvari šle v finance«. TMD je v poskusni fazi dokazal, da je posebno priročen pri nišnih proizvodih z visoko dodano vrednostjo, kot so npr. vino, sir, svila in proizvodi, ki morajo pred prihodom na trg dozoreti. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, je treba zaradi nizke dohod-kovnosti prometa s kontejnerji poskrbeti za obdelavo in predelavo blaga, ki ga prevažajo, in to v posebnih distribucijskih parkih v zaledju mest. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,95 IMTEDCI ID/"MDA +0,78 KRKA 1 1 IKA KOPER 62,55 1825 -0,56 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 158,92 -0,92 -0,16 TELEKOM SLOVENIJE 266,65 96,23 -0,52 -1,58 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,40 AERODROM LJUBLJANA 21,82 DELO PRODAJA - CTni +2,86 +1,54 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 10,54 +0,48 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 16,50 8,34 +7,42 -0,24 -1 84 SALMS, I_IUBI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 393.22 147.23 17940 -0,66 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 94,00 16,69 -0,22 -1,05 -0,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 23. novembra 2010 -2,°6 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,05 88,95 15 57 -1,77 -1,82 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,17 -0,51 -2,16 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,87 2,77 -3,01 -2,71 EDISON ENEL ENI 0,82 3,82 15 86 -2,96 -2,24 FIAT FINMECCANICA 13,02 -2,04 -4,62 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,69 14,59 -0,23 -2,41 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,16 1039 -3,46 -2 17 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,23 -0,93 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,50 6,89 1 95 -0,50 -3,09 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,06 12 04 -1,16 -0,49 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 32,05 -4,91 -1,11 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,79 6,69 -0,20 -0,81 TENARIS TERNA 1,01 15,94 -0,98 -1,73 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,27 0,09 -1,13 -2,60 UNICREDIT 6,93 1,62 -3,68 -2,23 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 81,44 $ +0,23 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. novembra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 856,04 -0,42 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 1.816,04 -0,84 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 894,73 1.353,53 -0,33 -0,04 -0 10 Beiex i5, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 644,83 260,80 +0,19 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.446,82 1.446,82 2.233,85 +0,78 +0,42 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.026,76 2.114,33 -1,48 -1,70 S&P 500, New York 1.179,95 -1,49 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.231,42 6.705,00 5.581,28 -0,32 -1,72 -1,75 CAC 40, Pariz 3.724,42 -2,47 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.656,48 1.122,0 2.781,77 -2,48 -1,71 Nikkei, Tokio 10.115,19 +0,93 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.678,19 2.828,28 +0,00 -1,94 Sensex, Mubaj 19.691,84 -1,33 / ITALIJA Sreda, 24. novembra 2010 5 politika - Vse večja zmeda v vrstah vlade in Ljudstva svobode Vlada preglasovana v zbornici Berlusconi poziva svoje k treznosti Finijevci vabijo premierja, naj odstopi - Bersani vztraja pri prehodni vladi RIM - Vlada je bila včeraj dvakrat preglasovana v poslanski zbornici. To se je zgodilo pri ratifikaciji sprememb evropske pogodbe, ki Italiji prisojajo dodaten, 73. sedež v Evropskem parlamentu (doslej je razpolagala z 72). V tajnem glasovanju je bil najprej zavrnjen popravek Ljudstva svobode, potem pa je prodrl člen brez tega popravka. Na tak način bo dodatni sedež zasedel predstavnik sredincev UDC, medtem ko bi z zavrnjenim popravkom sedež pripadel predstavniku Berlusconijeve stranke. Vse to je bilo mogoče, ker so poslanci iz vrst Finijeve stranke Prihodnost in svoboda za Italijo (FLI) glasovali z opozicijo. Njen predstavnik Italo Bocchino je ob tem dejal, da »trenutno ni političnih pogojev, da bi FLI podprla zaupnico vladi, ko bo parlament 14. decembra odločal o njeni usodi. Finijevci zahtevajo, naj Berlusconi sam odstopi. Šele ta korak bi omogočil osnovanje nove vlade z na novo dogovorjenim programom, v katero bi lahko vstopila poleg FLI tudi UDC. Bocchinu je takoj odgovoril eden izmed treh koordinatorjev Ljudstva svobode, in sicer Ignazio La Russa. »Berlusconi zagotovo ne bo odstopil. Če vlada ne bo dobila zaupnice, pa bodo volitve,« je bil odrezav. Zaradi vse večje zmede v vrstah Ljudstva svobode pa se je kmalu potem oglasil sam Silvio Berlusconi. »Vse pozivam k odgovornosti, treznosti ter k spoštovanju naših aktivistov in volivcev, ki prav gotovo ne odobravajo solističnih stališč in nasto-paštva,« je zapisal v sporočilu za javnost. Premier se je med drugim nanašal na spor, ki je izbruhnil med ministrico za enake možnosti Maro Carfagno in deželnim voditeljem Ljudstva svobode v Kampanji Ni-colo Cosentinom zaradi problema odpadkov in še iz drugih razlogov, pa tudi med Carfagno in poslanko Alessandro Mussolini. Slednja se je včeraj odločno postavila na Cosentinovo stran (nekdanjega vladnega podtajnika je celo poljubila na ustnice -»kot v kinu«) in Berlusconija pozvala, naj ne naseda Carfagnevi, češ da je v resnici potuhnjena Finijeva privrženka. Berlusconi hoče čim bolj poenotiti stranko in jo mobilizirati pred odločilnim 14. decembrom: 11. in 12. decembra naj bi potekale po vsej Italiji manifestacije v podporo vladi. Še vedno računa, da bo na tak način pridobil večino v parlamentu. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa je izrazil prepričanje, da premierju tokrat ne bo uspelo in da je sedanje vlade vsekakor konec. Izrazil je prepričanje, da če bi prišlo do volitev, bi leva sredina zmagala, sicer pa je ponovil predlog, po katerem naj bi oblikovali prehodno vlado za izpeljavo volilne reforme in sprejem nekaterih drugih nujnih ukrepov. Premier Silvio Berlusconi se otepa z vse hujšimi težavami v vladi in v svoji stranki ansa odpadki Odlok končno na Kvirinalu RIM - Odlok o neapeljskih odpadkih, ki ga je pretekli četrtek odobril ministrski svet, je včeraj popoldne končno priro-mal na Kvirinal. Predsednik republike Giorgio Napolitano je dan prej jezno opozoril, da ni bil dekret še dostavljen predsedstvu republike. Sedaj ga bo lahko končno vzel v presojo. V Neaplju pa odpadki še vedno polnijo mestne ulice in trge. Po oceni občinskega odbornika za higieno Paola Gia-comellija so v ponedeljek odpeljali v odlagališče v Chiaianu in v sežigalnici v Giuglianu in Tu-finu 1.300 ton odpadkov, v mestu pa jih je še kakih 3 tisoč ton. Poslanci Demokratske stranke iz Kampanje so medtem včeraj protestirali pred Palačo Chigi. »Kaj pa še čaka Berlusconi?,« je bilo njihovo paradno geslo. televizija - Oddaja Vieni via con me Za Fazia in Saviana tretji zaporedni rekord RIM - Že tretjič zapored je oddaja Fa-bia Fazia in Roberta Saviana Vieni via con me zabeležila rekordno gledanost. Oddajo na tretji mreži RAI si je v ponedeljek zvečer v povprečju ogledalo 9,7 milijona ljudi, to je 31,6 odstotka vseh televizijskih gledalcev. RAI3 še nikoli ni beležil takih rezultatov. Največ ljudi, 11,4 milijona, je ob 21.48 gledalo prvi Sa-vianov monolog, najvišjega odstotka gledanosti (43,6 odstotka) pa je bil ob 23.27 deležen sklepni dialog med Faziom in Savianom. Dobro se je odrezal tudi notranji minister Roberto Maroni, spremljalo ga je 10,7 milijona gledalcev, veliko je bilo tudi zanimanje za televizijski povratek komika Corrada Guz-zantija, ki je s svojimi 33 šalami na račun desne in leve sredine pritegnil pozornost 11,1 milijona ljudi. Minister Maroni bi moral po napovedih prebrati seznam dosežkov vlade v boju proti mafiji, naposled pa je uprizoril govor o vrlinah upraviteljev iz vrst Severne lige. Guzzantijeva najljubša tarča je bil Silvio Berlusconi, znesel pa se je tudi nad Demokratsko stranko, »prvo stranko v Italiji, ki je uvedla primarne volitve in prvo na svetu, ki je na njih poražena«. -p v m y Corrado Guzzanti ansa Milan tudi uradno sedež Expoja 2015 PARIZ - Generalna skupščina t.i. Urada za razstave (Bie), ki je pristojen za dodelitev sedeža svetovne razstave Expo, je odobrila in ratificirala registracijo Milana za sedež razstave Expo, ki bo na sporedu leta 2015. Prestolnica Lombardije je tako postala tudi uradni sedež Expoja, v ta namen pa so predsednik izvršnega odbora ter predsednik in tajnik Bie, Steen Christensen, Jean Pierre Lafon in Vicente Gonzales Loscertales čestitali predstavnikom Občine in Pokrajine Milan ter tamkajšnje Trgovinske zbornice in jim izročili zastavo Bie. Reforma univerze: negotovost in protest RIM - Usoda reforme univerze, ki nosi ime po ministrici Mariistelli Gelmini, je vse prej kot gotova. V poslanski zbornici se je začela razprava o zakonskem odloku, glede katerega je Gel-minijeva v primeru njegove zavrnitve zagrozila z uvedbo komisarske uprave univerz, ki se po njenih besedah vse nahajajo v »strašljivih« rdečih številkah. Besedilo odloka so v zadnjem tednu na novo napisali s 34 popravki večine in kar štiristo popravki opozicije, vendar je stranka Udc naznanila svoje nasprotovanje skupaj z ostalo levosre-dinsko opozicijo, vprašljiva pa je podpora Finijevega gibanja Fli, če ne bodo sprejeli njegovih dveh popravkov glede prednosti 26.000 raziskovalcev na univerzitetnih lestvicah in obnovo sistema napredovanj za zaposlene. Drugače je na šolah in univerzah ponovno izbruhnil protest proti reformi. Do protesta je prišlo na preko polovici vseh univerz in na kar dvesto višjih srednjih šolah. Raziskovalci napovedujejo protest pred parlamentom, nekateri so že včeraj demonstrirali na strehah univerz v Rimu, Milanu, Turinu in Salernu, študentje pa so v drugih italijanskih mestih zasedli več fakultet, prav tako pa so višješolski dijaki zasedli tudi več šolskih poslopij. Med Italijo in Črno goro dogovor o električni povezavi PODGORICA - Predstavniki italijanske družbe Terna so včeraj v Podgori-ci ob prisotnosti italijanskega ministra za gospodarski razvoj Paola Romani-ja podpisali dogovor s črnogorsko družbo Cges in predstavniki črnogorske vlade o vzpostavitvi električne povezave med Italijo in Črno goro v vrednosti 760 milijonov evrov. Povezava, ki jo bodo začeli vzpostavljati prihodnje, leto bo obsegala 415 kilometrov, od katerih 390 pod morjem, 25 pa pod zemljo (15 kilometrov v Italiji in deset v Črni gori). Povezava bo imela zmogljivost tisoč megavatov, možno pa jo bo še dodatno okrepiti. poziv - Predednik Napolitano Kulture ne gre »poniževati« RIM - »Ne bomo našli poti do sanacije javnih financ s poniževanjem dobrine, ki jo Italija sicer ima v izobilju, se pravi kulture. Zavzeti se moramo za to, da bi se vsi o tem prepričali in da bi v skladu s tem prepričanjem tudi ravnali.« Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj na Kvirinalu slovesno podelil De Sicove nagrade za kino in umetnosti. Predsednik je priznal, da Italija mora varčevati, saj jo bremeni že tako nevzdržen javni dolg. A poudaril je, kot je to storil že večkrat v zadnjih časih, da bi pri tem morali upoštevati prioritete, med katere sodijo ravno kultura, šolstvo in znanstveno raziskovanje. Napolitano je na tak način indirektno podprl protest zaposlenih na področju kulture in umetnosti, ki je v ponedeljek privedel do splošne stavke na tem področju. vatikan - Napisal jo je nemški novinar Peter Seewald Izšla knjiga pogovorov s papežem Benediktom XVI. Svetloba besede VATIKAN - V Vatikanu so predstavili knjigo pogovorov nemškega novinarja Petra Seewalda s papežem Benediktom XVI, ki je včeraj izšla. V javnosti že nekaj dni odmeva papeževa izjava o sprejemljivosti kondomov v nekaterih primerih, omenjena v knjigi, a avtor in Vatikan poudarjata, da je v njej še veliko papeževih stališč o drugih aktualnih temah. V knjigi Svetloba besede: Papež, Cerkev in znaki časa je zbranih več kot 20 ur intervjujev, ki jih je Seewald z Benediktom XVI. opravil med 26. in 31. julijem v papeževi poletni rezidenci Castel Gandolfo. Na voljo bo v najmanj 18 jezikih. Že pred izidom knjige je v svetu veliko prahu dvignila papeževa izjava, da je uporaba kondomov "v določenih primerih" sprejemljiva, predvsem pri zmanjšanju tveganja okužbe z virusom hiv, ki kaže, da je konservativni papež omilil svoje stališče do kontracepcije. Papež na vprašanje, ali Cerkev ni v temelju proti uporabi kondomov, odgovarja: "Seveda jih ne vidi kot pravo in moralno rešitev". A nato nadaljuje, da "so v določenih primerih, kjer je cilj zmanjšati tveganje za okužbo, kljub temu prvi korak na poti k drugi, bolj humani spolnosti". Vatikan je doslej vsakršno uporabo kon-tracepcije z izjemo vzdržnosti, tudi kot zaščito pred spolno nalezljivimi boleznimi, zavračal. Benedikt XVI. pa je marca 2009 ob obisku v Afriki, ki jo širjenje aidsa močno pesti, sprožil ogorčenje po vsem svetu, ko je novinarjem dejal, da je ta bolezen tragedija, "ki je ni mogoče preseči z uporabo kondomov, ki probleme še povečujejo". Novinar Seewald je kritičen do medijev, ker so se pretežno osredotočili na papeževo stališče do kondomov. "Knjiga obravnava preživetje ogroženega planeta, papež je naslovil poziv na vse človeštvo, naš svet se ruši in večino novinarjev zanima le vprašanje kondomov," je na novinarski konferenci ob predstavitvi knjige v Vatikanu dejal Seewald. Prav pri vprašanju kondomov je tudi prišlo do napak v prevodih. V nemškem originalu se namreč papeževa izjava o upravičenosti uporabe kondomov v izjemnih primerih nanaša na moške, ki se prostituirajo, v italijanskem prevodu pa na prostitutke, torej ženske. Tiskovni predstavnik Vatikana Federico Lombardi je že pojasnil, da gre za napako, in potrdil, da je pravilen nemški original. Vendar pa po njegovih besedah sporočilo ostaja enako ne glede na spol: treba se je izogniti ogrožanju življenja drugih. V intervjujih je papež spregovoril tudi o pedofilskih škandalih, ki pretresajo Cerkev. Kot je dejal, so ga ti "globoko pretresli". Menil je tudi, da so zlorabe otrok, ki so jih zagrešili duhovniki "omajale verodostojnost vere". Benedikt XVI. med drugim omenja možnost, da bi se v primeru poslabšanja zdravja upokojil ter razkriva svojo osuplost ob razkritju pedofilskih škandalov v Cerkvi. Omenil je tudi možnost "odkritega" dialoga z islamom. V zvezi s spornim govorom, ki ga je imel septembra 2006 v Regensburgu in v katerem je islam povezal z nasiljem, pa je dejal, da je šlo bolj za poskus akademskega govora kot za politično lekcijo. Benedikt XVI. je tudi branil papeža Pija XII., ki mu zlasti judje očitajo, da ni nikoli obsodil holokavsta. Kot je dejal, je Pij XII. "storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi rešil ljudi". "Seveda se vedno lahko vprašamo, zakaj ni protestiral jasneje. Menim, da je tako ravnal, ker je vedel, kakšne posledice bi imel odkrit protest," je še pojasnil sedanji papež. (STA) / SVET Sreda, 24. novembra 2010 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - Paradoksalna odločitev tržaškega župana Dipiazza osvojil resolucijo proti ... odborniku Dipiazzi S tem se je izognil odobritvi dokumenta leve sredine, ki ga je »navdihnil« svetnik Stefano Ukmar (DS) Paradoks vseh paradoksov v dvorani tržaškega občinskega sveta: na ponedeljkovi nočni seji mestne skupščine je župan Roberto Dipiazza osvojil resolucijo levosredinske opozicije, v kateri ga prvi podpisnik, načelnik Demokratske stranke Fabio Omero, poziva, naj odstavi odbornika za urbanistiko ... Roberta Dipiazzo! Kaj takega se v občinskem svetu še ni zgodilo. Župan je bil ob 2.20 zjutraj dejansko »prisiljen« osvojiti Omerov dokument, sicer bi ga z glasovi leve sredine in Bandellijeve Unal-tra Trieste izglasoval občinski svet in tako razgalil preprosto, a politično zelo relevantno dejstvo: Dipiazza v mestni skupščini nima več trdne večine. In vendar se je ponedeljkova občinska seja zanj začela v povsem drugačnem ozračju. Ko se je župan sedem ur prej, malo po 19. uri, pojavil v občinski dvorani, je zabavno pozdravil svetnike leve sredine: »Oprostite, moram odstopiti, ali pa lahko ostanem tu?« Namig na Omerovo resolucijo je bil očiten. Vsi prisotni so prasnili v smeh ... Sploh je bil Dipiazza na začetku seje dobre, židane volje. Ko je občinski tajnik Santi Terranova izklical prisotnosti, je odgovoril s slovenskim: »Ja!« Malo prej je v superlativih govoril o dopoldanskem obisku ljubljanskega župana Zorana Jankoviča v občinski palači. Dipiazza je bil dobre volje, ker je bil prepričan, da mu levosredinska opozicija z zbadljivo resolucijo ne bo mogla do živega. Čeprav je Bandellijeva skupina Un'altra Trieste napovedala, da jo bo podprla, bi resolucija zbrala na glasovanju premalo glasov. Kajti: najnovejši Bandellijevec Bruno Rossetti je najavil, da ne bo glasoval proti županu, v vrstah levosredinske opozicije pa je bil zaradi poklicnih obveznosti odsoten svetnik Zelenih Alfredo Racovelli. Tako bi za resolucijo glasovalo 18 svetnikov. Premalo, saj je desnosredinska večina - z županom vred - lahko računala na podporo dvajsetih svetnikov. Včeraj, po nočnem paradoksalnem izteku seje, je Fabio Omero razkril »očetovstvo« resolucije o dejanski nezaupnici ... odborniku za urbanistiko Di-piazzi. Zamislil si jo je svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar. In to že pred časom. Slovenskemu svetniku ni šlo v račun, da je občinska uprava po posegu upravnih sodnikov poleti »zamrznila« nov občinski regulacijski načrt in se izognila njegovi nadaljnji obravnavi. Kaj storiti, da bi se zadeva premaknila z mrtve točke? Nezaupnica odborniku za urbanistiko, je bil odgovor. Naključje pa je hotelo, da je ta odbornik sam župan Dipiazza, ki si je - po lanski defe-nestraciji dotedanjega odbornika za ur-banistiko Franca Bandellija - pridržal odgovornost za ta resor. Omero je nekaj časa okleval s predstavitvijo resolucije. Ko si je zagotovil podporo Bandellijevcev, jo je predložil, ker je obstajala možnost, da ne bo v dvorani pogorela. Ponedeljkova seja se je - z razpravama o ureditvi nabrežja in o pravilniku o odpadkih (o čemer bomo še poročali) - zavlekla pozno v noč. Tako se je lahko zgodil preobrat. Svetnik Zelenih Racovelli se je na vrat na nos pripeljal iz Benetk in zagotovil resoluciji 19. glas. Ob napovedanem vzdržanju svetnika mešane skupine Alessandra Minisinija bi desna sredina zavrnila resolucijo le v primeru, ko bi jo podprl tudi župan Di-piazza. Kar pa bi se izkazalo kot zelo ne-elegantno. Vodja Forze Italia Piero Camber je skušal na vrat na nos zmešati štrene: po njegovem mnenju naj bi bila resolucija nesprejemljiva in zato ne bi smela skupščina o njej razpravljati. Ko so nekaj dni prej na seji načelnikov skupin razpra- Roberto Dipiazza kroma Fabio Omero kroma Stefano Ukmar kroma vljali o resoluciji, ni izrazil teh pomislekov. Ko mu je začela voda v torek zjutraj teči v politično grlo, si je očitno premislil ... Župan Dipiazza je na resolucijo odgovoril z izzivom: napovedal je, da bo v kratkem spet dal v razpravo regulacijski načrt. Tako se bodo ob njem lo- mila desnosredinska kopja, saj Severna liga in UDC, v nekaterih točkah pa tudi Nacionalno zavezništvo, nasprotujejo sedanjemu ustroju načrta. Zatem je svetnike spomnil, da bo čez nekaj mesecev zapustil župansko mesto, in nato - presenetljivo - sam osvojil Omerovo resolucijo. Tako se je izognil glasovanju, ki bi se sicer spremenilo v dejansko nezaupnico županu. Po pravilniku bi moral župan v 45 dneh udejaniti to, kar predvideva resolucija. A Dipiazza je že napovedal: »O zadevi bom odgovarjal čez šest mesecev!« M.K. Miklavžev sejem: izkaznice za stanovalce Občina Trst sporoča, da bodo ob priložnosti Miklavževega sejma, ki bo na Drevoredu XX. septembra od 1. do 8. decembra, stanovalci na tamkajšnjem območju lahko zaprosili za izkaznico, ki jim bo omogočila brezplačno parkiranje v garažni hiši pri trgovskem središču Il Giulia do zapolnitve 111 razpoložljivih mest. Za prejem izkaznice se bodo morali upravičenci zglasiti v občinskem uradu v Ul. Giotto 2 danes med 9. in 12. uro ali jutri med 14. uro in 16.30, s seboj pa bodo morali imeti vozniško in prometno dovoljenje. Danes bodo delili izkaznice stanovalcem na Drevoredu XX. septembra na odseku med Ul. Rossetti in Trgom Volontari Giuliani (hišne številke 32, 38, 40, 42, 44, 46, 48, 52, 54, 56, 58, 60, 62, 66, 68, 70, 41, 43, 49, 51, 53, 55, 57, 59, 63, 65, 67, 69, 71, 73 in 75). Jutri pa bodo, poleg že omenjenim, delili izkaznice tudi stanovalcem v bližnjih ulicah (ulicah Piccolomini, Strehler, Zovenzoni, Ire-neo della Croce, Rapicio, Scussa in Galilei - na odseku med Drevoredom XX. septembra in Ul. Giulia). V slučaju zapolnitve mest bodo izdajanje izkaznic predčasno prekinili. Nova knjiga Fulvie Costantinides V Novinarskem krožku na Korzu Italia 13 bodo danes ob 16.45 predstavili novo knjigo Fulvie Costantinides Spruzzaprofumi, dispensatori di be-nessere, fascino, seduzione. Izkupiček od prodaje izvodov bo namenjen združenju Goffredo de Banfield. okusi krasa - Na kmetiji Scheriani v Čamporah Okusi ne poznajo starosti Srečanje o zdravi prehrani in kraških pridelkih je bilo posvečeno gostom iz domov za ostarele v centru Veritas Giovanni Grandi Dva trenutka z včerajšnjega srečanja v Čamporah kroma Ljubitelji dobre domače kraške kuhinje bi se lahko upravičeno vprašali, kaj veže kraške okuse z miljsko občino, ki je nedvomno bližja istrski in obmorski kulinarični tradiciji. Odgovor pa je čisto enostaven, saj pobudniki znamenitih Okusov Krasa želijo razširiti uspešen projekt, ki združuje že številne gostinske obrate z Goriškega in Tržaškega. Okusi Krasa so se tako preselili v Čampore, kjer že vrsto let obratuje gostilna Scheriani. Domačija s čudovitim razgledom na Koprski zaliv je sicer bolje poznana širši javnosti po pridelavi oljčnega olja, ki se lahko ponaša z oznako zaščitenega porekla Tergeste. Oljkarstvo vsekakor ni edina kmetijska panoga Scherianijevih. O tem so se lahko prepričali številni gostje včerajšnjega srečanja, ki so poleg obiska kmetije tudi sedli za mizo in okusili različne dobrote. V glavnem so bile to starejše osebe, ki daljši čas preživljajo v tržaških domovih za ostarele. Združuje pa jih pokrajinski projekt »Argento Vivo«, ki s pokroviteljstvom pokrajine in tržaške Fundacije CRTrie-ste nudi številnim ostarelim možnost obiska kulturnih in družabnih dogodkov. V imenu SDGZ, ki v prvi vrsti skrbi za pobudo, je posege številnih gostov povezoval Davorin Devetak. Med temi je prisotne nagovoril tudi župan Občine Milje Nesladek, za katerega druženje ob krožniku ne pozna starosti in predstavlja enkratno možnost spoznavanja lokalne tradicije. Da včerajšnje srečanje ni bila le priložnost de-gustacije lokalnih proizvodov, temveč tudi priložnost spoznavanja in prijetnega druženja, pričajo predvsem prisotnosti številnih predstavnikov družbenega in političnega življenja. Ob odsotnosti predsednice Marie Terese Basse Poropat je pokrajino zastopala Marina Guglielmi, odbornica za socialne politike. Prisotna pa sta bila tu- di podžupan mestne občine Koper Alberto Scheriani ter tržaška dopisnica italijanskega manjšinskega dnevnika La voce del popolo Rosanna Tucino-vich Giurin, ki je nekaj besed namenila svojim gastronomskim publikacijam. Ob besedah je končno napočil tudi čas za pokušnjo dobrot. Na meniju je bil poleg domačega pršuta in salame še sir z medom ter okusna omleta z bučkami, ki je ob kozarcu domačega vina nedvomno zadovoljila tudi najbolj zahtevne okuse prisotnih. Andrej Marušič V kulturnem centru Veritas v Ul. Monte Cengio 2/1a bo danes ob 18.30 predavanje filozofa Giovannija Gran-dija z Univerze v Padovi na temo Oseba in narava (Persona e natura). Miramarske jesenske pobude V okviru niza pobud Miramare d'au-tunno (Jesenski Miramar), ki ga ob 150-letnici miramarskega gradu prirejata deželno Spomeniško varstvo in Zgodovinski muzej miramarskega gradu, bo drevi ob 20.30 v prestolni dvorani nastopil pianist Bart van Oort, ki bo izvajal dela Frederica Chopina, v petek pa bo ob 16.30 v dvorani galebov Rosamaria Salvatore govorila o modulacijah praga v kinematografiji. opčine - Policija Med kontrolo izsledili ukraden kombi Na deželni cesti št. 58, med Op-činami in Fernetiči, je tržaška mejna policija pred dnevi zasačila voznika ukradenega kombiniranega vozila in ga prijavila sodstvu. Vozilo je bilo le nekaj ur pred odkritjem ukradeno v nekem drugem severnoitalijanskem mestu. Ob zori so policisti ustavili kombi daimler chrysler z italijansko registracijo, ki je vozil z Opčin proti meji. Šlo je za navadno kontrolo, ki bi se skoraj iztekla brez posledic. V podatkovni bazi policije ni bilo informacij v zvezi z voznikom, 25-letnim ukrajinskim državljanom z začetnicama M. K. Lastnik vozila je neko italijansko podjetje. Policisti so kljub temu sklenili podrobneje pregledati kombi. Ključavnica vžiga je bila poškodovana. Poklicali so podjetnico, ki je prav med pogovorom s policisti ugotovila, da pred sedežem podjetja ni več parkiranega kombija. Vozilo so zasegli, Ukrajinca pa priprli zaradi prikrivanja ukradenega blaga. / TRST Sreda, 24. novembra 2010 7 tržaški poslanec - Pogovor s krajevnim vodjo Finijeve Prihodnosti in svobode Menia: »Kandidatura za župana? Lahko se zgodi, a možnost ni velika« »Naveza Camber-Menia za imenovanje Marine Monassi za predsednico pristanišča ne obstaja« Tržaški poslanec Ljudstva svobode Roberto Menia je v ponedeljek, 15. novembra, z drugimi Finijevimi somišljeniki odstopil z mesta vladnega podtajnika za okolje in zapustil vlado. Teden kasneje je v tržaški kavarni Audace odgovarjal na vprašanja o svoji rimski izkušnji in o krajevni bodočnosti nove, še ne ustanovljene desnosredinske stranke Prihodnost in bodočnost. Onorevole Menia, konec koncev, ste imeli prav. »Tako kaže.« Mislim na razkroj Ljudstva svobode. »Seveda. Že ob ustanovitvi nisem imel dvomov, da se bo tako končalo. Bil sem neke vrste Kasandra.« Pred dobrim tednom ste odstopili z mesta podtajnika za okolje. Boleča izbira? »Ne. Izbira po vesti. Dokazali smo, da smo resni ljudje. V Italiji take izbire niso pogoste.« Za vašo nekdanjo vladno kolegico Danielo Santanche ste »izdali volil-ce, ki so vas izvolili«. »Spominjam se, da se je San-tanchejeva na zadnjih političnih volitvah predstavila kot kandidatka za predsednika vlade proti Berlusconiju. Če se ne motim, je takrat izjavila, da Berlusconi priznava le tiste ženske, ki se nahajajo ... v vodoravni legi. Očitno je spremenila mnenje.« Torej se ne smatrate za »izdajalce«. Mene bo nekdo lahko ošvrknil z izdajalcem, ko bom spremenil zavezništvo. Jaz ostajam v zavezništvu, v katerem sem bil izvoljen. Bil sem član te vlade. Ko sem uvidel, da se je predsednik vlade "izkazal" z nekaterimi vprašljivimi početji in je po mojem mnenju postoril nekaj političnih napak, med katere spada tudi izključitev soustanovitelja stranke, sem se oddaljil od stranke, a nisem zamenjal političnega tabora.« Sedaj je govor o kupoprodajni borzi parlamentarcev. Ali ste prejeli kako ponudbo? »Nobene ponudbe! Ali nisem preveč vabljiv, ali pa ... « Ali pa? »Pač pa sem prejel številna priznanja za svojo držo od prijateljev in nekdanjih kolegov.« Od nekdanjih "polkovnikov" La Russe in Gasparrija? »Že dolgo časa ju nisem slišal.« Vas pa smo slišali in videli po te- leva sredina Cosolini jutri zvečer v Križu V levosredinski koaliciji je v teku kampanja za decembrske primarne volitve, na katerih bodo izbrali kandidata za tržaškega župana. Za kandidaturo se potegujejo Roberto Cosolini (Demokratska stranka), Marino Andolina (Zveza levice) in Ales-sandro Metz, ki pripada zelenim. Cosolini, ki je pokrajinski tajnik Demokratske stranke, bo svoj program jutri predstavil prebivalcem zahodnega Krasa. Na srečanju, ki se bo začelo ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu, bodo tudi predstavili pobudo Med ljudmi-Tra la gente, vprašalnik v sklopu ankete o spomladanskih upravnih volitvah. Vsi trije tekmeci za župansko kandidaturo izpostavljajo, da bo na primarnih volitvah v nedeljo, 12. decembra zelo pomembna volilna udeležba. Roberto Menia kroma leviziji. Zadnje čase ste bili deležni velike medijske pozornosti. »Da, nazadnje v oddaji Mattino Cinque.« Ali ste slišali Berlusconija? »Zadnje čase ne.« Pred vašim odhodom iz stranke vas je pa klical. »Nekajkrat sva se slišala.« Ocena vaše podtajniške izkušnje? »Pozitivna. Deležen sem bil spoštovanja številnih kolegov.« Kaj je bilo v Ljudstvu svobode zgrešeno? »Mislim, da je to vsem na dlani. Stranka bi lahko funkcionirala, če je ne bi ustanovitelj upravljal kot pravi gospodar. Že dejstvo, da je večinski delničar izgnal manjšinskega, če se lahko izrazim z gospodarsko prispodobo, že to samo dejstvo kaže, da smo priča globoki politični krizi. Kajti politike ni mogoče upravljati z gospodarskimi merili. Politika ni ekonomija.« Ampak: ministrica Carfagna omenja delovanje poslovniških združb v vrstah stranke. Ali obstajajo? »Da se ob robu politike pojavljajo razni posli, o tem ni nobenega dvoma. Prav zato smo mi, z našim izhodom, hoteli, med drugim, opozoriti na princip politične etike, ki je pravo nasprotje poslovniških združb.« Ministrica Carfagna se je nanašala na vsedržavni okvir. Kaj pa na krajevni ravni: ali te poslovniške združbe obstajajo? »Ne. Dokler sem bil namestnik de- želnega koordinatorja Ljudstva svobode, sem skušal preliti v dejanja to, kar sem trdil z besedami.« Ampak: ob vprašanju imenovanja novega predsednika pristaniške oblasti je naveza Camber-Menia podprla kandidaturo Marine Monassi ... »O tem ste slabo informirani!« Tako je pisalo krajevno časopisje. »To, kar ste prebrali v Piccolu, je le "bizarno" tolmačenje.« Ali ne odgovarja resnici? »Ne. Jaz sem se že javno opredelil. Mislim, da je bila pravilna izbira tržaškega občinskega odbora, ki je za mesto novega predsednika pristanišča predlagal župana Dipiazzo. V 15 letih javnega upravljanja si je Dipiazza nabral toliko izkušenj, da bi lahko dobro vodil tudi pristanišče. Ko sem še bil v Ljudstvu svobode, je v stranki že obstajal okvirni dogovor o njegovem imenovanju. Nisem pa še razumel, kaj se je potem zgodilo, da je bila Dipiazzova kandidatura zapostavljena.« V bistvu pravite, da naveza Cam-ber-Menia za upravljanje tržaškega pristanišča, ne obstaja. »Tako je: ne obstaja.« Ali boste na krajevni ravni ustanovili stranko Prihodnost in svoboda-FLI? »Gotovo. Do konca decembra bodo stekla koordinatorska srečanja, 14., 15. in 16. januarja bomo uradno ustanovili stranko v Milanu, sledila bo ustanovitev stranke tudi v Trstu.« Koliko vas je v Trstu? »Mnogo.« Občinski odbornik Sbriglia, občinska svetnika Lippolis in Rescigno ... Kdo drug? »Kmalu boste spoznali, da smo že dobro zakoreninjeni na občinski in deželni ravni.« Boste sodelovali na bližnjih upravnih volitvah? »To gotovo.« Z vašim županskim kandidatom? »Lahko bi se odločili za koalicijskega kandidata, saj ostajamo del desnosre-dinske koalicije. Če ne bo mogoče priti do dogovora, pa bomo v prvem krogu nastopili z lastnim kandidatom. Zdi se mi, da je v tržaški desni sredini še mnogo nejasnosti.« Razdeljena je v pet strank ... »Koliko jih je? (se zasmeje, op. av)« Pet strank: Ljudstvo svobode, Nacionalno zavezništvo, Dipiazzova lista, Finijevci in Bandellijevci. »Vse hipoteze so še možne.« Hipoteza Antonione? »To je ena od hipotez. Antonione je povzdignil raven potencialnih kandidatov. Ampak: Ljudstvo svobode je stranka relativne večine, zato mora ona predlagati kandidata.« Kaže, da ga Camber noče ... »Saj prav to skušam razumeti: ali je Antonionejeva kandidatura resna, resnična, ali ne. Ali jo krajevno Ljudstvo svobode hoče, ali ne.« Ali boste vi kandidirali za tržaškega župana? »To se lahko zgodi, a smatram, da ta možnost ni velika.« Kako ocenjujete delovanje župana Dipiazze? »Dipiazza je bil dober župan. Vsi mu priznavajo, da je bil konkreten. Deloval je dobro za tržaško skupnost. Storil je tudi nekatere napake, a vsi mi delamo napake. Zato bi ga moralo Ljudstvo svobode upoštevati kot dodano vrednost, ne pa kot nekakšno nadlogo.« Župan Dipiazza je v ponedeljek sprejel ljubljanskega župana Jankovi-ča. »Kje pa je tu problem?« Dogovorila sta se za uprizoritev Pahorjeve Nekropole v tržaškem Verdiju ... »Kaj pa zato? To je pač kulturno dejanje. Ali vas moj odgovor preseneča?« Georges Simenon je v svojem romanu Tri sobe v Manhattnu zapisal: »Ko moški odgovori na vprašanje z vprašanjem, pomeni, da je v zagati.« Marjan Kemperle knjiga - Srečanje Trst, mesto vetrov Trst, mesto vetrov: tako je naslov knjigi Veita Heinichena in Ami Scabar, ki tržaško mesto prikazuje v luči njegove zgodovine, književnosti in tudi gastrono-mije z bogatim izborom receptov in anekdot. Ob izidu knjige bo jutri v veliki dvorani Trgovinske zbornice ob 17. uri potekalo srečanje, ki ga bo vodil novinar Pier-luigi Sabatti, poleg avtorjev pa bodo govorili predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti ter vinogradnika Sandi Škerk in Edi Kante. Vstop je prost. Zgodovinsko srečanje o kapitulaciji Italije V zborni dvorani liceja Dante Alighieri v Ul. Giustiniano 3 v Trstu bo jutri ob 16.45 srečanje z naslovom Smrt države, ki bo posvečeno kapitulaciji Italije v drugi svetovni vojni 8. septembra 1943. Govorila bosta zgodovinarja Anna Millo z Univerze v Bariju in Raoul Pupo z Univerze v Trstu, srečanje pa spada v okvir niza pobud, ki ga ob 150-letnici italijanskega zedinjenja prireja oddelek za politične in družbene vede, ki deluje v okviru oddelka za zgodovino in kulture od antike do sodobnega sveta Univerze v Trstu v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine, Ustanovo za domovinsko zgodovino Julijske krajine, tržaško in goriško sekcijo Inštituta za zgodovino italijanskega preporoda in Inštitutom Gramsci FJK. Srečanja o družini Družinska posvetovalnica s krščanskim navdihom onlus iz Trsta prireja v sodelovanju z deželnim odborništvom za šolstvo, univerzo, raziskovanje, družino, društva in sodelovanje niz srečanj o družini z naslovom Reciprocamente, ki bo obsegal štiri pobude v dvorani Pomorske zveze (Lega navale) na Pomolu Fratelli Ban-diera 9. Prvo srečanje bo jutri ob 20. uri, ko bo psiholog in psiho-terapevt Marco Detoni govoril o odnosu z izvorno družino. barkovlje - V Ul. Nicolodi od aprila letos nov center za mladoletne Vzgojitelji si prizadevajo pomagati mladim, ki se zaradi težav v družini znajdejo v stiski V Barkovljah, v Ulici Nicolodi 9 deluje od 1. aprila letos nov dnevni center za mladoletne, ki ga upravlja zadruga Prisma. O njem je tekla beseda včeraj na tržaškem županstvu, kjer sta odbornika za socialno varnost Carlo Gril-li in za vzgojo Giorgio Rossi orisala njegovo delovanje. Center razpolaga z večjo dnevno sobo, dvema postojankama z računalnikoma in internetno povezavo, kuhinjo, dvorano namenjeno študiju in večjim dvoriščem. V njem najdejo »zatočišče« otroci in mladostniki (največ deset), ki živijo v stiski in imajo težave v družini. Danes je tam 8 mladih - tri dekleta in pet dečkov od 12. do 17. leta starosti, zanje pa skrbijo štirje vzgojitelji. V zimskih mesecih in med šolskim letom je center odprt od ponedeljka do sobote, od 12. do 18. ure; med poletjem in ob praznikih pa je odprt od 10. do 16. ure. V centru si vzgojitelji prizadevajo, da bi med mladimi gosti spodbudili druženje in jih nato postopoma ponovno vključili v družino. Pri tem velja opozoriti, da je delovanje vzgojiteljev usmerjeno tudi v same starše, saj jim pomagajo pri nelahki vzgojni nalogi - kako pomagati otroku v šoli, v prostem času in v odnosu do drugih. Preden v centru sprejmejo novega člana vzgojitelji in socialni delavci podrobno preverijo njegove vzgojne, socialne in psihološke aspekte, preučijo njegovo družinsko stanje in prijateljske mreže. Za vsakogar nato določijo individualni vzgojni projekt. Stavba v Ul . Nicolodi 9, kjer deluje novi center 8 2 Sreda, 24. novembra 2010 ŠPORT / milje - Boris Pahor - Lojze Spacal - Krajine dvajsetega stoletja Med pokrovitelji tudi ministra Širca in Bondi Danes odprtje razstav v galeriji Negrisin in Cara - V gledališču recital Moj tržaški naslov Na seznamu številnih uglednih osebnosti, ki so potrdile svoje pokroviteljstvo nad projektom Boris Pahor - Lojze Spacal. Krajine dvajsetega stoletja, ki povezuje občini Milje in Koper ter želi ovrednotiti kulturno in umetniško dediščino skupnega obmejnega prostora, sta se pojavili še dve pomembni imeni. To sta slovenska ministrica za kulturo Majda Širca in njen italijanski kolega Sandro Bondi, ki sta včeraj uradno pristopila k t.i. častnemu komiteju, ki ga med drugimi sestavljajo pisatelj Claudio Magris, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič ter res številni drugi. Danes bodo ob 18.30 v občinski galeriji Negrisin (Marconijev trg 1) in v bližnjem Muzeju moderne umetnosti Ugo Cara odprli razstavi Spacalovih slik in odlomkov iz Pahorjevih del. Kustos razstav je Franco Vecchiet. V miljskem gledališču pa bo ob 20.30 zaživel recital Moj tržaški naslov, izbor iz Pahorjevih del, ki ga je pripravila Tatjana Rojc, režiral pa Giorgio Pressburger. Nastopila bosta Lara Komar in Janko Petrovec, scenografije so delo pokojnega tržaškega slikarja Lojzeta Spacala. Nekropola v Verdiju: karte že danes na voljo Po junijski krstni uprizoritvi besedila Nekropola na Ljubljanskem gradu bo predstava, ki jo je režiral Boris Kobal, torej v soboto, 4. decembra, ob 20.30 zaživela tudi v tržaškem Verdijevem gledališču. Dvajset senc, dvajset nemih statistov iz »dežele mrtvih« spremlja gospoda P. med obiskom taborišča Natzweiler-Struthof. Karte so od danes na voljo pri blagajni gledališča: mesto si lahko vsakdo zagotovi s simbolnimi 5 evri (do zapolnitve vseh razpoložljivih mest). Blagajna Verdijevega gledališča je odprta od torka do petka od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19. ure oz. od 17. do 20.30 na dan uprizoritve. tržaška knjigarna - Predstavitev knjige Piazza Oberdan Pahorjev otožni sprehod po Trgu Oberdan Pahor se bo s svojim delom Piazza Oberdan predstavil italijanskim bralcem decembra v knjigarni Lovat kroma Knjiga pisatelja Borisa Pahorja Trg Oberdan oz. njen dopolnjen in predelan italijanski prevod Piazza Oberdan je bila sinoči protagonistka knjižnega srečanja v Tržaški knjigarni. Piazza Oberdan, ki je izšla pri založbi iz Portogruara Nuovadimensione in jo je prevedel Miha Obit, ni običajna pripoved, je uvodoma hitel pojasniti avtor, pač pa delo, ki je nastalo na poseben način. Zamisel se mu je porodila med vsakodnevnimi avtobusnimi vožnjami, ki so se vsakič zaključile na Trgu Oberdan, ravno tam, kjer je nekoč bil sedež gestapa in kjer so zverinsko mučili an-tifašiste. Tudi Narodni dom - simbol slovenstva, ki je leta 1920 gorel, je tam zraven, in sodna palača, kjer so potekali fa- šistični procesi leta 1930 in 1941. »Otožni sprehod po trgu Oberdan,« kot je sinoči Pahor definiral svoje delo, je sklop neprijetnih spominov, ki jih je obogatil še z odlomki slovenskih književnikov in pesnikov, s spomini na sestro Evelino in na Danico Tomažič. Za italijanske bralce pa je prvotni tekst še dodatno nadgradil in vanj vključil še svoji črtici Metulj na obešalniku in Rože za gobavca, dele o prvem tržaškem procesu oz. štirih bazoviških junakih, o Dorčetu Sar-doču, osvobodilnem gibanju, antifašiz-mu, skratka o vsem, česar najbrž marsikdo ne ve. In da bi bili vsebina in njeni protagonisti boljše razumljivi temu delu bralcev, je knjiga opremljena tudi s številnimi opombami. Bralec rad seže po romanu in sledi neki zgodbi, ki se razvija, je sinoči ocenil Pahor in nekoliko potožil nad tem delom, »ki je podobno Zibaldoneju - razdrobljeno in med seboj nepovezano, tako da je morda branje težko, predvsem za one, ki te zgodovine ne poznajo.« V debati, ki se je nato razvila, pa so mu bralci potrdili, da tako pisanje še dodatno spodbuja raziskovanje in ponuja bralcu koristna ter občutena zgodovinska pričevanja. Založbo je sinoči predstavljal Vit-torio Anastasia, ki je napovedal, da se bodo v kratkem izdali še prevod Nomadov brez oaze, za dodaten korak v smeri prepotrebnega medsebojnega spoznavanja. (sas) jutri - Opčine Poklon GM Marku Bitežniku Godalni kvartet Glasbene matice, bivši učenci in kolegi bodo v četrtek, 25. novembra, oblikovali koncertni večer v poklon pred kratkim preminulemu glasbeniku in docentu tržaške Glasbene matice Marku Bitežniku v dvorani in s sodelovanjem društva Tabor na Opčinah. Goriški violist je že od otroških let živel in ustvarjal v Trstu, kjer je diplomiral iz violine. Študij viole pa je dokončal na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Tudi njegova pedagoška dejavnost se je razvila med Italijo in Slovenijo, ob tem pa ni nikoli opustil aktivne dejavnosti kot izvajalec, saj je bil član Orkestra Slovenske filharmonije v Ljubljani. Več let je bil tudi violist v Godalnem kvartetu Glasbene matice, ki je tudi glavni pobudnik četrtkovega spominskega srečanja. Člani dolgoletnega kvarteta Žarko Hrvatič, Stefano Iob, Bogomir Petrač in Peter Filipčič bodo odprli večer, tudi z igranjem v sodelovanju s flavtistko Danielo Brussolo , ko bodo obudili spomin na nastop z Bi-težnikom na Mozartovem festivalu v Minsku leta 1991. Njemu bodo pomenljivo posvetili tudi izvedbo sarabande iz Brittnove Simple Symphony, ki po mnenju njegovega bivšega profesorja Hrvatiča odraža kontraste ustvarjalne in človeške narave preminulega glasbenika.. Spored se bo nadaljeval z izvedbami bivših učencev Raffaelle Petronio, Ambre Košuta in Paola Škabarja. Kolega Zoran Lupinc in Igor Starc pa bosta nastopila s skladbami za harmoniko in kitaro. Poklon bo dopolnila beseda ravnatelja Glasbene matice Bogdana Kralja in prijatelja, glasbenika Tomaža Simčiča. Jasna Merkù bo predstavila prikaz Bitež-nikove likovne ustvarjalnosti. Večer v prostorih, kjer je Bitežnik poučeval in uvajal svoje učence v čarobni svet glasbe, se bo pričel ob 20.30. vižovlje - Eksplozija pred zoro Najprej gorela žimnica, nato eksplodirala jeklenka Posledice požara za hišo v Vižovljah Vižovci so se včeraj prebudili zelo zgodaj, precej pred zoro. Predramila jih je eksplozija, ki je okrog 5. ure odjeknila z dvorišča ene izmed tamkajšnjih hiš. Po začetnem preplahu in posegu gasilcev, policije in službe 118 se je izkazalo, da posledice niso hude. Že nekaj ur pred pokom se je zaradi električne odeje v hiši vnel manjši požar, ki ga je stanovalka očitno površno pogasila, zatem pa je zunaj še eksplodirala plinska jeklenka, ki je povzročila razbitje hišnih oken. Do nesreče je prišlo v Vižovljah kmalu po železniškem mostu, v eni izmed prvih hiš na desni na poti proti Mavhinjam. Približno pol ure po polnoči se je električna odeja zaradi okvare preveč segrela in delno sežgala žimnico. Lastnica je poškodovano žimnico polila z vodo in jo odvrgla na kup lesa za hišo. Ampak to ni bilo dovolj in v temi je še naprej tlelo. Počasi se je začel širiti dim. Ob 5. uri je ženska spet vstala in zavohala smrad po dimu, ki se je že obilno širil izza hiše. Po navedbah policije se je vnel pravi požar, ogenj je ob žimnici zajel les. Stanovalka je poklicala policijo, medtem pa je poskusila z vrči vode pogasiti ogenj. Pri tem baje ni opazila, da je tik ob kupu lesa plinska jeklenka. Le-ta je nenadoma eksplodirala, okna so se razbila, domačinka pa se k sreči ni poškodovala, kar je na kraju nesreče zatem preverilo osebje službe 118. Požar so ukrotili openski gasilci, pogorišče so si ogledali policisti devinske postaje, tržaškega urada za splošno preventivo in javno pomoč ter forenzičnega oddelka. Gasilci in ostali so zapustili Vižovlje okrog 7.30. trst - Mednarodni literarni natečaj Citta di Trieste Besedila nagrajenih avtoric odslej zbrana v lični publikaciji Avtorice nagrajenih in izbranih besedil 6. izvedbe mednarodnega literarnega natečaja Citta di Trieste, ki že od vsega začetka promovira žensko pisateljevanje, lahko odslej svoje elaborate berejo tudi v lični publikaciji, ki so jo idejne snovateljice natečaja predstavile na včerajšnjem srečanju na sedežu Trgovinske zbornice. Gonilna sila natečaja in bivša predsednica tržaške ženske kon-zulte Carla Carloni Mocavero je na odlično obiskanem srečanju, ki je bilo - mimogrede - uokvirjeno v kampanjo boja proti nasilju nad ženskami, ki jo v teh dneh ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami izvaja tržaška Pokrajina, zbirko pripovedi izročila njihovim avtoricam, ob tem pa je tudi pozvala mlade in nedobudne pisateljice, naj se prijavijo na nov razpis literarnega natečaja. Tema tokratne izvedbe bo Rac-conti di Pace, racconti di guerra, najboljša besedila pa bodo deležna istih nagrad kot besedila v preteklih izdajah. Na včerajšnjem srečanju smo slišali, da je bilo v sklopu natečaja, ki ga že od vsega začetka promovira ženska kon-zulta iz Trsta, v zadnjih šestih letih možno prebirati besedila, ki so obravnavala predvsem ženske teme oz. teme, opisane z ženskega zornega kota. Udeleženke natečaja so pisale o miru, nasilju, medgeneracijskih odnosih, v pripovedih so obravnavale tudi padec meja in druge politične teme. Carla Mocavero je včeraj izrazila željo, da bi v prihodnjih letih javne ustanove namenile še več pozornosti njihovemu natečaju in mu s tem Posnetek z včerajšnjega srečanja dale novo širino, ki bi zbliževala pisateljice z različnih koncev sveta. Da gre za dober način zbliževanja pisateljic in bralcev, dokazuje tudi nova publikacija, v kateri je zbranih več kot petnajst pripovedi. Poleg nagrajenk so mesto v knjigi našle tudi pripovedi, ki so sedemčlansko žirijo najbolj ganile. Naj povemo, da je prvo nagrado v višini 500 evrov, ki jo podeljuje ženska konzulta iz Trsta, prejelo besedilo La memoria della farina, pod katerega se je podpisala Sara Stule. Druga nagrada je šla besedilu La danza dei fuselli, tretjo nagrado pa je prejelo besedilo Tatjane Križmančič. Žirija v sestavi Cristina Be-nussi, Patrizia Andolfatto, Maria There- kroma sa Bassa Poropat, Arianna Boria, Carla Carloni Mocavero, Gioa Meloni in Ester Pacor je podelila tudi tri nagrade v sekciji B. Prvo nagrado v višini 250 evrov, ki jo podeljuje Pokrajina Trst, je prejela Maria Neglia za pripoved Dalla parte di lei. Žirantke so v isti kategoriji podelile še drugo in tretjo nagrado, pripovedi pa so bile nagrajene še s strani Rai, dnevnika Il Piccolo, Coop in s strani dveh združenj. Vse nagrajene pripovedi in mnoge druge so zbrane, kot rečeno, v novi publikaciji, ki jo je tudi tokrat izdala založba Ibiskos editrice Risolo. Knjiga pripovedi je že v prodaji, za njo pa je treba odšteti 15 evrov. (sč) / TRST Sreda, 24. novembra 2010 9 zgonik - Srečanje s članom vsedržavnega vodstva Flc-Cgil Mauriziom Lembom Slovenske šole: ne le zaščita, ampak tudi širše ovrednotenje Srečanje s šolniki in odbornicami za šolstvo iz Zgonika, Devina-Nabrežine, Doline, Milj in z Repentabra Šole s slovenskim učnim jezikom ni dovolj samo zaščititi, ampak bi jih morali ovrednotiti tudi v širšem okolju kot primer dobrega sodelovanja med šolo, družinami in skupnostjo. To je sporočilo včerajšnjega obiska člana vsedržavnega tajništva sindikata delavcev znanja Flc-Cgil Maurizia Lemba na Tržaškem, ki je bil v dobršni meri posvečen ravno problematiki šol s slovenskim učnim jezikom. Lembo, ki sta ga spremljala član deželnega vodstva in tržaški pokrajinski tajnik Flc-Cgil, Antonio Luongo in Massimo Cerva, se je najprej v dvorani športnega centra v Vižovljah srečal s številnimi šolniki openskega in na-brežinskega didaktičnega ravnateljstva ter nižjih srednjih šol Srečka Kosovela in Iga Grudna, v nadaljevanju pa se je v prostorih županstva v Zgoniku sestal z odborni-cami za šolstvo petih občin tržaške pokrajine: Moniko Hrovatin (Zgonik), Tjašo Švara (Devin-Nabrežina), Roberto Škabar (Repentabor), Alenko Vazzi (Dolina) in Lo-redano Rossi (Milje) ter z nabrežinskim ravnateljem Markom Jarcem, medtem ko je popoldanski spored predvideval še obisk Zavoda združenega sveta v Devinu in predavanje v Novinarskem krožku v Trstu. Šolstvo v Italiji je že drugo leto zapored prizadelo krčenje sredstev in osebja, kar mu onemogoča spoštovati »izobraževalni pakt« z družinami, postavljajo pa se tudi konkretni problemi varstva in varnosti, je uvodoma dejal Cerva. Italijanska šolska reforma je prizadela tudi raznoliko stvarnost slovenskega šolstva, ki ima svoje posebnosti, po navadi tudi boljše razmerje med učnim osebjem in učenci v primerjavi z italijanskimi šolami, predstavlja pa zelo kakovostno stvarnost. Luongo je pri tem dodal, da se s krizo uveljavlja tudi težnja, da bi prav taki kakovostni stvarnosti kaj odvzeli, češ da ima preveč, kar pa je napačen pristop. Sindikat želi opozoriti ravno na stvarnost slovenske šole, ker je slična ideji o šoli, ki jo imajo prav pri Flc-Cgil, saj sloni na trinomu šola-družina-skupnost. Zato bi v bližnji prihodnosti želeli prirediti konferenco v sodelovanju z vsemi pristojnimi dejavniki, na kateri bi predstavili tudi lastne predloge o šolstvu. Podobnih misli je bil seveda Lembo, ki je opozoril, da za politiko krčenja italijanske vlade stoji načrt udariti po bogastvu italijanskega šolstva, ki sestoji ravno v sprejemanju in večkulturnosti. Glede slovenskih šol pa je treba po njegovem mnenju opraviti kakovostni skok in se ne omejiti le na zahtevo po zaščiti, ampak tudi poudarjati kulturno vrednost in pomen te zaščite. Tudi širši javnosti je treba namreč dopovedati, da slovenska šola v Italiji predstavlja bo- Maurizio Lembo (tretji z leve) se je srečal tudi z odbornicami za šolstvo iz petih občin tržaške pokrajine kroma gastvo tudi za druge. Predlog o konferenci je naletel na splošno odobravanje, iz posegov pa je bilo razbrati, da prihajajo do izraza posledice krčenja sredstev, osebja in ur, kar postavlja v težave krajevne uprave, ki vsekakor vlagajo lep del občinskega proračuna v šolstvo. To je npr. poudarila Monika Hrovatin, ki je med drugim opozorila na vprašanje kritja dodatnih stroškov zaradi krčenja urnikov. Učitelji, ki so se naučili ekipnega dela, so se zdaj prisiljeni vračati nazaj k modelu enega samega učitelja in so zaradi tega zelo prizadeti ter imajo občutek, da jih imajo za norca, starši pa le delno čutijo težave, je med drugim dejala Loredana Rossi, ki je opozorila tudi na problem predčasnega sprejemanja otrok. Na šolskem področju so prišli do dna, je dejala Roberta Škabar, medtem ko je Tjaša Švara dejala, da v devinsko-nabrežinski občini krčenje ni še zaznavno, obratno pa je občuteno pomanjkanje prispevkov. Poudarila je tudi pomen sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi šolami ter vedno pogostejšega približevanja k slovenski kulturi. Marko Jarc pa je opozoril predvsem na pomanjkanje učnega in neučnega osebja, medtem ko je bil kritičen do prisotnosti večjega števila majhnih šol, ki so po njegovih besedah le »vrtički« za nekatere starše in politike, ne govori pa se o kakovosti. Tudi zakon o šolskih stavbah je že zastarel, je dejal Jarc. Ivan Žerjal srečanje v zgoniku - Iz razprave Dolinsko ravnateljstvo: prihodnje leto dve šoli manj? Na srečanju govor tudi o pojavu vpisovanja otrok v šole v Sloveniji Bodo na območju dolinskega didaktičnega ravnateljstva v prihodnjem šolskem letu zaradi pomanjkanja osebja zaprli dve šoli? Možnost take odločitve je na včerajšnjem zgoniškem srečanju s predstavnikom vsedržavnega vodstva Flc-Cgil Mauriziom Lembom omenila dolinska odbornica za šolstvo Alenka Vazzi. Vazzijeva je opozorila, kako so se v dolinski občini soočili s politiko krčenja že v prejšnjem šolskem letu, ob tem pa poudarila, kako je binom šola-skupnost prisoten v bistvu v vsaki vasi, spričo današnjih razmer pa ne bo dovolj razpolagati npr. s petimi učilnicami za pet razredov s celodnevnim poukom. Veliko težavo bo predstavljalo zlasti krčenje števila neučnega osebja oz. šolskih sodelavcev, je dejala Vazzijeva. Bralce naj tu spomnimo, da se je težava pojavila že ob začetku letošnjega šolskega leta, ko v šolah in vrtcih dolinskega didaktičnega ravnateljstva za teden dni niso bili v stanju zagotavljati celodnevnega urnika. Problem se je naposled rešil po nastopu ravnateljstva, občinske uprave in staršev, zaradi česar je deželni šolski urad dodelil dodatno osebje. Če pa bo politika krčenja osebja obveljala tudi v prihodnje, se utegne zgoditi, da bodo prihodnje leto primorani zapreti dve šoli, je opozorila odbornica. Na zgoniškem srečanju je bil drugače omenjen tudi pojav vpisovanja otrok v šole v Sloveniji, za kar se po besedah repentabrske odbornice Roberte Škabar odločajo mnogi starši. Vpisovanje v šole v Sloveniji je omenila tudi miljska odbornica Loredana Rossi, pojav pa ni kdove kako prisoten na območju nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva, je opozoril ravnatelj Marko Jarc, ki je zaslugo za preprečitev »bega« v Slovenijo pripisal kakovostni ponudbi ter povezanosti med šolo in ozemljem. (iž) RAZPIS Štipendije iz sklada Sergija h v* v Toncica Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor zaa akademsko leto 2010/1011. Dodeljen bodo 3 štipendije v znesku 1500 € za študentko - študenta, ki se izobražuje po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih, ki so pomembi za slovensko skupnost v Italiji; prošnji morajo interesenti priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na ustrezno fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice) in kratek opis študijske poti. Nadalje so predvidene podpore rednim študentkam in študentom, ki so vpisani v dodi-plomske in podiplomske visokošolske študijske programe. O številu podpor in zneskih bo odločal odbor sklada; predvideno je financiranje šolnin, študijskih potovanj, kotizacije tečajev in seminarjev. Prednost imajo študenti, ki imajo slabe materialne razmere. Prošnji je potrebno priložiti potrdilo o dokončani višji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom, potrdilo o vpisu na fakulteto ali fotokopijo indeksa (univerzitetne knjižice). V skladu s statutom Sklada morajo prosilci imeti stalno bivališče ali biti rojeni v Furlaniji Julijski krajini. Vsi interesenti naj prošnji priložijo fotokopijo osebnega dokumenta, curriculum vitae z navedbo morebitnih štipendij in podpor, družinski list in davčno prijavo vseh družinskih članov ter obrazec ISEE. Prošnjo lahko dopolnijo z morebitno dokumentacijo o sodelovanju pri slovenskih organizacijah, doseženih priznanjih, opravljenih izpopolnjevalnih tečajih in delovnih izkušnjah. Dokumentacijo naj prosilci pošljejo v zaprti ovojnici na naslov sklada (Slovenski visokošolski sklad "Sergij Tončič', Ulica Ginnastica 72, 34142 Trst) ali po elektronski pošti (tajnistvo@skladtoncic.org). Reševali bomo prošnje, dospele do najkasneje 26. novembra 2010. Razpis je objavljen tudi na spletni strani sklada www.skladtoncic.org. Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. DSI - Joseph Rakotorahalahy predstavil humanitarni projekt regije Anjozorobe Čar malgaške kulture in načina življenja Predavatelj že več kot trideset let živi v Ljubljani, kjer je doštudiral arhitekturo - S pozitivnim pogledom na drugačnost primerja slovensko in malgaško kulturo Predavatelj med posegom v Peterlinovi dvorani kroma Temperamenten, nasmejan in duhovit, Joseph Rakotorahalahy je zbrano občinstvo v Peterlinovi dvorani nagovoril z jezikom srca. Prisotne je z besedo, sliko in pesmijo odpeljal na rodni rdeči otok in jim predstavil malgaško kulturo, tamkajšnje ljudi in njihov način življenja. Najprej je opozoril na bogato kulturno dediščino, saj imajo veliko pregovorov in se celo urijo v besednem boju. To je značilno zlasti za poroko, saj morata očeta zaročencev dokazati, kdo je spretnejši. Besedni boj je zelo zanimiv, saj se razvije iz pregovorov in traja zelo dolgo, lahko tudi ves teden, dokler eden od dveh ne prizna, da je nasprotnik boljši. Malgaši so zelo spretni, saj znajo povezovati pregovore »kot bi šivali«. Po raznih anekdotah in dogodivščinah je Joseph, ki je v Ljubljani do-študiral arhitekturo in tam živi že več kot trideset let, predstavil humanitarni projekt regije Anjozorobe, za katerega mu je Evropska unija dodelila sredstva. Po- vedal je, da mu je kljub političnim nemirom uspelo čudovito izpeljati projekt, saj so od vsega začetka upoštevali mal-gaško kulturno hierarhijo in njihov način prehranjevanja. Na začetku jim je humanitarna organizacija pošiljala konzerve, milo in bonbone. Nato pa so opravili analizo vseh pridelkov Madagaskarja in domačinom ponudili različen pristop. Slednji namreč sadijo tako, da zraste čimveč in najhitreje, ker je zemlja vulkanskega otoka zelo rodovitna. Strokovnjaki pa so spremenili način pridelovanja manioka, s katerim so podese-terili pridelek in ga sedaj kmetje prodajajo bližnjim vasem. Poleg tega so s pomočjo projekta zgradili vodnjak v vsaki vasi, Malgaše so naučili varčevati z vodo, nudili so jim predavanja o raznolikosti hrane, dekleta so naučili kvačkati in jih podučili o nevarnosti AIDS-a. Najbolj zanimiva pa sta Josephov način razmišljanja in njegova filozofija. Pravi, da se je v tridesetih letih veliko naučil od Slovencev. S pozitivnim pogledom na drugačnost, različnost in strpnost primerja slovensko in malgaško kulturo: Slovenci preveč kompliciramo, Malgaši pa jemljejo vse na bolj preprost način; slovenska družina ima največ tri otroke, malgaška pa povprečno deset. Vesel je, da je na Madagaskarju največ misijonarjev prav Slovencev, kar priča o njihovem čutu za solidarnost. V teku večera je predavatelj večkrat omenil sedem jezikov, s katerimi se lahko sporazumemo kjerkoli po svetu: iskrenost, pogum, odločnost, poštenost, biti brez predsodkov, obvladanje ritma in zdrav duh v zdravem telesu. Prav pri zadnji točki se je vnela zanimiva debata. Joseph je mnenja, da se Slovenci bojimo grehov, sam pa pravi, da so čisti grehi začimba življenja. Za zaključek je gost večera predstavil deset glasbil, ki jih je sam izdelal, in jih razdelil poslušalcem, s katerimi je zaigral in zapel nekaj pesmi. Kogar zanima predstavljeni projekt, ki ga Joseph samostojno še vedno izvaja, si lahko ogleda spletno stran drevo-ma-dagaskar.org. (met) 10 2 Sreda, 24. novembra 2010 ŠPORT / ob 50-letnici tekaške kariere Maratoncu Sterpinu priznanje tržaške občine Tržaški podžupan Paris Lippi je predvčerajšnjim v prostorih županstva izročil srednjeveški pečat mesta Trst znanemu maratoncu in hitrohodcu Claudiu Sterpinu ob petdesetem jubileju njegove športne aktivnosti. 71-letni Sterpin, drugače tudi predsednik Marathon kluba Alabarda, ki ga je bil sam ustanovil pred tridesetimi leti, je namreč začel svojo tekaško kariero leta 1960, ko je zmagal svoj prvi tek, v naslednjih letih pa je nanizal več uspehov, kot so npr. zmaga na 24-urnem teku po progi v Milanu leta 1974, kjer je tudi postavil italijanski rekord 224.270 pretečenih kilometrov, dalje svetovni rekord v teku štafete 4X100 kilometrov na progi (34h 32' 20") v Miljah leta 1975, Včeraj danes Danes, SREDA, 24. novembra 2010 JANEZ Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 9.11 - Luna vzide ob 18.52 in zatone ob 9.54. Jutri, ČETRTEK, 25. novembra 2010 KATARINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 997,1 mb raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14,6 stopinje C. svetovni rekord v 28-urni hoji v Roubaixu v Franciji leta 1985 ter v 24-urni hoji v Rouenu v letih 1985, 1987 in 1988 idr., kot športni organizator pa se med drugim lahko ponaša s pobudo otroškega minimaratona Citta dei bambini, ki se je potem poimenoval v Young Bavisela. Med drugim je tekel tudi iz Trsta na Triglav. Za svoje atletske in or-ganizatorske uspehe je prejel tudi več priznanj. Sterpina, ki ga je spremljala žena Palmira, je Lippi označil kot simbol in izreden zgled za vse mlade in atletske navdušence, medtem ko je maratonec izrazil voljo, da nadaljuje s tekom (le nekaj dni prej je na stadionu Zaccaria v Miljah pretekel petdeset kilometrov), vsaj dokler ga bodo nesle noge. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ulica 44, Istrska ulica 18. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (040 7606477). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino [I] Lekarne Od ponedeljka, 22., do sobote, 27. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ulica 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Harry Potter e i doni della morte -1. del«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 15.15, 16.00, 17.35, 18.15, 19.00, 20.30, 21.15, 22.00 »Harry Potter e i doni della morte«; 15.15, 16.25, 18.20, 20.15, 22.05 »Saw 3D«; 17.30, 20.00, 22.00 »Un marito di troppo«; 15.15, 19.45 »The social network«; 17.40, 22.00 »Unstoppable - Fuori controllo«. FELLINI - 16.15, 19.00, 21.45 »Noi cre-devamo«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Stanno tutti bene«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.15, .. , PROVINC1A w dl TRIESTE Pokrajinska Gospodarska Konferenca Glasbena matica [ is svojimi študenti ITI vabi na Hommage a Chopin klavir, flavta, harfa v petek, 26. novembra, ob 20.30 # '