D o p i s i. Sv. Lovrenc nad Mariborom. »Kdje se bratska srdca slože, — I olovo plivat* može!« — Ni še dolgo od tega, da so nam slovanski poslanci, do cela se zavedajoči bratske krvne vezi, ki jih spaja, ohranili slovenske paralelke v Celji, to na§o, pred leti tako težko izbojevano last. Pač je zavladalo pri tej priliki v vsakem slovenskočutečem srcu nepopisljivo veselje, kateremu je sledila srečna misel, da se je pričela vzlasti od slovenskih graških akademikov navduSena agitacija za »DijaSki dom« v Celju. »Ne samo girnnazije, tudi nekega zavetišča potrebuje naše marljivo, a žalibog tako revno slovensko dijaštvo« ta klic ie namah zaoril po vsej slovenski zemlji in je imel, lahko rečeno, obilo uspeha. Za ta svoj ideal navduSeno slovensko ljudstvo je darovalo re3 lepe vsote. — Toda žalibog, so tudi po nekaterih krajih prebivalci, v kojih srcu ni naSel ta domerodni poziv nikakega odmeva. Tudi naS Sv. Lovrenc igra tako žalostno ulogo. To je treba povdarjati tembolj, ker naši kraji niso tako ubožni, kakor marsikje drugod; nikakor torej ni bilo pričakovati, da se razun vrlega domoljuba, g. župnika Soviča, nikdo ne bo brigal za prošnjo stradajočega slovenskega dijaštva. Vsi narodi so navdahnjeni od prepričanja, da je veda dandanes glavni pogoj napredka v gospodarskem in vsakem drugem oziru. Zato pa tudi skrbe, da se mladini kar najbolj omogoča pristop k študijam. Dejstvo je, da imajo nekateri narodi že nadstevilo dijaSlva. VpraSajmo se pa, kako stalisče zavzemamo v tem oziru mi Slovenci! — NaS narod je nadarjen, tega mu ne more odrekovati nikdo. A v primeri z drugimi narodi imamo mi le neznatno število dijakov. Iz česa izvira to? Temu je krivo uboStvo. Vrhu tega pa naleti slovenski dijak ob zdajšnih podivjanih narodnih razmerah v naSi državi povsod le na poniževanje in sovraštvo, ki se kaže najbolj občutljivo glede gmolnih razmer: ustanov in drugih državnih in deželnih podpor, katerih za Slovence kratko malo nimajo! Ako ravno se pritožuje narod vsled teh in enakih nezasliSanih krivic, je vendar naposled od sovražnega navala primoran, da umolkne in mirno gleda, kako neenakomerno in pr-otipostavno se dele pravice različnim narodom. Grenka kupa krivic, katero so nam skozi stoletja prožili naši kulturni sovražniki, noče postati prazna. Slovenski narod omaguje pod težo neznosnih razmer, a omagati, omagati, bratje, ne sme! Ne pogina, — novih bodrilnih močij naj mu donese srečnejša bodočnost! Vzrasti, dvigaiti se pa narod ne more drugače, ko po svojih sinovih. Samo duh, samo izobrazba nas moreta rešiti pogube. Dragi domačini! Iz teh navedenih vzrokov vas vnovič prosi — sedaj pa vaS rojak: »Ne preslišite tega klica, pomagajte revnemu slovenskemu dijaStvu, saj pomore s tem lastni rodni slovenski krvi!« In — »Biti slovenske krvi — bodi Slovencu ponos!« Dalje mi je opozoriti tudi na sledeči pojav: Premnogokrat se toži, da se slovenska inteligenca, v svesti si svoje duševne premoči, oddalja od priprostega naroda. Res je, da ima tu in tam taka trditev nekaj resnice na sebi; a vendar, čemur bo vsakdo pritrdil, temu v celoti ni tako, vsaj pri nas Slovencih ne. Pa<5 pa se opaža dostikrat, vzlasti pri nas, žalostna, bolj pomisleka vredna resnica, da se ravno navedeni slučaj dogaja pri ljudeh, ki imajo do tega še manj pravice nego inteligenca. Da se pri tem ne more priti do prave sloge, ako si nekateri domišljaio, da tava njih duh v nekaki zračni višini nad drugimi, je vendar več ko jasno. To nikakor ni bratska slovenska vzajemnost in ljubezen. Da se tudi le nekaterim zažigata mira in kadilo — kar pa je včasih prav dvomljive vrednosti, — a da se druge prezira, gospoda, to ni nikaka doslednost, tako ravnanje je pristransko. Ako je že bilo starim Rimlianom glavno geslo »ius suum cuique tribuere«, vsakemu dati, kar mu gre, se sme isto toliko bolj zahtevati dandanes! * Železo plavat. Le čista, nesebična Ijubezen do naroda kaj velja! V tem smislu smem omeniti z velikim veseljem narodno zavest, koja se čimdalje, tem bolj krepi med našimi trgovskimi in obrtniSkimi pomočniki. Čeravno se ga včasih od nekaterib — to pa po vsej krivici — prav očividno po strani gleda, }e vendar ta sloj pred vsem, skoraj bi rekel edini, ki brani pravi, nekaljeni narodni čut v sebi. Glejte, zavedni slovenski fantje, da pridobite še ostale tovariše za svoja, vse hvalevredna načela! Lepo slovensko geslo je »Svoji k svoiim«. Ne v njihovem popolnem pomenu, ampak le zaradi tega navajam te besede, ker je eden tukajšnjih krčmarjev celo tako predrzen, da ima v svoji krčmi kip velikonemškega boga Bismarcka. NemSka propaganda, ki se vrši tudi tiho s tako neverjetno doslednostjo in žilavostjo, ki teži le proti enemu cilju brez ozira na desno in levo, ter hodi svoja pota, ne mene se zato, da stare sveto pravo, last in eksistenco drugih — ta nemška propaganda vendar le ni plod domišljije, kar se, vsaj pri nas tolikrat trdi, kar pa je pesek, prav nevaren pesek v oči, akoravno se znamenje vedno prikazuje z nežno oljkovo vejico tako zvanega miru in strpnosti. Tako nas zasmehujejo ljudje, ki žive pretežno od slovenskih grošev!! Gospodu A., krčmarju pri Sv. Radig., sicer spoštovanemu možu, pa si usojamo staviti sledeče vprašanje: Ali Vam je znano, g. A., kak namen ima prav za prav nabiralnik Siidmarke? Ne veste-li, da je to drustvo, ki deluje z vsemi silami ne za kak blagi namen, ampak za potujčevanje in za narodni pogin našega naroda, onega naroda, med katerim živite tudi Vi! Vemo, kdo vas je napeljal k temu. Vam je tista oseba ljubSa, ko slovensko prebivalstvo? — Kdor ne spoštuje pravic in ne časti našega Ijudstva, tega tudi mi ne moremo ceniti! Če Se tega niste storili, odstranite torej tisto nepotrebo iz svoje hi§e! Le s tem se bodete nam pokazali prijatelja, in vsi bodo tem raje hodili v Vašo, drugače pošteno hiSo. To so moja izvajanja. Govoril sem odkritosrčno in upam, tudi pravično. Sklepam pa nekako v Prešernovem smislu: Ako čuti kedo, da so besede ga ie zadele, Naj misli vsak, da Iet6 iz vedrega neba strelel Bog in naša sveta slovenska stvar! Na zdar! R. F. Šmarjeta niže Ptnja. (V spomin v r 1 i mladenki.) Zjutraj smo v božjem svetišči slišali sv. evangelje o izgubljeni ovci, a ta ovčica, od katere smo se popoldne poslovili na božji njivi, je sicer izgubljena za nas, a gotovo ne izgubljena za Boga. Srce Jezusovo jo je želelo v kraj miru in veselja, in pogreb je bil, kakor si je prej vedno želela, v nedeljo. Gospodov dan je dan vstajenja k novemu blaženemu življenju, in rajna Liza Bombek si je s svojimi dobrimi deli zaslužila boljše življenje. Reviea je bila več let bolehna, hodila je rada na božja pota iskat zdravja, sedaj je pa nastopila najboljšo poi k Bogu in Mariji, katero je kot njega zvesta hčerka tako rado častila. Vsa dekleta Marijine družbe so se kljub slabemu vremenu v beli obleki udeležile pogreba svoje 28 let stare tovarišice, da toliko belooblečenih deklic še ni bilo nikdar tukaj videti. Pogreb }e bil res veličasten. Milo se je storilo vsakemu, ko so dekleta snemala zelene vence iz svežih cvetlic raz glave ter jih polagale na krsto in v grob, kot svoje zadnje darilo. Gotovo so ji na ta način želele prijetno, sladko spanje v Bogu, morebiti jo tudi prosile, naj daruje deviške vence Mariji. Vrstnice so zapele v slovo zavedni Slovenki, po svojem poklicu Sivilji, naročnici «SIovenskegaGospodarja» primerno žalostinko, ki je mnogim udeležencem pri^abila solze. «Glas» rajne spoštovane in od vseh ljubljene Lize je pač ta: «Ostanite vedno zvesti sveti veri in slovenskemu jeziku!* Dunaj. (DruStvo cB o do 6n o s t».) Slov. fer. akad. druStvo za štajersko ozemlje mei Muro in Dravo vzhodno od Maribora j e dovoljeno. Javljamo to yest vsem onim, ki so se že takoj s početka živo zanimali za novi pokret. Ker se pravila, ki smo jih prvič predložili, niso potrdila, smo vložili prošnjo s spremenjenimi pravili v drugič in danes je druStvo dovoljeno. Vabimo tem potom vse slovenske akademike navedenega ozemlja, ki lahko postanejo člani druStva, da se začnejo čim najživeje zanimati za novo druStvo in pristopati kot člani. Ker pa so sedaj s početka ravno gmotni oziri za mlado druStvo velikega pomena, zato vabimo vse slovenske rodoljube, da pristopajo k društvu ali kot ustanovniki ali kot podporniki. Ustanovnik lahko postane po pravilih vsakdo, ki plača enkrat za vselej 20 kron, podpornik pa, ki daruje na leto vsaj 5 kron v druStvene namene. Ker imamo projektirana za bodoče počitaice predavanja na 40 krajih navedenega ozemlja in nadalje več veselic združenih s predavanji, bomo pač vsaj s početka rabili gmotne pomoči. DruStvo hoče postati izobraževalna sila slovenskega ljudstva in stati krepko ob strani vseh onih, ki hočejo duševni napredek slovenskega naroda, ker ve, da samo kolikor največja izomika, kolikor najglobočja izobrazba v vseh stvareh pomore narodu do boljše sreče. Zato pa prosimo vse prijatelje ljudstva, da nam gredo v vsakem oziru na roko. Vse želje, vsa vprašanja in vsa naznanila je obračati na podpisanega tajnika. Upamo, da bode društvo s pomočjo slovenskih rodoljubov moglo vspešno delovati in tako izpolniti nade, ki se stavijo nanj. — Iz naroda za narod! — Za pripravljalni odbor: Stud. med. Vekoslav Spindler, t. 6. predsednik; stud. pbil. Vladimir P u 3 e n j a k, t. č. tajnik.