XVI. letnik.
V Gorici, 9. januvurja. 1908.
2. številka.
litaja viakielrtek ob 4. mi popoldne. Bokopili le ne via-fajo. Htfiankovana piima ae ne ipre-jrmajo.
Cera listu itiala ■a trlo lelo 4 krone, ■a pol leta 1 kroni. Za Binj pitmoine ■a celo lelo B krone, ■a pol Ida K 160. Za Kimiijo je cena litlu 6 K, la druge Itlele liven Avstrija 8 K.
Hokopiie »prejema „*irodr>» Tiikarna" v Gorici, ulica Vet-toiini it. B.
slovensKo
^ SM
7	fr	,	V!-	-
m, I : i
sjSjT
Naročnino in na znanila s pr c j ena upravnifitvo, Gorica SemoniSka ulica St. 16. Posamezne številke Bi! prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališčti nasproti mu-■tnem vrtu, pri Vaclavu liaumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Biva Como) št. 14. po 8 vin.
Oglasi in poslanice ae radunijo po petit vrstah in sicer: če ac tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Vcikrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.
Cilj našega ljudskega dela.
Isobraževalno delo med goriSkim ljndBtvom se je v zadnjih letih pomnožilo in poglobilo. Za gospodarski napredek, za izobrazbo in politično zavest naših delavskih stanov se je mnogo storilo. Prav je, da razločno povemo, kakšen enotni cilj veže naSe mnogovrstno prizadevanje y harmonično celoto.
Naš namen je, vzgojiti na Goriškem nravstveno značajno krščansko ljudstvo. Imovitost, izobrazba, politična zrelost je v ljudskih rokah dvorezen meč, ki se ga lahko suče na dobro ali na Blabo stran. Krščanski nravstveni značaj našega naroda šele nam bo poroštvo, da bo on svobodo in izobrazbo v dobro obračal.
Res, da ima prvo nalogo, gojiti krščansko nravnost in značajnost, dobra šola in cerkev. A šola še ne izobrazi značaja. Ona sicer položi mnogo kali v otroško ali mladeniško duše, ki naj bi kdaj rodile sad nravstvenega značaja — a ta značaj sam dozori v poznejših letih ob mnogovrstnih vplivih. Kako nedostatne bo v tem oziru celo srednje in višje šole, 8e dovolj prepričamo, če se spomnimo, da so bili francoski proticerkveni politiki kakor Combes, Jaures, Charbonell, Wal-deck-Rouseau vzgojeni na jezuitskih licejih I Cerkev pač tudi pozneje obrača svoje Bkrbno materinsko oko na mladeniča in dekleta, ki sta že stopila v življenje, a kaj ko je njen vpliv čeeto nedosta-ten in tudi — preredek, zlasti dandanes, ko je javno življenje tako mnogovrstno razvito. Samo vpliv cerkve je preredek, da bi varovala značaj deraščajočega moža in žene {razne škode. K večjemu enkrat na teden, še tv ne vselej, se zberejo verniki k sv. daritvi in poslušanju
LISTEK.
Janez Tominec in njegova žena.
Tominec je bil bogat kmet, dober kristjan, prebrisana glava in trda grča. Njegova žena, ki jo je okrog svečnice pripeljal sem iz goriške okolice, seveda tudi hči veleposestnika, je bila zdrava in močna, bogata in pridna za delo, pa je hodila bolj po visokih petah in krščanstvo ji do vseh dob še tudi ni obribalo kože. Z* njo je ljubi Bog bil le dober mož, b katerim smo si v daljnjem prijateljstvu, v drugem pa so ji bila kuhinja in klet, dvorišče in hlev njena najljubša svetišča. Preveč moliti, mislila je, dela ljudi samo lenuhe, — ob delavnikih bi trebalo cerkev pridno zapirati, da se iz nje kaj ne pokrade. Pri Tomincu pa je tudi med tednom malo cerkvenega duha privelo v hišo in to je Neiiki — tako je bilo ime naši znanki — takoj spočetka povzročilo katar na jetrih in pljuča h. Vsakdanja molitev rožnega venca največ ni dala pokoja njeni veati, ker se b tem pokvari glap, pritrga potrebnega spanja, razgreje kolena — z eno besedo škoduje na zdravju. V prvih tednih se je zvečer po jedi vsekdar lo-
božje besede. A doma mu morda govori vsak dan slab prijatelj, slab časopis, vsak dan gleda napačne vzglede, ki ga vlečejo v slabo.
Nadalje priznajmo, da vpliv cerkve ne more biti tako nonegostranski, da bi zadoščeval vsem panogam današnjih življenjskih potreb. Včasih je naš človek dc bival ves pcuk le v ceikvi in šoli. Da Dts te rtdslje izobrsža z osebnim ob (mnj(m, z tonem, po druitvib, poto linjih, tbedih itd. Vfe to bi moralo do polnjeiati vžgejo cetkve in iole v ist krfčimki smo'. Le tako bi debili har monično rt zvitih krščanskih značajev Kdo ne vidi torej potrebe, da mladenič in dekle, izstopivša iz šole, najdeta kr ščanBkih izobraževalnih društev, ki jih sprejno v svoje okrilje? Ravno tako treba, da najde samostojni gospodar krščanske politične in gospodarske organizme, ki Be jim pridruži, da v njih najde oporo svojim težnjam. Kjer je tako preskrbljeno za vsestransko vzgojo ljudstva, tam iz dobrih ljudi ne bo težko vzgojiti celih krščanskih značajev. In dobri bo naši ljudje po veliki večini.
A kuj vidimo velikokrat tudi pri sicer poštenih naših ljudeh? Izpolnjujejo krščanske dolžnosti, doma r družini so dobri kristjani — a v politiki naši nasprotniki. Ti pojavi se sicer bolj in bolj redčijo, a nthajaio se še tupatam. Od kod to? Včasih tiči zadej gospodarska odvisnost od kakšne liberalne organizacije ali drnge osebne zveze, toda na sploh je temu vzrok pomanjkanje har-monsčne vzgoje. Za domače življenje je vzgojen od krščanskih stariišev in cerkve — zato doma živi po krščansko, za politiko je vzgojen od liberalcev ali socialnih demokratov, zato je v politiki njihov. Taki primeri niso redki. Iz tega sledi nnjna potreba, da vse potrebno ukrenemo, da se bo vzgoja našega ljudstva za javnost vršila v soglasju z nje-
tila kaka bolezen: boleli so jo zobje, ušesa, imela je vročnico, želodčne krče, skrnino itd. in morala je hitro v postelj. Pozneje so ponehale te bolezni in tudi ona ostane med rožnim vencem v hiši, pa na tla ni pokleknila, — to se ne bi strinjalo z njeno častjo — ampak je raje počivala na stolen. Tudi z ustnicami je migala, samo da nihče ni vedel, ali prerešetuje kuhinjske račune ali vabi kure. Pri drugem odstavku je vsakokrat na vse strani delala globoke poklone, toda hlapci in dekle so znali natanko, da ta čait ne velja Bogu in Materi božji. Njen mož Janez nekaj tednov mirno gleda, nazadnje pa se ne more vfč vzdržati in trdno piime svojo ženo. Odločno ji obrazloži, da tfga ne more več gledati, krščanstvo in molitev je stara dedščina njegove hiie, katero ne da odpraviti — Nežika naj bo sramuje pred hlapci in deklami. S tem pa jo bila pri Nežiki streha v ognju. V začetku vsled jeze in srda še besede ni spravila iz ust, potem pa se je jokala, nazadnje pa divje zmerjala črez vso to nabožnoBt. Janez ji pu«ti mirno razsajati, potem pa še odločnejše izjavi, da taka mlačnoit nima prostora v njegovi hiši. Neiika meni na to, da se ne da vladati od svojega moža in da lahko tudi gre. Janez pa meni, da lahko naredi, kakor hoče.
govo krščansko domačo vzgojo. Zato potrebujemo izobraževalnih,gospodarskih in političnih društev na krščanskem temelju. Na ta način dobimo celih krščanskih značajev. In ta je naš cilj.
Socialni tečaj v Gorici.
Socialni kurz je uspel v vsestransko zadovoljnost. V četrtek popoldne je pae-daval g. Bitežnik o zadružništvu. K tej točki sta govorila še gospoda Kroma r in dr. K r e k. V petek dopoldne je predaval dr. Krek o socializmu, dr. Dermastia o novem votivnem redu za dež. zbor in o zborovalnem zakonu. Po-doldne je kurat Abram govoril o kmečkem vprašanju. V soboto dopoldne je dr. Srebrnič razpravljal o delavskem vprašanju, Kremžar pa je govoril o časopisju. Popoldne je dr. Capuder gcvoril o zgodovini človeške družbe in dr. Brecelj o socialni higieni. Zvečer je bil komerz.
Lepo jo uspel ta tečaj I
Nad 200 udeležencev iz vBeh krajev naše ožje domovine I Kdo bi si bil v sanjah mogel to misliti ? In ni se šlo za kako zabavo, za kratek čas, za pijačo ali plep, marveč za težko duševno delo. Ti vrli mladeniči in možje so prišli učit se, — v šolo. Poslušali so raznovrstna predavanja, težka, večinoma nova tvarina jim je zvenela na ušesa; a zdržali so pazljivo, mimo in na licih se jim je bralo prisrčno notranje veselje. Naš socialni kurz pomeni mejnik v našem javnem življenju. Socialni knrz bo pokazal svoje uspehe v dejanju, ne v besedah. Naša časniška dolžnost je pa vendar, da v nekaterih potezah pokažemo smer, ki Be nam zdaj odpira:
1.	Na laži so ostali vsi tisti, kateri ne zaupajo v napredno silo našpga ljudstva. To je prvo, važno dejstvo. Ljudstvo
Res, drugi dan že Nežika spravlja svoj kovčeg, tretji dan pa se že z brzo-vlakom pelje tja v Gorico in se zaenkrat vstavi pri svojem bratu.
Pri Tomincu pa odpotovanje kmetice tudi ni napravilo posebno velike luknje. Janez hodi b posli na polje, prva dekla oskrbuje kuhinjo, za kmetico pa nihče ne vprašuje. Nežika si je do-mišljevala, Janez bo kar drugi dan že vpregel svoje konje in z vso hitrostjo pridrčal za njo, kakor rajni kralj Faraon nekdaj za Izraelci v Egiptu. Pa se je hudo zaračunala. Janez je res napregel svoja konja, a vpregel ju je pred plug in rezal globoke brazde na njivi in žvižgal veselo pesem. Po Nežiki je vprašal tako malo, kakor da nikdar za njo vedel ne bi.
Po štirih tednih je dobil Janez pismo iz Gorice, in sicer od nekega duhovnega gospoda, če ne ve, da je oženjen, in da sodita mož in žena skupaj.
Janez odgovori, to ve on čisto natanko, in če bi vsi ljudje to tako dobro znali kakor on, potem li bilo dobro.
Janez se napravi na semenj v Gorico. Na trgu se mu je večkrat dozdevalo, da je v gneči zapazil obraz svoje žene. Popoludne je romal ven na Kostanjevico. Streljaj za njim je šla neka žen«.
Ko je Janez pred oltarjem milosti
želi poduka, želi izobrazbe; • želi organizacije. Danes ne more reči nihče več : Ne gre. Kdor je poštenih roisli,.dobi dovolj plodovitega dela. Socialni kurz poziva z gromovitim glaBom : Ni noge vsi, ki ste sposobni, in dajte ljudstvu, česar mu je treba, in česar si tako živo želi.
2. Liberalna misel nima tal med našim ljudstvom. Tudi tisti, kateri so doslej še oddajali Bvoje glasove za liberalce, ao z liberalstvom samo od zunaj pomazani. Malo ae omijejo, pa bo dobro in preko noči ostanejo liberalni generali brez armade. Težko je dobiti ljudstva, ki bi bilo tako uka željno kakor je naše. Seveda, če Be mu od naše strani ne da poduka in ne pomaga do organizacij, imajo nasprotniki lahko delo. Ali v tem oziru napredujemo tudi pri nas, kakor pričajo dogodki zadnjih časov in posebno še socialni kurzi teh dnij.
3. Naši možje in mladeniči so dobili s podukom tadi pogum. Prvo je važno, drugo za vspešno rabo prvega še važnejše. Strahn je vladalo obilo po naši deželi. Mirnim srcem labko povemo nasprotnikom, da bo odslej drugače. Mi vsi se zavedamo, da smo močni in v ti zavesti zore zmage.
4: Naše duševno obzorje se je razširilo. Pigmejciso omejeni in omejenost je mati neumnosti. Naši cilji so daleko-sežni; zato so tudi naša srca široka. V majhnem obzorja ladi majhni predmeti motijo oko in vzbujajo pozornost. Malenkosti znamenje je to, če se preresno pečamo s frazami, ki ž njimi napolnjene izpuščajo naši nasprotniki svoje mehurčke po naši javnosti. Čim širše bo naše obzorje, tem vzvišenejši bomo tudi nad temi napadi. Danes ne stoje več nasprotniki koordinirano z nami, marveč naše ljudstvo jih gleda z viška navzdol, zavedajoč se, da ima opraviti z ljudmi, ki niBO celi, ki jim na značajih, na inte-
pokleknil v klopi, prikaže se tudi ženska in se pririje k njemu v klop. Janez poškili malo po strani in spozna v ženski svojo Nežo. Pa še črhnil ni besede in molil mirno pri sebi. Žena pa je škrebljala s „paternoštromu, migala z ustmi in jezikom in molila tako hitro in šumno, kakor da bi prevzela v akord. Če bi kdo slučajno gledal, moral bi mu ves farizej
v tempeljnu priti na misel. Kdor se je spoznal, položil bi ženi na jezik besede: Gospod, zahvalim se ti, da nisem kakor drugi ljudje, obrekovalci, ali celo kakor tale nezvesti zakonski mož, ki životari od Boga pozabljeno življenje slamnatega vdovca. V dnu srca pa je vse to le delala na veter, to se pravi, hotela je pokazati svojemu možu, da je v kratkem času postala že na pol svetnica in da ni več daleč čas, ko jo bodo proglasili za blaženo.
Črez nekaj časa seže Janez po svojem klobuku in reče tja proti Nežiki: „H»aljen bodi JezUB Kristus* in gre. Nežika je obledela. Tudi ona je prišla iz cerkve. Njen mož pa že čvrsto koraka navzdol in še pogleda ne nazaj. Nežika pa zopet vstopi v hišo božjo in se joče.
(Konec pride.)
ligenci in na socialnih manirah veliko manjka. Naj bodo, kjer so.
Naše vrste so dovolj široke. Prostora je za vsacpga, komar je res mar ljudski blagor in narodni napredek. In socialni kurz je pokazal, kako stoje v našem taboru vsi narodni sloji drug poleg drugega in ne drog na dragem. Vsi enakovredni in enakopravni: dolavci poleg akademiškega izobraženca, kmet poleg duhovnika, obrtnik poleg uradn.ka. In vsi priznavajo enega gospodarja in naša načela in en cilj — napredek — blagor vseh. Narod je bil zbran pri so-cialnem kurzo. Narod bo tadi vžival njegove sadove!
Politični pregled.
Državni zbor bo sklican 13. t. m. Dne 11. aprila gre na velikonočne počitnice. Nato 'zboruje od 17. sprila do konec janija, nakar se snidejo deželni zbori.
Nafia armada, — L!sti poročajo, 1 da Avstrija nastavi ob laški meji 13 gorskih baterij. Doslej so bile le 4. Tekom tega leta bodo vsi naii topniški polki oskrbljeni z novimi topovi. Sploh se naše topništvo popolnoma preoBnuje.
Amerika se pripravlja na vojsko z Japonsko. — Japonski poslanik v San Franciscu je izjavil, da Japonska boče omejiti izseljevanje Japoncev v Ameriko. Če pa bo Amerika s silo branila Japoncem naseljevanje, bo to Japonska smatrala za sovražen čin. — Nadalje poročajo iz Amerike, da je v vojni oddelek poklicanih več ameriških generalov, da poročajo o obrežnih utrdbah in o topovih. Na Filipine Američani pošiljajo strelivo.
Male politične vesti.
2. januarja. — Češka socialna demokracija je izdala volivni oklic za deželne volitve, v katerem zahteva splošne in enake vol. pravice tudi za deželni zbor. — Na Hrvaškem je zavladalo izjemno stanje. — Cesar je odlikoval našega in ogrskega ministerskega predsednika. — V južni Rusiji so veliki nemiri.
3. januarja. — V Severni Ameriki so Be vršili boji med Američani in Japonci. — Italija ima za vojnega ministra civilista, ker kralj meni, da bo zbornica rajša civilistu dovolila kredit.
4. januarja. — Na Hrvaškem postane ban baron Ranch. — Razprava proti Steslju se prične zopet 10. jan. — Hrvaška mažaronska stranka bo zopet stopila v življenje in bo podpirala bana Raucha.
5. januarja. — CeBar je zaslišal v polurni avdijenci barona Raucha.—
V Ameriki so se zopet vršili boji med Japonci in belokožci.
6. januarja. — Vršila se je seja ogr. ministr. sveta, ki se je je udeležil tndi Ranch. — V Rusiji praznuj njo te dni božične praznike. Tem povodom so pomilostili več obsojencev.
7. januarja. — Naš cesar je daroval 1 milijon lir papežu. — Sleparja Goldscbmidta so bavarske oblasti izročile avstrijskim. — GjIovo je, da Rauch postane hrvaški ban. To se zgodi gotovo že 9. t. m.
8. januarja. — Danes se je vršilo na Dunaju posvetovanje o preosnovi in izpopolnitvi delavskega zavarovanja in o izvedbi pokojninske postave zasebnih uradnikov. — Raška carica-mati je zelo obolela.
Darovi.
Za „Slov. Alojzijcvišče'1: Preč. gg.: dr. Ant. Gregorčič 25 K; Iran Kurinčič 10 K; Anton Manzini 6 K; Val. Batič 10 K; Franc Kunšič 10 K. BI. gg.: Per-kou Friderik 2 K; Andrej Matejurc 6 K; Teodor Hribar, vodja „Kroj. zadr." 10 K; Katarina Špacapan, trgovka v Mirnu 3 K; Josip Toroš 2 K; Franc Novič 2 K.
Blagodušoim dobrotnikom najiskrenejša zahvala I Oni, ki je rekel „Kdor sprejme kterega teh malih v Mojem imenu, Mene sprejme", poplačaj stotero I Za .Slov. sirotišče" : P. n. Andrej Matejurc 5 K: č. g. Vinko Tomagnin 5 K; dr. Andrej Pavlica 10 K.
Bog Btotero povrni 1 Uprava BPrim. Lista" je prejela za .Šolski Dom" n kroni, katere je daroval g. Peter Leban Girica; nadalje so darovali *a slov. .Sirotišče" : Nekdo v Gorici 2 K; Peter Leban Gorica 2 K; Ivan Žižmund Vogersko 1 K; Štefan
Pavlin Kronberg 60 v; Jelen Štefan Opatjeselo 50 v; Bratuš Iran Št. Ferjan 40 v; Karol Zidarič Gorica 36 v; Kovačič Josip Sveto 20 v; Andrej Vižintin Št. Andrež 10 *; Ivan Pavšič Šempas 10 v; Anton Podberšček Prelesje 1 K; Ant. Janko v Gorici 40 v; g. Ivaa Pir-javec c. kr. svetovalec 5 K za alov, „Alojzevišče", 6. za slov. .Sirotišče"; za .Šolski Dim* 4 K, katere je daroval č. g. Anton Manzini, vikar StaroBolo in 4 K za rIov. „Atojzijovišče", za „Šolski Dom" Krištof Tomšič kaplan 2 K; za ..Sirotišče" gospa Antonija Hrovatin 4 K; KriBtof Tomšič kaplan 3 K; K. A. P. 2 K; Otilij Medveš vikar 1 K; Josip Klanjšček 1 K; Tomaž Kidelja, Sestevnica 1 K; Vincenc Vodopivec Kamnje 1 K; Franc Pavlin Vrtojba 32 v; Vižin Jjsip Kronberg 40 v; Anton Košuta 20 v; Ivan Gulin Vertojba 20 v.
S. K. S. Z.
Prihodje predavanje .Slov. krSč. soc. zveze" bo prihodnji torek ob 8 zvečer v salonu hotela »Central*. Predaval bo gosp. dr. Karol Capuder o potovanja okoli sveta. Celo predavanje bo pojasnjevalo 48 slik, ki se bodo proizvajale s skiptikonom.
Opozarjamo na to pcBebnost vse člane „Slov. kršč. soc. zveze11 in vse naše somišljenike.
Člani „Slov. krič. soc. zveze11 so vstopnine prosti.
Nečlani p a p 1 ač a j o vb t o p-n i n e 20 v.
V torek ob 8 zvečer vsi v hotel Central, da se udeležite po živih slikah potovanja okoli sveta!
Seja .Slov. kršč. soc. zveze" bo v petek zvečer ob 6, uri v zvezinih prostorih.
Komerz ..Slovenske krščanskosocialne zveze" ki je bil prirejen v soboto zvečer na čast udeležencem socialnega kurza, je uspel nad vse sijajno. Obširna in krasna „Centralova“ dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Komerz je otvoril predsednik dr. Brecelj s pozdravom na' vse navzoče. Komerza ae je udeležil tudi voditelj S. L. S. dr. Gregorčič, ki je bil burno pozdravljen^ enako dr. Krek in posl. Fon. Med velikim navdušenjem seje dr. Brecelj spominjal svetega očeta in cesarja, nakar je godba zaigrala cesarsko himno, ki bo jo navzoči stoje poslušali. Zt predsednika je bil izvoljen dr. Ev. Krek, podpredsedniki pa so bili gospodje: Vinko M e 11 i k o v e c. posestnik iz Volčjegagrada pri Komnu, 1. Rejc, posestnik izŠebrelj na Cerkljanskem in Vmko Vodopivec, župan iz Kamenj na Vipavskem.
Po pozdravnem govoru nreds. dr. Kreka so govorili gg. Vinko Metliko-vec, ki je nazdravljal delavBtru, Štan-ta, Vuga, dr. Dermastja, Abram, Kemperle, ki je pozdravil udeležence v imenu kat. narodnega dijaštva, Kremžar, Rejc, ki se je zahvaljeval prirediteljem kurza za pouk,gca. Ela Abramova v imenu „Skalnice“, F. Kavčič je nazdravljal S. L. S. in njenemu voditelju . ter posl. F o n u, Cenčič iz Trsta je govoril kot urednik „Zarje“ in zastopnik naših tržaških somišljenikov, Vuk in Božič iz Budanj, ki se je zahvaljeval v imenu kranjskih udeležencev kurza S. K. S. Z.
Pevski zbor je jako lepo pel razne peBmi in tudi godba je krasno vršila svojo dolžnost. Bil je lep in časten zaključek socialncga kurza. Big daj Bvojega blagoslova I
Novice.
Seno, kojega je naročil deželni odbor, je dospelo te dni. Seno je naravnost izvrstno in posestniki ga ne morejo prehvaliti. Samo na Krasu se ljndje pritožujejo, da so dobili slabo seno; čaje se, da je zavračajo. Povprašali smo na pristojnem mestn, kjer so nas informirali, da tega sena ni naročil deželni odbor, ampak kdo drugi, morda „pravi ljudski poslanec* g. Štrekelj. Nekatere občine na Krasa so sicer tudi naročile Bena pri deželnem odboru, toda ga še niso dobile.
„Agrarua“ stranka ki se je pojavila pri zadnjih državnozborskih volitvah med nami, si je med drugim stavila tndi lepo nalogo, da zdraži vse goriške Slovence. Sicer nam je misel, da bisezdru-žili vsi goriški Slovenci simpatična, a vedeli smo, da bo vse delo zaman, la rea,
danes teden je ta stranka, in ž njo vsi resno misleči možje v stranki, lahko uvidela, da z liberalci ni možno skupno delo. Na strankin shod ae je pritepla večina liberalnih učiteljev, ki ao odločili, da bodi stranka samostojna, zagovornica nčiteljev in da naj se druži le z liberalci. Na thodu navzoči kmetje so zmajevali z glavami, ko so videli, kako jih hečejo komandirati liberalni ačitelji. Trezni voditelji „kmečke stranke* so predlagali, da se Btranka združi a S. L. S., ki ima enak program ko kmečka stranka. A ačitelji, ki se jim gre le za liberalizem so sklenili drugače.
Povdarjalo se je tudi, da ima „Nai Glas" le 100 plačujočih naročnikov, kar je seveda mnogo premalo
Zdi se uam, da bodo pošteni kmetje med agraici dovolj samostojni, da vržejo raz tč koinai.do liberalnega učiteljstva. Liberalca Križmana se gre le za to da dobi mandat i Smet pa ne sme biti leatva za tak« ijadi I
lisi«, ki se dajo potipati. — V .Soči** z doB 4. jan. 1908 stoji v nekem dopisa medi dragim tadi tole: „Mi hočemo biti sieodvijrii od klerikalne stranke in rajši ? bacHern kot s to gadjo zalego, ki povsod in vedno škoduje kmetskim interesa, •» le dahovaka stranka, a dahovhik ;» nasprotnik samostojnemu kmeta ^
Ta je jsa dobra; prišla nam je kake r nalašč. V tistem časa, ko je dr. Krek pri soc. karza govoril o samostojnosti kmeta, r i‘Hvno tistem času je tiskala „Soč£ ‘, »is r,čt?hovnik je nasprotnik sa-mostojflew<c auMnn".
Dr. Krek ji, v enem svojih govorov povdarjai, da je kmetski stan morebiti še edlci 3t»a, k! ima še smisel za samostojnost. is da jo vsakega pravega rodoljuba dolžnost, delovati na to, da bo kmet samostojno naetc-^si in samostojno gospodaril ru svojem svetu.
Udeleženo: ec?, kurza so se od nav-dr.čei/js	vsrcvuRvali ob tem prekrasna i.i«	ge.tora — pa ti pride
„Sočau, ki od pete do nat jo je sama čeljust, in trdi ravno nasprotno, da je duhovnik nasprotnik samostojnemu kmeta.
Kakor nalašč I U leleženei soc. kurza, ko bodo to brali, se bodo od srca nasmejali laži-breji „Sjči". Z lažmi misli ona našim ljudem trositi peska v oči, pa jim jih le odpira. Tudi zato smo hvaležni. Še naprej!
In kakšni ljudje I — *Soča“ laže, da pri soc. kurzu ni bilo 200 ndeležen-cev, ampak da jih mora biti polovica manj. In h koncu dostavlja zaničljivo : „In kakšni ljudje I"
U leleženei soc. kurza in sploh vsi naši somišljeniki naj si zapomnijo to zaničevanje od liberalne strani, in pri prihodnjih deželnozborskih volityah naj pokažejo liberalcem, kakšni ljudjedasol
Uspeh dela I — »Slovenski gospodar" piše: Vesela vest. Zadnje dni smo dobili iz nekaterih župnij po 50 novih naročnikov, iz ene celo 1001 Prisrčna hvala vsem agitatorjem I" — Vidiš, dragi bralec ^Primorskega LiBt«“, to je uspeh delal Ali meniš, da pri nas to ni mogoče? G atovo 1 Zato na delo I Vsak naročnik naj dobi vsaj enega novegal
Pozor izobraževalna društva! — Katere liste bomo pa letoa naročili v društvu? — V prvi vrsti seveda .Primorski L!st" in „Gorico“! Neobhodno potreben je dnevnik „Slovenec*, potem pa tndi „Domoljub"! .Narodni gospodar", „Kmetovalec" sta dobra gospodarska li-Bta; leposloven list je „Dom in Sret“, znanstven je „Č*s"; nadalje priporočamo še BSloveuskega učitelja", .Našo moč" in „Občinsko upravo". Vsi ti listi izhajajo v Ljubljani. V Mariboru izhaja „Sio-venski gospodar" in Naš Dom", v Celovcu je .Mir", pošten krščanski in slovenski list. V Trstu imamo pa *Zarjo“! Naročajmo torej te liste, vse druge pa proč I
Papež o časopisju. — Nedavno je zaslišal av. oče n«kega časnikarja, kateremu je rekel: „Še zdaj ae ne umeva važnost časopisja. Dahovniki ia verniki se ne pečajo s časopisjem takor kakor je to potrebno. Starčki pravijo, da je to nekaj novega in da se je prej rešilo mnogo dui, ne da bi se bilo trebu pečati s časopisjem. Tj je lahko reči: Prej 1 Prej! Na to se pa ne sme misliti, da prej strop slabega časopisja ni bil tako razširjen, kakor je zdaj in da protistrup dobrega časopisja ni bil tako potreben kakor danea. Dejstvo je, da brezbožno čaaopisje danes goljufa, zastruplja in nničnje krščansko ljudstvo.
Zaman gradite cerkve in prirejate misijone ustmavljate šole in prinašate dobra dela: vsi vsši napori bodo brezuspešni, če ne boste znali uporabljati obrambeno in napadalno orožje katoliškega lojalnega in odkritega časopisja.* Papeževe besede naj nam bodo v zgled in spodbudo, da bomo z vsemi močmi podpirali in agitirali za naše časopisje I
„Naš Glas". — V petek je imelo iziti glasilo agrarne stranke „Naš Glas“, ki izhaja, kakor je znano o petkih. Danes smo poslali svojega moža po imenovani list v neko tobakarno. No, naš mož prinesel nam je mesto lista novico, da včerajšnja številka lista .Naš Glas* ni izšla, in sicer zato ne, ker je nastal v agrarni stranki štrajk.
Imenovanja. — Zemljekajižaim vodjem v Trstu je imenovan gosp. Ivan Renčelj, dosedaj pisarniški oficijal istotam; za pisarniška asistenta pa sta imenovana pisarniški vežbenec Josip Soban in pomožni pisarniški nradnik Šime Vitauovic, in sicer	prvi	na	okrožnem	sodišču r
Gorici, drugi pa v Rjvinju.
Državna ^podpora za nabavo krme. — Miniateratvo za poljedelstvo je dalo c. kr. namestništvo v Trsta na razpolago 79.000 K, da olahča nabavo krme kmetom v krajih, kjer je bilo lan-Bko leto malo sena. To je delo „Sloven-skega kluba*, posebno pa posl. Fona.
V kranjski Vipavi kandidira za deželni zbor S. L. S. kmeta Lavrenčiča iz	Vrhpolj,	ki ga je	v nedeljo
.Kmečka zveza" postavila za kandidata.
— Razpisana je služba potovalnega učitelja	s	slovenskim	učnim jezikom in	sicer	za	politični okraj Tolmin
in občine trnovske visoke planote s sedežem v Tolmina.
— Državna podpora. — Mini-steratvo za poljedeljstvo je dovolilo za napravo napajališča v Sv. Martina na Krasa 7400 kron državne podpore.
— Pozor na zavarovanje! — Pišejo nam: Gospod urednik! Oo začetka leta švigajo raznovrstni zavarovalniški agentje po kmetih, da bi si kaj prislužili. Nadlegujejo, zavijajo in lažejo, da bi spravili nas posestnike v zadrego. Zaradi tega dovolite sledeče v pojasnilo našema ljudstva.
Ako je kdo sklenil zavarovalno pogodbo, naj se je drži in naj se ne pasti pregovoriti od sgeata, da mora ostati še pri Btari zavarovalnici. Tadi pošiljajo zavarovalnice, katerih doba je že potekla, nova plačilna povelja za naprej ter groze a tožbo in stroški. Začeli so pa tadi pošiljati nove police kar za 20 let naprej, ne da bi človek katerikrat sklenil zavarovalno pogodbo. Vse to so le limanice, na katere naj bi se vlovili kmetje. Poslati je tako blago nazaj, od koder je prišlo -in držati se zavarovalnice, s katero je sklenil pogodbo. Našema naroda mora biti le ena zavarovalnica pri srca, ki dela za narod in za kmeta in to je naša domača „Vzajemna zavarovalnica v Lj ub lj ani".	Kmet.
— Sejmi na Primorskem. — Meseca jannarja bodo na Primorskem sledeči'sejmi: Biljunc 24. januarja, Buje (Istra) 17. januarja, Divača 26. januarja, Gorica 9. in 30. januarja, Sežana v ponedeljek po 17. januarju.
— Godovi prihodnega tedna. — Nedelja 12. jan.: Arkadij, muč.; Ernst, škof; ponedeljek 13: Veronika, dev; Bogomir; Leonij, škof; torek 14.: Hilarij, škof; Felika iz Noie; sreda 15.: Pavel, pnšč.; Maver, opat; Romed; četrtek 16.: Marcel, Ticijan, Hjnorat, Priscila; petek 17.: Anton pnščavnik, Snlpicij, škof; sobota 18.: Sv. Petra stol, Priska. — V soboto 18. ob 2h 42 popoludne je ščip ali polna luna.
— Družba sv. Mohorja. Naznanjamo, da kdor se želi vpisati v dražbo sv. Mohorja, naj to stori hitro ko mogoče, ker 5. febravarja je zadnji dan vpisovanja.
— Na celjsko orgljarsko šolo sta bila z letošnjim šolBkim letom sprejeta dva gojenca iz goriške nadškofije, ki v vsakem ozira pohvalno aapredajeta. Ker ata na tem zavodu že tudi pred tremi leti g. Fr. Kraujc in I. Šine s pohvalnim uspehom kot tretjeletnika napravila zrelostni izpit, se bode tudi za naprej na učence imenovane vladikovine ozir jemalo.
— Mraz. Koj po novem leta je nastopila zima s svojim mrazom jako odločno. Pri nas imamo 4° mraza pod ničlo. Na Daaaja so imeli v četrtek hado
Naročajte in širite »Primorski List!“
poiledico. Na ulicah in po cestah bo je zgodilo več nesreč. Ljudje so namreč padali na tla in nekateri so si zlomili celo roke in noge. V Lvova je prišlo v četrtek na zdravniško postajo 130 oseb, katerim so vsled hudega mraza zmrznila ušesa in roke.
Na Dunaja so imeli včeraj 17° mraza pod ničlo.
— Žrebanje. — Gavni dobitek pri žrebanju srečk avstr, rodečega križa je zadela serija 5866 iter. 15.
— Originalen poskus samoumo-. ra. — V Pulju je neka Alojzija Graber,
ki se je vsled vednih prepirov z možem naveličala življenja, požrla ključ od hiš-oih vrat. Zdravniki upajo, da jo bodo z operacijo rešili.
— Kuga med preštči se je pojavila v litri t vaseh Račiče, Podgrad, Velike Mane in Žejane, vse v občini podgrajski. Kuga se je zanesla tjakaj po prašičih od tajih trgovcev. Sretaje se našim ljudem, da ne kupujejo prašičev od tajih trgovcev, marveč naj se bolj poslužujejo domače živali, ker izkušnja uči, da se kuga skoro vedno zanaša po importiranih prašičih.
— C. kr. kmetijska družba (laška) v Gorici J i imela 29. m. m. občni zbor, na katerem je bil zopet izvoljen predsednikom deželni glavar dr. Pajer; prvim podpredsednikom |e bil soglasno izvoljen baron Jurij Locatelli; drugi podpredsednik je goriški župan dr. Marani. Samo kmetje 1?
— Dr. Sivida — dvorni svetnik. — Cesar je najvišim odlokom od 22. decembra t. I. podelil deželnemu šolskemu nadzorniku dr. Franu Swida v Trstu povodom njegovega zaprošenga umi-rovljenja naslov dvornega svetnika.
— Slovenci v — Lnrdl — Dae
11.	svečana t. I. bo 50 let, kar se je nebeška mati prvič prikazala Bernardki.
. Zato prirede Slovenci to leto v Lurd romarski vlak. Dne 11. maja romarji odidejo, dne 23. maja se vrnejo. Kdor se hoče udeležiti, naj se obrne na uprav-ništvo „S!ovenca“ v Ljubljani. — V Lurd!
Listnica uredništva. — Kanal: . Že imamo drug dopis o tej stvari, — Batuje, Bovško, Kamno: Prihodnjičl
Mesine novice.
m bmrtna kosa. — Dne 4.'t. m. je po kratki, mučni bolezni nmrl' obče-spoštovani trgovec Gašper Likar v Oorici, star 64- let. Pogreb je bil na dan ;Sv. Treh kraljev ob 2l/a popoldne. Pri krasnem pogreba se je pokazalo, kako globoko spoštovanje je užival pokojni v vseh slojih goriikega Slovenstva. Naj v mira počiva I Preostalim pa naše sožalje I
m Število umobolnik v goriških blaznicah v mlnolem letu. — V oddelku blaznih ženske bolnišnice v Gorici je bilo v minoiem letu sprejetih 57 oseb. Umrlo jih je 13. — V oddelku blaznih ▼ bolnišnici usmiljenih bratov je bilo sprejetih v minoiem leta 100 oseb. Od prejšnjega leta jih je ostalo na tem oddelku 134 Zdravilo se jih je v teka mi-nolega leta vsega skupaj 238. Od teh jih je ozdravilo 30, 18 se je zdravstveno stanje zboljšalo, pri petih je ostalo zdravstveno stanje neizpremenjeno, 34 jih je amrlo in 146 jih je ostalo v zdravstveni oskrbi.
m Razgrajač obsojen. — Na Silvestrov večer je prišel v kavarno Central tndi 24-letni Josip Paulin, težak iz Št. Petrs. Začel je koj iskati prepir, ki ga je tudi našel. Neki natakar je Paulina posvaril, češ, naj miruje. Panlin pa je natakarja zgrabil za prsa ter ga začel pestiti. Še-le drugi gostje so Paulina postavili pred vrata kavarne, kjer ga je vsprejela v svoje varstvo policija, ki ga je drugi dan obsodila na 8 dan zapora.
m O higijeni zaužitega mesa se vrši danes predavanje ob 6. pop. v deželni zbornici.
m Umrli v Gorici od 22. do 28. decembra. V mestu: Valentin Gulot star €5 let, Ctmaali Mohor 60, Anton Bisiach
I, Marija Menossi 1, Adolf Schonbogen '«, Frančišek Žerjal 45, Ivana Klanščič
II, Avguštin Rjsada 34, baron Henrik Baum 89; v ženski bolnišnici: Lacija Visintin 45, Ida Miceu 24, Ha Mattico 24, Terezija Sirk 47, Marija Rijavec 76; v bolnišnici usmiljenih bratov: Anton Visintin 44, Franc Bsslan 23, Franc -Marušič 34 in Spacal Ivan 65.
Iz goriške okolice.
g „Kmečka zveza11 za noriški okraj ima Bejo 12. januarja 1908 ob 10. uri predpoldne v Gorici, Via Vetturini 9. Dnevni red: Vladna akcija za pospeševanje gospodarskih zadev v naši deželi.
g Državna podpora. — Mi • nisterstvo za notranje stvari je dovolilo občini Renče za gradnjo dveh mostov čez potok Olevljak državno podporo v zneska 1000 K.
g Kmetijski shod v Vipolžah,— V nedeljo popoldne ob 2h je v Vipolžah ustanovni shod ..Kmetijskega društva* v dvorani g. Mihaela Scolaris.
g Smrt pri grobu. V Solkana so prejšnjo nedeljo popoludne pokopali nad 79 let Btaro ženico. Ko so pogrebci položili krsto v grob in pričeli za ranjko moliti, se je Miha Prijon, domači pogrebec, kar zgradil na tla in od mrtvo« uda zadet mrtev ostal. Tako sta pri enem pogrebu dte družini žalovali. Res jako redek slačaj I
g „Slov. kat. izobraževalno društvo" v Solkanu se zahvoljujeg. Franca Bitežnik za darovanih 18 K, katere je dobil kot zapisnikar pri volilni komisiji za občinske volitve a jih blagohotno pripustil društvu. Bog povrni!
Iz Dornberga. — Kdor rad čita in ma gmotne razmere pripuščajo si naroči početkora leta kak pošten list iz katerega izv6 razne novice, ki se godijo po Bveta in v domači deželi. A ne le samo za dnevne novice, ampak tudi za politične, socialne, gospodarske in druge koristne stvari se pridni in podukaželjni čitatelj zanima.
Mi imamo na Goriškem dva poštena in dobra lista v tem ozira in sioer »Gorico" in »Primorski List*1 in niše ljudstvo ju rado čita in pridno naroča. Toda čujte, to ni naši poštni ekspedito-rici po volji. Kar na pošti, kjer se naročnina oddaja, agitira proti tema listoma posebno proti .Prim. [Listu11. Mi pa tej zagrizenki svetujemo, |naj se raj briga za svoj posel, da bo kot ekspeditorica svojo službo tako opravljala, da jo ne bodo morale druge osebe — moške in ženske — v ekspediciji nadomestovati ki tja ne spadajo. V poštnem lokala, kjer je prostor ra ekspeditorico in tele-grafinjo ni prostor za vsako poljabno osebo. Ž9 v6, kaj hočemo reči. Naročnike naj pa pri mira pasti.
g V kotel pol vročega loga, ie padel 3 in pol letni Ivan Travižan v St. Petra pri Gorioi in se po vsem levem telesa tako opekel, da v soboto zvečer umrl. —
Iz ajdovskega okraja.
a Državni poslanec Štrekelj je povabil žapane in podžupane ajdovskega okraja v petek 3. t. m. ob 10. ari na shod pri Rebka. Došlo je nad 50 mož oboje stranke. Poslanec je omenil svoje prizadevanje v dosego podpor svojega okraja. O svojem nastopa zoper pogodbo in nasprotovanja klabovih tovarišev državnim in posebej kmetskim koristim je molčal. Glasovanje za otvoritev meje vvoza taje živine je opravičil s prazno marnjo, da eni zahtevajo ceno meso, drugi pa drago živino. Ker je začela vlada kakor dobra mati skrbeti tudi za naše dežele, je treba, da ma volivei naštejejo potrebe, kakor regulacijo Vipave in njenih dotokov, dobava .drvi iz erarskega gozda, vožna pot iz Čavna v podčavenj-ske občine in dr., tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani se ni pozabilo. K sklepu je priporočal poslanec edinost pri dež. zborskih volitvah, naj se ne gleda na učenost kandidata, ampak na to, da zna, če je treba tadi s surovostjo nastopiti zoper Lahe, ki so naši brezobzirni nasprotniki.
a Berači tudi naprednjaki. —Sedaj še ti, kar zahievajo po hišah, kaj bi radi imeli. Če pa jim gospodar ali gospodinja noče dati, pa začnejo s huda in# zmerjanjem. Lahko mogoče, da so ti tndi izmed tistih, ki imajo predolge prste. Kaj ne, tadi to, je žalibog, napredek.
a Tepež. — V Rihemberga je hlapec Čebron brez vzroka zabodel z nožem Janeza Farlana, in sicer v l«vo stran blizo srca. Poškodba je teška. Č9-brona so orožniki aretirali in ga oddali okrajnemu sodišča v Ajdovščini.
Iz kanalskega okraja.
ki lz Kanala. — Zelo sno se razveselili, ko smo brali v »Primorskem Lista”, da dobimo novega gospoda dekana. Pri naB Ijaditvo zelo spoštuje duhovnike. Kiko smo ljubili pokojne gg. dekana Vidica, Pečenka, posebno pa sedaj ljubimo in spoštujemo gospoda po-družnika Ivančiča. Koliko se on tradi v cerkvi, v šoli, z odrastlimi in z mladino I Preobložen je z delom. Kir opravljata drngače dva, dela sedaj sam. In Se se dobe liberalni Kanalci, ki pravijo, di je v Kanalu dosti en duhovnik. Te misli je tudi mežnar Kohl, pa menda zato, ker se dela boji. Proti temu možu, ki je skrit liberalec, je mnogo pritožb, a upamo, da bo novi gospod dekan naredil red in mir. Bog daj, da bi kmala prišel gospod dekan. Gospodu podružniku pa kličemo: B)g Vam daj srčnosti in svoje pomoči I Vse se bo predrugačilo I
ki Novo Šolsko poslopje dobijo v Kanala. Poslopje bo stalo zanaj trga.
ki Z zadnjimi občinskimi volitvami v Kanalu se peča sodišče. Pra-vijo, da ni bilo vse čisto v reda. Bomo videli I
ki Javno tehtnico mislijo ustanoviti v Kanala in pa javno ljadsko knjižnico.
ki O kanalskem županskem uradu in njegovem poslovanja se mnogo govori. Le poslušajmo na primer! Neki kmet iz hribov gnal je 2. decembra na trg v Gorico junico. Pri žapana priskrbel si je potrebni živinski potni list. Jaaic} prodal je kmeta in bližnje vasi. Ko je kupec domov grede šel mimo Grgarja, sreča ga orožnik, kojemu je moral pokazati živinski list. Oko postave spoznalo je, da je živinski list kriv in mož je moral z orožnikom. Kaj pa je bilo? Žapan, ali kdor je živinski list spisal, napisal je v naglici dan ‘/2 namesto l/u. Vsa stvar je prišla konečno v tukajšnje Bodišče, kjer se pa ni končala pri prvi obravnavi, kajti povabiti je bilo treba še drnge priče. Koliko poti, koliko Btroš-kov za prazen nič 1
Iz tolminskega okraja.
t Sv Lucija. — Ker marsikdo po-prašuje, zakaj je vse tako tiho z našo »Kmečko zvezo", odgovarjamo, da nam vlada še ni poslala poverila o obstoju društva, česar pa pričakujemo v najkrajšem časa. Potem pa začnemo delati I t Volče. — Dne 7. januarja umrl je v Stanislavu v Galiciji c. in kr. domobranski stotnik Jinez Kaščar. Pokojni bil je rojen v Volčah leta 1863.— Šolal se je v Gorici. — Vojake slažil je a prva v Tirolih, poinej premeščen bil je v daljno Galicijo. Tudi v tujini ni pozabil svoje domačije in svojega roda.— Pogosto dopisoval je Bvojim sorodnikom in prijateljem. — Posebno ljubezen in spoštovanje izkazoval je svojema še živečemu očetu. K vsakim praznikom poslal mu je kak dar v dokaz svoje ljubezni. — Če je bilo kolikaj mogoče, obi-akal je svoj domači kraj vsako drugo leto. Pri tacih prilikah, kazal je rajni svoje blago srce. Nekdo znancev in prej-šnih prijateljev ni mu bil prenizek, da bi ga prijazno ne nagovoril in mu roko stisnil. Do vsacega bil je prijazen, vljuden in postrežljiv. Nameraval je še nekaj let 8lažiti cesarja, potem pa v pokoju živeti pri očetu. Pal B >g je drugače sklenil. — Blagemu možu bodi lahka, daljna slovanska zemlja I
t Podbrdo. — Pritisnil je hud mraz 4. t. m. — 12°C. 3. t. m. pp. bi kmalu zmrznila učenka Frančiška Diks-kobler iz Petrovega brda. Iz šole grede se je zgrudila v bregu pred št. 3. Pobrali so jo v zadnjem trenutku, in oživeli. Oddaljeni otroci v takem mrazu naj ostanejo doma.
Iz cerkljanskega okraja.
c Iz Novakov. — 27. decembra preteklega leta je nmrl takal po kratki bolezni naš splošno preljnbljeni organist Janez Verčič. Bil je med najstarejiimi, če ne gotovo najstarejši v celi škofiji v svoji službi, ker v kratkem bi bil obhajal 40 letnico svojega službovanja, pa nemila smrt mu je roke zvezala. Rid ga je imel vsak, ki je prišel z njim v dotiko, ker je bil res poštena in dobra dnla, zvest in vnet za cerkveno petje, zvest v slnibi se lahko reče do zadnjega izdahljaja. Ker še 21. dec. — na naš cerkveni shod
— ni hotei odmanjkati, ves bolan Ž9 je prišel k slovesni sv. maši orgljat, da, n& smrtni postelji še je pomagal mlademu svojemu učencu in nasledniku pri poučevanju. L*p pogreb je pričal, kako ga je naše ljudstvo spoštovalo. Cerkveni pevci iz Cerkna v lepem številu bo prišli svojemu tovarišu in prijatelju skazat zadnjo čast, za kar se jim na tem mesta lepo zahvaljujemo. Počivaj v miru, draga duial Ko si toliko let tu na zemlji pel Bogu v čast, upamo, da mu poješ sedaj tudi v nebesih. — Kakor smo imeli do sedaj morda najstarejšega organista, tako imamo pa sedaj morebiti najmlajšega ▼ škofiji; saj je dokončal komaj 13 leto. Pa ima veselje do petja in mi vsi ma želimo, da bi korajžao astrajal in zresto posnemal svojega očeta in ačitelja.
Iz kobariškega okraja.
kd Liberalni listi se strašno vsiljujejo po naših hribih. A mi jih nema-ramo I Mi smo krščanskega prepričanja in smo prišli do pravega spoznanja. Otresli smo se liberalnega jarmn. Liberalizem pri nas nima velja, zato beremo le dobre katoliške liste; liberalne liste, če nam jih po sili pošljejo, meJemo v ogenj. Nekdo vsiljuje k nam »Naš Glas“. Povemo ma, naj miruje, ker ima na glavi dovolj masla, ki se mu lahko stopi in pocedi po licu. Na delo za .Primorski List" I —
kd Iz Krna. — H »j dolinci I Zima, zima I Mraza dosti, snega malo I Vreme je še dosti lepo. Fantje in možje napravljamo drva in razno orodje, žene in dekleta pa kuhajo in volno predejo. Kdor ne verjame, naj pa pride gledat...
Iz komenskega okraja.
km Popravek — h članku »iz komenskega okraja" — Volčjigrad (Šolsko vprašanje) »Primorski List" št. 1, 1908. Dopisnik piše... nAli glej zavorel Vse učiteljstvo (5 po števila), duhovščina, županstvo ... bo bili proti."... . Oigovar-jam: .Ni reB, da je bila duhovščina ke-daj nasprotna ustanovitvi v članka omenjenih šol. Ves čas, od kar se gre za te šole, je zastopala duhovščino v tem vprašanja edino le moja malenkost, in da nisem bil temu nasproti, ampak naklonjen, se lahko prepriča dopisnik, kedar hoče, iz dotičnib spisov in mojih podpisov, ki se morajo nahajati pri krajnem šol. sveta v Komna in pri c. kr. okrajnem šol. sveta v Sežani.
Bi ne bil se oglasil k dopisu v »Primorskem L'stu“, a zato ker se dandanes tako rado udari po dahovščini, zlasti ko se gre za šolo — sem si štel v dolžnost to pojasniti.	Jan.	Lukežič,
bivši župnik dekan v Komna.
Iz sežanskega okraja.
s Iz Kropljen. — Dne 6. r. m. je imelo tnkajšne »Bralno vinogradsko sadjarsko društvo" svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu je bilo potrjenje računa za leto 1907 in razni predlogi. Zborovanje je otvoril predsednik Uosip Tavčar s primernim nagovorom. Dohodkov je bilo leta 1907 1221 K 98 vin., stroskov 1223 K 68 vin. Po končanem zborovanju je sledila volitev. V odbor so bili zvoljeni vsi prejšnji udje odbora. — Dne 30. m. m. sta obiskala naše draitvo od c. kr. namestništva z Trsta gg. Tomas Friihau, kulturni nadzornik in Alolf Pom tl, vinarski nadzornik. Ogledala sta si društveno klet in druge reči, poten obiskala tukajšnjega posestnika in trto-rejci g. Antona Tavčarja. Ogledala sta njegov novo izgrajeni obširni živinski hlev, ki je delan po novi siitemu in obsega lopo, svinjake, napajališče in gnojnik. Delo je gospodoma zelo dopadlo. Obljubila sta, prideta zopet na spomlad, ko bo vse obdelano.
Iz korminskega okraja.
kr Volitev župana v Medani. — V Medani se je vršila dne 31. m. m. volitev župana. Izvoljen je bil zopet dosedanji župan g. Anton Zacchiatti; podžupani: gg. Karol Toroš, Fran Kraševes in Henrik Perin.
kr V Medani snujejo nekateri mladeniči izobraževalno društvo na krščanskem temelju. Tako drnštvo je krvavo potrebno za Medano, kjer sili v deželo sovražni Lah. Na delo I
Za izobrazbo.
Z današnjo številko imo odprli tudi predalček za izobrazbo.
Na Bocialnem karzn urno govorili tudi o „PrimorBkem LiBtn“. Nekateri bo dejali, da ima preveč tnjk. To je res! Sknšali bomo tema odpotnoči. A ker tnjk odpraviti popolnoma ni mogoče bomo priobčevali Blovarček tujih bos e d, iz katerega naj se naši bralci oče tujke pravilno rabiti. Nič ni bolj smešnega ko slišati človeka, ki nHpačno rabi tujke.
Pod naslovom: Za izobrazbo bomo pa prinašali tudi razne druge članke v pouk našega ljudstva.
Slovarček tujih besed.
Annrl)ist. (anarhija, anarhizem). — Itpseda grškega tovora in pomenja človeka, ki hoče, da bi nastalo na svetu brezvladje (anarhija). Anarhisti hočejo s silo, z umori (skrivnimi in javnimi) uničiti ves sedanji družabni red. Zlasti bo . smrti obsodili vse vladarje. Na Buškem . menujejo anarhiste tudi nihiliBte. Ti so ’v zadnjem časa povzročili nešteto umorov. Načela anarhistov razumemo pod besedo anarhizem.
Eksplodirati, (eksplozija) beseda latinskega izvora in pomeni razpočiti s hudim pokom. Ekslozije nastanejo po-aebno tam, kjer se tvorijo vsled užiga, ali pa udarca plini, ki razdenejo posodo t kateri se nahajajo.
Frakarija, beseda, ki je v zvezi a prvotno angleško besedo frock, ki je pomenila neko suknjo iz navadnega blaga, sedaj pa razumemo pod besedo frak suknjo za gospode, ki se običajno nosi pri slovesnih prilikah in je spredaj izrezana, tako da visita zadaj samo nekaka dva repa. Frakarija znači torej pravzaprav ljudi, ki se redno oblačijo tako, po naše bi bili to gizdalini.
Inteligenca, (inteligenten, inteligent) je beseda latinskega izvora in pomeni one ljudi, ki so vsled viije izobrazbe bolj raznmni, torej razumništvo; inteligenten človek je razumen Človek. Inteligent je pa beseda iz kovačnice ▼ Gabrščkovi .Soči14 in pomeni vse one inteligentne in neinteligentne ljudi, ki trobijo v Gabrščekov rog.
Gospodarske vesti.
= Krompir kakor je znano, začne spcmladi kaliti in s tem zgubi na svoji tečnosti. Da kalitev preprečijo, rabijo na Francoskem sledeče sredstvo: Opran krompir, ki je namenjen za jesti, te dene po zimi ali pa zgodaj spomladi v kako leseno posodo in se polije z vodo, kateri se dodene na 100 I vode do 2 kg žveplene kisline. Čez 10 do 12 ur se krempir zepet dobro opere v čisti vodi in ksdsr le posuši se fhrani. S tem se uničijo krompirjeva očesa in krompir ne raste. Za seme se seveda potem ne more rabiti.
= Knj naj delamo po zimi? — Večkrat se zgodi, da pridejo kmetje pozimi skupaj in drog drugemu pravijo da nimajo dela Pa vendar skrben gospodar najde vedno delo, če je še sneg tako debel. Glej, drrgi kmetovalec, pozimi je treba pregledati kmetijsko orodje in ga je treba popraviti sli pripraviti novega, če je staro že za nič. Skrben kmet zdaj pripravlja za spcmladno delo vozove, pluge, brane. Kar je mogoče, Ri on Bam vse naredi. Umen gospodar v pezimskem času sam dela grablje, topore za motike sekire in lopate, plete si koše in jerbase, dela si jarme za živino, popravi si plotove itd. Sramota bi bila za gospodarja, ako bi dal popravljati orodje ie le takrat, ko ga je treba že v roko vzeti.
= Kako je ravnati z zmrzlimi jajci. — Večkrat jajca pozimi zmrznejo. Zmrznjena jajca je treba počasi otajati na ta način, da se denejo v pripravno posodo in se na nje nalije mrzla voda. Čez nekaj ur se naredi na jajcih ledena akorja. Nato se voda previdno odlije in zopet nalije nova voda. Še le potem se spravijo jajca na gorkejši prostor. Če se pa pokaže zopet ledena skorja na jajc:h, ■e obnovi še enkrat voda, dokler ne preneha zmrzovanje vode. Na to se vzamejo jajca iz vode in dobro obrišejo. Spraviti jih je na primerno topel kraj, kjer se ni bati mraza in tam jih obrača vtake 4 do 6 dni, dokler se ne porabijo.
Drobtine.
d 20 let poročen, a še ni vidci žene. — Prav romantično je življenje nekega C. lloskina. Že ‘JO let je oženjen, vendar svoje žene 4e ni videl, ker je bil sltp. Naenkrat je po srečni operaciji Bpregledal in sedaj vidi prav dobro. Vae na okolu stoječe je videl in Bpoznal. Zelo želi videti svojo ženo, a ona prebiva sedaj v Colorado Springp. Obvestili so jo o srečnem izidu operacije in brezdvomno bo takoj prihitela k možu.
d P. vabljen lakote umrl. — V vasi Cbaumonteu-Verin na Francoskem je zakrivila občinska uprava strašen dogodek. Dan pred božičem se je oglasil pri ondotnem občinskem predstojnika nek vagabund ter prosil oskrbe. V ta namen in za kaznovanje imajo v vseh francoskih vaBek zaporne prostore. V tako ječo so zaprli tudi tega stare*. Pozabilo pa 8e je popolnoma nanj. Ker pa je bila je bila ječa oddaljena od bivališča, se tudi ni slišalo njegovih slabih klicev. Dva dneva pozneje so našli novi kaznovanci starca mrtvega in zmrznjenega.
Za smeh in kratek čas.
Prebrisano. — Učitelj vpraša v šoli: .Kako se kozlovo meso najdalie sveže obrani?" — Učenec odgovori: „Če se pusti kozla pri življenju 1“
Tudi prav. — Gospodar: „To vam povem, predno mi ne plačate najemnine, vas ne puBtim iz stanovanja". — Najemnik: „H»ala Boga, sedaj sem saj za celo življenje preskrbljen a stanovanjem".
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovičili! in slavnemu, občinstvu v mestu in na t'"želi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon. Portoiiko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst liža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Muka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-maenn-oveg v AjdovSčini. Vse blago pive vrste.
C. kr.
Sp
privil.
ZS let obstoječa stroftovna hrojačnica
prve vrste.
GORICA — na Travniku — GORICA Tu se kupuje najceneje! Trgovina z g-otovimi oblekami in ma-nufakturnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren vseh vrst, ter nepremočljivih pelerin in jopiče za dame.
Elina zaloga oprave k unformam
za gospode e. in. kr. častnike, uradnike veterane, finančne stražnike, orožnike, ob činske redi rje in ognjegasce; za častito du hov&čino: ovratnike, mašne kape.
Dobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
M. POVERAJ v Gorici
na Travniku.
Nezaslišano po ceni!
= ECO hemedev le za l'Z5 fl. =
Eno krasno parant. dobro idoeo prccizijsko uro z pozlačeno verižico, 1 krasno pozlačeno kravatuo iglo s ponarejenim briljantom; 1 prst,'i 11 v ognju potlačen s ponarejenim kamenčkom za gospode ali dame; 1 krasen obesek iz 150 krasnih orientalskih biserov, najmodernejši ženski lišp. 1 krasno garnituro, gumbe /.a manšete, ovratnike in naprsnike gar. 3“/0 doubič zlato; ti komadov finih platnenih robcev, 1 elegantno pisalno opravo iz niklja v žep; 1 krasno žepno ogledalce, 1 dobro dišeče milo, 1 f. doz. notes; 72 komadov angleških peres; 20 priprav za pisanje in Se 395 drugih predmetov, ki se v gospodinjstvu nujno rabijo. Vse skupaj z uro vred stane le 185 fl.
Po povzetju poillja trgovina II. SmUABN, Krakati it. L>06 Ce se naroči 2 zavoja, dodam še zastonj lep žepni nožiče k z dvema reziloma. Pri več ko 2 paketih, dodam še vsakemu en tak nožiček.
Ce vam ne ugaja, vam vrnem denar.
ZAHVALA.
Za mnotfobrojne dokaze sočutja in sožalja o priliki bridke izgube našega iskreno ljubljenega moža, očeta, brata in tasta
(»ŠPER LIKARJA
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo.
Zahvaljujemo vse one, ki so ga v tolikem številu spremili k večnemu počitku. Bog stotero povrni!
V Gorici, dne 7. januarja 1908.
V
Žalujoči ostuli.
Rafael Vuga
trgovec z jestvinami, moko, žitom in cementom
na drobno in debelo
v firorici na Kornu O
priporoča preč. duhovnikom, preč. vodstvom samostanov, in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, Kavo, riž, sladkor, olje. petrolej, ječmen, sveče testenine, pšenično, siikovo, ajdovo in rženo moko, otrobi, oves, sirk, pšenico in ajdo, sol belo In rudečo, fižol, grah, krompir itd. po konkurenčnih cenah.
Kupuje poljske pridelke kakor: Krompir, pšenico, rež, ajdo, fižol itd.
Hišo na prodaj
v Mirnu št. 262 na primernem kraju, proti solncu; hiša obstoji: I kuhinja, 2 sobi, 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski hlevi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor jo želi ogledati naj. se obrne do Josipa Hm mat n Mirnu St. 26() ob nedeljah in praznikih od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča.
Loterijske številke.
4. januarja.
Trst............ 44	38	II	74	70*
Line .......	26	39	33	46	82'
r-nf-YTTB ZBHVRLB.
Za izkazana srčna sočutja, kakor tudi posebno za spremstvo k zadnjemu počitku našega nepozabnega sina oziroma brata in bogoslovca
fluguština Eelingar
izrekajo najsrčnejšo zahvalo velč. duhovščini, sosebno g. prelatu Josipu Gabrievčič za sv. opravilo in lepi govor, g. monsig. Francu Kastelliz, g. župniku solkanskemu Janezu Kolavčič, gg. bogoslovcem in dijakom za ganljivo petje ter vsem sorodnikom in številnim udeležencem pogreba.
V Ravnici 31. decembra 1907.
Mati, brata, sestra.
w ” i. mm a
%
Svečarna na
•/^4
'itni
~~ paro
Gorica, ulica sv. Antona štev. 7
Priporoča preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom p. d. slavnemu občinstva sveče iz pristnega čebelnega voska. Kilogram po & K. Za prhtnost jamčim s 2000 K. Sveče za pogrebe in med po zelo nizki ceni.
Na zahtevo pošiljam cenik franko
J
S® vinske stiskalnice
so naše stiskalnice T7y><->ril	najnovejšega	in	izvrstnega sestava s	vUltJ	j strojeni za dvostroki
in trajni pritisk; jamčimo, da se sok popolnoma iztisne, bolj ko. pri vseh drugih stiskalnicah.
Hidravliške brizgalnice
lfSyphania“
Delujejo same.
Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje ; ročne stiskalnice ___	za	seno; mlatilnice za
seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razilo velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, izborne, priznane in odlikovane
Pii. Mtivfartli-ove in dr. .Nagrajeni v vseli državah z ved ko 000
*	zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami.
tvarnice gospodarskih in vinarskih strojev na nustrovani ceniki in mnoKobrojue pok-Dunaju, M. Taborstrasse 71.	vale	v	dokaz
Preprodajalci ir zastopniki se iščejo povsodi, kjer še nismo zastopani