CENA 400 din - Leto XLI - Št. 11
Kranj, torek 9. februarja 1988
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Wran3 KMETIJSTVO V USTAVNIH SPREMEMBAH VSEGA NI MOGOČE METATI V ISTI KOŠ
stran 8
ŽE ZDAJ JE VSE NEKAKO DOMAČE KDO BO ŠIVAL GORENJKISRAJČICO
*tran 4
w v
LANI MALO DENARJA, LETOS (NAJBRŽ) SE MANJ
Slovesno za praznik
Kranj — Ob slovenskem kulturnem prazniku se je povsod po Gorenjskem in seveda tudi drugod po Sloveniji zvrstilo veliko Pnreditev: od skromnejših do velikih slavnostnih, kamor sodijo tudi podelitve nagrad za kulturno delo. V Prešernovem gledališču Kranj so v soboto zvečer podelili letošnje Prešernove nagrade Gorenjske, konec tedna bodo v Tržiču podelili Kurnikove, v Mengšu Kersnikove itd. Na prireditvi v Kranju so v kulturnem Programu nastopili APZ France Prešeren in plesna ter igralska skupina ZKO Kranj. Na sliki: predstavitev Prešernove Lenore.
L. M.
Foto: F. Perdan
Turizem nas bogati
Kdo med nami ne pozna akcij Turizem smo ljudje in Slovenija, moja dežela. Prirasli sta nam k srcu, začeli smo razmišljati, da je uspeh v turizmu odvisen tudi od nas, od vsakega posameznika in od vseh skupaj. Akciji sta mnogokrat skušali pokazati, kako malo je potrebno, da postanemo prava turistična dežela, z vsemi možnostmi, ki nam jih ponuja sončna stran Alp. Mnogi, ki se ukvarjajo s turizmom, pa tudi delavci v tovarnah, gostinci in še marsikdo so pod geslom Slovenija, moja dežela, ponovno poskrbeli za urejenost svojega prej zanemarjenega vrtička, za lepšo zelenico pred tovarno, za drobnarije, ki vsaka posebej pomenijo drobtinice, vse skupaj pa pogačo, lepšo podobo naših krajev.
Tudi geslo Turizem smo ljudje, je marsikoga prepričalo, kako malo je potrebno, da gostu pokažeš, da ti ni vseeno za njegovo počutje, da mu postrežeš z nasmejanim obrazom, na domiselen način in da si ga vesel, čeprav popije samo kozarec radenske. Današnji turisti namreč bolj od vsega hotelskega razkošja cenijo pozornost, misel, da niso odveč, temveč jih željno čakamo in smo zanje pripravljeni tudi kaj storiti. Kaj takega, kar doma ne pričakujejo, na počitnicah pa ne bi radi pogrešali.
Če dobro pomislimo, skoraj ni gospodarske panoge, ki se nekako ne bi mogla vključiti v turizem. Naj bo to kmetijstvo, različne industrijske panoge, storitvene dejavnosti. Turizem povsod pušča možnosti, možnosti, ki bi jih dobri gospodarji ne smeli zamuditi. Turizem vsakomur lahko prinese koristi, zato je nova akcija, ki bo letos skušala spodbujati turizem in dobre gospodarje v njem potekala pod geslom Turizem nas bogati, dodaten moto pa bo še Iščemo dobrega gospodarja.
Z akcijo Turizem nas bogati moramo pokazati številne možnosti turizma, pozitivne primere dobrih gospodarjev, pa tudi zavore, ki preprečujejo, da dobri gospodarji propadajo, podpiramo pa slabše in nespodobne. Tako bi bil prav turizem lahko zgled in spodbuda, pa tudi podpora težnji uveljavljanja tržnih zakonitosti pri nas.
V. Stanovnik
Ne podpiramo
Položaj, ki je nastal v kadrovskem planiranju predsedstva ra-Ovljiško občinske mladinske organizacije, je pravzaprav zanimiv. ^ li,fii so pripravili osnutek kandidatne liste, ki je te dni že v javni *zpravi med osnovnimi organizacijami ZSMS. I/, nje, še bolj pa iz zadja, je povsem očitno, da so bili prisotni, lahko rečemo, veliki Problemi pri sestavi liste kandidatov.
Ni se zataknilo samo pri individualnih funkcijah, veliko je bilo «°Vora že pri sami sestavi članov predsedstva oziroma ostalih or-KUriov, ki jih neposredno voli občinska konferenca. Končni rezul-*J* poznan, lista je sestavljena, število kandidatov se razen na
H'vtarskem mestu natančno ujema s .številom tistih mladih akti-st°v, ki se jih po sprejetih merilih tudi potrebuje. ^   V bistvu gre za razmere, ki pravzaprav ne bi smele proseneča-? Zagovorniki te teorije bi pač ugotovili, da ni pravih ljudi, da je r°nudba manjša od povpraševanja oziroma ravno pravšnja. Pravi-
•    pa se prelomi pri novem sekretarju OK /SMS. •     Prvi kandidat je dosedanji sekretar, kateremu nekateri očitajo občutno previsoko starost - problem, o katerem je bilo že več-veliko govora pa nikoli kljub obstoječim pravilom jasno i/ra končno stališče
Drugi kandidat je dosedanji nepoklicni predsednik centra za kJ^dinsko prostovoljno delo, ki pa nima podpore odbora SZDL za rovska vprašanja. Mladi so sicer sklenili, da zaradi neobrazlo-
*'tve negativnega odgovora tega mnenja ne bodo upoštevali, ven ^r mnenj«1 obstaja.
Kakšna je resnična moč takšnega stališča in kaj je < lane '"'njenega odbora vodilo k tak'.m odločitvi? ^    Odgovor na gornji vprašanji bi bil zanimiv iz več razlogov ti'n bo dano, da ga bomo lahko objavili7 Vin«1 Heštei
Kranj, 6. februarja Znani kranjski tekači Janez Umek, Dušan flribernik, Milan Klemenčič, Franc Kaučič, Marko Dovjak, Pavel Močnik, Milan Klemenčič, Dušan Mravlje in Goran Križnar so v počastitev slovenskega kulturnega praznika v soboto pretekli 38 kilometr.sk«> razdaljo — od Prešernove hiše v Kranju do pesnikove rojstne hiše v Vrbi.
Kamnitnik kljubuje
>
Ko j«> bila pred letom dni Ix)čanom posta Jfljenu na ogled nova različica zazidalnega na frta Kamnitnik I z ljubko maketo 2H0 stano Vi»ij v blokih m sto zasebnimi visokopritlični ''" hišami, |e bilo govora tudi o tem, da bi Kamnitnik začeli komunalno urejati to po '"'•"I. . najboljšem primeru pa bi se gradnja Prvih blokov začela z.e to |esen , ('«'11111 hiti i. ,i ' i Iradnja v Skofji I.oki z«> ne jVlJ l«'t stop Trata in 1'odlubnik sta /.grajami, v rrankov«'in naselju je odprta le nadomestna
8radnja, s počasno revitalizacijo mestnega |c
qra se rešujejo le najbolj vpijoči stanovanjski '""bi,.,,,! Kamnitnik j«' zato glavno upanje Sl,'vilnib čakajočih na prednostnih listah ter
Plevni tudi zadnja velika priložnost za g,rad nJo zasebnih hiš v Škof j i Loki,
Sicer pu n«' gr«' za nikakršno posebno hitri ~°- Kamnitnik j«' ze od leta IMO.'J rezerviran za
'radnjo, pred poldrugim desetletjem |e L> ■ i ti
e'ttn prvi zazidalni načrt Kdo se potemtakem Prenev«»da, kdo sp«>t podstavlja polena? j   Načrtovalci razvoja pravijo, da živimo v ču ^viti brezpravni družbi Čudoviti za zasebno "M"i-ke interese, ki pni splo: m di iizbem uit«'
res z.U-pa ne more do živega (tudi tedaj ne, ko j<< stvar pametna m poštena'), spori zaradi raz glasitv«>n«'ga postopka pa se lahko vlečejo dol ga leta. praktično v nedogled.
Tudi v Kamnitniku se s pozidavo ne strinja JO nekateri Staroselci, ki zdaj žive v blaženem miru. lastniki, sicer ku< Ijaste in ne pretirano rodov ni.-, kmetijsk«' z.«'mlje, ki bi radi odškod runo po svoji meri. Ta pa je vsaj desetkrut bolj raztegljivo od družbeno priznane cene zemlje (I,,, i,, tudi V gospodarstvu Veljali take tržne zakonitosti, bi s«> ne mogli več jeziti na vlado!).
Republiški komite za kmetijstvo je prižgal /rleno lui za gradnjo Potem se je vse skupni ustavilo v recenzijski komisiji, ki ocenjuje Skladnost občinskih planov /. republiškimi. Po izjavi na septembrski skupščini skupnosti slovenskih občin v Cankarjevem domu ima pozitivno mnenje samo mariborska občina Center, nobenu druga od šestdesetih in še nekaj ne. Kamnitnik je obsojen na bolj ali manj dolgo čakanj«'. Tisti, ki svojo streho nad glavo že imajo, pač lahko mirno spijo in jih ne brigajo stisk«' drugih.
11 .lelovcan
Slovo od počitnic
Letošnje šolske počitnice so minile, bile so domala brez snega in z obilo dežja. Kranjska gora |e beležila dober turistični obisk, B Bpet se je pokazalo, kako nu-jtMi bi bil dogovor komitejev za šolstvo m turizem o drugačnem terminu š«)lskih počitnic.
D. S.
Minuli konec tedna sta bili na Gorenjskem dve državni smučarski prvenstvi. Alpski smučarji in smučarke so se pred odhodom v Calgarv na podkorenskem smučišču pomerili za državne naslove v veleslalomu in slalomu. Državni prvaki so postali: Mateja Svet in Tomaž Čižman v veleslalomu in Veronika Šareč in Rok Petrovič v slalomu. Izmed Gorenjcev je bil najboljši Grega Benedik (na sliki), ki je bil drugi v slalomu. Nedaleč proč, v Ratečah, je bilo državno prvenstvo v tekih za pionirje in pionirke. Štirikrat so zmagali Logatčani, vsi drugi naslovi pa so ostali na Gorenjskem. Državna prvaka sta postala Igor Bašelj (Kranjska gora) in Lidija Cerkovnik (Bohinj), uspešni pa sta bili tudi štafeti Kokrice I in Bleda.
C. Z.   Foto: F. Perdan
VAŠ BUTIK
TURISTIČNIH
USLUG
Foto: F. Perdan
KOMPAS
LETALIŠČE
BRNIK
TEL.:22-347
L
MARKO JENŠTERLE
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Skrivnostni dokumenti
Svet je pravkar dobil na vpogled še eno podobo Jugoslavije. Tokrat se mu ne predstavljamo na gospodarskem področju (kot v primeru Agrokomerca) ampak s »profesionalnostjo« glede odnosa do naše in svetovne zgodovine. V mislih imam seveda zloglasni dokument o sporni preteklosti Kuna Waldheima, ki ga je po zaslugi zgodovinarja Dušana Plenče, še bolj pa njegovega mešetarja, novinarja Danka Vasoviča, objavil nemškiDer Spiegel. Nenadoma se je namreč izkazalo, da originala tako pomembnega dokumenta ni nikjer, član komisije, ki raziskuje Waldheimovo preteklost — zgodovinar Manfred Messerschmidt — se je namreč iz Zagreba, kjer naj bi v arhivih hranil omenjeni original, vrnil z dolgim nosom. Edino kar je torej preostalo komisiji je uradna zahteva prek naše ambasade, naj vlada SFRJ naredi konec »neobičajni uporabi dokumentov« pri nas.
Pedantni zahodni zgodovinarji so se pač ušteli, ko so mislili, da v Jugoslaviji veljajo norme značilne za civilne družbe. Res je sicer, da država gradi enormne objekte (na primer v Sloveniji muzej revolucije), ki naj bi opozarjali na našo preteklost, toda na drugi strani celo vladni predstavniki javno priznavajo, da je večina pomembnih dokumentov v zasebnih rokah naših politikov. Zato mogoče stavbe služijo samo še kot en kamenček v mozaiku vsesplošne indoktrinacije prebivalstva, čuvanje zgodovinskih dokumentov pa je samo postranskega pomena.
Svetovna javnost se bo ob primeru dokumenta o Waldheimu lahko naučila marsičega novega. Spoznala bo, da podobno kot z dokumenti, ki bremenijo sedanjega avstrijskega predsednika ravnamo tudi s tistimi, ki zadevajo našo polpreteklo zgodovino. Še ni dolgo nazaj, ko smo v osrednjem slovenskem mladinskem tedniku lahko prebrali kratko vest o tem, kako je v Sloveniji izginil večji del o delovanju naše tajne policije po osvoboditvi, splošno znano pa je tudi, da iz temeljnih dokumentov o dachauskih procesih iztrganih cel kup strani, za katere nihče ne ve, če sploh še obstajajo.
Tako se pač ustvarja zgodovina. Malenkost je treba poveličevati, napake zatajiti, vest naroda pa je tako ali tako stvar, ki ni omembe vredna. Koliko sicer v državi še obstaja množica kritičnih ljudi, pa je iz dneva v dan bolj jasno, da nam, državo v svetu predstavljajo ljudje, ki se odlikujejo po svoji neposlovnosti, neresnosti, neznanju, ideološki zaverovanosti in vsem drugem zraven. Žal posledice njihovih nastopov čutimo vsi.
L
Peter Čolnar: POGLED ČEZ PLOT
Izrabljene ustavne pravice
Politika ekspres je povzela po NIN-u razmišljanja akademika Radomira Lukića o govoricah o morebitni odcepitvi »neke republike« od Jugoslavije. List pravi, da se je pri tem najbolj izkazala Nova revija, ki brez dileme trdi, da je odcepitev možna. Lukić je poudaril, da so imeli narodi Jugoslavije to pravico pred nastankom Jugoslavije, vendar so se jo z nastankom Jugoslavije že izkoristili.
Tudi Danas se navezuje na Novo revijo. V intervjuju z urednikom revije Jože Snoj in Spomenka Hribar pravita: Da, mi se imamo za nacionaliste, toda poanta je v tem, da nismo šovinisti. V nadaljevanju navajata, da želijo prebuditi v Slovencih samozaupanje in željo, da bi z lastnimi močmi izbojevali prihodnost.
Ali bodo stavkovna pravila slovenskega sindikata uspešneje kanalizirala ali morda kontrolirala delavsko nezadovoljstvo? Tako sprašujejo v Intervjuju. Vjesnik pa pravi, da je pozitivna stran pobud slovenskega sindikata v tem, da se stavke ponovno vračajo v središče javne pozornosti. Novosadski Dnevnik dvomi v to, da bi lahko sindikat organiziral in vodil stavko potem, ko bodo odpovedali vsi samoupravni mehanizmi in vsa pota za razreševanje zahtev delavcev in to ne samo zato, ker je sindikat čvrsto prepleten s tehnobirokratskimi strukturami znotraj združenega dela, zunaj njega pa z oblastjo, ampak tudi zato, ker je sam zbirokritiziran.
Jugoslovanski tisk je poln komentarjev o krizi, ki vlada v Jugoslaviji. Tako Borba, Vjesnik, Večerne novosti, Politika in Politika ekspres pišejo, da moralna kriza ne zaostaja niti korak za ekonomsko in politično. Štiri leta so minila od sprejetja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, rezultati pa so enaki ničli. Ponavljajo se trditve, da jugoslovanska javnost še vedno nima prave slike o krizi. Ob tem pravijo, da so spremembe možne, vendar ne brez sprememb v ZK, ker da je kriza predvsem politična, ne pa samo gospodarska.
II Piccolo piše, da je italijanska manjšina v Jugoslaviji številčno vedno manjša, pri čemer je položaj manjšine v Sloveniji boljši kot na Hrvaškem. Jugoslovanski Italijani se sprašujejo, kaj naj storijo v državi, ki je zaplula v hudo krizo in kako naj se pogajajo s tremi vladami naenkrat: slovensko, hrvaško in jugoslovansko.
V Kleine Zeitung poročajo, da so Slovenci ogorčeni nad pisa njem srbskih časnikov, ki so začeli pravi lov na čarovnice, kanu ner Tageszeintung pa je objavil pismo bralca v zvezi z JK Krško. Pravi, da je po potresu postalo grozljivo očitno, kako hitro je lahko omajana domnevna varnost elektrarne. Zavzema se za prepoved in preprečitev transporta gorilnih palic za JK Krško. Zahteva, da mora biti koroško prebivalstvo izčrpno obveščeno o tem, kako pride do dovoljenja za transport radioaktivnega materiala čez Koroško.
Ob 35 - letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik m direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna uiedini a), Marija Vol* jak (go spodarstvo, Kranj), Andrej Zubu (gorenjski kraji m ljudje), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Mencinger (kultura), l)u-rinka Sedej (razvedrilo, JsMnice), Helena Jelovčan (izobl a/e\sinje, 1/ šolskih klopi, .Škofja lx>ka), Danica Dolenc (za dum 111 družino), Jože Kosnjek (notranja politika, spori), Vilma Stanovnik (mladina, gospodar stvo), Dušan Humer (šport), Stojim Saje (Trtic), Danica Zavrl Žlebi 1 (socialna politika), Vlne Bester (mladina, kultura), Igor Pokom (obliko vanje), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija) časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih.
Naročnine za L polletje 15.000 din.
Naslov uredništva in uprave: Kranj, IMoše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 - 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28   463, novinarji in odgovorna urednica 21 860 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23   987, računovodstvo, naročnine 28 - 463, mali oglasi 27 960.
časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 - 1/72.
Volitve v radovljiški občini
Za »župana« štirinajst kandidatov
Radovljica, 5. februarja — Ker sedanji predsednik radovljiške občinske skupščine Bernard Tonejc noče več kandidirati, so v občini za novega »župana« že evidentirali štirinajst kandidatov, med katerimi jih pet opravlja delegatsko funkcijo in nimajo torej tudi potrebno delegatsko bazo. Za podpredsednika občinske skupščine je en kandidat, za predsednika zbora združenega dela jih je trinajst in za predsednika družbenopolitičnega zbora štirje. V samoupravnih interesnih skupnostih predsednik skupščine zdravstvene skupnosti ne želi kandidirati še za dve leti, prav tako tudi ne podpredsednica skupščine skupnosti za zaposlovanje. Vsi ostali nosilci odgovornih funkcij v občinski skupščini in v samoupravnih interesnih skupnostih imajo možnost, da opravljajo funkcijo še dve leti.
Predsedstvi občinske konference SZDL in občinskega sveta Zveze sindikatov Radovljica bosta obravnavali evidentirane in oblikovali predlog možnih kandidatov na seji, ki bo v ponedeljek, 15. februarja, v sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah naj bi potekale do 4. marca, občinska kandidacijska konferenca naj bi bila 16. marca, volitve za najodgovornejše funkcije v občinski skupščini in glasovanje za predsednika pred-
sedstva SR Slovenije pa 13. aprila.
Predsestvo občinske konference SZDL je na zadnji seji evidentiralo kot možnega kandidata za člana predsedstva SRS, zadolženega za družbenoekonomske odnose, Dolfeta Vojska, nekdanjega direktorja Elana in zdaj podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije, za predsednika medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko pa Vlada Kovača, izvršnega sekretarja predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica.
Po tragični smrti prejšnjega sekretarja občinske konference SZDL Radovljica se je v občini začelo evidentiranje za novega, predsedstvo je vse tri evidentirane uvrstilo v osnutek kandidatne liste, ki ga bodo do konca februarja obravnavali v krajevnih konferencah SZDL in v občinskih drubženopolitičnih organizacijah. Za sekretarja kandidirajo 34 - letni Brane Grohar z Bleda, 50-letni Jože Meršol iz Lesc in 27 —letna Marijana Re-bernik iz Radovljice.
C. Zaplotnik
Naravne znamenitosti pod spomeniško zaščito
Triglav kot naravni spomenik
Jesenice, 8. februarja — Triglav ni le naravni in narodni simbol, zdaj prihaja tudi pod spomeniško zaščito. Na Jesenicah bodo pripravili enomesečno javno razpravo o predlogu, po katerem naj bi varstveno zaščitili veliko naravnih znamenitosti in zanimivosti.
1
V jeseniški občini so sprejeli osnutek odloka o razglasitvi naravnih spomenikov na območju Triglavskega narodnega parka (za jeseniško občino), razen območja Martuljka in Male Pišni-ce ki naj bi bila glede na pomembnost razglašeni s posebnima odlokoma.
Na Dovjem so pod začito vsi fosili, ki so v Kozji dolini, kjer so poleg imenitnih školjčnih ostankov našli tudi 84 centimetrov dolgo okostje ribe iz rodu Birgeria. Naravni znamenitosti sta okni v Škrlatici in pod vrhom Dovškega križa, okno v Rjavini v grebenu med Veliko in Malo Rjavino, Triglavska stena, visoka 1050 metrov in široka tri kilometre ter po višini na tretjem mestu v vzhodnih Alpah. Pod naravni spomenik sodi Vn\-
pada tudi Triglav kot naravni in narodni simbol, Triglavsko brezno, ki leži ob robu Triglavskega ledenika in je 150 metrov dolgo in 285 metrov globoko in tako najgloblje ledeno brezno v Jugoslaviji. Zaščiten je Triglavski ledenik kot edini ledenik v Jugoslaviji, 759 metrov dolg in 450 metrov širok. Spomeniki so tudi 16 metrov visok enojni slap Peričnika, most pri Peričniku in spodnji slap Peričnika.
Kranjskogorci imajo poslej pod strogim varstvenim režimom Špico v Sedelcih, znano po najstarejših geoloških plasteh v Triglavskem narodnem parku, Malo in Veliko Prisojnikovo okno, Sleme nad Tamarjem in Slemenovo Špico kot izredni krajinski točki v Julijcih.
V Ratečah bo treba varovati
žleb, po katerem pada občasni Krniški slap v več stopnjah v Tamar, grapo pod Travnikom, Hornovo okno v Jalovcu, sleme nad Tamarjem in Slemenovo špico, izvir potoka pod ostenjem Ponc, ki pada čez 30 metrov visoko steno in slap črne vode. Med zaščitenimi spomeniki sta tudi Gogalova lipa v Zgornji Ra-dovni s premerom 194 centimetrov in obsegom šest metrov, ter slap Šum v Blejskem Vintgarju.
O zaščiti vseh teh spomenikov, za katere neposredno skrbita Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije, bodo najprej razpravljali zbori jeseniške občinske skupščine, nato pa bodo o tem organizirali enomesečno javno razpravo.
D. Sedej
Ob izteku zimskih počitek
To
Petindvajset seminarjev za učitelje
Kranj, 6. februarja - Si cejšnjo mero nevoŠčljivosd vsakih počitnicah tako radi demo: no, pa bodo učitelji prosti. Za pravkar minule ske počitnice res ne bi m« trditi, da so učitelji neuprl ceno počivali. Samoi zobra vanje, dopolnilno Izobružev postaja vse bolj nuja, nek« ste moto njihovega dela in
lUafe_
To potrjuje zlasti tudi teden rimskih počitnic, kil Zavod za šolstvo v Kranj* sodelovanju z delavskimi * verzami pripravil za gorenji pedagoške delavce kar ped* vajset različnih Izobražen nih oblik. Resnici na Uuba bili že po tradiciji bolje 4 ■kani strokovni kot družb*! politični seminarji ozira! pogovori. Učitelji pradsol in razredno stopnje so se I eevali bolj po občinah, učit predmetne pa po akxrvtt| primer, učitelji angleškega zika, tehnične vzgoje. geogrl slavisti in podobno."
Razen tega oblik Izobra vanja so v Šolah tudi sami rejah seminarje, na katere vabili predvsem strokovnjf iz republiškega svetovalni centra. Svoj program počit Skih izobraževanj je ponud tudi pedagoška akademija, j£ ko da so si ponekod celo beJjJi glave, za katero izobraževsM obliko naj se odloČijo. Zal f. staja vse bolj odločilna kod*) cia, ki jo organizatorji vse P*j gosteje terjajo, lole pa inW za to vse manj denarja.
H.'
Pl
ZA
: glaS glas za vas
SZDL sprejela program dela
Ustavni amandmaji in volitve
Jesenice, 8. februarja — Člani predsedstva občinske konference SZDL Jesenice so sprejeli programske usmeritve. Začenja se javna razprava o ustavnih amandmajih.
V četrtek, 4. februarja, so se nanovo izvoljeni člani predsedstva občinske konference SZDL zbrali na prvi seji predsedstva in sprejeli programske usmeritve za delo občinske konference ter izoblikovali predlog predsednikov organov pri predsedstvu občinske konference SZDL. Na Jesenicah se je z dogovorom članov predsedstva začela tudi javna razprava o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ.
Občinska konferenca SZDL Jesenice v svojih program skih usmeritveh poudarja hitrejši gospodarski razvoj občine in čimprejšnjo kvalitetno proizvodnjo v novi jeklarni, kvalite »tni razvoj turizma v zgornjesavski dolini ter možnosti večjega razmaha drobnega gospodarstva.
V Socialistični zvezi se bodo zavzemali za sprotno razreševanje vprašanj v šolstvu in delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih, saj marsikje delegati in delegacije ne opravljajo svojih nalog. Nezadovoljive so nekatere metode delu v temeljnih sredinah, v krajo"nih skupnostih, v stalnih in začasnih sekcijah, v društvih in družbenih organizacijah. Za posamezne konkretne naloge in akcije bodo v prihodnje v krajevnih skupnostih morali ustanoviti posebne organe pri Socialistični zvezi.
Ne bodo zanemarjali varstvo okolja, stanovanjskega go spodarstva, čakajo pa jih priprave na evidentiranje in volitve. Na Jesenicah se v okviru Socialistične zveze že začenja javna razprava o ustavnih amandmajih. V krajevnih skupnostih bo potekala v organizaciji krajevnih konferenc SZDL, v delovnih kolektivih pa bo javno razpravo vodil sindikat. Sedej
45 — letnica Prešernove J brigade
Škofja IiOka - Odbor borcev Prešernove brigade, ki se je 3. tf bruarja sestal v Škof ji Loki, je sklenil, da bo proslava 45- letflfl ustanovitve Prešernove brigade v nedeljo, 17. julija v Železniki*: Dopoldne bo v Dolenji vasi odkritje spominske plošče prvi akev Prešernove brigade ob streljanju talcev, zatem pa bo v Železniki'1 proslava in srečanje borcev. 12. julija, na dan ustanovitve brigad* pa bo slovesnost v kranjski vojašnici, katere enote JLA nadaljuj* jo izročilo Prešernove brigade. D. D.
Krajani to narede ceneje
Dokazi o zastrupljevalcu očitno splavali po Sori
So postrvi storile samomor
Škof jii I .ok;t. 5. februarja V dneh od 1. do 10. januarja je v žirov-ski Sori poginilo približno tisoč potočnih postrvi, vrednih okrog tri milijom- dinarjev, posredna škoda pa po oct-ni ribiške družine Ziri /naša kar dvajset milijonov dinarjev. Poginule ribe so sicer v anali/i v Zavodu za ribištvo, vendar pa cel mesec- po poginu, točneje I. februarja še ni dokončno znan vzrok, zakaj so postrvi poginile.
Škofja Loka, (i. februarja -
Redko se zgodi, da se neko pod jetje otepa dela. Zgodi pa se. Primer je iz Škofje Loke, kjer so se delavci Tehnikovega tozda Komunalne dejavnosti oglasili na osnutek občinskega odloka o go spodarjenju s cestami, ulicami, trgi in drugimi prometnimi površinami ter javnimi potmi. Odlok namreč predvideva, da se na Komunalne dejavnosti že do leta 1990 (in ne do 2000, to je dogovorjeno s planskimi dokumenti) prenesejo tudi ceste, ulice, trgi in druge prometne površine v Železnikih, Žireh in Gore nji vasi, ne le v Skofji Loki.
Komunalci se otepajo in pravijo, da delo bolje in ceneje opravijo krajani sami. Krajevna skupnost namreč denar opleme
niti ■ prostovoljnim delom ljudi,
dodatnimi prispevki, ni stroški, nižjo plačano nadB. njo in podobno. Na ta na^ opravi dva do trikrat več d«j* kot bi ga podjetje, zlasti podje* z odmaknjenim centrom v nja in nadzora.
Če bi Komunalne dejavni vendarle prevzele prometne „ vršine v Železnikih, Žireh in^j renji vasi, kot pravi osnwl odloka, potem bi v teh krflJ' morale imeti svoje ekipe in P1 slovne prostore, stroje in op' mo. V vsakem kraju bi moril ti vodja, ki bi skrbel za organi* njo del,i m povezave s tozdO'P Skofji Loki Kajti druga tifi nost, da bi ekipa s stroji prihWj le iz Škofje Ix>ke, bi bila še dP ja in manj učinkovita.
H. Jelov«
Konjska čreda se počasi veča
uredništvo tel. 21860
Očitno s<> doka/.i (v kolikor jih poginule ribe ne nosijo v sebi) splavali po Seri. Od poginu do dne
va, ko so pristojne službe /.;inj zve dele, je namreč mimo kar nekaj časa. V Tebnikovih Komunalnih dejavnostih, na primer, so /vedeli zanj-od novinarke žirovskegu radia šele (i. oziroma 7. januarja, /.irov ski miličniki celo šele H. januarja, medtem ko Center za obveščanje, občinski upravni organi m mšpek torji sploh niso bili obveščeni. Šolska naloga ll obveščanja torej, ki zasluži veliko emeo.
Vse-, kar so uspeh "post festum" razjasniti v občinskem komiteju za družbeno planiranje m urejanje prostora, je , da so se potočne po strvi tedaj drstile, med drstenjem
pa so bolj občutljive na vplive iz okolja kot sicer Vodostaj Sore je bil nizek. Nikakor ni pogina povzročili! odpadna voda i/, odlagališča idrijskih odpadkov v Kaskovcu, saj ribe višje v Sori niso poginile. Ži-lovska čistilna naprave je, ko so 10 pregledovali, delala normalno. Ce bi bile v vodi strupene snovi, bi poginile tudi bakterije v čistilni na pravi m tudi druge ribe v Sori, ne le postrvi. Kes pa je, du je čistilna naprava v Žireh močno preobre menjena, saj je delana za 5000 enot onesnaženja m pretok približno deset litrov vode v sekundi, obre
menjena pa j«* za okrog ir> do 25 h
trov vode v sekundi, tako da je uči nek čiščenja v povprečju le Itn .«1 stoten H. .lelovčun
škofja I .oka, ti. februurju /
nakupom traktorjev in prikUuiS
kov so In,ki kmetje pregnali i/, svojih hlevov večino konj. Samo
v desetletju od 1971 do 1981 m |a
število konj več kot razpolovilo, od 904 jih je ostalo le še 427. Na zadovanje črede m [a nadaljevalo tudi kasneje Leta 198.5 je bilo v občini samo se 320 konj.
Le leto prej so / denarjem sklada /,i intervencije v kmeti i stvo m združenih sredstev splos nega ljudskega odpora l.očani UVOSlll prve kvalitetne kobile hafhn.ške pasme liOta 1985 so izdelali program razvoja konjereje do konca te petletke, ki med
drugim pravi, da bi za potfg kmetijstva Z gozdarstvom, sp'> nega ljudskega odpora, tm1' 111   porta v občini morali zf*^ čredo (».'10 konj *
Program razvoja kunjetvj1' i, melji na povečanju števila W j letnih plemenskih kobil V k'11^ ki reji, ki bodo , >< >\ i gle tud' ^ doče tovorne konje, /aniuii^^ sistem splošnega ljudskog* pora
Lani so imeli menskih kobil ške ter hladnokrvne pasm*'j
en teh pa |e bilo v kmečki r i la til plemenskih kobil brc/\m nega porekla
in   ,-rebir ll'1
Prvi koraki zasebnih turističnih agencij
Z veliko dobre volje in izkušenj
^anj, 8. februarja — Ko sva se pred kake pol leta s Tatjano Bremec iz radovljiške zasebne agencije Mak pogovarjali o prvih izkušnjah pri v*denju agencije, je s pomislekom sprejela vabilo, da jo predstavimo v časopisu. Kljub velikemu razumevanju na občini in ugodno rešeni Prošnji za obrtno dovoljenje, namreč zakonsko ni povsem jasno ali so zasebne turistične agencije pri nas dovoljene ali ne. Obrtni zakon na-*J*č pravi, da ni dovoljeno turistično posredovanje, razen vodenja turistov, organiziranja in izvajanja terenskih in drugih športno-rekrea-cyskih aktivnosti in poslovnega sodelovanja z organizacijami združenega dela. In ravno na drugi del tega zakona so se sklicevali posamezni (teh je sedaj v Sloveniji že kar nekaj), ki so odprli svoje turistične agencije.
i. Tudi na Gorenjskem sta dve zasebni turisti-g&i agenciji. Ena je Albatros na Bledu, druga je Pjak v Radovljici. Maja Zidanski in Andrej Ri-ki sta jeseni leta 1986 odprla prvo zasebno T^istično agencijo pri nas, imata zato največ Rušenj, Bled pa je, to lahko mirno zapišemo, ^gatejši za turistično ponudbo predvsem na P°dročju kongresnega turizma.
. turizmu delala že več let m sva Bj*la zato že kar precej izkušenj. Mislim, da bi Jf*° brez izkušenj težko, saj pri svojem delu jOrav;» natančno vedeti, kaj hočeva in kako E^a to dosegla. Največ najinega dela je veza-E~j?a na organizacijo kongresov, seminarjev, ■ ^po/ijev T tko zelo veliko sodelujeva z razli-[   lrr)i podjetji, ustanovam], s sindikati. Mislim,
da velike turistične agencije niso imele dosti posluha za kongresni turizem, preveč je bilo zadržkov, preveč administracije in zato premalo možnosti hitrega razvoja. Midva sva si želela, da bi bili gostje, tudi tisti, ki hodijo na kongrese in seminarje, dobro organizirani dobro postreženi. Želela sva, da bi lahko izpolnila njihove drobne želje, ki sicer včasih pomenijo več truda, vendar pa so potem gostje toliko bolj zadovoljni. V začetku sva kongrese organizirala večina na Bledu, saj je bilo tako za naju najmanj stroškov, sedaj pa prevzameva tudi organizacije v Dubrovniku, Rogaški Slatini, koder je pač potrebno. V pomoč nama je v zadnjem času tudi računalnik, drugače pa vse delo od organizacije, do skrbi za prevoze in ozvočenje, opraviva sama," je povedla Andrej Ristič, ki je prvi pogumno predlagal, da bi začel z zasebno turistično agencijo in jo je zato tudi simbolično poimenoval Albatros. Kmalu se mu je pridružila tudi Maja Zidanski in danes sta s svojim delom zadovoljna. Čeprav imata veliko stroškov, sta poskrbela, da je režija kar se da majhna in tako lahko tudi kaj zaslužita. Razen kongresnega turizma pripravljata tudi druge aranžmaje za manjše skupine, vendar pa večino izletov raje prepuščata agencijam.
Če je želja zasebne turistične agencije Albatros na Bledu ponuditi več na področju kongresnega turizma, je bila želja druge gorenjske zasebne turistične agencije Mak v Radovljici ponuditi čimveč Radovljičanom. V Radovljici namreč prej ni bilo turistične agencije, zato sta Tatjana Bremec in Bojan Leskovar na občini, predvsem na Komiteju za gospodarstvo imela vseskozi veliko razumevanja.
"Najprej sva začela sodelovati z različnimi agencijami. Moram reči, da je bilo sprva pri njih precej nezaupanja, predvsem je bilo precej težav na jugu. Sedaj ponujava vse aranžmaje naših agencij, pripravljava pa tudi lastne
aranžmaje. Ti so namenjeni tako posameznikom, kot skupinam. Zastavila pa sva si tudi nalogo popestriti ponudbo Radovljice, pripravljati prireditve, tako zabavne kot kulturne. Za 8. marec bova na primer pokrovitelja proslave v kino dvorani v Radovljici. Razen tega pa prodajava tudi avionske karte in se ukvarjava še z marsičim, kar želijo stranke. Geslo naše agencije MAK (majhni, a kvalitetni) pomeni, da se skušava stranki čimbolj posvetiti, skušava upoštevati njene želje, se z njo o vsem pogovoriti in če ji potem kaj ni všeč, tudi prevzeti finančno odgovornost za to. Trudiva se, da bi pri svojem delu naredila čim manj napak, saj odgovornosti ne moreva preložiti na nikogar drugega. Moram reči, da zaenkrat s svojim delo nisva kaj prida zaslužila, saj imava agencijo šele od lanskega maja, v začetku pa je bilo veliko dela, investicij, pa tudi reklamnih stroškov. Mislim pa, da se bo ob dobrem delu v bodoče dalo živeti od agencije," je povedla Bojan Leskovar. Da je njuno delo res takšno, kot si stranke želijo, pa najbolj zgovorno dokazujejo gostje, ki jih je v recepciji hotela Grajski dvor v Radovljici, kjer je agencija Mak, vedno precej.
Tako sta agenciji Albatros in Mak eni prvih, ki sta se uspešno postavili ob bok državim turističnim agencijam. V njih svoje izkušnje, znanje in iznajdljivost prodajajo sposobni organizatorji, ki jim ni vseeno, kdo so njihove stranke, ali so s ponudbo zadovoljne ali ne. Upoštevati skušajo dejstvo, da ima gost vedno prav in da je vedno moč ponuditi še kaj več, kaj novega, kaj izvirnega. Njihovi gostje niso številke na papirju, ampak posamezniki z najrazličnejšimi potrebami in željami. Majhne agencije se lahko zaradi manjših režijskih stroškov ukvarjajo s tistim, kar se velikim turističnim agencijam ne izplača. Zato pomenijo dobrodošlo popestritev ponudbe, ki naj bi jih, po spremenjenem republiškem obrtnem zakonu, postavili na mesto, ki jim zato tudi sodi. v_ Stanovmk
Kmetijstvo v ustavnih dopolnilih
Vsega ni mogoče dati v isti koš
j« anJ- 6. februarja — Zanimanje, kako bo v ustavnih dopolnilih urejeno kmetijstvo, je tudi v naši republiki (in na Gorenjskem) precejšnje, gre samo za vprašanje, kolikšen naj bi bil zemljiški maksimum (po novem pravzaprav minimum), temveč tudi za to, kakšna naj bi bila °c države pri krojitvi kmetijske politike, kakšen bo položaj kmetu, kako organizirano zadružništvo, kakšna vloga družbenega kmetij-"va...
i Prve razprave in javne polemi-e so pokazale, naj bi republike jg '^'ajine suvereno krojile kmetij 5?0n cenovno) politiko, kajti raku v organiziranosti zadružni-
da i ka-ij vt
l(Vu. v posestni sestavi m v obd plinih razmerah so tolikšne I' Mogoče vsega stlačiti v en Živinoreje v ravninski Vc,,. n' 'u mogoče dati v isti kn-, kot, l1|,<"'ni". živinorejo v škofjeloških 'Dih, na Kočevskem, na visoko-trih^' kmetiji na več kot tisoč me (.^ nadmorske višine nad Trži 10 j •■ Kazlike, ki smo jib navedli, g. tudi razlog za težnje, naj bi si Venija (podobno pa tudi druge j0Pul)like) sama določala ceni' na P^Ovnejših prehrambenih izdel je .: Nekako nerazumljivo je, da je j1*'1 mleka v Makedoniji, kjer '-'vdjenjska raven prebivalstva i*'1''1 " ni/ja kot v Sloveniji, še l 1 ;,i dražji, ki>t se je to primeri
Pred novim letom
(| vladu odločala, ali bo-R dojenčki še lahko pili ^lek«
8l
i *P'"av zemljiški maksimum za
M('V( "IJ"  sP'on   1,1   osrednji pio
bil,'" v ustavnih dopolnilih, pa je t,.'' doslej največ razpi ave pra\ o
TVri   VP''usunJu-   V televizijskem
'li,', lahko slišali vojvo
t,, Sk'' kmete, ki se zavzemajo za k, u zemljiškega maksimuma ne ^/^"'tninjali, češ da |e že deset / ',;""\   dovolj   za obdelovanj«
"pozabili" povedali, da ni
samo detetih hektarov se ni
Ije, temveč v zakupu še nekajkrat po deset hektarov, največji celo do sto hektarov. Če poznamo tudi drugo plat medalje, potem je tudi nam bolj razumljivo, zakaj niso navdušeni, da bi z ustavo "uzakonili" najmanj 15-hektarski zemljiški maksimum.
Znani slovenski kmetijski strokovnjak Prane Zagožen je povsem drugačnega mnenja: "l'o 39 letih nesmisla, ko je vseskozi jasno tako strokov njakom kot nestrokovnjakom (slovensko javno mnenje1), da Omejitev onemogoča razvoj kmetijstva in povzroča strukturni raz pad, ko se nam v razvitih deželah Evrope le še pomilovalno (ali morda škodoželjno?) posmihajo, naj torej ostanemo pri ustavni določbi, ki ima za temelj ideološko dogmo.' Ali pa so morda za tem čisto določeni interesi posameznih skupin?" Zagožen predlaga tri variante: po pivi naj bi zemljiški maksimum brisali i/, ustavnih določil, po drugi naj bi bil zemljiški minimum sto hektarov, po tretji pa naj bi bilo vse v pristojnosti republik in njihovih zakonov. Sicer pa se pred
v.em boji centralizma in ae spra
šuje, ali ima zdajšnja vlada res še
premalo pristojnost I Saj < *dli >ča le
ii tem, ah bodo dojenčki sploh le lahko pili mleko!
Sprostitev maksimuma je koristna tam, kjer je zemlja slabo obdelana
Mag. Jurij Ktimer, vodja pospeševalne službe v škofjeloški kme-
tijski zadrugi , meni takole: "Podpiram odpravo zemljiškega maksimuma, ker je to za kmetijstvo nesprejemljiva kategorija. Dolgoročno je pravilno, da se oblikujejo večje proizvodne enote, sicer pa naj v vsakem okolju presodijo, kakšne posledice bo prinesla odprava maksimuma. Če bi, na primer, v Bosni in Hercegov ini to povzročilo večjo brezposelnost in socialne probleme, naj maksimum določijo z republiško ustavo. Na Gorenjskem nam sprostitev maksimuma nič ne pomeni, ker ni zemljišč za nakup, zemlja je dobro obdelana in tudi ostanek dohodka v kmetijstvu je tako skromen, da zemlje ne bi mogli kupiti. Hektar dobrega zemljišča namreč stane od 10 do 30 milijonov dinarjev."
Frane Sajovie, direktor GKZ TZO Tržič: "Zemljiški mak simum lahko odpravimo ali postavimo 30, 50 — hektarskega, pa se posestvena sestava pri nas v desetih letih ne bo nič spremenila Kaz mere v kmetijstvu so žal takšne, da se kmetu morebitnega ostanka dohodka tudi ne splača vlagati v nakup zemlje, na kateri mora poleni še trdo delali, temveč je celo bolje,
da denai obrača, ga naloži v banko m podobno. Velika zemlje je v ro kan nekmetov, z davki M jih morah prisiliti, da hi jo sčasoma odda Ii listini, ki jo obdelujejo. Kot vem, se to še dolgo ne bo zgodilo, ker Imajo zemljo tudi ljudje na po loža jih, Povprečna gorenjika kmetija
ima 3,ti hektara kmetijske zemlje,
povprečna angleška 62 hektarov, avstrijska 1 hektarov, nemška nekaj manj kot dvajset hektarov. Tudi pri nas bo moralo priti do oblikovanja večji kmetij. V Avstriji se je, na primer, v desetih letih (med 1952. in 1962. letom) število kmetij zmanjšalo za 30 tisoč, pri nas pa se je posest v tem času še razdelila na manjše kose in enote."
LoJM Kalinšek, referent za zemljiško pravne zadeve v kranjski kmetijski zemljiški skupnosti in kmet s Spodnjega Brnika: "Kako neživljenjski je predpis o zemljiškem maksimumu, pove dovolj primer iz Zaloga pri Cerkljah: mlada, vsak s svojo kmetijo, sta se poročila, a ker imetja nista mogla združiti, sta bila tudi po poroki še naprej prijavljena vsak na svojem domu. Maksimum naj se sprosti, vendar ne na tak način, da bi ogrozil male kmete. Vest bi me pekla, Če bi propadli kmetje s pet in manj hektari zemlje, zato da bi jih, na primer, jaz lahko obdeloval petdeset. V kmetijstvu ni mogoče niče ■ar delati na silo — to so nas že izučile obdelovalne zadruge pa arondacija in še kaj. Sprostitev maksimuma pride v poštev le tam, kjer je zemlja slabo obdelana (v vsej .Jugoslaviji približno milijon hektarov), in bi pridni in sposobni dobili možnost, da jo obdelajo. V kranjski občini lahkn na prste ene roke preštejem kmetije, kjer je zemlja slabo obdelana, neobdelane zemlje pa praktičo m."
C. Zaplotnik
ftrez domačih kadrov ni uspešnega turizma
^ Kranj, 8. februarja Na Gorenjskem z lanskimi rezultati > turiz-fj* ne umrejo biti zadovoljni, saj se |e štev do prenočitev zmanjšalo Bfl 3 JJrst,'tke. Tujih turistov |c bilo sicer za malenkost ver kot leto prej, do dJ**'n P;» /■« odstotkov manj To /.manjšanje pomeni se toliko večji pa (, f **>u>, ker so se prenočitvene zmogljivosti z novimi objekti lani POVe L*1* To p,, I,krati pomeni, da bodo morah v gorenjskem turizmu m.u i
"J izboljšati, če bodo hoteli privabiti več gostov in bolje izkoristiti svoje
^°gljivosti te i rentabilneje poslovati t^. ^ tem, kaj bi mlo treba napraviti za hitrejši napredek turizma, ku t^J.s" največji problemi v tej dejavnosti, kako mednarodne športne pi i H0r    ' (lm '»"'J«" izkoristiti v turizmu in o drugem, so se predstavniki
Oljskega gostinstva m turizma v medobčinski i;o pncl.u ki z.....mi i
O^vurjai, z Milico Mitič, predsednic.....publiškega komiteja zu um
k*t Vsi l>«» vrsti so se pi itoževali nad slabim ekonomskim položajem, v H„*r,,'ii so m- znašla gostinska pod|etja Kot so d.Mah. jih vecma posluje ^ r,,,H' rentabilnosti, za letos |>a napovedujejo izgubo, če se možnosti 0iv*,sl»odarjeiije ne bodo izboljšale Zaradi pičlega dohodka so zelo "tri i"'" I" 1 vlaganjih v nove objekte, tako prenočitvene kot tudi infra
ku,"ic, ki so marsikje |>ogoj za nadaljnji razmah turizma. Hr,    ru'-P"-avi so nek.ileii opozariali tudi na kadiovske zadiege, se po »h JI"      to, da doma ne dobijo ljudi za delo v hotelih, bodlli za vodilna UK« odgovorna delovna mesta ah pa za preprostejša dela Prav ka
drOVSki problem pa ja pO mnenju Mihce Mitič glavna zavora v gorenj skem turizmu. \a uspešen razvoj te dejavnosti lahkn računajo le lam,
kjer se iiasl.....jo na dnmače kadre, kot pri nas na primer v zdravliščih.
\a (Ipranjskem pa industrija, ki je veliko bolj vabljiva za zaposlitev kot go-.tinstvo, že dolgo na stežaj nd|)ira vrata za nove delavce, tako da za hotele in gostinske lokale zmanjka domačih delovnih moči.
Nekaj več tipanji M rešitev tega problema se kaže v zadnjem času, ko v tovarnah in drugje pripirajo vrata za nove delavce« ali pa napovedu
jejo znižanje števila zaposlenih zaradi tako imenovanih tehniških presežkov delavcev Tudi večji v|)is na gostinsko šolo na Bledu, predvsem mladih % Gnrcn |skcm "beta uspešnejše reševanje kadrovskih težav. Šo la ima v letošnjem letu že 320 učencev, to je skoraj za dve tretjini več kot pred tremi leti.
V zadnjem času je bilo precej prizadevanja, da bi v šoli vpeljali še Izobraževalni program za turističnega tehnika, za katerega je med Učenci OZmlh razredov osnovnih šol na Gorenjskem precej zanimanja. Kot |)ii |e na omenjenem pogovoru povedal sekretar poslovnega združenja za gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije, bi bila taka racii-
iitev blejske šole nesmiselna. Za turističnega tehnika namreč izobražujejo že na ljubljanski gostinski šoli, vendar je povpraševanja po teh kadrih tako malo, da mnogi tehniki ne dobijo ustrezne zaposlitve.
L. S.
Preobremenjen voz drsi navzdol
Člani občinskega komiteja ZKS Radovljica so na seji v sredo obravnavali zamisel o »prelivanju« denarja med skupno in splošno porabo in med različnimi interesnimi dejavnostmi. Janez Smole, predsednik komiteja, je ob tem med drugim dejal: »Ko presojamo razporejanje denarja med različnimi oblikami porabe, moramo tudi vedeti, kolikšna je akumulativna sposobnost gospodarstva. Če ugotovimo, da je delež akumulacije v dohodku upadel, se moramo vprašati, ali ne bi del sredstev pustili gospodarstvu in naj jih le-to samo porabi za obnavljanje.« Njegovo razmišljanje je ostalo bolj ali manj osamljeno, pa čeprav je bilo gospodarstvo, kot je dejal Vlado Kovač, ob prelomu leta obremenjeno bolj kot kdaj-koli doslej in čeprav je zveza komunistov že večkrat zavzela stališče, da je gospodarstvo treba razbremeniti. Praksa je, žal, precej drugačna. Na že tako preobremenjen gospodarski voz nalagamo nove in nove tovore, od že utrujenih konjičev pa zahtevamo, naj bi spretno vozili med administrativno — birokratskimi ovirami in hitro tekli pri izvoznih poslih, pri posodabljanju že zastarele tehnologije in podobno.
Zdi se, da še ne znamo pravilno oceniti, kako bogata (revna) družba smo, kaj vse si lahko privoščimo in česa si ne bi smeli, koliko zmore dajati gospodarstvo...Člani občinskega komiteja ZKS Radovljica so že dali pobudo radovljiškim delegatom v republiški skupščini, naj odgovorni preverijo, ali je obseg zdravstvenih pravic (tudi glede na velike izgube v zdravstvu) v skladu z gmotnimi možnostmi naše družbe. Ali bo že tako preobremenjeno in povrh še zaostalo gospodarstvo zmogli financirati poleg obveznega šolstva tudi celodnevno šolo, v katero je na Gorenjskem vključena osmina otrok, največ v jeseniški in najmanj v škofjeloški in kranjski občini? Temelji se ne tresejo le bohinjski, temveč še kateri v Sloveniji? Veliko želja, ki nimajo stvarnih osnov v gospodarskih rezultatih, je tudi v telesni kulturi pa kulturi in še kje — da vseh dragih proslav, simpozijev, manifestacij, ki se nenazadnje tudi zajedajo v gospodarstvo, niti ne omenjamo. Je novinar Mladine res dregnil v tabu temo, ko je zapisal, da se je »v času, ko smo doživeli popolno ekonomsko katastrofo, dokončno oblikovalo spoznanje o 'pravem trenutku' za izvedbo investicije (zgodovinskega muzeja), trenutno vredne najmanj deset milijard dinarjev?«
Naj bo tako ali drugače: nesporno je, da se bo moralo gospodarstvo tudi samo razbremeniti (režija v gospodarstvu je preose-žna) in da bo tudi sicer treba tenkočutneje usklajevati gospodarski in družbeni razvoj. c. Zaplotnik
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
Najsodobnejši pralni stroji iz Gorenja
V Gorenju so razvili novo generacijo pralnih strojev, ki jih odlikujejo številne novosti, zanje pa so zato že pridobili ateste za prodajo na najzahtevnejših zahodnoevropskih tržiščih. Eden izmed prvih je pralni stroj z oznako PS 110.86 sodobnega videza, na katerem je mogoče naravnati število obratov centrifuge (od 400 do 1000 v minuti) in temperaturo, odlikujeta pa ga tudi manjša poraba električne energije in vode. Nov pralni stroj ima poseben vsta-vek za tekoče pralno sredstvo. Letos naj bi izdelali 30 tisoč pralnih strojev nove generacije.
Slovenski narodni dohodek
Če od družbenega proizvoda odštejemo denar, ki smo ga v Sloveniji zbrali za obnovo rabljenih strojev in drugih naprav, torej amortizacijo, dobimo narodni dohodek. Slovenski statistični zavod je ugotovil, da je bil leta 1986 narodni dohodek na prebivalca v Sloveniji za nekaj več kot 107 odstotkov večji kot leto prej, najvišji dohodek na prebivalca v republiki pa je bil v ljubljanski občini Center (6,16 milijona din). Gorenjske občine so po višini narodnega dohodka na lestvici štiriinšestdesetih občin uvrščene takole: Kranj na peto mesto (2,40 milijonov din), Jesenice na dvajseto mesto (1,84 milijonov din), Škofja Loka na dvaindvajseto mesto (1,82 milijonov din), Tržič na triindvajseto mesto (1,8] milijonov din) in Radovljica na štiriindvajseto mesto (1,80 milijonov din). Najnižji narodni dohodek na prebivalca je v občini Lenart in Šentjur pri Celju (0,65 milijonov din).
• V. S.
Slavo Markič
V DELOVNI HALJI
Ničesar ne smemo pozabiti
Krvavec, 6. februarja - Zima, kot je letošnja, je marsikje smučarske delavce spravila v zadrego. Na nekaterih smučiščih letos še ni zapadlo toliko snega, da bi lahko zavrteli žičnice, na drugih pa je gneča zato toliko večja. Če pride na smučišče na dan več kot pet tisoč gostov, kar na Krvavcu v zadnjih'dveh tednih ni bila izjema, je dela za žičničarje gotovo veliko. Zato bi za Slava Marki -ča, voda kabinske žičnice na Krvavcu, težko zapisali, da je v delovni halji. Kajti le s športno obleko zmore vse poti med parkiriščem, žičnico, blagajno, pisarno.
» Čeorav ie smučišče uradno odprto od 8. do 17. ure, moramo mi začeti z delom precej prej. Za koče je treba zvoziti različen tovor, že okrog sedmih pa navadno prihajajo prve skupine smučarjev. Prej je treba urediti parkirišče, sporočiti, kakšne so vremenske razmere na smučišču, na posebni tabli je treba^ priključiti signale, katere sedežnice in vlečnice obratujejo. Vsako jutro najprej opravimo tudi kontrolo kabinske žičnice, ko se dve kabini (ena prazna, v eni pa je strojnik), peljeta na poskusno vožnjo. Ce je vreme lepo, če ni bilo hudega vetra ali ni padal sneg, potem je navadno dela manj, drugače pa moramo poskrbeti tudi za to, da vse naprave čim hitreje usposobimo, da čim hitreje uredimo parkirišče. Sami imamo za to dva traktorja, zelo dobro pa sodelujemo tudi s Cestnim podjetjem in miličniki, tako da navadno ni težav. Zato, ker je zadnje dni vedno nad štiri tisoč obiskovalcev prejšnji teden pa jih je bilo tudi okrog pet tisoč petsto, je treba poklicati tudi poseben avtobus, ki vozi smučarje iz spodnjih parkirišč, kajti pogosto ne morejo vsi parkirati na parkirnih prostorih ob postaji kabinske žičnice, «pravi Slavo Markič.
Ob takšni gneči je gotovo precej nestrpnih smučarjev, precej prerivanja? »Postavili smo novo, višjo ograjo, da bi bilo tega čim manj. Tudi redarji in miličniki skrbijo za red, vendar pa so še posamezniki, največkrat srednješolci, ki skušajo delati nered. Veliko število smučarjev je tudi vzrok, da se pogosto zgubljajo denarnice očala in še marsikaj. To kasneje najdemo, smučarji, ki so stvari pogrešili, pa se navadno po več dneh ne obračajo več na nas, tako da imamo tu kar precejšnjo zalogo izgubljenih stvari, predvsem ključev. Ce koga zanima, ali smo našli kaj, kar je pogrešil, lahko tudi po več tednih vpraša (tel. 42 180) pri nas. Moram pa reči, da je bilo letos na smučišču zelo malo kraj. Z radijskimi zvezami smo povezani z vsem Krvavcem in tako lahko hitro dobimo tatu, pa tudi pri nesrečah lahko hitro pomagamo.« V. Stanovnik
ureja MARIJA VOLČJAK
Rezultati samoprispevka - O upravičenosti in neupravičenosti ali bolje rečeno primernosti razpisovanja referendumov za samoprispevke so danes, ko stroški zaradi inflacije tako hitro naraščajo, mnenja največkrat deljena. Med obiskom v krajevni skupnosti Brezje je na primer predsednik sveta menil, da je samoprispevek sam kot tak vprašljiv, ker ne spodbuja k celoviti sistemski ureditvi financiranja krajevnih skupnosti nasploh. Morda pa je trenutno od materialne veliko bolj pomembna njegova mobilizatorska plat in utrjevanje prepričanja, da tisto, za kar se odločajo in zbirajo potem denar, delajo krajani dejansko zase. Tako je na primer v krajevni skupnosti Brezje tudi zrasel Dom družbenih organizacij. * y
Telefonski priključek stane 150 starih milijonov
Jesenice, februarja - V jeseniški občini so začeli z akcijo združevanja denarja za več telefonskih priključkov. Zato, ker so na Plavžu podpisali pogodbo že lani, bodo prebivalci prispevali le 70 milijonov dinarjev, medtem ko telefonske interesente v ostalih krajevnih skupnostih čaka prispevek v višini 150 starih milijonov. Po sklepu jeseniške skupščine    teh 600 priključkov in kakšna bo
komunalne skupnosti prehaja nadaljnji razvoj telefonskega omrežja v občini v komunalno dejavnost. Zaradi precejšnjega pomanjkanja telefonskih priključkov, predvsem pa telefonskih central, so se na Jesenicah dogovorili, da bodo poslej s skupno akcijo združevanja denarja poskrbeli za več priključkov v občini.
Akcija že poteka in po programu naj bi letos dobili kar polovico priključkov — okoli 300 — v Centru II na jeseniškem Plavžu. V ostalih krajevnih skupnostih pripravljajo samoupravne sporazume, medtem ko se že pripravlja gradnja naročniškega omrežja v Podmežakli. Največji problem bodo nedvomno telefonske centrale, saj so zmogljivosti omejene, gradi pa jih po svojem planu podjetje za PIT Kranj.
Približno 600 priključkov letos je za jeseniško občino, kjer si tisoče ljudi želi telefona, zelo malo, vendar bodo s podobno akcijo v prihodnje nadaljevali. Največji problem bodo nedvomno telefonske centrale, saj so zmogljivosti omejene, gradi pa jih po svojem planu podjetje za I'TT Kranj.
Približno 200 priključkov letos je za jeseniško občino, kjer si tisoče ljudi želi telefona, zelo malo, vendar bodo s podobno akcijo v prihodnje nadaljevali. Največji problem pač je, kako razdeliti
cena posameznega priključka. V krajevni skupnosti Plavž, kjer bodo dobili največ telefonov, so se znašli in že lani sami sklenili pogodbe s podjetjem za PTT promet Kranj. Tako so cene za telefonski priključek v tej krajevni skupnosti polovico nižje, kot jih bodo morali plačevati v Kranjski gori ali na Javorniku.
Cena priključka je približno milijon 500 tisoč dinarjev, plačevali pa ga bodo tako, da bodo v začetku prispevali 300.000 dinarjev, ostalo pa v enajstih obrokih. Sedanji plačniki namreč morajo prispevati več, saj gre za razvoj telefonskega omrežja, medtem ko so tisti, ki so sklenili pogodbe prej, plačevali le prispevek za samoupravno skupnost.
Akcija, ki se začenja v jeseniški občini, je hvalevredna, saj bodo le tako lahko napeljali nekaj novih telefonov. V prvem letu poteka akcije pa prihaja tudi do vrste neprijetnosti, saj ljudje, ki dolga leta čakajo na telefon in ki bodo zdaj morali plačati 150 starih milijonov, nezadovoljni, saj se priključujejo na omrežje tisti, ki so podpisali pogodbe le nekaj mesecev prej in tako plačajo »komaj« 70 milijonov. Že zdaj pa v krajevni skupnosti slutijo, kako neprijetno bo, ko bodo morali najti pošten ključ, kako razdeliti tistih nekaj priključkov, saj je interesentov izredno veliko...
D. Sedej
DOPISNIKI SPOROČAJO
1
Tudi borci so aktivni
V krajevni skupnosti Podnart je bilo na začetku letu v organizaciji zveze združenj borcev še 83 članov in med njimi 33 čla nic. Čeprav se število članstva v organizaciji nenehno zmanjšuje, je še vedno 47 odstotkov vseh članov aktivnih v krajevni skupno sti, organizacijah in društvih.
Cesta in balinišče
V krajevni skupnosti Bistrica pri Tržiču so lani preuredili dovozno cesto na Ix)gu. Utrdili so poldrug kilometer cestišča, napravili odvodnjavanje in bankine ter nazadnje cesto že asfaltira li. Prebivalci so prispevali denar in naredili precej prostovoljnih delovnih ur. Sicer pa je glavna gradbena dela opravila tržiška enota kranjskega Gradbinca. Razen tega pa so lani pri Domu krajevne skupnosti zgradili tudi štiristezno bulinišče. To akcijo je poleg krajanov Ročevnice podprl tudi Dom Petra Uzarja.
Borci o razmerah v občini
Na tradicionalnem novoletnem srečanju narodnih herojev, predvojnih revolucionarjev in prvoborcev iz radovljiške občine, ki ga je januarja pripravil predsednik občinske skupščine Ber nard Tonejc so po sorazmerno ugodni oceni gospodurstva v občini v zvezi demokratičnostjo in odprtostjo družb«' precej ostro obsodili vse pogostejše pritiske in zlorabe demokracije. Odločno so protestirali proti sprenevedanjem in potvarjanjem zgodovinskih resnic o NOB in OF, zlasti pa poskusom rehabilitacije izdajalskih belogardističnih posameznikov. Kot primer je bil intervju škofu dr. Stanislava Leniča v zadnji številki (67-68) Nove revije Od t.i ko visokega cerkvenega dostojanstvenika bi pričakovali več res nicoljubnosti in objektivnosti, kot jo je izpovedal, piše Jošt Kole, da so menili udeleženci.
Dela v Pristavi
V krajevni skupnosti Pristava v trziški občini so M lani na področju komunalnih del lotili urejanja križišča prt blokih, kjer se odcepi cesta za vrstne hiše Povhe. Delavc i Komunalnega pod jetja so najprej znižali kanalizacijski jašek v križišču, nato pa le to razširili in asfaltirali. Popravljali pa so tudi poškodovano cesti, v Pristavi in uredili odtočni kanal za odvodnjavanje. Ta dela so veljala okrog 2,6 milijona dinarjev
ureja ANDREJ ŽALAR
Suhi časi tudi za vodno gospodarstvo
Lani premalo denarja, letos (najbrž) še manj
Kranj, 8. februarja — Skupščina Območne vodne skupnosti Gorenjske je na seji konec januarja sprejela finančni načrt in program za na nižinskih vodotokih in hudournikih, vendar bo uresničitev dokaj vprašljiva. Koliko bo moč dejansko glede na zbiranje denarja in lef nje naraščanje gradbenih stroškov narediti, bo pravzaprav šele kasneje pokazal rebalans.
Vodno gospodarstvo, kar zadeva ostale samoupravne interesne skupnosti in gospodarstvo nasploh, lani ni bilo prav nič priviligira-no. Težak položaj pa se obeta tudi letos. Ni še dolgo tega, pred dvema, tremi leti, ko so ob koncu leta ugotavljali, da je denarja v primerjavi s sprejetim programom celo nekaj ostalo. Tako so lahko tudi marsikaj naredili,kar ni bilo v osnovnem programu, a je bilo vendarle potrebno. Lani pa se je prvič zgodilo, da se je denarja od vodnega prispevka nateklo premalo, čeprav so bile pogodbe o delih sklenjene za sprejeti letni program. Tudi na seji skupščine so ugotavljali, da niso pričakovali tolikšnega izpada dohodka.
Med večjimi deli na Kokri lani je bila iz gradnja jezu pod mostom pri Tupaličah...
Sicer pa je bilo za leto 1987 značilno nadaljevanje že leto prej začetih in hkrati tudi načrtovanih oziroma sprejetih investicijskih del. V tako imenovani zaključni fazi je bila regulacija Sore v Žireh, ki je zdaj urejena, da Žiri ne bodo več poplavljene. Zal niso mogli začeti regulacije hudournika Osojnice in so zato denar prenesli na urejanje hudournika Rakulk. S tem pa so omogočili nadaljnje širjenje industrijske cone na tem ibmočiu.
Ubsežna dela so se nadaljevala tudi na večletnem projektu regulacije Parovnice m kranjski občini. Z osušitvijo nekaterih kmetijskih območij od Mlake proti Golniku so že pogoji za polaganje drenaž. To je tudi letošnji program na tem območju. Nadaljevala pa so se lani dela na regulaciji Žabnice od Šutne navzgor proti Bitnjam. Jesensko deževje pa je izvajalcem preprečilo, da bi naredili več. Program ni bil v celoti uresničen, vendar bodo letos skušali zamujeno nadoknaditi in hkrati nadaljevati naprej. Denar, kot so poudarili, je zagotovljen, vse pogodbe pa so tudi sklenjene.
Med pomembnejšimi regulacijskimi deli, ki so bila po nekaj letih končana, velja omeniti Koprivnik. Strah pred poplavami na kmetijskih površinah in v bližnjih domačijah je zdaj odpravljen. Na Savi Bohinjki v radovljiški občini pa so lani uredili tudi dva talna praga pod Selom, ki bosta med drugim pripomogla tudi k bogatejši pofibljenosti Save v tem delu.
Na Savi Dolinki v jeseniški občini pa so bila opravljena manjša vzdrževalna dela. Več pa je bilo vloženega denarja za urejanje hudournikov na tem območju. Podobno je bilo tudi na območju Tržiške Bistrice, kjer je bilo nekaj manjših del v zgornjem toku. V spodnjem toku pa je bil obnovljen porušen Drinovčev jez. Prav tako je bilo lani več intervencijskih posegov na Jezernici in Kokri. Obnovljena je bila stopnja pri opuščeni žagi v Kokri, pod Tupali-čami pri mostu za Breg pa jez. Izgradnja jezu je bila nujna zaradi varovanja pred nekaj leti zgrajenega mostu.
Na skupni Sori so delavci Vodnogospodarskega podjetja Kranj opravljali manjša vzdrževalna dela. Zaradi dotrajanosti jezov na tem območju pa bo treba v prihodnje zbrati denar za obnovo. Kar pa zadeva hidromelioracijska dela bo treba urediti hudournike na desnem bregu tako imenovane skupne Sore in sicer na območju Pungarta in Gosteč. Zaradi vremena so se dela iz lanskega programa malo zavlekla in bodo zato nadaljevali letos. Pričakujejo, da bodo končana v dveh mesecih po začetku.
Vodno gospodarstvo pa je lani zagotavljalo denar tudi za sofinanciranje objektov za varstvo kakovosti voda in virov pitne vode. Tako
Sa
Letos bodo nadaljevali z deli na regul
Žabnice. Vse pogodbe so sklenjene...
je sofinanciralo dela pri izgradnji čistih prav na Jesenicah, v Ribčevem lazu in v hinjski Bistrici ter deloma tudi v Kranju, tako je Območna vodna skupnost Sodelova sredstvi pri gradnji primarnega kolektorj*' Tržiča do lokacije čistilne naprave.
Razen tega pa je gorenjska območna slA nost lani zbrala tudi potreben denar za izgtf njo nekaterih objektov po republiškem gramu; predvsem na področju skupne Vipave in programa zveze vodnih skupt Slovenije.
Kaj pa letos? Kot rečeno, je skupščina I gram konec januarja sprejela. Najprej b< nadaljevali tam, kjer je lani ali zmanjkalo <■ narja ali pa niso naredili načrtovanega zal1 slabega vremena. Čaka jih tudi dodatno zd zevanje denarja za Primorski in Belokran, vodovod po sporazumu. Skratka, obeta se 1 cej slabše in predvsem negotovo leto, saj s<> sti cen v gradbeništvu in ostalih stroškov n« sne, financiranje dejavnosti pa prav zato in radi nekaterih novih obveznosti,negotovo.V kakor bo med letom potreben rebalans pli ki je zdaj precej obsežen. ^
(Pre)majhna trgovina na Srednji Dobravi
Imamo pa najboljšo poslovodkinjo
Srednja Dobrava, februarja - »Špecerija trgovina v domu je sicer dobro založena, vendar pa premajhna. Z manjšo preureditvijo bi lahko dobili lično samopostrežno trgovino. To si želimo, čeprav za zdaj slabo kaže. Imamo pa v tej trgovini prav gotovo najboljšo poslovodkinjo...« .
tako so mi konec leta med obiskom pripovedovali predstavniki krajevne skupnosti in organizacij na Srednji Dobravi. In tako so mi konec tedna razlagali kupci v trgovini.
»Da je trgovina premajhna, drži. Da pa bi bila jaz najboljša poslovodkinja, je prevelika in kur 'prehuda' hvula. Kes je, da si prizadevam, da ust režem vsaki želji in ini ■ >» dii Če česa danes ni, skušam poskrbeti, da čez dun, dva dobim,« prav I po ■lOVOdkinja Vida (Justin, duma I Lamo vega.
In res v soboto opoldne v trgovini skoraj ni bilo stvari, ki je v tovrstni trgovini ne bi mogel dobiti. Tudi slaščice so bile in meso, pa različno sadje, kruh in mleko.
»Trgovina je premajhna, skladišče pa je kar preveliko. Dn bi vsaj zamrzovalno skrinjo imeli. Pa poleti si mladina velikokrat zaželi sladoled, gospodinje pa zamrznjeno testo in podobno...«
Sicer pa je Vida s poklicem m delom v tej trgovini zadovoljna. Njena glavna skrb je, da so domačini, saj je trgovina namenjena predvsem njim, zadovoljni. Zato, če se le da, ustreže vsaki njihovi želji.  /\ Zalar
Tečaj avtogenega treninga
Jesenice - Pri delavski univerzi Jesenice se je januarje konca! tečaj Iz tako imenovanega avtogenega treninga. Na
trimesečnem tečaju je sodelovalo dvanajst prijavljenih, različnih starosti in različnih poklicev. Tečaj Je vodila klinične psihologinja Zdravstvenega doma Jesenice prof. Staža Jen-šterle.
In kaj pravzaprav Je avtogeni trening? Primeren Je za vse, ki imajo v službi ali doma psi delu velike psihične obremenitve. Tako je avtogeni trening zasnovan na avtosugestiji in pogovorih, ki jih ima z vsakim posameznikom terapevt -psiholog .Vaje sestavljajo sprostitve posameznih skupin mišic in organov (dihalni, srce, trebušni organi, glava). Sicer pa Je namen avtogenega treninga, da Je človek sproščen, komunikativen, obvladljiv in nenazadnje duševno uravnotežen.
T. I.
/     PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM
Uspehi Intertradea
Slovenska delovna organizacija Intertrade, ki je pri nus za stopnik IBM, obstoja že 35 let. Pred 22 leti je začela s prvimi ra čunulniškimi tečaji tudi v Radovljici, kjer je bila prva učilnica v kuvarni hotela Grajski dvor. Zaradi vedno večjega zanimanja in potreb po kadrih v Sloveniji in Jugoslaviji je Intertrade skupaj z. IBM svoje prostore postopoma tudi razširjal in tako na primer lani v neposredni bližini hotela Grajski dvor v Radovljici zgradil nov sodoben objekt. Zgradili so ga v 11 mesecih, polovico vrednosti celotne investicije pa predstavlja samo oprema. Zdaj ta raču rudniški center v Hadovljici sodi med najsodobnejše v Kvropi. Po vejmo se, da se je od leta 1966.ko jo bil center v Radovljici usta novljen, na raznih tečajih usposabljalo prek 34 tisoč strokovnju kov iz vse Jugoslavije in od tega kar tretjina i/. Slovenije.
I,epše poroke v Bohinju Tako kot smo v petek napovedal, v Gorenjskem glasu, je bila v soboto oh dveh popoldne v novi poročni dvorani v domu Joža /V/mana v Bohinjski Bistrici prva poro ka. Drugačnih, lepših porok, predvsem pa dvorane, s«, si Bohinjci želeli že lep čas. Najprej so razmišljali, da bi preuredili »maršalovo sobo« v domu Joža A/mana. Ker pa bi bilo to predrago, so zdaj primerno uredili av lo v domu Poro* no dvorano sta v soboto svečano .krstila« loma/ Ažmun iz Ljubljane in Marjeta Strgar, zaposlena v bohinjskem hotelu Pod Voglom. Obred sta vodila 1 rim« Kepinc in matičurka Ivanka Žmitek. Po sobotnem poročnem krstu si zdaj Bohinjci obetajo večji »poročni« obisk.   ^ •
Šest let (dragih) stanovanjskih nadlog
Kranj "Mordii ni pruv, tlu sem vas poklienlu. Vendar me je minilo potrpljenje, ob /ivee sem in nasploh ne najboljšemu zdravju. Ne verjamem več ne i/-vajaleem, ne Domplunu, nikomur..." Tako jc konec minulega tedna vsa obupana razlagala Angelika Krznar, : l'licc Rudija Papeža l na kranjski Planini II
Ko je pred šestimi leti zdaj štiričlanska družina dobila v pritličju novozgrajenega bloka trisobno stanovanje, je bilo ste kh> v oknu ni-hitu, v kopalnici je puščala voda. /uradi slabe iznlucije in gretja so morali do datno ogrevati stanovanje z električnimi pečmi. Potem so morali sumi timenjuti radiator je, ker so ht/i vgrajeni premajhni, Lepega dne so v kuhinji odpadle stenske ploščice. Potem je •tičelo teči po strojni v sobi, danes je ena soba praktično neuporabna, vlažna... Še slabše je sosednje stanovanje v pritličju in tisto nad njun. od koda u maka. Nič drugače ni v stopniš it/, kjer prav tako pust ti stroji m v kleti, kjei od čtisa do časa iitltiri kanalizacija i: jaška m poplavi kleti do pol metra.
'Tako rekm- ni dneva, da ne ne bi kuj pripetilo. Danes, ko so nekaj popravljali, je odletela pipa \ kopalniei. Zdaj spet teee pri sosetli in pri nas v jašku kaplju. V kleti spet /amlarja kanali/tui ju.... Prosili smo. sumi \ lagali in popra\ ljuli, protestirali, tako du nismo plačali stunuiine in ogre-
vanju pu smo se /našli nn sti' motilnem se/mamu v Krunji*'
nu..."
K vsemu naštetemu in p o V? danemu ni kaj dodati. Morda jf tO, da je vse res in da je v taft malomarno zgrajenem stanov? nju (in kar celem stopnišču) »* čun za 160 tisoč dinarjev za sW narino m ogrevanje na metB dobesedno kraju Povejmo se, $ se je kol graditelj objekta podp*' sal Gradbinec, kaj pa je dc/fl'" komisija ob tehničnem pretefl mu, je neznanka...!
A. /altf
Klet v iJlit-i Rudija Papeža -bila v četrtek  zvečei   se v«'«"1 polna smrdljive vod«-.
1
Ob slovenskem kulturnem prazniku
PREŠERNOVE NAGRADE GORENJSKE
^ranJ — V gorenjskih kulturnih skupnostih so izbrali osem kulturnih ustvarjalcev, ki so jim v soboto zvečer v Prešernovem gledališču Kranj podelili Prešernove nagrade Gorenjske za leto 1988. V nabito polnem gledališču je nagrajencem in drugim izbranim spregovoril v
imenu sveta gorenjskih občin Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine. Akademski pevski zbor France Prešeren pod v°dstvom Tomaža Faganela pa je izvedel tudi kulturni program, v katerem sta se izkazala še plesna in igralska skupina Zveze kulturnih
organizacij Kranj.
|*tošnji Prešernovi gnjgke so:
nagrajenci Go-
VENO DOLENC
Dobro poldrugo desetletje sooblikuje Veno Dolenc iz Tržiča slovensko likovno, glasbeno in pesniško snovanje. Čeprav je njegova umetnost raznorodna, so meje med zvrstmi umetniške izpovedi v njegovem opusu   zelo izrazite.
- Njegova slika pripove-
I 2godbo z linijo, figuro in barvo, njegova dh ustvarja razpoloženje za sporočilo, ki ga TOPoveduje besedilo.
»j ^začetnem Dolenčevem pesništvu narekuje , sba pesmi obliko in menjavanje motivov: ta-tr.s.o Pesmi, ki so izšle leta 1981 v edini številki ali* e^a dihala ali leto pozneje v Pesniškem ^anahu mladih. Od leta 1982 pa se Dolenče-ttiaf067"'^3 PostoPoma osvobaja motivne in for-'ne navezanosti na glasbo. Pesmi, ki jih je Hio^r ZOra' v knjigi Strasti in odpuščanja (Jese-.1986), izkazujejo naslednje ustvarjalne 6st 101 ke: od merjenega verza k prostemu, od {ljubke zasnove besedila k zastavljanju eti-n vprašanj in iskanju odgovorov nanje, od vnosti s spregovarjanjem in nagovarjanjem, )jj "aladne srhljivosti h konstruiranju zgodbe, >«^a pretekstualni pomen.
TOMAŽ FAGANEL
"Jan
Sedmo leto vodi kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren. S tem pevskim ansamblom dosega vidnejše poustvarjalne rezultate doma in v tujini: na samostojnih koncertih in na vokalno instrumentalnih koncertih, kjer zbor sodeluje s simfoniki   RTV Lju-
ti lb,
telo 'n 8 slovensko filharmonijo. Pod Faga-vim vodstvom je zbor dosegel nekaj izjem-UsP*hov na radijskem tekmovanju pe\ (kih Bte v" "nema' in koncertiral doma in na tu USDaL' XlKmiimi m še posebej izpostavljenimi fflaž p nU ■S,USI f*"4™' v Mariboru 1986 je To-•V)d I ^an ' muz'kolo« in zborovodju, sicer pa r 'Clavec Muzikološkegu inštituta Znanstveno az'skovalncga centra SAZU v Ljubljani. ik v sam v,'n s'ovt'nske zborovske pou-l *rjalnnsti. Prav gotovo je njegovo vodenje Vo^nJskega pevskega zbora ta zbor m zboro-r%v ' dosežke v gorenjski regiji dvignilo na JU vlr^' Jt> doslej m po pokojnem Petru Lipar-nfi. branju še ni bilo. Po šestih uspelih sezo-te ln prav tolikem številu uspelih letnih kon-tjjj )v J*' hila Faganelovu zborovska dejavnost S^Jpr°d novim letom kronana še z izidom ka liia?. 'n gramofonsh
]ub'^ moja!
ke plošče Srečno, srečno,
Črtomir frelih
Kljub svoji mladosti je slikar, rojen v Nome-nju, živi pa v Radom-Ijah, zrela umetniška osebnost, ki zavestno raziskuje in gradi svoj likovni jezik znotraj nove podobe postmo-dernizma. Mjegi '\ " "'• novno izrazno sredstvo je grafika, še posebej njegov izum gra-
do'!?. lt>hnike kolografije, za katero je kot stu
Prešel študentsko Prešernovo nagrado.
. .    1 grafični listi »o polni ustarjalne uiu . h. njU" hkrati intelektualnega nadzora v izraža "''Uf |"'M|"' močno senzibilne narave   Razen z. b()      M Frelih intenzivno ukvarja tudi z ns
do'/1 k'itei() raziskuje prostor in odnos figure '""Moru alt pa ustv ai |.i < iste, dinamične, fi
guralne in abstraktne kompozicije. Ce je Frelih v grafikah likovno najbolj izbrušen, v risbah vehemente, je v oljih ali akrilih najlaže berljiv in hkrati najbolj fantastičen.
Poleg številnih likovnih predstavitev doma in na tujem velja opozoriti tudi na njegovo udeležbo na lanskem grafičnem bienalu v Ljubljani, kjer je prejel nagrado za grafiko Reqyiem.
MILOŠ MLEJNIK
Violončelist Miloš Mlejnik iz Škofje Loke je član orkestra Slovenske filharmonije in izredni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Uveljavil se je tudi kot komorni glasbenik, saj je poleg številnih solističnih in orkestralnih partij stalni član Gorjan tria in Slovenskega klavirskega kvarteta. Nastopa predvsem kot solist in je označen za imulzivne-ga in muzikalno poglobljenega poustvarjalca tradicionalne in nove glasbene literature za violončelo. Tukaj je zgradil obsežen repertoar, s katerim nastopa doma in v tujini. Strokovna glasbena kritika še posebej izpostavlja Mlejni-kovo zavidljivo godalno tehniko in široko razpeto muzikalnost, ki temeljita na pristnem temperametnu. Mlejnikova vsestransko angažirana glasbena osebnost se je uveljavila od rodne Škofje Loke in Ljubljane prek številnih evropskih glasbenih središč in daljne Azije do ZDA. Nekaj sto nastopov s širokim repertoarjem v zadnjih letih predstavlja izjemno ne le formalno, marveč dejansko vredno dejanje, ki potrjuje Mlejnikovo kakovost.
DUŠAN PREMRL
Razstava v paviljonu NOB v Tržiču v letu 1987, za katero je akad. slikar Dušan Premrl iz Tržiča, prejel letošnjo Prešernovo nagrado Gorenjske, predstavlja retrospektivni pregled umeti-kovih likovnih prizadevanj. Olje, pastel, grafika in risba so štiri poglavitna izrazila Premrlove likovne ustvarjalnosti. Vrh slikarjevih prizadevanj predstavljajo portreti, ki jih je navdihovalo slikarstvo zgodnje renesanse. Vendar upodobitve otrok in mladih ljudi niso samo rezultat slikarjeve navezanosti na renesančno stilno obdobje, temveč tudi eden rezultatov njegovega načrtnega študija oblikovanja portreta v evropskem slikarstvu. Skupaj s portretom pa tudi ostale figuralne kompozicije dokazujejo slikarjev izbrušen občutek za ravnotežje in skladnost človeške in živalske figure.
Na razstavi in ob delih Dušana Premrla se soočamo z avtorjevim vsestranskim obvladovanjem slikarske tehnike, z. njegovimi težnjami po vsebinskem poglabljanju likovnega izraza in z iskanjem tistih ustvarjalnih vzorov, ki so že v preteklosti pogojevali nastanek umetniškega dolg.
VIADIMIR ROOSS
Lutkar, mentor in režiser Vladimir Rooss se je zapisal lutkar-stvu že zelo zgodaj, ko je v Prešernovem gla-dslišČU Kranj še delu vala lutkovna skupina pod vodstvom Saše Kumpa. Kot režiser je ustvaril vrsto lutkovnih predstav, med katerimi v tem obdobju po sporočilnosti in oblikovni dognanosti zlasti izstopata Kosovuja an leteči žlici in Mali princ. Prelom na ustvarjalni poti pa je vsekakor lan
ska predstava Jonatan Galeb, ki je nastala v okviru'Gledališča čez cesto. V predstavi je Rooss povezal ob lutkah še druge medije: ples, video. Tudi senčne lutke so v likovno svežem, z dobro glasbo podprtem, z gibom oplemenitenem odrskem doživetju funkcionirale kot raziskovanje novih drznejših obzorij. Predstava je kot izjemen dosežek gostovala na lanskem Bramsu v Beogradu in na Festivalu amaterskih gledališč v Sisku ter požela laskava priznanja, Vladimir Rooss je v zadnjih letih vzgojil že dve generaciji lutkarjev na osnovni šoli Bratstvo in enotnost, kjer deluje kot mentor. Kot režiser in mentor je vsa leta sodeloval v lutkovnem odboru ZKOS, bil je tudi pobudnik za ustanovitev Pionirskega lutkovnega tabora v Dolenjskih Toplicah.
POLONA ŠKRINJAR
Pisateljica, doma iz Zg. Lipnice, je v zadnjih letih pri Prešernovi družbi objavila pet knjig: Pavla, Črni človek, Grenko brinje, Sence nad Rasponom in Beg. Mnogi kritiki so govorili o sodobni ljudski povesti, vendar še zdaleč ne gre za pejorativni pomen te besede: ledina, v katero je zaorala Škrinjarjeva, je bila že opuščena, pozabljena. Za njeno pisanje sta značilni klena, svojska, z gorenjskim izrazjem obogatena jezikovna podoba besedila in sleherna odsostnost zamaknjene idilike. Opisi pokrajine so prepričljivi, barve ostre, s strani veje vonj po zemlji, po nravi marsikdaj neprijazni človeku. Njeni literarni liki so opisani homogeno, scela, njihovo notranje življenje, čutenje, stiske in bede se razpirajo počasi, plaho in V zadregi, velikokrat mukoma in z nezaupanjem. Škrinjarjeva ima rada preproste ljudi, ljudi z obrobja, ki težko živijo bodisi v socialnem okolju, bodisi sami s seboj: njihvo hrepenenje je kratka sapa, boleče in neizpolnjivo. Dela Polone Škrinjarjeve dihajo neko trpkost, nezla^ano trgajočo bridkost. So pričev anja o življenju omejenih in zamejenih možnosti, dragocena podoba enega izmed naših svetov.
ŽENSKI PEVSKI ZBOR MILKO ŠKOBERNE
Za  dvajsetletno   neprekinjeno delovanje
umetniške kvalitete ženskega pevskega zbora Milko Škoberne z Jesenic je značilno izključno žensko zborovsko petje. V teh letih so zbor vodili prof. Milko Škoberne, Mira Mesaric, Igor Majcen in Anton Cimperman. Zbro vsako leto pripravi samostojni letni koncert z zahtevnejšim programom, udeležuje se tudi vseh pomembnih tekmovalnih in revijalnih srečanj na občinskem, regijskem, republiškem in zveznem ter mednarodnem nivoju. Prav tekmovanja so bila za jeseniške pevke največji pou-stvarjalni izziv: šestkrat se je zbor udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja CA. Seg-hizzi v Gorici (enkrat tretje in trikrat četrto mesto) ter šestkrat na Naši pesmi v Mariboru (bronasti plaketi 1976 in 1980 ter srebrni plaketi 1972 in 1986).
Zbor sodeluje tudi na radijskih tekmovanjih pevskih zborov RTV Ljubljana: leta 1976/77 je dosegel v svoji skupini prvo mesto. Ženski pevski zbor Milko Škoberne opravlja v jeseniški občini in širšem slovenskem glasbenem prostoru pomembno kulturno in umetniško dejavnost, ki po izkazanih dosežkih že presega njegove ljubiteljske okvire.
Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov
KVANTITETA NI POMEMBNA
Radovljica gre zasluga za kvalitetno izpeljano srečanje gorenjskih pesnikov in pisateljev, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti.
Zanimiv pogovor in večerni recital izbranih besedil.
Radovljiški hotel Grajski dvor je v petek, 5. februarja, gostil v svojih prostorih letošnje udeležence tradicionalnega srečanja pes nikov in pisateljev začetnikov.
Po sestanku žirije (Milena Blužlč, Pnlona Šknni.ii. \ik<> Ru pel) je sledil zanimiv pogovor z avtorji prispelih literarnih del: Uvodoma je kvaliteto prispelih del ocenila Milena Blažič, predsednica žirije: "Žirija je bila enotna pri izboru. Prispevke je poslala devet avtorjev od tega osem poezijo in eden prozno delo. Kljub te mu, da je opazna začetna nedoslednost, določene napake, pomanjkanje besednega zaklada, eksperimentiranja, gre za posamezne zanimive prispevke."
Analizi pisanja posameznega avtorja je sledilo tudi širše razmišljanje, ki sta ga na svojstven način dopolnjevala že uveljavljena umetnika Polona Škrinjar in Peter Božič.
Oovora je bik) 0 (nc)ustreznosti "naziva" pisatelj, pesnik začetnik, o tem .ili je število sodelujočih uspeh ali neuspeh. Prevladalo je mnenje, da teh norm pač ne gre predpisovati. Knkratje avtorjev več, drugič manj, kar je po besedah Petra Božiča povsem normalno, i • , •
Prisotni so del svojega srečanja namenili tudi problematiki, ki zajema možnost objavljanja ustvarjenih del, in glasno razmišljali o ustanovitvi nekakšnega literarnega kluba, ki bi zaživel, po bese dali prisotnih, le ob resnični zainteresiranosti pesnikov in pisateljev samih, kajti zgodovina je že večkrat potrdila, da tisto, kar je ustvarjeno umetno, na silo, slej ko prej propade.
Na republiško srečanje bosta povabljeni Milena Prislan in Jerneja Narat. s svojimi deli pa bosta sodelovali Nada Sever in Zorita Šolar. vine Bešter
Foto: F. Perdan
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1974-1976. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja olja slikar Polde Mihelič. V Stebriščni dvorani so na ogled dela kranjskih likovnih umetnikov, ki jih je za muzejsko zbirko namenila Kulturna skupnost Kranj V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Sodobna likovna prizadevanja v Pomurju.
V četrtek, 11. februarja, ob 18. uri v Galeriji Dom v Stražišču odpirajo razstavo slik Melite Vovk — Mauser iz Radovljice.
V Prešernovem gledališču Kranj prodajajo vstopnice za Teden slovenske drame in sicer vsak dan razen sobote in nedelje v pisarni gledališča od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. V Carniumu, Mladin-
skem kulturnem centru, Delavski dom, f f^AD vhod 6, danes, v torek, je ob 19.30 v glasbe-+^Sf \\ I nem večeru na sporedu Police - 1. del. Ju-w ■ INI I tri, v sredo, ob 20. uri bo v video kinoteki na % M I I |KJ sporedu Potovanje na Luno in Osvajanje ^fcjBit^ w IVI      severnega tečaja. V Četrtek, 11. februarja,
ob 19. uri prikazujejo diapozitive - Klima-
njaro — Foto safari.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik Jesenice — Železarna 1987.
V galeriji Kosove graščine razstavlja akad. slikar Miha Dalla Val-le.
RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta razstava akad. slikarja in
trafika Lojzeta Logarja. KOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja slikar Pav7e Sedej. V petek, 12. februarja, ob 18. uri bo v kapeli Puštal-skega gradu koncert harmonikarske skupine KUD Vide Pregarc iz občine Ljubljana — Moste.
Danes, v torek, vodi v knjižnici uro pravljic Tinka Štuki. V sredo, 10. februarja ob 17. uri bo v knjižnici Kulturni večer za otroke: Knjižnica (Poučna družabna igra). V sredo, ob 18. uri pa bo v večeru ob diapozitivnih Dušan Dudič govoril o Sumatri in Singapuru.
V LTH Škofja Loka je odprta razstava mail arta.
DOMŽALE - V Zdravstvenem domu Domžale je odprta razstava slik letošnjega Prešernovega nagrajenca Gorenjske akad. slikarja Dušana Premrla iz Tržiča.
ŠKOFJA LOKA — Na osnovni šoli Cvetka Golarja so včeraj odprli slikarsko razstavo Janeza Hafnerja.
LITERARNI VEČER
Tržič — Danes, v torek, ob 18. uri bo v Kurnikovi hiši zanimiv literarni večer, posvečen poljskemu pesniku Czeslawu Miloszu. Pesmi iz pesniške zbirke Somrak in svit je prevedel mag. Tone Pretnar, ki bo tudi spregovoril o avtorjevem delu. Pesmi bo brala Marina Bohinc. Obenem bodo odprli tudi razstavo prevodov iz Poljščine mag. Toneta Pretnarja.
KONCERT PEVCEV IZ ROGAŠKE SLATINE
Kranj — V petek, 12. februarja, ob 18. uri bo v dvorani kranjske Gimnazije v organizaciji Kulturno umetniškega društva Sava Kranj nastopil Moški pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina. Zbor, ki ga vodi dirigent Franc Plohi, obstaja že več kot dve desetletji. Vsako leto imajo okoli deset nastopov doma in tudi v tujini, saj so nastopali tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. Zbor vsa leta kaže stalno kakovostno rast tako po obsegu in težavnosti programa kot tudi po kvaliteti. Celotna predstavitev koncertnega programa odraža muzikalnost pevcev in zborovodje, zato je vsaka skladba doživeta in učinkovita. Vstopnice za koncert bodo naprodaj uro pred prireditvijo v Gimnaziji.
Velesovo — Kulturno umetniško društvo v Velesovem te dni praznuje petdesetletnico svojega obstoja. Ob tem zlatem jubileju, kot so člani KUD — a zapisali v svečano številko svojega glasila, so v Velesovem pripravili vrsto kulturnih prireditev. Ena izmed njih je tudi gledališka predstava Mollierove komedije Priložnosti zdravnik, s katere je tudi gornja fotografija. y g
o: F. Perdan
Dunja Jekovec
EKSPERIMENTI SO ZANIMIVI
Mlada igralka kranjskega Gledališča čez cesto je v devetih igralnih sezonah ustvarila celo vrsto sila različnih vlog, ki so ji vse _na svoj način ostale v spominu.
Dunja Jekovec je svojo amatersko igralsko pot začela v sezoni 1978/79 v kranjskem Prešernovem gledališču. Nekako v tem času je k tem gledališču prišel tudi režiser Lojze Domanjko, ki je svoje prve mlade igralce poiskal tudi na kranjski gimnaziji. V ozkem končnem izboru se je znašla tudi Dunja in tako se je začelo.
Prva predstava, v kateri je sodelovala, je bila Sapramiška Svetlane Makarovič, ki je bila na določen način prelomnica, kajti zagretost s teatrom se je pravzaprav šele začela.
Sledijo nove predstave, ustanovitev Gledališča čez cesto. V tej novi gledališki skupini tako sodeluje že od samega začetka. Učiteljica in deklica v Blatnikovi Danes ali apokalipsa, Jožefina Straži-šarjeva v Jesihovi Afriki, Anda v Božičevem Vedomcu Krišu Urka Zjuh v Alidičevi Semenski gasi 27 ...
K vsemu temu je potrebno dodati še otroške predstave videli pa smo jo tudi v predstavi, ki je doživela samo enkratno uprizoritev - 40 letnica Gorenjskega glasa.
Dunja Jekovec je sicer redno zaposlena v kranjski Ljubljanski banki in ji teater pomeni glavno zapolnitev njenega prostega časa Pravi, da se v Gledališču čez cesto dobro razumejo, tako gre tudi za druženje ne samo na gledališkem odru.
Ko pa sama zavije v teater kot obiskovalka gre najrajši na predstave, ki niso klasičnih izvedb. Tako z zanimanjem spremlja dela predvsem ljubljanskega Mladinskega gledališča in Eksperimentalnega gledališča Glej.
Foto:FVPeerdanr    / ureja LEA MENCINGER
Zaradi vse večjega števila pisem in odmevov prosimo vse, ki nam pišejo, naj ne bodo predolgi. Prispevki naj ne bi bili daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Predolge bomo prisiljeni skrajševati.
Uredništvo
Gorenjski glas, 2. februarja, 1988
ŠE ENA 0 BRDU
Torkov glas je prinesel zanimiv članek tov. Dolharja, ki kritizira tov. Dovgana, ker je na TV dajal zelo čudne izjave. Tudi meni to ni bilo všeč, zato bom skušal osvetliti še eno stvar, ki jo je tov. Dovgan omenil samo mimogrede, da so dotok sveže vode za jezera na Brdu rešili z naravnim padcem vode iz reke Kokre. Pa poglejmo za kakšno ceno in kaj se skriva za tem naravnim padcem.
Ob reki Kokri od Visokega do Tupalič je bilo sedem mlinov in zraven vsakega mlina še žaga. Imeli so lepa domača imena Fik, Zorman, Krč, Kap, Narobe, Mohar in Brez nos. Nekateri od mlinarjev so imeli že tudi male elektrarne, da so imeli zase in za bližnje sosede poceni razsvetljavo. Mlini in žage so bili stari, stali so že več stoletij in preskrbovali vso okolico daleč okoli z mlinarskimi izdelki in žaganim lesom. Tudi med vojno (SLO) je bila to zelo pomembna baza. Skoraj ni bilo večera, da ne bi partizani obiskali enega od mlinov. S polnimi nahrbtniki in želodci so se srečni vračali v gozd novim nalogam naproti. Pri Na-robetu nad mlinom je bila o zimskih mesecih pisarna Kokr-škega odreda. Pri Zormanu so bili že leta 41 pomembni sestanki OF. Zato se je tudi okupator na vse načine znašal nad temi ljudmi, selitev, zapori Kokalj Ti-neta Zormana so pa ubili na zverinski način.
Ljudje so upali na boljše čase, ko bo vojna mimo. Prišla je težko pričakovana svoboda. Mlinarji in posebno Žagarji so delali noč in dan. Ker so obnavljali požgane domačije, so rabili les. Skoraj vsi Žagarji so brezplačno žagali les za obnovitev požgane vasi Kokra.
Ko se je pa to malo poleglo, so se pa začele druge težave, ki se jih nihče ni nadejal. Mlinarji in Žagarji so bili poleg frizerjev skoraj edini obrtniki. Pričeli so jih pnvijati na vse načine, ker takrat je bilo grdo biti obrtnik (Cigo). Cagali so, toda še so rinili naprej, saj so bili vajeni vsega hudega. Najprej jo morali zapreti elektrarne, potem še žage. Ko je pa voda porušila jez na Tupaličah, so pa obstali še mlini. Jez so že vseskozi oskrbovali mlinarji in Žagarji sami. Vsako leto so se zmenili za nekaj dni in so popravili, kar je bilo potrebno. Jez je usmerjal vodo v
tako imenovano rapo, kije tekla mimo vseh mlinov in žaga, na Visokem se je pa vračala v strugo Kokre. V poletnih mesecih in najbolj hladnih pozimi je voda upadla, zato, so se menili mlinarji in Žagarji med seboj, kdaj bo kdo delal, ker vode ni bilo dovolj za vse.
Porušen jez so hoteli obnoviti, pa jim to oblast ni dovolila. Obljubljali so pomoč in denar, samo, da se je stvar zavlekla. To se je vleklo, mlini in žage so pa propadali. Eni so si za pogon nabavili elektromotorje, pa je bilo predrago.
Na lepem so pa začeli kopati globoke jarke od Preddvora proti Brdu. Ljudje so ugibali, kaj bo to, ko pa so začeli polagati 70 cm debele salonitne cevi, se jim je posvetilo, vzeli bodo vodo. Da so prišli z naravnim padcem iz kanjona Kokre, so kopali tudi do 15 m globoko. Ko so mlinarji in Žagarji to videli, so vedeli, da je to njihov pogreb. Sedaj so šele razumeli, zakaj jim niso pustili obnoviti jezu, vode za oboje ne bi bilo dosti. Tista voda, ki je stoletja poganjala mline in žage, je začela teči proti Brdu. Kam, niso vedeli, ker je visoka ograja »Bratstva in enotnosti«, kot so jo krstili domačini, preprečevala vsak dostop.
Rapa se je počasi zarastla z grmovjem. Žage in mlini so propadli, ali pa so v zadnjih zdih-Ijajih. Ljudi, ki bi znali delati v mlinu ali na žagi ni več. Sedem mlinov in sedem žag je za vedno izgubljenih, za ceno nekaj rib na Brdu. Pripominjam pa, da so bile v rapi zelo lepe in zdrave ribe, dosti jih je bilo za mlinarje, Žagarje in še za ribiče.
Ce bi se nam spet kaj pripetilo, kot se je leta 1941, bi pa z nahrbtniki hodili po ribe na Brdo, namesto po moko v mline (SLO), da o lesu za obnovo domačij ne govorimo.
Za ta prispevek, mi je ža tov. Hudežek dal idejo, ko je na TV zelo nazorno opisal, da so mlini in žage narodno bogastvo neprecenljive vrednosti. Lep pozdrav Janez iz Visokega (naslov v uredništvu)
Gorenjski glas, 2. februarja, 1988
SLABA ODDAJA
Z mnenjem Jožeta Dolharja iz I*redoselj, kije napisal, daje bila TV oddaja o Brdu slaba, se strinjamo tudi vaščani Suhe. Predvsem smo jezni na komentar tov. Dolgana. Dejal je, da so lastniki gozdov sami ponujali
zemljo. V resnici so nam tedaj, ko se je Brdo širilo, obljubljali, da bomo lahko še naprej nemoteno izkoriščali gozdove. Gozdovi so, kot veste, največje bogastvo vsake kmetije. Prav tako protestiramo proti izjavi, da so na Brdu zemljo izboljšali. Tudi mi bi jo lahko na državne stroške.
Vaščani Suhe Gorenjski glas, 12.1.1988
NASPROTUJEMO NASILJU NAD NARAVO IN LJUDMI
Nisem se imela namena oglasiti, vendar bi se navezala na pismo bivšega predsednika SZDL Jesenice, tovariša Mirka Rabiča v Glasu 12. januarja s sledečim pojasnilom: KO pri P RK SZDL v Ljubljani ni razpravljal o ustanovitvi ekološkega društva Jesenice, temveč je šlo za čisto nekaj drugega in sicer za center na Bledu v okviru slovenskega ekološkega gibanja. Ekološko društvo Jesenice pa je ločena stvar. Po zakonu o društvih se mora sklicati ustanovni občni zbor. Sklep o mnenju SZDL pa je čisto nepotreben, saj ga ni poznalo niti najhujše stalinistično obdobje po vojni. Uveden je bil šele v sedemdesetih letih, zakaj, si lahkomislimo.
Preden omenim nekaj najvažnejših ekoloških katastrof le še to, da ne bi smeli izničiti drugih, ki niso zaposleni v železarni.
Jeseniški ekološki holo-kavst
Na Jesenicah upada količina prahu v zraku, ogromno pa je prahu, ki prekriva zdravo pamet in okorelo miselnost. To najbolje vedo vsi pohojeni, zahojeni in izgnani.
Spričevalo je vidno povsod. Propad kulture in jezika je opazen na vsakem koraku. Ce je mogoče kaj narediti, se to naredi narobe. Tu je ena sama dolga ulica, kjer zaman iščeš dušo mesta. Lahko pa si svojo utopiš v točilnici kje pri roki. Vsa umetnost humanega bivanja je tlači-tev ljudi v stolpnice, ki so komaj kaj več kot ležalniki. Stopnišča v notranjosti pa izpričujejo ali zasmeten kulturni nivo prebivalcev ali pa njihovo nezainteresiranost bivanja v teh ekonomsko najcenejših izumih. Stare hiše umirajo, delavski dom je propadel, z novejših stavb odpada omet.
V "zmazek" stavbo gledališče— kino prideš po debelem šo-dru, najlažje v adidaskah ali gojzerjih.
Po mestu je vse polno "okrasnih" napeljav nad zemljo in po zraku, raznih cevovodov, žic, daljnovodov, ki sicer sodijo pod zemljo, če nočejo biti estetski polom.
Okolju so prizadejane velike rane: kamnolom na Mežakli, izsek za daljnovod na Mežakli, propadel gozd na Mežakli in v
Ivan Jan
STRDENOVI
Za prvi podlistek smo izbrali zgodbo Ivana Jana Strdenovi, ki opisuje življenje partizanske družine iz Selške doline na začetku druge svetovne vojne. Knjiga bo izšla v založbi Partizanske knjige v Ljubljani. Objavili bomo nekaj odlomkov.
"Veste, kaj pravi ta mož," in je še dalje mahal s Hitlerjevim portretom. "Pravi, da smo in bomo eno ljudstvo, ena država in en/iihrer! Veste kaj to pomeni? Ne. Bom pa jaz povedal: pomeni, da bo Nemčija kmalu tudi tu!"
To se je naglo razvedelo po okolici. Tudi Milan je bil obveščen o tem, dasiravno ni mogel vsega verjeti.
In potem so nacisti res kmalu prišli! Viktor je
postal velik!
Zdaj, po zadnjem srečanju in Viktorjevem vedenju je Milan spoznal, kako nevarnega človeka imajo med seboj. Morda pa je bil Viktor od Hitlerjevega blišča le zaslepljen? Kakorkoli nevaren je bil, kajti zdaj se je tajno pripravljanje osvobodilnega boja že začelo. Če Viktor postane zavesten zasledovalec njihovih ljudi, je treba poskrbeti za varnost. Najprej bodo poskusili s prepričevanjem, da bi mu pokazali zablodo, ga pripravili na pravo, narodno pot. In to nalogo si je zadal Milan.
Večer po srečanju je torej stopil k njemu. S seboj je vzel tudi Rafka, ki ga je pustil zunaj na straži. Povedal mu je, kako in kaj, in mu zabičal:
"Morda ga bom pregovoril, a za vsak primer pazi!"
Viktor ga je že nekako pričakoval. Spet je pozdravil s "Heil Hitler" in se tudi on pripravljal, da bi Milana spravil na svojo stran.
Vendar je bilo kmalu čutiti, da nobeden ne bo pregovoril drugega, a oba sta se pokrivala s sorodstvom.
'uredništvo tel. 21860
Ker je bil že junij in toplo, je bilo eno okno le priprto. In tam je Rafko lahko poslušal, kako sta se spopadla. To je bila šola, kakršne ni pričakoval. A bilo je hudo. Pu sorodnik!
Rafko je sprva komaj razločeval besede, ker sta govorila nekako pritajeno. Ko pa drug druge ga nista mogla prepričati, sta dvignila glasove. Mlado Rafkovo srce je trepetalo Pokončati bo treba tega izdajalskega sorodnika.
Potem je slišal Viktorja:
"Prav zato, ker sva sorodnika, ti vseskozi dopovedujem, da je Hitler nepremagljiv, ti pa zapeljan! Vem, kaj počenjaš, še iz. Ljubljane vem. Še stene imajo ušesa Poglej, kako so Nemci podelali vse od Poljski« do Francije, vse! In povsod vpeljejo red! Kmalu pa boste slišali še nekaj večjega?"
Milan je že hotel oditi in samo še Viktorja ostro posvariti, vendar ga jo smodnikova napoved zaustavila v hiši.
"Kaj večjega? O čem govoriš. Ali ti okupacija ne zadostuje?"
Viktor je zmagoslavno odkril, o čemer je Milan nekaj že slišal:
"O čem? O Hitlerjevem napadu na Rusijo! Je to ?  "is.; ■ elika reč!?"
Viktor je oba presenetil: Milana v hiši, Rafka pod oknom. A Milan mu jo takoj odgovoril:
'Ti si pa res dobro obveščen. No, kur to naj za čne Hitler! Tam si bo najprej polomil zobe!"
A Viktor se je posmehoval in trdno verjel v hitro Hitlerjevo zmago Tako bo, kot drugod, je zatrjeval brezskrbno!
"Potem bo vsa Evropa Hitlerjeva in zato te še enkrat opozarjam: spametuj se, videl boš, da bo tako prav!"
Na to Milan ni mogel molčati, čeprav je ugoto vil, du je Viktor zagazil že zelo globoko.
'Tako torej. Namesto, da bi te motilo, ko naci sti gazijo deželo za deželo, se nad tem navdušuješ!
In pri nas? Te nič ne motijo polni zapori poste nih Gorenjcev v Begunjah? Si slep ali pa celo po maguš izganjati domače učitelje, zdravnike, profe sorje, ugledne ljudi in celo duhovnike? Ne čutiš, da so nacisti v slabem mesecu dali deželi nemški videz, da so vsi napisi že nemški, da je v uradih treba govoriti nemško, da so v šolah nemški 111 i te lji? Si morda slišal, da so naši otroci v nekaterih šolah morali trgati in zažigati slovenske knjige'
Karavankah. Pričakujemo pa lahko nove obremenitve, če bodo tisoči tovornjakov namesto z vlakom vozili skozi Jesenice.
Zdrav je le veter po dolini in pitna voda iz Peričnika, vse ostalo pa je po možnosti pokvarjeno ali sili v revščino, ki bi morala biti naš najhujši sovražnik. Vietnamizacija, albanizacija ali romunizacija so že ustaljeni izrazi iz našega tiska za stanje tudi na lokalnem nivoju.
Da bi bile Jesenice vzorno urejeno obmejno mesto? Trgovski center naših najuspešnejših proizvajalcev? Izhodišče v Alpe? Da bi znale pogostiti in prenočiti tujce na srednjeevropskem nivoju? Da bi v kavarni lahko segel po evropskem časopisu? Tisoč in ena iluzija v kraju tisočerih prepovedi. Tu je vse dobro. Dobro je tisto, kar ni narejeno in tudi, kar je narejeno na pol.
Jesenice se samo slabo prometno vozlišče, križišče, zatočišče ročne delovne sile, nekakšno degradirano gomazišče.
Kako lahko pričakujemo, da bo iz tako pohabljenega mesta izšel zadovoljen, izgrajen, kulturen odrasli človek? Ko pa otroci potrebujejo zelenice, mladež ne samo kolesarske poti in mlečno restavracijo, dedki in babice klopi, ptice parke ... in vsega tega ni? Okolica stanovanjskih stavb ostaja desetletja neurejena.
Kjer je spoštovanje do življenja, je tudi spoštovanje do človeka, do njegove inventivnosti in aktivnosti. Če pa so vse ekološke ideje zatrte, smo tam, kjer smo. Torej malo več spoštovanja do vsega tega, dragi moji, da nas bo lahko manj sram in da bo naša žalost glede na jeseniški ekološki holokavst manjša.
Darja Lenardič
Gorenjski glas, 30. decembra 1987
NASPROTUJEMO NASILJU NAD NARAVO IN LJUDMI!
Pozdravljam pobudo dr. Mare-ka Lenardiča in se z njim strinjam. Sprašujem se samo, kako je mogoče, da so Jesenice tako uničene? Jeseniški urbanizem je sramota. Na mesta stolpnic bi sodili le nizki bloki. Zakaj se kar naprej gradijo stolpnice? Otroci ne smejo na zelenico, ostaja jim samo asfalt ali beton. Otrok na Jesenicah nima ničesar. Kaj bo, ko bodo spustili na tisoče tovornjakov po Titovi cesti? Mežakla je gola! Ali je za Jesenice res vse dobro?
Darko Simonič C. Tavčarja 8 Jesenice Gorenjski glas, 29.1.1987
DO KDAJ ŠE TAKO?
V zvezi s člankom "Do kdaj še tako?", kije bil objavljen v Gla-
su 29. januarja 1988 v rubriki Prejeli smo, bi radi popravili nekaj netočnosti, in sicer:
1. Peter Militarov ni predsednik Združenja amaterskih gledaliških skupin Slovenije, temveč predsednik izvršnega odbora Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije.
2. Peter Militarov ni bil nikoli "predsednik selekcijske komisije republiškega srečanja", ker taka komisija ne obstaja. V letu 1987 je bil eden petih članov žirije na zaključnem 30. srečanju gledaliških skupin Slovenije, ki
ji je predsedoval France Vurm* 3. Imenovanje območnega *1 lektorja za republiško Srečml gledaliških skupin Slovenijtfl v izključni pristojnosti obrnotrl v tem primeru Gorenjske Ref bliski selektor izbira predstafl ki mu jih predlagajo obmocfi ima pa tudi pravico, da izW< eno predstavo za zaključno &\ čanje po lastni presoji. Tovariški pozdrav!
Strokovna svetovalka za gle^' liško   in   lutkovno dejavno* ZK$
"   Metka Zd&
MM1
PREJI
■■i tu
U S
NEKAJ MISLI 0 USTANOVITVI SLOVENSKEGA DRUŠTVA ZA IZGRADNJO MALIH HIDROELEKTRARN V SLOVENIJI
V zadnjem času večkrat slišimo po radiu in beremo v časopisju za vse večje zanimanje v Sloveniji za gradnjo malih HE. Na področju Slovenije je trenutno vključenih v omrežje cca 30 malih HE. Lastniki teh elektrarn so se srečavali z raznimi težavami v zvezi s pridobitvijo raznih soglasij, načrtov in podobno. Vsak po svoje je iskal strokovnjake, ki bi mu izračunali in izdali potrebne nasvete in tudi načrte.
Prav zato pozdravljamo ustanovitev institucije, oz. slovenskega društva za izgradnjo malih HE. Vsi bodoči graditelji bodo končno dobili vsepotrebne informacije, tudi načrte in soglasja na enem kraju, to je na sedežu društva v Boh. Bistrici. Že p udeležbi v Boh. Bistrici, v domu Jožeta Ažmana, je bilo videti, da je zainteresiranost velika. Od 192 navzočih, iz vse Slovenije, je že na samem začetku delovanja društva k članstvu pristopilo kar 132 ljudi.
Izmenjava mnenj in izkušenj je bila zelo koristna za tiste, ki so trenutno v izgradnji MHE kot za tiste, ki se bodo šele odločili za gradnjo. Slišati je bilo, daje v Sloveniji ogromen neizkoriščen hidropotencial, ki bi lahko v marsičem rešil, na cenen način, našo energetsko krizo, ki je vse Večjo. Mislim, da smo v tem pogledu že veliko zamudili, ven-
dar še ujamemo lahko "za$ vlak" s tem, da aktivno podft mo vse sedanje in bodoče gT^ telje HE.
Na zboru v Boh. Bistrici j^' lo slišati, da je na področju $j venije obratovalo nič manj ^ 3.687 mlinov in žag na vodnif, gon. Po drugi svetovni vojni ■> se v Jugoslaviji, in predvs<& Sloveniji, žal odločili, da se ŽW in mlini opustijo zaradi nel^. tabilnosti in seveda tudi zat$ raznih nesmotrnih predp^ Kaj pa obstoječi vodni padci'i to so se zamislili nekateri ^ strokovnjaki in prav so imeli-
Naj navedem en sam podati
Na področju občine Radorf' ca, točneje od Drage skozi Bef nje in nato naprej do Globok ga, kjer se izlivata potok Zg0* in Mošenjski potok, je obrato& lo, še nekaj časa po osvobodi nič manj kot 13 venicijan*' žag- oz. mlinov na vodni fll gon. Vsak od teh obrtnikovi f imel najmanj 5 - 8 m vodntfi padca za pogon mlina ali -fl» \5 Žal danes na vodni pogon ob* tuje samo še en mlin. Takih k. merov in možnosti je zelo ■ ko, ne samo na področju RO^ vljiške občine, marveč v cel* Sloveniji. Treba jih je pot* in izkoristiti.
Tudi na to temo je na zbo& Boh. Bistrici padel predlog, ba bi bilo napraviti krajevnih^ gister vodnih padcev, pospeK, in reklamirati izgradnjo il/r/f to kolikor ni lastnika na določnem področju, ali da nekdo ma interesa oz. zanimanja, se ponudi možnost tistim, ki>+, to radi izpeljali. Mislim, da * bo odslej na tem področju ni sikaj spremenilo in premaktt v interesu graditeljev in cem družbe, saj smo končno dol institucijo, ki bo v vsakem jfl gledu priskočila na pomor si'< njim  in  bodočim graditelj MHE.
vsakem »». pomoč s*Jl <j roditelj*
Zupan £•*
GLAS
glas za vas
Morda pa si naciste celo sam nagovarjal k temu!?"
Rafko pod oknom je otrdel čakal, kdaj bo Vik tor vrgel Milana i/, hiše, a to se začudo ni zgodilo. Milan je celo nadaljeval:
"O novimi redu govoriš, o tem, da sva pravza-prav oba govorila čez gnilo .Jugoslavijo! Govoriš, da JC Hitler k nam prinesel svobodo, a? Res je bila trhla stara država, a vendar je bila naša. In kar je bilo v njej narobe, bomo popravili mi, ne pa nasil ni nacisti!"
Viktor je ugovarjal in govoričil, kako so že zdaj vsi brezposelni zaposleni, da imamo vsi prehrano, enake karte! O tem, kar mu je našteval Milan pa ni hotel spregovoriti. Malce pa ga je le bilo sram ob tako oprijemljivih dokazih. In bolj s prošnjo kakor / grožnjo je ponovno nagovarjal Milana:
"Ne sili z glavo skozi zid. Na gestapu te imajo že zapisanega, če ne bi bil tvoj sorodnik in ne bi bil jamčil zate, je vprašanje, kako bi bilo s teboj! Ali ne uvidiš, du tebi in vsem vašim želim le do bro?!"
Milan je v tem čutil resnico, predvsem pu grož. njo. Uvidel pa je tudi, da bo z Viktorjem težko. Ni mu preostalo drugega, kot da ga je s svoje, osvobodilne in slovenske struni samo še opozoril.
"Daleč si se spustil, ko imaš raje okupatorja kakor svoje. A tudi jaz ti govorim kot sorodnik: če boš nadaljeval tako, kot govoriš in delaš zdaj, se bo slabo končalo! Dolžan sem te opozoriti, da ne nas, ne drugih naših ljudi ne bos naznanjal Nem cem. Tudi jaz ti vračam ono, da imajo tudi stene ušesa' Ostani vsuj malo Slovenca'"
"To, da bi jaz. izdajal koga, to pa ne I ,e dopove dujem tebi in vsem vum, da ste zapeljani, da je Hitler nepremagljiv in da bo naredil red tudi pri nus! Sicer pu čus bo razčistil vse' Ti pa si me ra zočaral!"
Milan ga je debelo pogledal:
'Ti govoriš o razočaranju? Ti, ki si se opredelil za Hitlerja, za ..."
Milan je hotel reči, za tega največjega zločinca v zgodovini, a si je premislil Moral je misliti na vse drugo in druge!
Razšla sta se dost   holj naspn >t na, kot sta si bi la poprej Toda Milan. Rafko in vsi njuni so /daj natanko vedeh tO ji nevarna kača, ki se je je treba i igibati!
Doma je vseeno povedal, da je govoril z Vikt^ jem:
"Pnjol sem ga pri koreninah, a nič ne zale** Pretil je nam vsem. čeprav je zagotavljal, du ne !" izdajal nobenega' Pazili se bomo pred njim in O« vestili tudi druge!"
In so se pazili.
Hva ledna za tem so Viktorjeve napovedi f stale resnica: nacistična Nemčija |e napadla S«'v jetskO zvezo' In to silovito1
Prvi partizani
PlZiti se na vasi, kjer so morali hoditi mi Viktorjeve hiše, ni bilo lahko. Sreča za Strdeft je bila, da je hiša stala na samem, visoko n1 Smrekovi eni Od tam pa so vodile tudi steze V^j sih pa jo je Rafko, ki ga je Milan vse večkrat kakšnim sporočilom pošiljal v okolico, ubral K* poprek. Šele pozneje se je spustil nu ustrezno *J •tO Tako i'■ ve, i-,rat premeni razdalje do KraflJj ali do Škofje Loke, kjer ga niso poznali. Če slučajno  kje  ugledal  hitlerjunskega sorodni" Viktorja, se mu je hitro skril.
Kako dragocena je postajala Strdenova
da.";'
čija, se je pokazalo v vročih poletnih dneh. Za^ se je slab mesec za tem, ko so Nemci napadli jetsko zvezo: pri Strdenovih so se začeli ogla**.
m nezn inci. Ali so iskali Milana, ali pH bil Milan tigti, ki jih je pripeljal Vedno pa na ■■K
ij In tudi skriti pred drugimi nemi so se /. "J pogovarjali. Vedno tudi zelo tiho in tajinstvel**
Rafko, ki je postal že domala v vsem Milafl1 le .na roka, je ob lakih obiskih Liho križari! ol^j domačije. Predvsem okoli čebelnjaka, kjer ll neznani oboroženi možje največkrat pogovarjanj Milanom  Presenečenja si ne smemo dovoliti, 1 je naročal Milan
Ker so oboroženi možje - včasih trije, noj4 krat pa po dva      prihajali vse pogosteje, sta lan in Rafko k tetini zaupnemu delu pritegnil* di tnali > mlajšega I .udvika.
se nadidi1^
Torek, 9. februarja 1988
ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI
7. stran mmmm^OiJka
Domači zdravniK
LANENO SEME ZA ODVAJANJE, OLJE PROTI ŽOLČNIM KAMNOM
Za lan pravijo, da je bil v Evropi najstarejši vir za rastlinsko maščobo in verjetno tudi najstarejša zdravilna rastlina. Seme vsebuje sluz, mastno olje, beljakovine, lecitin in tako dragoceno linolno kislino ter še encime in sterine.
V lekarništvu uporabljajo laneno seme, iz katerega pridobivajo laneno olje in tropine. Laneno olje uporabljajo za odvajalne klizme in za mešanico pol lanenega olja in pol apnice Pri opeklinah.
Za notranjo uporabo zmešamo zdrobljeno laneno seme, 1 ao 3 velike žlice, z vodo, čežano ali kislim mlekom. Zmes poje-r^o v treh obrokih čez dan. Za čaj pristavimo 1 veliko žlico v skodelici hladne vode, zavremo in pustimo stati 10 mintu. Pijemo še topel čaj.
Priljubleno je zdravljenje žolčnih kamnov z lanenim 0ljem. V enem obroku vzamemo 50 do 60 g olja ter se uležemo za 1/2 ure na levi bok. Žolčni kamni se izločijo brez bolečin v črevo.
Lanene tropine so ceneno in priljubljeno zdravilo za kasne obkladke. Laneni obkladki omečijo.
Svež prašek iz lanenega semena uporabljajo za vroče obkladke, da omilijo bolečine pri žolčnih kamnih in drugih borznih žolčnika in jete.
Laneno seme učinkuje kot odvajalo, ker sluz nabrekne, °'je pa je spolzko in draži črevo, da se giblje in brez bolečin izprazni. Laneno seme ublaži krče in boleče tiščanje na vodo.
Laneno seme in olje boste dobili v lekarni.
Tudi najpočasnejši, če ne izgubi cilja z vidika, gre vedno hitreje od tistega, ki bega okrog brez smisla.
Lessing
TA MESEC NA VRTU
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ
Enkrat na teden bi si morala vsaka ženska privoščiti svoj »le-potilni dan«, ko bi se posvetila le sebi.
In kaj spada v tak »lepotilni dan«?
- obrvi oblikujemo v lepo linijo;
- z mastno kremo si nežno zrna-sirajmo roke;
- vzemimo si čas tudi za manikiranje;
- zobe si umivajmo najmanj štiri minute, potem pa usta izplak-nemo z ustno vodo;
- na obraz, vrat in dekolte nane-simo masko — vitaminsko, kola-gensko ali kakšno drugo, ki pomirja;
- napravimo nekaj gimnastičnih vaj za telo in obraz;
- po umivanju krtačimo lase nekaj minut;
- uporabimo svoj najljubši parfum.
Na koncu bomo znova ugotovile, da je res malo treba za boljše počutje, nega se nam bo obrestovala za v prihodnje, pa še samozavestne bomo veliko bolj.
Februarja končamo redčenje in obrezovanje okrasnega grmičevja.
Tudi na okrasnem drevju pre-zimujejo bolezni in škodljivci, zato vse porezane dele skrbno poberemo in sežgemo. Če imamo v vrtu cepljeno majnico (li-povko), moramo odstraniti vse poganjke, ki poganjajo pod cepljenim mestom. To velja tudi za drugo cepljeno drevnino. Ko redčimo, ne pozabimo tudi na lesnate spenjavke.
Prostor, na katerega bomo sadili okrasno drevje, pripravimo že februarja, če tla niso zmrznjena. V splošnem je dovolj, če tla prerahljamo dve lopati globoko. Če • nameravamo posaditi skupino grmovja, je najbolje, da vso površino plitvo prerigolamo. Za posamezne grme pa pripravimo okoli 1 m2 tal. V zgornjo plast zakopljemo gnoj ali šoto, da dobijo tla dovlj humusa.
Če želimo, da nam bo živa meja spomladi dobro odgnala, jo
moramo postriči najkasneje do konca februarja. To velja predvsem za žive meje iz ligustra, gloga in gabra. Živo mejo iz for-sitije ali japonske kutine pa navadno obrežemo šele tedaj, ko odcvete, če ne gre seveda za poškodovane ali pomanjkljivo vzdrževane žive meje. Te pa moramo zelo močno pomladiti. Pri tem se ne smemo ozirati na cvetne poganjke.
Vsak dan, ko ne zmrzuje, zračimo in pregledujemo uskladiščene gomolje (gladiole, dalije). Gomolje dalij najbolj prizadene, če je v prostoru prevlažen zrak. Če jih imamo na kupu, jih je treba stalno prelagati. Tudi gomolje gladiol moramo pogosto pregledovati, da se na njih ne razvije plesen.
Zdaj so v shrambah še izrazito zimske sorte jabolk in hrušk. Da se izognemo večjim škodam, moramo zaloge sadja v skladišču ali shrambi redno pregledovati.
**AV JE, DA VEMO
^ADKORNO - ŠKROBNI MADEŽI
Po otipu so trdi, lepljivi, v^p dstranimo jih v glavnem s toplo vodo in pralnimi sredstvi. Bar-
sledove odstranimo z beljenjem s kislinami ali z belili. %i      0D' testo, odstranimo z blaga z mrzlo ali mlačno vodo. Posu-
e kapljice testa odpraskamo.
Sladkor izperemo s toplo vodo.
Med izperemo z mlačno vodo. Pral m s'ruP v pralnem blagu izperemo z detergentom. V ne-
r^m blagu odstranimo s špiritom. t0 izperemo z mlačno vodo, potem očistimo z milnim špiri-
m aji z bencinom.
ivo speremo s pralnega blaga z mlačno vodo. Madež na svili
em° z mlačno vodo, nato še s špiritom, razredčenim z vodo.
POSKUSIMO ŠE ME
JOGURTOVI KEKSI
Potrebujemo: 1 kg moke, 1/2 kg margarine, masla ali svinjske masti, 1 jogurt, marmelada.
Sestavine zmešamo. Testo naj na hladnem počiva vsaj pol ure. Razvaljamo ga 1/2 cm debelo, razrežemo v kroge (z modelom za krofe). V sredino nadevamo marmelado. Krog prepognemo čez polovico in robove stisnemo z vilicami.
Jogurtove kekse pečemo 20 minut pri 220 " C. Še vroče povaljamo v sladkorni moki, pomešani z vanilijevim sladkorjem.
Ta zanimiv in ne predrag recept za domače kekse nam je poslala Ema Čelesnik z Jesenic. Hvala, Ema, pa še se oglasite.
— Veste, moj mož je profesor...
— O, potem je pa gotovo zelo raztresen!
— Niti ne. Zadnje čase je kar v redu, zdaj že nekaj dni ne hodi več spat k tisti stranki, s katero smo zamenjali stanovanje.
Moda
Drobne vzorčke so v evropskem svetu mode napovedovali že jeseni sejem mode v Ljubljani pa jih je potrdil tudi za nas. Morda si bomo za pomlad omislile široko zvončasto ali v ohlapne gube nabrano daljše krilo (če seveda ne bomo bolj ogrete za mini) v pikčastem ali kakšnem drugem drobnem vzorčku, k njej bluzo prav tako drobno vzorčasto, blazer pa bo pepita ali v drobnem karu. Takšna kombinacija bi se kdaj prej zdela čudna, vendar, če po njej seže moda, jo pokaže na prikupnih mladenkah, postane kar sprejemljiva in prijetna. Sicer smo pa drobne vzorčke vedno sprejemale z navdušenjem.
ureja DANICA DOLENC
Nagrada tedna
Jaz, oče, ded in vabila
Janez, Janez! Pridi sem. Boš nosil vabila.« »Ja, ati,« rečem pohlevno in vzamem kolo iz garaže. j»    Ati mi da vabila in priganja: »Pa hitro končaj!" Ze odfrčim s *olesom po vasi. Toda že v prvi ulici pozabim oddati vabilo pri ft*ki hiši. Obrnem kolo in nazaj.
Po napornem pelinštnldesetminutnem delu si oddahnem. »Ha, ha, osemmtrideset minut prepozno. Jaz jih peš znosim v jedrnih minutah,« reče ati. »Ali mogoče še ne veš, kako je ravnal , °j stan ata? Sestavil je spisek, da ne bi delal praznih kilometrov.«
Čez dva meseca
»Janez, Janez! Pridi sem. Boš /nosil vabila."
»Ja, ati.« rečem pohlevno, vzamem vabila in kolo iz garaže.
»Heureka! Zakričim kot Arhimed.
Čez sedem minut sem spet doma. .    »No, sin. Si že gotov?« vpraša ati. Tokrat seveda nekam začudno.
Pojasnjujem: »Gotovo se spomniš vseh kuvert z naslovi obča-*J0v. Tistih v predalu. \'o, vabila sem dal vanje, jih zalepil in od-n*sel v nabiralnik To je vse skupaj sedem minut, a ne?« . »To se ti pa m splačalo. Kuverte so drage. Ja, ampak čas je le J*s Jutri naj bo v predalu lako kot pred desetimi minutami,« "^Udari, se obrne m gre za svojim delom.
Ja, ati« tečem m ugotovim, da je bil ded bolj prebrisan kot
.lune/. šlibar, K. a r. OS Josipa llroza-Tita Predoslje
I'1 Hit]
Šola ni šala
Šola res ni šala, učiteljica pravi. Kadar cvek se pojavi, je šola kriva,
čeprav to ni resnica prava.
Cveki spet letijo, učenci se nič ne smejijo in mamice so žalostne, marsikje doma klofute delijo in karajo svoje otroke, naj bolje se učijo. Polona Tancar, 6. b r. OŠ bratov Zvan Gorje
bJja SOKLIĆ. GREGOR AHAĆIC,
IN žiga, grega HODNIK Ka-'°MIR SlLAR. petra bester. WJA vizovišek, boštjan soi ar
i^a ravnik alfksandra zupanc
^ versnik matej finžgar, MDapa/iaH melita kramar
Snežinka
S^ejii« knjižnih nagrad - izlet I Alplnino karavano konec ritega lela. Kam? K Žirovskim čevljarjem, seveda, letos .H.w»n,„rl..m« naše rubrike. Vsak Jeden novo ime. en
'ga
- »sponzorjem« sedež več.
Če bi bila snežinka,
bi skakala in se igrala,
gore belila.
Ce bi bila snežinka,
vsak dan na pot
bi s sestricami šla
otroke veselila
in snežene može gradila
Sanja Skofic. 5. a r. OŠ heroja Bračiča Tržič
Veverica
Veverica preživi zimo tuko, da v deblo zvrta luknjo, potem zleze vanjo. Veverica se preži vlja z lešniki. Jaz imam veverico najraje. Zadnjič sem jo videla, ko je tekla v deblo. Veverico sem le večkrat videla, tudi srečala sem jo že večkrat. Ko smo bili v Poreču, so veverice vsak dan ropotale po strehi.
Olga Meglic, 2. r. OŠ lx>m
V domačem kraju mi je najbolj všeč
- da mladi lepo pozdravljajo, da je vas urejena (tovarišica Jožica)
- da so otroci pridni (hišnik)
- da je to ena najlepših vasi (tovarišica Špela)
- dograjena šola in nov vrtec (tovarišica Vera)
- smerokazi in razgledne table turističnega društva (kuharica)
- klin v Vratih (ata)
- ljudje, ki se med seboj poznamo, si pomagamo drug drugemu, se skupaj veselimo (tovarišica Metka )
- čiste ulice in zatišje pred prometom (tovarišica Meta)
- šola (Marina)
- sneg, ker lahko naredim sneženega moža (Aleksandra)
- stroji pod mogočnim očakom Triglavom, zato sem nanj ponosen (Gregor)
Učenke 4. r. OŠ Ki. december Mojstrana
Pust
Ko je ta veseli pust, smo vedno polnih ust. Namazana so usta, brada, saj vsaka šema ima krofe rada. Radi sladkarije jemo, ker govoriti nič ne smemo. Papirčke mečemo na tla in se radi smejemo ha, ha. Ker nas nih*e ne pozna, ne vedo, kdo papirčke vrgel je na tla. 1 la, ha, ha, ha, ha. Maruša Caler, 3. b r. OŠ Cvetka (.olarjn Škofja Loka
Zdravilo proti enkam
'V našem razredu je pogosto prepir. Eden trdi, da ga je oni tovariš prenizko ocenil, drugi kriči nad tretjim: "Tebi, tebi je skozi prste pogledal!"
Jaz, Tomaž, najboljši učenec v razredu, pa se za to sploh ne zmenim. Imam namreč najboljše zdravilo proti enicam. Recepta zanj vam ne bi rad izdal. A naj bo, ker me že tako lepo pogledujete. Poslušajte! Vzamemo nekaj zajčjih dlak, dva kurja čopka, deciliter osličjega mleka in žlico vegete. Iz te zmešnjave nastane odlična pijača proti, saj veste, čemu. Zjutraj, preden odidem v šolo, jo popijem. In ker-je tako močna, me kar malo zanaša. Učinek je, ne boste verjeli, presenetljiv. Odgovarjam kot iz topa. Pravzaprav me že malo skrbi, kam z vsemi petkami.
Učenke in učenci, če potrebujete učinkovito zdravilo, se oglasite pri meni. Kmalu se vidimo, kajne?
Martin Markun, 6.a r. OŠ Matije Vaijavca Preddvor
Počitnic je konec, spet smo v razredih in z vso vnemo smo se lotili učenja.
Vse lepo in prav, toda takole od blizu pa res ne smemo risati. Ni dobro za oči, da veste, prvčki iz Podljubelja.
Foto: D. Dolenc
@mmwčm&[GLAS 8. stran
ZANIMIVOSTI.
Torek, 9. februarja ■
Jeseniški borci brez dlake na jeziku
Zemlje je dovolj, le obdelati jo je treba
Ves zgornji konec Gorenjske je tako zagledan v novo železarno in zdaj v gradnjo predora, da se zdi, kot da nič drugega tod ni vredno pozornosti. Železarna, potem dolgo nič, za njim turizem in čisto na koncu kmetijstvo. Pa vendarle so še tu ljudje, ki se zavzemajo tudi za kmetijstvo. Jeseniški borci so oni dan opozorili prav posebej nanj. Kmetijstvo je, po dogovoru z njimi sodeč, pori njeno v kot, pozabljeno, nekako odveč, pa vendar ljudem, ki so s srcem še vedno privezani na zemljo, le ni vseeno, kako se s tem borim kosom zemlje gospodari.
Zemlja tod res ni bogata, a vendar je preredila veliko rodov. Naši predniki so jo oteli vodam, izsekali, da so lahko posejali njive, uredili pašnike celo visoko v gorah. Hvaliti se res ne morejo, da je imajo toliko kot radovljiška občina, tudi toliko lepih polj ne kot ona, toda, ali ne segajo jeseniška polja vse do Lesc, in se nizajo lepe njive in travniki ob žirovniških vaseh pod Stolom in tudi v gornjesavski dolini se svet zravna v polja in travnike. Od 37.467 ha površin jeseniške občine je rodovitnih 25.433 ha, od tega je bilo pred 20 leti še 7701 ha kmetijskih površin. Res pa je, da je od teh največ pašnikov in planin, kar 6125 ha, zato je že od nekdaj tu večji poudarek na živinoreji, govedu, v zgornjem koncu včasih tudi ovčarstvu. Domačini so še pred 20 leti pasli na 38 planinah v Karavankah in na 4 planinah v Julijcih, nekaj višjih planin pa je bilo že takrat opuščenih. Zdaj jih je seveda še nekaj manj, vendar če bi bilo v občini danega kmetijstva več poudarka, bi lahko vse drugače oživelo, pravijo borci.
Besedo o jeseniškem kmetijstvu je imel Jaka Šmid, član izvršnega odbora zemljiške skupnosti in podpredsednik občinskega odbora zveze borcev Jesenic, ki še vedno po malem kmetuje doma na Hrušici.
JAKA ŠMID
» Tovariš Jaka Šmid, v čem, se vam zdi, je poglavitni problem jeseniškega kmetijstva?«
» Neenotnost forumov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in drobljenje sredstev. Pog lejte, kar trije so poklicani za razvoj kmetijstva, a vsak zbira sredstva po svoje in jih tudi po svoje porablja: Kmetijsko zemljiška skupnost zbir a sredstva od spremembe namembnosti zemljišč in jih vrača v kmetijstvo. Samoupravni zemljiški sklad za preskrbo hrane dobiva sredstva od občine, 0,9 od bruto osebnih dohodkov in jih spet po svoje vlaga v kmetijstvo, za agromelioracije, buldožiranje, za nadomestke za mleko in meso in podobno. Tu gre za velika sredstva, za leto 1987 se je nabralo 32 starih milijard. Kmetijska zadruga spet zbira in deli denar po svoje. Zakaj ne bi vsi trije naredili skupnega programa za porabo sredstev, jih skupno z enega mesta kanalizirali za določene namene. Koliko več bi bilo lahko narejenega, če bi se lotili, bi se res nekaj poznalo, nekaj ustvarilo, tako se pa samo drobi denar, nikjer nič ne zaleže.«
» Mar ne bi bila kmetijska zadruga poklicana za takšne pobude?«
» Na Jesenicah praktično sploh nimamo svoje kmetijske zadruge. Imeli smo jo do leta 1961, od takrat naprej pa smo priključeni Radovljici. Od takrat je naša kmetijska zadruga le bolj na papirju, ne odigrava svoje vloge. Radovljica ima za svoje področje in za jeseniško 3 kmetijske zadruge, mi smo le privesek.
Že osem let si prizadevamo, da bi spet imeli svojo zadrugo, a ker jim je na občini bolj malo mar za to, do tega ne pride. Dve leti nazaj smo imeli na Javorniku sestanek, kmetje so ponovno postavili zahtevo po zadrugi, toda iz vsega tegam ni nič. Posebno so zanjo zainteresirani kmetje z gornjega konca, z Dovjega, i/. Itateč, kajti ti imajo do zadruge v radovljiški občini najdlje. Sploh pa še zato, ker so bili ti kmetje najbolj povezani. Na Dovjem so Imeli svojo zadrugo, svoj zudružni dom, svojo žago, izredno so bili zavzeti za skupno, zadružno delo.«
» Kaj pravijo na to občinski možje?«
» Nič. Na sestanke, ki jih sklicuje kmetijska zemljiška skup nost, ki deluje kot koordinator zemljiške politike v občini, sploh ne prihajajo. Pridejo le takrat, ko gre za zazidavo parcel. Te pa, te jih pa zanimajo. Kako se obnašajo do kmetijske zemlje, najbolj zgovorno priča njihov odnos do zemljišč, ki so splošno ljudsko premoženje. Od leta 1979 bi morali po zakonu vsa zemljišča, ki so SLP ali v lasti delovnih organizacij, ki se ne ukvurjajo s kmetijstvom, prenesti v skupni zemljiški sklad. Vendar so Jesenice edina občina v Sloveniji, ki tega ni naredila. Šestkrat ah sedemkrat je dala zem ljiška skupnost pisno vlogo, naj se to uredi, a je občina sele zdaj dala tiste parcele, kjer bo šla cesta. Kot da so njena last, samo da bo kasirala. Železarna ima okrog 95 ha takih zemljišč in jih prav tako noče prenesti na sklad. Že 1. julija 1979 bi moral biti prenos opravljen.«
»Veliko zemlje vam bo zdaj vzela nova cesta. Se je bo vseeno še dalo kaj ohraniti kmetijstvu?«
»Hrušica je zdaj gradbišče. Tisti, ki se ukvarjajo s kmetij stvom, bi radi ohranili zemljišče, vsaj kolikor se le da Vendar spet na občini nočejo o tem nič slišati. Del zemljišča, 4 do 5 ha, je bilo smetišče, občina pa že pripravlja načrte za centralni rekreacijski center. Zakaj? Saj ga vendar že ima pod Mežakljo? Mi bi tu uredili kmetijska zemljišča. Če že hočejo tu igrišča, nuj podro cigamjo, ki stoji tam ob predoru Prvo, kar zagleda tujec, ko pride čez mejo, je ta ciganija. Če bo tu igrišče, bo res imel tujec drugačno prvo srečanje s Slovenijo. A vse kaže, da si hoče nekdo z igriščem postaviti le spomenik. Že tako ali tako bomo ob preveč dobre zemlje. Na desni strani Save, kjer je predviden Integralov plato za tovornjake, približno 3 ha zemljišča, je 95-odstotno že urejeno in pripravljeno zemljišče za kmetijsko obdelavo Humus smo navo/.ili sem /. Bel skega polja, zdaj pa bo tu namesto njiv betonski plato! «
»Res je malo slišati o jeseniškem kmetijstvu, toda o vaši prašičji farmi se je pa daleč slišalo.«
» No, vidite, kakšen odnos je pri nas do kmetijstva in do kme ta. Klinarjeva prašičja farma je krasen primer. Kmet ne bi smel imeti prašičje farme v vasi, na čisto kmetijskem področju! Kranj ima štiri ali pet farm čisto blizu strnjenih naselij, pa ni bilo slišati nobenih pritožb, nobenega takega vpitja, kot pri nas na Jesenicah. Vikend postavijo v vasi, potem naj bi pa kmetijstvo kar ukinili, da jim ne bi pri vikendu smrdelo. Kdaj pa je kmečko dvorišče še diša lo? A na mizi mu pa meso diši?! «
D. Dolenc
uredništvo tel. 21860
Kaj se dogaja pri »nosilcih« turizma v zgornjesavski dolini?
Kdo bo šival Gorenjki srajčko?
Kranjska gora, 8. februarja — Delavski svet Gorenjke se je pri izbiri direktorja odločil povsem drugače kot ABC Pomurka, Gore* kin sindikat in jeseniški izvršni svet. Radi bi se odcepili, odstopili so od sporazuma za gradnjo nakupovalnega centra, dali v naj«" apartmaje in po Libanonu iskali zasebnika za igralnico. Vse odločitve le na delavskem svetu.
MafJ*'
Delovna organizacija Gorenj-ka z gostinskimi obrati na Jesenicah, hoteli v Kranjski gori in žičnicami je v občinskih planih nosilka razvoja turizma v jeseniški občini. Deli na temeljno organizacijo gostinstvo Jesenice, žičnice in TOZD Hoteli Kranjska gora, s skupnimi službami na Jesenicah. Vsa Gorenjka sodi v ABC Pomurko.
# Izbira direktorja
Janezu Štojsu, direktorju Gorenjke je potekel mandat, na razpis se je prijavilo več kandidatov, tudi dosedanji direktor. Janezu Štojsu je z nekaj pripombami dala podporo sindikalna konferenca Gorenjke, njegova krajevna skupnost, kolegijski poslovodni odbor SOZD ABC Pomurka in tudi jeseniški izvršni svet. Proti direktorju Štrojsu pa je bil delavski svet kranjskogorskih hotelov, ki je odločno podpiral kandidaturo svojega vodja prodaje. Na hitro sklicani delavski svet kranjskogorskih hotelov, v katerem so poleg redkih izjem sami vodje enot in ki v večini sestavljajo tudi centralni delavski svet Gorenjke, je brez posvetovanja z delavci sklenil, da je proti Štojsu. Kajpak se je moralo enako zgoditi tudi na centralnem delavskem svetu.
Skratka: mudilo se je, Gorenj-ka je bila celo nekaj časa »brez vlade«, delavci niso bili seznanjeni, podpora Štojsu izven Gorenjke se je zdela delavskemu svetu brezpredmetna in tako so prišli do tretjega kandidata, v.d. direktorja.
Radi bi se odcepili
Njihova volja, njihova odločitev, čeprav bi bilo res umestno raziskati, koliko besed so pri izbiri imeli delavci, saj je bilo začudenje po tej odločitvi med zaposlenimi vsesplošno. Samoupravna demokracija je v TOZD Hoteli sploh vprašljiva, saj imajo predsednika sindikata, ki je obenem tudi predsednik delavskega sveta! Tako, kot sta funkciji nerazdružljiv, je v hotelih v Kranjski gori družbeno nerazumljivo še marsikaj drugega.
Ne le, da so se v TOZD Hoteli Kranjska gora že pred dvema le-
toma hoteli odcepiti od gostinstva na Jesenicah, pred kratkim so odstopili tudi kot sopodpisniki sporazuma za gradnjo nakupovalnega centra v Kranjski gori. »Nosilci« turizma so se torej kar nenadoma odločili, da jim turistična infrastruktura v Kranjski gori ni mar in so podpis enostavno preklicali.
In če se k sporazumom za razvoj kraja pristopa in odstopa,
Predsednik izvršnega svet« Jesenke Tomaž Kersmanc: »Gorenjka se naprej ostaja nosilka turističnega razvoja v Kranjski gori In vsakršno razmišljanje o samostojnih odcepitvah ali drugačni politiki ni sprejemljivo. Res je, da bodo morali v jeseniškem gostinstvu preveriti, kateri obrati naj še poslujejo in katere bi bilo bolje dati v najemu Res je tudi, da so kranjskogorski hoteli samovoljno odstopili od sporazuma za nakupovalni center. Izvrsni svet je podprl kandidaturo dosedanjega direktorja Janeza Štojsa in če so se drugače odločili, so se pač odločili. Vendar pa izvrsni svet Jesenice ne bo dovolil nikakršnih odstopanj in nikakršnih dru-
MBUj
gaČnih teženj Gorenjkinih ho telov, takih, ki bi bili v nasprotju s potrjeno in sprejeto turistično razvojno politiko, ki jo mora Gorenjka uresničevati...«
kakor se zdi in hoče, zakaj bi se čudili tudi drugim njihovim poslovnim odločitvam?
Apartmaje dali v najem
Ni preteklo še veliko Save od tedaj, ko so odpirali apartmaje v Kranjski gori. Prodaja pa očitno ni šla tako, kot so mislili, zato so že pred časom na delavskem svetu predlagali, da nekaj apartmajev enostavno prodajo in si zagotovijo nekaj dohodka. Prav njim nezaželeni Štojs je bil tisti, ki se je tem uprl in škoda, da se jim ni bolj odločno upiral... Kajti zdaj so dali pet apartmajev v zakup, v najem za pet let, spet le z odločitvijo delavskega sveta, kjer se v Gorenjki očitno vse začne in vse konča. Kaj pomeni apartmaje prodajati in kaj pomeni dati apartmaje v najem, vedo vsi dobri turistični gospodarji. Že res, da z najemom priteče denar, a v neprijerno manjši vsoti, kot če se apartmaji prodajajo... Apartmaji pomenijo Gorenjkinim delavcem pridobivanje dohodka in temu dohodku so se z oddajo odpovedali! Nekaj dohodka pač na kratki rok, če pa bodo šli dolgoročno po tej poti, bo pogubno.
Da bo v piskru njihovih samovoljnih odločitev mera res polna, so takole, na lastno roko spet, podpisali pogodbo o zasebni igralnici. Podpisali so joz nekim gospodom iz Libanona, sicer Angležem po rodu, a pristojni republiški organ začuda noče dati ustreznega dovoljenja. Čudno so gleduli tudi na jeseniški
Predsednik občinskega kalnega sveta Jesenice
Drok:
»Sindikalna konferenca g renjke nas je redno seznanjaj s delom In aktivnostjo, pa mislim, da so bili v ki dejansko vhibsotI slabi medsebojni odnosi, moji oceni delujejo v nih oblikah, vse premalo ps resničnih vsebinskih odnos* in pristnih povezav. Pojavijsr se občasni spori, največji TOZD Hoteli Kranjska gW» Zdi se, da so ostale enote * tozd na Jesenicah v zapo** vljenem položaju. Prisotni JJ večni očitki, da krmnjskogon* tozd podpira jeseniško gosti* stvo. Mislim, da bi morali' spornih zadevah glasaš? spregovoriti predvsem deta** sami, očitno pa ne bo slo ta* brez kadrovske prevetritve-' _'
občini in resno postali pozo^ na vse, kar se dogaja v Gore11 ki.
Vse igralnice po naši ljubi of želi so družbene in dobro dob' ke usmerjajo v turistično infr' strukturo kraja. V Kranjski 1° bi prav žičničarjem prišel še ljf ko prav kakšen dinar. A ne! $ teli Kranjska gora si iščejo * sebne lastnike igralnic po \$ nonu!?
Delavci marsičega ne vedo,^ sploh kaj, kajti v TOZD W<f. Kranjska gora se samoodločb na delavskem svetu. Ne vedo, so apartmaji v najemu, ne ničesar o ideji odcepitve, ne do, kdaj in zakaj je moral direktor, ničesar ne vedo o Li nonu, kaj šele, da bi vedeli, bluze, ki jih nosi kranjskog0^ sko strežno osebje, šivajo k*1 kranjskogorskem zasebnem «* tiku...
Če v prihodnje ne bo večj družbenega nadzora nad nosi turizma v Kranjski gori, bo °J hodkovna kadrovska, samoup^ vna in sploh gospodarska sraj* Gorenjkinih hotelov počila J toliko šivjh, da je v še tako ^ vrstnih sanacijskih butikih "j bo mogoče več zakrpati... J D. Se*.
_^
Šmarjetna gora je že bližja nekdanji
Že zdaj je vse nekako domače
Kranj, 8. februarja — »Ali morda veš, da je bilo pred novim letom na Šmarjetni gori spet zelo prijetno silvestrovanje...? Zadnje čase p*'' menda Šmarjetna spet precej obiskana... Menda bo tudi pustovanje...?«
Takšnih in podobnih pripovedovanj, ocen in ugibanj je zadnje čase med Kranj-(.mi o Šmarjetni gori kar precej. Je pač tako, da starejši Kranjčani Šmarjetne niso pozabili in se, čeprav v bližnji preteklosti ni bila ravno priljubljena točka, radi spominjajo dni, ko je bila na Šmarjetni samo baraka, ko je bila pot do nje vsakodnevna izletniška turu, priložnost za srečanje, klepet, oddih, pozimi pa nepo/.ahnu za ljubitelje sankanja.
Kjer ni dima, ni ognja, pravi pregovor m ce so že spet vse bolj pogoste govorice o Šmarjetni gori, o obiskih, potem nekaj najbrž je na tem, smo si rekli. In da ne bi po nepotrebnem ugibali, smo konec minulega tedna, v petek, ko je bil pravzaprav pomladi podoben sončen dan, pogledali, kako je na Šmarjetni. Počasi in predvsem previdno je šlo z avtom na vrh. Pešcev je bilo nenavadno veliko: starejših, mlajših... tudi najsta icjsi Kranjčani SO bili med njimi in mlade mamice in očetje z otroki. Še bolj živahen, otroški živžav pa je bil na vrhu.
Čudno. Saj je na vrhu pravzaprav še previ, gradbišče A vendar, očitno, to nikogar preveč ne moti. Manjši prostor s točilnim pultom, malo večji, kjer lahko posedis in, če te je volja, poškiliš tudi na televizor, in še dva manjša prostora, kjer se lahko za mizo v miru pogovoriš. To je trenutno Šmarjetna gora Seveda, da ne pozabimo, zunaj je tudi še brununca; zdaj (nerazumljivo) zaprta.
»Vse kal je in kakor je, je bolj začasno,« Bt >. i Anica .Jekovec -Praprotnik, ki vodi gostinstvo »Nismo si upali napovedati, da bo če/ zimo odprto, ker nismo vedeli, kako bo / ogrevanjem.   Pa sta
potem Ivo in Frani
poskrbela, da sum usposobili centralno. In potem je bilo toli ko želja za silvestrovanje, da smo se ga lotili; seveda skromnega. Kes pa je. da so se ljudje, in med njimi je poleg mladih tudi
stične '.obe sprejmejo okrog 20 ljudi prej pa naj bi začela delati kuhinja z le šankom.
»Že včasih, ko jc 1" še samo baraka, ^ hodil   n.i šm.irj«' in vedno sem pel jal sem gor. t ko mesto ima znamenitost, sv"jj točko. Za Kranj i1',
prav gotovo šnia*T „ na gora,« i«- la/l".?, ta dan dr.
dr. Mario Kocijančič
Mario tf, cijančič. »Pot J Šmarje! no   jc   pr".
Anica Jekovec Praprotnik
Na vrhu je zadnje čase precej živahno...
kar precej starejših Kranjčanov, kar nekako navadili na Šmarjelno. Dopoldne priba jajo upokojenci, popoldne družine, Tja do petih popoldne prihajajo pes, /večer pa /. avtomobili.«
Zima |o res naklo njena, vendar pa, kol povesta Ivo in Frenk Jekovec tudi komu nalcem velja vsa po
hvala   »Niti enkrat
se- še ni /godilo, da cesta ne bi ImI.i prevozna.« Trenutno je na Šmarjetni, v go stinskem delu prostora za okrog HO ljudi, ki lahko popijejo čaj, kavo ali kaj krepkejsega in se podprejo s sendvičem, klobaso pa tudi /. enolončnico
Jekovcevi s pomočjo teta Angele Vach ter i/ l.iclitensteina imajo za letos v nacrtu ureditev vrtu s kuhinjo Čaka jih nova stre ha, plošča m otroško igrišče Sanitarne bo treba temeljito preurediti m morda manjši lokal za rekreacijo Že zdaj pa lahko v turi
zdravilo  za org' zem. Nisem sicer ljubitelj lokulov, ve"1 se v velikih prostorih, kakršna je bila si'. nedavnega Šmarjetna, spledi slabo po«I Zdajšnja urejenost pa že kaže na bli/rtr se doma« nost.«
1 I Šuiarf
»Tako doma« /.daj spel na Šni"v
tni,« je v nedeljoj poldne ob vz^OJU pripomnila Vera »*| mar iz Kranja *' $ nis\a hodila, /.d*]' i bil'
Vera Ifiimar
Ton«' Huma:
mesec, pa s\a možem žc na Šmarje Ton
je doaut: T Kranjčani se s p«'1 , liko   pogovai jiii1' j,
lil    /«• sllllKI
ii.ii l< tni.« A me Huma* J ■9
Šmarjetni. /. /eno sva prav presenečen*1 je vse- tako prijetno, domače. Prejšnjo
V
ljo i«- bilo toliko ljudi, da skoraj notri |*J mogla. Sicer pa je pot na Šmarjetno T*( pravšnja tura pred kosilom ali po nj«1" I
Iva/e torej, da so Kranjčani spet ''"p' laj šmarjetno. Kljub obsežnemu Unu. ki ga imajo Jekovcevi, pa ne bis ^ Ii po/abiti, da so po tolikih letih s t^°,^s drugače (Hi/nane šmarjetne |(ore u^\j smerokazi, da so zaraščene gozdne \#\ ,i
iti in uredi**
na gram
da bi ob vznožju morali najti meni. prostor /.a parkiranj«
t Vroči spored kranjskega Kina
Kino Kranj, s podružnico na Jesenicah, je sicer res pripravil počitniško dopoldansko matinejo, a kdove zakaj in čemu je v svoj redni spored ob 18. in 20. uri vključil izključno samo take filme, ki NISO PRIMERNI ZA OTROKE.
V času šolskih počitnic, ko gre marsikateri šolar v kino tudi ob 18. uri in se zlahka zmuzne mimo vrat, so bili na sporedu tile filmi, VSI PREPOVEDANI ZA OTROKE: Vroče noči Jose-fine Mutzenbacher, Dekleta za uživanje, Kaligulove sužnje...
J. Trdina - podobe prednikov (o neumnosti)
• Tri največje neumnosti
Na knjižne police smo dobili zapiske Janeza Trdine iz obdobja 1870 do 1879 Podobe prednikov. Zbirko vsakovrstnih pravljic, burk, vraž, legend in črtic iz narodnega življenja kot jih je zapisal "naš prosvetljeni mož, malce pesniško naiven, a moder starec." (J. Prijatelj)
Kaj pravi o ... NEUMNOSTI?
Neumnemu človeku se dajejo pridevki: butelj, bedak, prismo-da, avša, nore, jezce, trotel, muhec, šavša, šema, šemica, bebec, bček, brglez, osel, tele, vol, bik (tudi deminutiva), konj, lisec, žužek, slepec, cucelj, lunek, tapa, tapec, tepec, cepec, gumpec, tutnpec, trap, trapa, torka, šemica, klada, bizjak, trola, šavra, Panj, but, butec,matan(matast), abota, klama, mavra, prismuknjene, prismojenec, prievrknjenec, kokec, slepa muha, miš, pripa-•len, prifrknjenec, šušmar, zmetenec, mečkan, mečkovt, temnjak, brezglavec, praznoglavec, krola, šalaburka burda, burklja, sla-mogiavec, revišče, otroče, breza, brezast. Veli se tudi: zguba, zmota, Juri, Luka, Katra, Urša, Miha, Pavlina, Kurent, Jera, Janez, Mina, Urban, Pepe, Prismodihov Miha, itd.
Pregovori in reki: ta je neumen, da bi mu bilo treba puščati s klamfo na vrhu glave včasi še. in pa na riti) ta je neumen, da bi se mu lahko hudič v aržer uscal. Neumen kot noč, ko trna... Ga luna trka, šeme ližejo... Kdor ima vsaki dan drugo ljubico je gotovo neumen, kdor pa nikoli nobene, pa še bolj... Vaša gnada, norost prikla-da. Tri največje neumnosti: farju kaj dati, za berača moliti in spati brez greha pri dekletu... Kdor ni nikoli neumen, je maloke-daj vesel... Neumni uživajo na svetu več sreče kot pametni. Pri norcu še pameten človek lahko znori. Ki znori koga druzega, tudi sam ni pameten... Nerodna baba je za moža težek križ, še teži pa je neumna. Neumnost je huja od uboštva..."
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO
Marjan uzar
» »O, Marjano pa res žihr daste v I*"?Pis. to
priia" ' pa ros'ta Jt" Pa zmerom tttj|,.7na' v"e nam /rili t a, za kar jo
na s""°-. zmerom gleda, da ima K Prodaj tudi cenejšo, ampak do-
bro
robo..
se razvnema Ti/k a n
". ki je v Kokrino Mojco na kon-Cu placa" v Tržiču prišla zase po 5*#Co in me videla, da šarim tam okr"g S fotoaparatom.
Marjana Uzar je v Mojci že ^ni>j.sto leto poslovodkinja. Prav-srif "a je vrnila iz Kašice, kjer je g«t dobila nekaj pletenin po zni-gjjjjjl tovarniških cenah in nekaj D klov, za katere so jo stranke ,°sebej prosile. Prejšnji teden je
v Tkanini v Celju, pred dnevi
Pekstilu v Ljubljani.
j *^rz>č je majhen kraj, vsi se po-CU*1110' vs' srečujemo tule na "plahih * nekakšna velika družina J    Nič čudnega, da mi stranke
'>aJ° 8voJ* želje, posebno še, |jj **do, da se pri nas pogosto do-UJ cenejšega. V Tržiču imajo ^ avt' majhne plače, tega se mn-5l *r*ovc' zavedati, in če se le r«/ nar,'''m,° VM'- da izkoristimo
n*' tovarniške popuste, razpro-
daje, romanjkanje denarja pomeni že borbo za stranke, posebno še, kar se je razmahnila trgovina s tovarniškimi kombiji in prodajajo po tovarniških dvoriščih vse, od mesu do posteljnine. Danes ni dovolj le prijaznost, ta je pri nas že \es < as doma, ker so časi slabi in težki se moraš za stranko še bolj potruditi«
I). Dolenc
Zabavna glasba
--$ttfcyi^
>
5*
ff.
Danes ne bomo predstavljali novih plošč ne novih glasbenih skupin, pravzaprav ne bo govora o ničemer novem. Včeraj so marskikje namenili minutko kulture slovenskemu narodu, pa poskušajmo iti tudi mi v to smer.
Kdorkoli bi poskušal ocenjevati minulo koncertno rockovsko sezono na Gorenjskem, bi si nakopal sila nehvaležno delo. Kajti lansko leto namreč ni prineslo ničesar presenetljivega, ničesar takšnega, kar bi bilo res vredno zapisa, pa vseeno...
Še vedno ostaja vsaj delna koncertna oaza v Kranju, delno v Delavskem domu, zadnje čase pa vse več v Kulturnem domu v Kokrici. Dobrega ročka je bilo pravzaprav malo. Po svoje je najbolj zanimiv majski koncert danes že bivših Pankrtov. Pero in ekipa so pripravili žur, ki naj bi bil značilen temu klanu. Zadevščino pa dodatno podkrepi še podatek, da je šlo za uradno promocijo njihove zadnje velike plošče in hkrati za enega njihovih zadnjih koncertov nasploh.
Ostala Gorenjska pri tem vprašanju spet ni prišla skozi izpit. Kar jim je uspelo so bili več ali manj nastopi raznih veseljakov tipa Agropop, ki so, predvsem ti, lepo polnili oziroma praznili žepe. Scena se je tako tudi lani ponovila. Razmerje sil je ostalo enako, gorenjski ljubitelji dobrega zvoka pa še naprej prisiljeni odhajati v Ljubljano.
Vse skupaj se pravzaprav vzdržuje samo na račun nekaterih posameznikov, ki pa imajo tudi omejene roke. Denar, ustrezna dvorana, centralno ozvočenje pa bi šlo ...
In kako kaže v letošnjem letu? Skorajda identično preteklim... Nekaj se bo poskušalo pripraviti v kranjskem Centru za prosti čas, nekaj v Car-niumu, mogoče še kaj na Jesenicah pa bo. Še to bo več ali manj v maju (mesec mladih), ostali meseci pa ...?
V. Bešter
LJUDSKI OBIČAJI
• LAN SEM BIL KROFOV SIT, LETOS PA ZELJA
V tem tednu nas bodo »oštirji« že začeli vabiti na pustne plese, po krajih bodo prijetna pustovanja, le malokje pa bodo obudili star običaj, ko so vlekli ploh ali hodili za priljubljenim svatovskim sprevodom.
»Juhe, juheja, pustna nedelja! Lan sem bil krofov sit, letos pa zelja poje nagajiva pesem.
Včasih se v Radovljici, v Ovsišah, v Cerkljah nikoli niso odrekli bahavim sprevodom na vozovih, na katerih sta plesala slamnat fant in slamnato dekle. V Dražgošah je v sprevodu jahala šema na čelu, Selčani pa so vozili svoje maškore do Železnikov v gostilno pri Meru. Še prej pa so hodili celo do Zalega Loga, kjer so se ponavadi stepli.
V Železnikih je bil med maškarami Kurent, odet v star kožuh, na saneh so ga vozili po vasi. V Poljanski dolini so imeli voziček z lajno, na njem je čepel godec in godel na klarinet.
Ploh vozijo še danes po mnogih gorenjskih vaseh; najbolj značilni gorenjski pustni običaj pa je zažiganje pusta, na Četeni ravni so pusta vrgli celo v Soro. Vse maškare, ki vam bodo potrkale na vrata, pa po stari šegi prinašajo boljšo rast repe in korenja. In celo krasti smejo — a vednole kaj iz lonca.
Pust je bil vedno tudi imeniten vremenjak: Pustna nedelja pod oknom, velika noč za pečjo (Zelen pust, bela velika noč), (Pust na soncu, velika noč na peči), (Ce ima o pustu sonce moč, mrzla bo velika noč), (Če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi).
O pustu tudi pravijo, da je treba drva cepiti: »Kdor na pust drva kolje, je vse leto dobre volje.«
Don Juani osvajajo
Lanskoletni največji komercialni podvig Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana je bil ob Smodetovi Jožici zanesljivo Don Juanova Mandarina, ki so jo prodali v več kot 100.000 izvodih.
Avtor popularnih skladb in vodja skupine Don Juan je Branko Jova-novič - Vunjak, ki ga prijatelji kličejo tudi Brandv.
• Odkod ime — Don Juan?
»Koncertna predstava je bila čudovita, mi smo bili lepi in je bilo ime kar pravo. Po domače bi Don Jua-nu lahko rekli tudi osvajalec ali pa mogoče malce drugače, vendar izraza ne bom povedal, ker so nas včasih tudi tako imenovali... Pop bend je dobilo ime po zapeljivcih... Nekateri pa so nas celo po uspehu Mandarine imenovali Mandarina...«
• Uspeli ste zelo hitro, v letu dni.
»Ta pot je tudi mene presenetila: da je Mandarina tako hitro postala hit. Nato so sledile priznane skladbe: Ana, Če sama boš ostala, Gospa, moj poklon, Pod oknom sem stal, Jutri sin bo Vaš vojak, Ona sanja Pariz...«
• Tudi mladim poskušaš pomagati...
»Mladim res skušam pomagati, zanje pišem skladbe, sodelujem tudi kot aranžer in producent programa. Prva kaseta Naj, naj je izšla pri avtorski skupini A, druga z Mandarino je postala diamantna, pred novim letom pa je izšla tretja kaseta, na kateri sodeluje tudi gorenjska skupina Pop design«
• Kakšne so teme skladb?
»Pišem o čisto navadnih, življenjskih stvareh, o tistih lepih, ki ganejo. Z življenjskimi dogodki nastajajo
tudi teme, brez pretiranih filozofskih razmišljanj.«
• In glasbeni stil?
»Don Juanovci smo veseljaki, prepevamo preproste, lepe pesmi, ki so melodične in gredo v uho. Gojimo vse: od countrvja do ročka, ročk n'rolla do domačih popularnih, tudi s harmoniko.«
• Nadaljnji načrti?
»Še naprej pomagati mladim, a še neuveljavljenim. Osebno pa si želim, da bi končno le uspel priti do svojega prvega (vsaj enosobnega) stanovanja. Moji generaciji se te želje vedno bolj oddaljujejo, ampak sem in ostajam borec!«
• Don Juan, lomilec src s španskega dvorca?
»Živim v Ljubljani, kjer večino časa preživim v glasebnih študijih. Seveda pa sem kot Don Juan tudi zaljubljen in imam dekle v Ptuju. Tako sem večno tudi na relaciji Ljubljana — Ptuj in nazaj.«
D. Papler
• Na Bledu bo spet Blejski srček 88
HTP Bled, TOZD Turizem in rekreacija ter RTV Ljubljana spet pripravljata zanimivo otroško prireditev, četrti festival otroške vedre pesmi Blejski srček 1988.
Prireditelji festivala želijo spodbuditi skladatelje in pisce besedil h oblikovanju novih otroških vedrih pesmi zabavne glasbe.
Razpisali so natečaj, organizatorji bodo za javno predstavitev izbrali štirinajst skladb in jih hkrati odkupili — posebej skladbe in posebej besedila.
Avtorji, ki bi želeli sodelovati, morajo poslati klavirski izvleček skladbe s podpisanim besedilom na uredništvo kulturno-za-bavnega programa Radia Ljubljana, Tavčarjeva 17, Ljubljana — do 31. marca.
Blejski srček 88 bo letos 15. septembra na Bledu. Avtorje novih vedrih pesmi čakajo lepe nagrade, za najboljše besedilo, za vedro otroško pesem, za najboljšo skladbo in za najboljši nastop na odru. Nagrade so od 70.000 dinarjev do 100.000 dinarjev.
Čvek
• Bolan kot — svinja
Zdravniki napovedujejo, da se bo zdaj zdaj v Evropi pojavila azijska gripa, ki ji pravijo »svinjska«. Prihaja iz Kitajske, pričakujejo pa pravo epidemijo. »Svinjska« ji pravijo zato, ker jo prenašajo svinje, ki so jo dobile tako, da so žrle zastrupljene ribe.
• Nimajo vsi radi Joan
Richard Drevfuss je javno pokazal, kako prezira slavno Joan Collins. Povabili so ga na neko odmevno londonsko televizijsko oddajo, prepotoval je 5.000 kilometrov z Bahamskih otokov, ko pa so
mu v Londonu sporočili, da bo v televizijski oddaji nastopila tudi Joan Collins, se je obrnil in — odšel. Težko je verjeti, da mu je bil napoti slavni kuhar, sicer tretji gost oddaje.
• Snaha Elisabeth Taylor ima aids
Znano je, kako se slavna Liz bori za to, da bi pomagala bolnikom, ki imajo aids. Zdaj je doživela pravi šok, ko je zvedela, da ima žena njenega sina Christopherja aids! Ko je Christopher zahteval ločitev, je prišlo na dan, kako burno je živela njegova žena — ne le, da je imela številne ljubimce, vdajala se je tudi mamilom.
^al
e gorenjske vasi
Vopovlje
Piše: D. Dolenc
Bol
[jih poznajo tujci kot ačini
vj. ^(>ko na srce: če bi v Vopo-^J&h ne bilo penziona Jagodic, marsikdo ne bi vedel laz gotovo ne. Tako
£Vopovlj< ko*
?ern imela srečo, da so me ne-v," Peljali tja na neko imenitno sjj erJ°, kjer smo jedli celo mor psa in od takrat dobro &0i>! ZU Vopovlje. In ne morem si Wje Kati: to kdo omeni Vopo-«. • najprej pomislim na mor
?zverino... Vj^P" vasica je to invelikakri Ojy/ Sl- ji godi, ko nanjo ob cesti ^T^rja le mali kažipot, name *lJ>ruv<- rumene obcestne tuble )j|j*P'som kraja, kakršna pritiče V|jV> vusi, k> lfiži ob cesti. Vopo-{L s»cer ne leže vse ob cesti, ve Ii,'1 vasi je znotraj, na poljih t.,,' 1 zalogu ob potoku Reka, ki Itjj* izpod Krvavca skozi Cer-ornlke, Vopovlje in vse do k;     Pri Komendi, vendar je ne
bTkii *ludi tik ob cesti'Tudl čo
Sumo 500 m dolžine, bi ta h»w raj moral imeti. Tako pa 'u,M(>vo porajajoči se turi-I Vopovljnh silne težave C"'e "»'.odk u najavijo gosi je, pa
<U, Pndejo z letalom do Brnikov ^  ' ^tobusom do Kranja, je
treba ponje ali pa jih vsaj čakati pri cesti, da vedo kam, kje zaviti v vas. Prav prizadevnosti Jago-dičevih gre zahvala, da danes Vopovlje pozna že kar lepo števi lo Holandcev, Nemcev, Italijanov in zadnje čase vse več Madžarov. Sem prihajajo poleti in pozimi. Mir je še v vasi, kajti tu so doma povečini -kmetje, le nekaj je lepih novih stanovanjskih hiš, od tod je blizu na Krvavec, v Ljubljano, v Kranj, na Bled, prekrasen je pogled na Kamniške Alpe in kar je največ vredno, pri Jagodičevih imajo gostje zagoto vljeno vse udobje, kot ga sodoben turist zahteva... Vsaka soba ima kopalnico, hrano izdatno in kvalitetno. Medtem ko Holandci prihajajo v Vopovlje največ poleti, ko gredo na morje, ali se vračajo od tam, pa se Madžari največ oglašajo pozimi. Priljubil se jim je Krvavec in od tod je do spodnje žičnice le B km. Italijani pu prihajajo poleti sem ribarit. Malokdo od Gorenjcev ve, da jena polju v bližini Vopovelj, Zaloga in Lahovč lep ribnik, v katerem kraljujejo krapi, linji in ščuke. Tudi nekaj postrvi so vložili in do zdaj še ni bilo videti, da bi poginile. Pa na lov tudi priha jajo  Italijani. Nobeden od teh
številnih tujih gostov, pa ne more razumeti, kako da so v vasi tako malomarni, da ne store kaj več za svoj kraj, da niti table ne postavijo ob cesti, ki bi mimoi dočega opozorila, kaj vse se skriva tod okrog. Toda, kdo naj jim dopove, da je za te stvari »cestna oblast« hujša od vseh drugih, da je, če je že kakšna tabla kje postavljena, zagotovo postavljena »na šverc«,... Marjan Urh, predsednik vaškega odbora Vopovlje mi je povedal, da že več kot pet let prosijo samo za cestno tablo. Pri takem ravna-
nju si tujci res ne morejo drugega misliti, kot da smo skregani z vso pametjo, saj takih skrivalnic okrog turizma nikjer na svetu ne poznajo.
Tesno povezani s Sp. Brnikom
Vopovlje danes spadajo pod krajevno skupnost Sp. Brnik, pred petnajstimi leti so bili pa pod Zalogom. A ker so z vsem bolj vezani na Brnike, kjer imajo cerkev, gasilski dom, mladina se tu sestaja, kulturna skupina
Vopovlje leže tik ob cesti Kranj-Mengeš, s hišami Sp. Brnika se skoraj dotikajo. Na vas pa opozarja le mali kažipot. — Foto: D. Dolenc
dela tu, vasi se praktično stikata, fantje se skupaj vzamejo pri fantovščinah, pri šrangah, Miklavž s spremstvom hodi po obeh vaseh, zbiralnico mleka imajo kmetje na Sp. Brniku, in še kaj bi lahko našteli, so se priključili sem. Nekaj več kot sto duš šteje vas. Le leta 1880, 1900 in 1931 jih je štela prek sto, sicer vsa leta manj. Leta 1966 je imela vas še 88 prebivalcev, nove hiše so pa dale nov prirastek. V vasi je še pet pravih kmetov, pri Oslu. pri Šimnovcu, pri Obrulku, pri Spanu in pri Fikotu. Mogočne kmetije so to še danes, večina ima že zgrajene velike, moderne hleve, po dvajset, petindvajset glav živine imajo. Pri Oslu in pri Obrulku se ukvarjajo tudi s kisanjem repe. Po vsej Sloveniji jo prodajajo, tja dol do Kopra. Le letos je repa slabo naredila in je je malo.
Čez noč ob gozdove
Včasih sta bila pri Fikotu mlin in žaga. Po pet vodnih koles se je vrtelo na potoku, se spominjajo vaščani, dvajset let nazaj so še mleli. Zdaj o vsem skupaj pričajo le še zidovi, mlin in žaga pa stase podrla. Potok Reka je včasih gnal številne žage in mline vse od Gradu pod Krvavcem pa do Most. Skoraj vse se je ustavilo. Mline so ustavili veliki valjčni mlini, žage pa prepovedi sečnje lesa in državne ža-
Marjan Urh, Španov: »Več kot pet let že prosimo za pravo cestno tablo, pa v Kranju na občini nič ne dosežemo.« — Foto- D D.
ge. Da je utihnila vopoveljska žaga pa je krivo tudi brniško letališče. Z njim so namreč kmetje tod okrog izgubili skoraj vse svoje gozdove. To je bil zanje hud udarec. Vse gozdove so imeli na ravnini, prelepe, tako lepe, da so jih hodili le čistit, občudovat, sekali zlepa niso. Dogajalo se je, da je za dom tudi kurjave zmanjkalo in so bili otroci v mrazu, a gozda se niso lotili. Potem so bili pa naenkrat ob vse...
ureja DARINKA SEDI
Silvo Poljanšek ocenjuje tekmovanje v prvi zvezni hokejski ligi
Težko je napovedovati, kdo bo državni prvak
Begunje, 7. februarja — V soboto se je z zadnjim kolom končal drugi del letošnjega tekmovanja v prvi zvezni hokejski ligi. V superfinale sta se uvrstila Kompas Olimpija in Jesenice. Končnico prvenstva je ocenil bivši hokejist Jesenic Silvo Poljanšek, ki je trinajst let igral v prvem moštvu Jesenic in bil toliko let tudi državni reprezentant. Čeprav je direktor marketinga v Elanu, še vedno spremlja tudi hokej.
*j »Zaključek drugega kroga državnega prven-« stva v prvi zvezni hokejski ligi se je končal 3fc po pričakovanju. Prvo mesto je premočno "S» osvojila ljubljanska Kompas Olimpija, ki je "51 v drugem delu prvenstva igrala odlično, i <| predvsem na odločilnih srečanjih z Jesenicami (3:5, 0:5) in proti zagrebškemu Gorta-3 nu Medveščaku. Hokejisti Kompas Olimpi-|g je zaslužijo vso pohvalo za požrtvovalnost, disciplinirano in kombinatorno igro na sko-raj vseh srečanjih, čudim pa se nerazumlji-B vim potezam trenerja Štefana Semeta, ki je na zadnjih gostovanjih proti Gortanu Medveščaku postavil v moštvo, namesto šestih standardnih in izkušenih igralcev, mladince. Le —ti niso bili kos ranjenim »medvedom«. Ne morem se strinjati z obrazložitvijo trenerja Semeta, da rezultat prvenstvene tekme z »medvedi« ni bil več pomemben. Dejstvo je, da si je Kompas Olimpija zagotovila že pred to tekmo sodelovanje v superfinalu. Vendar je bila ta tekma še kako pomembna za moštvo Gortana Medvešča-ka in seveda igralce Jesenic. Ne morem se znebiti občutka, da si je strokovno vodstvo Kompas Olimpije bolj želelo za nasprotnika v superfinalu Gortana Medveščaka kot moštvo Jesenic. Mislim, da je rezultat superfinala težko napovedati. Sodeč po rezultatih v prvem delu prvenstva, je v veliki prednosti Kompas Olimpija. Zavedati pa se je treba, da moštvo Jesenic še vedno išče svojo pravo formo. Prav gotovo bo priložnost, da preseneti nasprotnika, iskalo že v prvi tekmi v sredo, 10. februarja, v Ljubljani.
Moštvo Gortana Medveščaka ni opravičilo vloge favorita, vendar obliž za neuspehe že išče v jugoslovanskem pokalu, kjer je izločilo Kompas Olimpijo. Partizan iz Beograda v letošnjem prvenstvu ni igral tako, kot se je od njega pričakovalo. Kljub številnim okrepitvam, predvsem z mladimi igralci Crvene zvezde, niso bili kos vodilnim moštvom. Moje mnenje je, da so mladi plačali davek neizkušenosti v odločilnih srečanjih. Vojvodina iz Novega Sada je zasedla peto mesto in s tem dosegla cilj, ki si ga je zadala. Najboljšo igro je pokazala proti Jesenicam in jim odščipnila dve točki.
Drugo gorenjsko moštvo Kranjska gora Gorenjka je v drugem delu prvenstva razočaralo, saj je izgubilo tekme s hokejisti Bosne in Cinkarne Celje. Kranjska gora Gorenjka ni bila motivirana za igranje v drugi skupini prve zvezne lige. Verjetno je to glavni vzrok za neuspeh, čeprav je v prvem delu prvenstva presenetljivo premagala Vojvodino, Crveno zvezdo, Bosno in Cinkarno Celje.
Letošnje državno prvenstvo je bilo prav gotovo najbolj kakovostno v vsej zgodovini jugoslovanskega hokeja. Kar štiri moštva so se potegovala za uvrstitev v končnico državnega prvenstva, za superfinale.« D Humer
Dušan Blazin, vodja smučarske šole Bohinj
Veliko zanimanje za tečaje smučanja na Voglu
Vogel, 6. februarja Od decembra, ko se je na Voglu začela letošnja smučarska sezona, Dušan Blazin skoraj ni zamudil dneva, da ne bi smučal. Okrog sto tečajev za domače goste in še nekaj več za tuje, so letos že pripravili na smučišču. Ob koncu sezone pa se pri smučarski šoli Bohinj pripravljajo tudi nu nekakšno poskusno sezono vodenja turnih smučarskih izletov.
I "Naša smučarska šola (pripravlja te-jdenski smučarski tečaj po deset ur, pet dni po dve uri. Ti tečaji so namenjeni tako smučarjem začetnikom, kot tudi boljšim smučarjem. Prav tako pa imamo v ponudbi tudi posamezne učne ure, za katere se lahko odloči skupina ali en sam. Moram reči, da je bilo za vse vrste tečajev letos ve h ko zanimanja. Napaka, ki pa so jo storile v svoji ponudbi nekatere agencije, pa je bila, da so ponujali tečaje smučanja za pet dni po tri ah celo štiri ure. To pa je posebno za začetnike preveč. Očitno je, da smučarske programe še vedno sestavljajo ljudje, ki nimajo pojma o smučanju in pedagogiki."
Pogosto imate hkrati več ter.« je v v katerih so smučarji, ki različno dobro smučajo. Koliko vas skrbi /.a tečajnike?
"Trenutno smo to štirje učitelji in ena vzgojiteljica, kadar pa je po
sebno veliko povpraševanja, pa smo dogovorjeni tudi z domačim ali študenti, ki so poleg dobrih smučarjev tudi pedagogi. Tako le tos nismo imeli pripomb na nobenem tečaju, dostikrat pa so nas pohvalili. Nekaj nerazumevanja za našo smučarsko šolo je le pri obiskovalcih Vogla, saj imajo smučar ji, ki so v šoli, prednost na nekaterih vlečnicah. To je seveda logično, saj bi drugače lahko dve uri večinoma zapravili v vrsti."
letošnjo pomlud pripravljate tudi turne izlete s smučmi?
"Ko bodo za to potrebne razmere, bomo organizirali turno smuko. Letos bo to poskusna sezona, o tem pa smo že nekaj časa i azmiš-liali. Ntj nam bližnji vrhovi dajejo veliko možnosti za tovrstno rekreacijo Za to so potrebne tudi dobre radijske zveze z Voglom, kajti treba je najprej poskrbeti zu varnost. Poleg turne smuke razmišlja mo tudi, da bi U boljše miuii 18)j« ponudili deskanje na snegu, |>a tu di Z video opremo bi lahko izboljšali kvaliteto ponudbe naše smu-i u kc lole," pravi Dušan Blazin.
V. Stanovnik Foto: F. 1'erdan
Šahovski novici
• Po šestih kolih iraškega prvenstva v šahu vodi Srečo Mrvai 5 5 točke pred Ivanom Ravnikom 5. Pavlom Locem 4,5 ter Francem Škrjancem in OtOIB Keršičem, ki sta zbrala po 3.5 točke Mrva |c pre magal Keršiča, Pavel Loc Potočnika. Ravnik Novaka, Štrukelj je izgubil z Hajžljem itd. J. Kikel
• Končalo se je šahovsko prvenstvo Kranja za minulo teta  Med U udeleženci je zmagal mojstrski kandidat Boris Cighč. za njim pa so se zvrstili Simončič, Luznar, Bender, .leraj itd. Hender |« osvojit prvo, l-.i man pa drugo kategorijo. A. Medved
Planinski izlet na Lisco
Kranj, 5. februarja     Planinsko drultvo Kranj M ganiaira v loboto, 13. februarja, izlet na Lisco. Odhod i/. Kranja je ob a.ti l I žele/niske po staje Izlet ni zahteven, hoje je za dve do tri ure. Na Lisci je dobro oskrbovan planinski dom. Izlet bosta vodila Daša Šter in Igor Kloai, odele /enci naj se primerno zimsko oblečejo m obujejo, s sabo pa naj v /..unejo tudi smučarske palice.
C. Z.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Državno prvenstvo v slalomu in veleslalomu
Olimpijci potrdili dobro pripravljenost
Kranjska gora, 6. februarja - Čeprav je že kazalo, da zaradi pomanjkanja snega ne bo mogoče izvesti državnega prvenstva v alpskem smučanju še pred odhodom reprezentantov na olimpijske igre v kanadski Calgarv, so prizadevni smučarski delavci ASK Kranjska gora ob pomoči šestih pokroviteljev uspešno organizirali v petek in soboto na smučišču v Podkorenu tekmovanje v veleslalomu in slalomu. Naši olimpijski potniki so še enkrat potrdili dobro pripravljenost pred letošnjim najpomembnejšim tekmovanjem.
V veleslalomu, v uvodni disciplini odprtega državnega prvenstva, na katerem so poleg naših smučarjev tekmovali še gostje iz Avstrije in s Finske, sta Tomaž Čižman (Olimpija) in Mateja Svet (Novinar) ubranila lanska naslova. Svetova je bila daleč najhitrejša v obeh vožnjah in je vse prehitela skoraj za tri sekunde, Čižman pa se je za zmago moral šele potruditi, saj je bil v prvi vožnji, ko je preskušal nove smuči, šele osmi z zaostankom 1,30 sekunde. Pri članicah je bila druga Šarčeva (Novinar) in tretja Pušnikova (Črna), v deseterico pa so se uvrstile še tri gorenjske tekmovalke: Mojca Dežman (Triglav) je bila šesta, Polona Hafner (Alpetour) sedma in Špela Jakopič, hči nekdanjega smučarskega reprezen-tanta in olimpijca Blaža Jakopiča, osma. Med člani je bil drugi Bergant (Olimpija) in tretji Robert Žan (Jesenice). Sašo Robič (Jesenice) je bil peti, Markič (Tržič) sedmi in Grašič (Alpetour) deveti.
V sobotnem slalomu je tekmovalce motilo slabo vreme - dež, občasno tudi rahlo sneženje. Mateja Svet je bila na prvi progi prepričljivo najhitrejša, na start druge vožnje je šla s skoraj sekundo prednosti, toda po veliki napaki (padec) se je morala zadovoljiti z drugim mestom; zlato kolajno pa je osvojila Veronika Šareč. Tretje mesto si je prismučala Špela Jakopič (Radovljica), sicer pa so se v deseterico uvrstile še tri gorenjske smučarke: Petra Pire (Jesenice) je bila šesta, Saša Lesjak (Alpetour) deveta in Erika Kobilica (Bled) deseta. Med tekmovalkami so bile velike razlike, med prvo in deseto, recimo, več kot 14 sekund. V moškem slalomu se je vnel boj za kolajne med olimpijskimi potniki. Zmagal je Rok Petrovič (Novinar), pred Grego Benedikom (Jesenice) in Bojanom Križajem (Tržič). Žan, ki je bil po prvi vožnji drugi, je v drugi naredil napako. Robič (Jesenice) je osvojil četrto mesto, Markič (Tržič) je bil peti itd.
Olimpijci so v nedeljo že odpotovali v Calgarv .
C. Zaplotnik Foto: F. Perdan
• Grega Benedik (Jesenice): "V pomanjkanju tekem pred nastopom na olimpijskih igrah je bilo državno prvenstvo boljši trening kot le običajna vadba. S formo sem zadovoljen: v slalomu sem bil v drugi vožnji najhitrejši, v prvi pa sem imel štartno številko ena, za katero pa se je pokazalo, da glede na vreme ni bila najboljša."
•   Petra   Pire (Jesenice):
"Ker sem tokrat prvič tekmovala na državnem članskem prvenstvu, sem lahko vesela svojih uvrstitev - v veleslalomu sem bila dvanajsta in v slalomu šesta."
• Špela Jakopič (Radovljica);: "Z nastopom na državnem prvenstvu sem zelo zadovoljna. Peljala sem najbolje, kot zmorem, vožnjo sem prilagodila razmeram na progi, kar me je v slalomu ob številnih odstopih pripeljalo na tretje mesto. To je doslej moj največji uspeh."
• Polona Hafner (Alpetour): "V veleslalomu sem dosegla podobno uvrstitev kot lani, morebiti je bil tokrat le zaostanek prevelik. Z letošnjo sezono nisem zadovoljna, prevečkrat sem doslej že odstopila, tudi na današnjem slalomu, v katerem sem bila po prvi vožnji osma."
Tretje pionirsko državno prvenstvo v smučarskih tekih
Za naraščaj se ni treba bati
Rateče, 7. februarja - Tekaški smučarski klub Triglav iz Kranja, organizator tretjega državnega prvenstva v smučarskih tekih za pionirje in pionirke, je nameraval izvesti tekmovanje na Jezerskem, vendar ga je zaradi pomanjkanja snega moral prestaviti v Rateče.
Kot je povedal vodja tekmovanja Miloš Martinovič, je na prvenstvu sodelovalo blizu dvesto tekmovalcev iz 24 jugoslovanskih klubov, predvsem iz Slovenije. Štirikrat so zmagali IiOgatčani, vsi drugi naslovi prvakov pa so ostali na Gorenjskem. Med starejšimi pionirji so na prvih devetih mestih tekmovalci iz gorenjskih klubov, ki so za nameček slavili še trojno zmago v štafetah. Tekmovanje je pokazalo, da se za naraščaj ni treba bati in da imamo pri nas dobre naslednika Čarmana, Klemenčiča, Grajfa...
Rezultati — ml. pionirji (3 km): 1. Petkovšek (Logatec), 5.
Govekar, 7. Jerončič (oba Kokrica), 9. Grašič (Triglav), 10. Slivnik (Bled); ml. pionirke (3 km): 1. Ambrožič (Logatec), 4. Zevnik (Kokrica), 5. Petrovič (Kranjska gora), 6. Kokalj (Triglav), 7. Eržen (Kokrica); st. pionirji (5 km): 1. Bašelj (Kranjska gora), 2. Kašpar (Triglav), Mali (Kokrica), 4. Gregorič (Triglav), 5. Tišler, 6. Cerar (oba Kokrica, 7.-8. Korošec (Bohinj) in Justin (Bled), 9. Jan (Bled); st. pionirke (5 km): 1. Cerkovnik (Bohinj), 2. Potočnik, 4. Race (obe Bled), 5. Seljak, 9. Zorman (obe Kokrica), 10. Hafnur (Triglav); štafete - mL pionirji: 1. Logatec, 3. Kokrica I (Jeron-
čič, Žibert, Govekar), 4. Kokrica II; ml. pionirke: 1. Logatec, 2. Kranjska gora (Dominko T. in K. Petrovič); st. pionirji: 1. Kokrica I (Tišler, Cerar, Mali),
2. Bled I, 3. Triglav; st. pionirke: 1. Bled (Lenar, Race, Potočnik), 2. Triglav I, 3. Kokrica, 4. Triglav II. Q Zaplotnik Foto: F. Perdan
Igor Bašelj (Kranjska gora) — državni prvak pri starejših pionirjih.
Lidija Cerkovnik (Bohinj) — ponovila lanski uspeh.
Gregor Mali (Kokrica) — 3. mesto med starejšimi pionirji in doslej največji uspeh na državnih prvenstvih.
Jubilej jezerskega planinstva
Vsak drugi Jezerčan je član planinskega društva
Jezersko, (i. februarja Planinsko društvo Jezersko praznuje letos 40 letnico. Jubilej so njegovi člani proslavili s "planinskim tednom", ki so ga zaključili v soboto s proslavo, na kateri so orisali razvoj jezerskega planinstvu in podelili priznanja. Zlati znak Planinske /veze Slovenije sta prejela Venčeslav Krč in Anica Smlai. srebrnega Luku Karničar, Dane Jagodic, Jaka in Irma Šenk, bronastega pa Me*oda in Davo Kar-nuar, Rihard Murn, Zofija Pogorelec in Franci Zadnikar. Šestdeset posameznikov in organizacij je prejelo društevno priznanje.
# Andrej Karničar, ustanovni član društva: "Ko sem bil star deset let, me je župnik Gostišu določil /a vodnika nekim dekletom na poti v Češko kočo. Med potjo smo srečali skala ša Ludvika Virnika, ki nam je v Stularje-vi planini povedal veliko koristnega o ho ji v gore. Tisti izlet mi je ostal v zelo lepem spominu in je bil povod za vse naslednje obiske gora. Zdaj sem že trideseto leto oskrbnik Češke koče. Čeprav je stara že devetdeset let, je ena redkih postojank pri nas, ki je ohranila prvotni zunanji izgled. Streha bi bila potrebna po pravila. Bohinjci so nam že naredili skodle, vendar zaenkrat še nimamo denarja, da bi jih plačali. Odkar imamo tovorno žičnico (prva je bila postuvljena 1909. leta, druga pred tremi leti) .' oskrbovanjem koce ni te žav. Lani jo je obiskalo 12 do 15 tisoč pla nincev."
Irma  Šenk,  predsednica društva:
"Društvo šteje okrog 350 člunov, kar pomeni, da j«> vsak dru gi Jezerčan tudi član društva. Članstvo se je v zadnjih desetih letih povečala za sto. Veseli smo vsakega novega planinca, ne prijetno pa me spreleti, ko vidim, da mnogim mladim Ko čna pomeni zelo malo ali skoraj nič. Češka koča je čudovitu postojanka. Veliko truda in denarja vlagamo vanjo, zato hi bilo prav, da bi jo bolje i/.rabili in vključili v turistično ponudbo kraju Lani poleti smo odprli tudi društveno pisarno Prva sezona |c bila razmeroma uspešna, pokazale pa so se tudi vse pomunjklpvosti krujevne turistične ponudbe."
• Dane Jagodic, načelnik mladinskega
odseka: "Najmlajši se z osnovnim pla ninskim znanjem se znunijo Že v vrtcu, v osnovni šoli deluje planinska skupina Čriček pod vodstvom mentorice Zofije I'o gorelec, v mludinski
_ odsek   pa /dru/iiiio
If^^BL ABJ{ ,lul' "ste, ki kon M^m& {a i o osemletko Vsa zimskimi počitnicami pod stenami Kočne dopolnimo teoretično znani.' s praktičnimi i/kusnj.mn, redno pa or gani/iramo tudi planinski t.ihoi Mih •, Krnici, v Kamniški Bistrici, v Robanovem kotu, pod Raduho..."
• Luka Karničar, načelnik alpinističen' ga   odseka: "Andrej Ife^ Vole je lepi i / ipisal v
zbornik,  ki  smo g& jđP^^^BB ob «H I manj vas je, bolj mO*
f^r 4Rf ''•,lr b'1' aktivni
i alpinistični odsek, W
iM   £ tw.^ sti'ie od deset do pet-
najst članov, to & posebej velja. Ob tem, da se posveča' MH mo plezalnim vzponom, sodelujemo tudi pri vseh društvenih (prostovoljnih) ukcijah. Vsako leto opravio okrog tristo vzponov, organiziramo alpi"1' stični tabor in se udeležujemo raznih od' prav v tuju gorstva. Davo Karničar je , recimo, kandidat za odpravo v Karakorum, z* prvi jugoslovanski poskus smučanja z gor* ze drugo leto pa smo zaradi številnih nesrO* v jezerskih goruh vključeni tudi v d«'10 kranjske postaje < iR.S "
Metoda  Karničar.  tajnica drufttv*1 "Društvo je v začet" ku šestedestih uredilo jezersko p'*'
ninsko pot Nam*' njena je predvs**^: domačinom, takšij" |e tudi njeno Kt>s 'Spoznaj gore svOJ^ ga kraja" Doslej r je prehodilo oki01* dvesto ljudi, ven'1*' 1 zelo malo Jez0tQ nov. po letu 1980 le štirje. Več kot polov'1' planincev, ki prehodi pot, nam tudi posii^JJ
jc vtise. Veseli smo, ker je ve< ina polWtl
nih." ^ iW
C. Zaploii"K
Foto: F. Pet<h»n
Vlomilci amaterji, profesionalci in specialisti
Ni je ključavnice, ki ne bi klonila
Vlomi so veščina, trdijo pravi profesionalci, in nobena ključavnica ni ovira. So le takšne, ki vzamejo nekaj več časa in živcev. Če se tudi te PO potrpežljivem posegu ne vdajo, preostane še en, hrupnejši in bolj tvegan poskus: vlomilec se zaleti v vrata in jih vrže s tečajev. In pot do premoženja, ki ga je zamikalo, mu je odprta...
Avtomobili prvi na udaru
Najpogosteje so tarča vlomilskih napadov avtomobili, kajti parkirišča ostajajo ponoči brez nadzora, včasih neosvetljena in tako nenadzorovana so pravi raj za vlomilce, saj so pri svojem nečednem početju skoraj nemoteni. To velja tudi za sicer dragocena podzemna parkirišča, kjer nam avto ostane na suhem, žal pa se niti z oken ne da nadzirati, ali je z njim vse v redu. Slabe izkušnje so ljudi naučile, da v avtomobilih ne puščajo več predmetov, ki bi utegnili zamikati dolgoprste tičke. Če slednji že vlomijo, napravijo le nekaj škode na ključavnici ali razbitem steklu. Sicer je vlom zaman, razen Ce je v avtu radijski sprejemnik, ali pa če se vlomilci ne polakomnijo kakega avtomobilskega dela.
Vikende, ki so med tednom prazni in stojijo največkrat odmaknjeno od naselij, tudi Pogosto obiščejo vlomilci. Navadno so dobro obveščeni, od kod utegnejo odnesti obilen Plen, včasih pa jim že razkošna zunanjščina Počitniške hiše da vedeti, da »obisk« ne bo zaman.
Med 2700 kaznivimi dejanji, ki so jih lani zagrešili na Gorenjskem, jih je dve tretjini zoper družbeno in zasebno premoženje. Vlomov je bilo 334 in ne zavzemajo ravno častnega prvega mesta. Gre pa za dejanja, ki jim je, po raziskanosti sodeč, najtežje priti na sled. V primerjavi z drugimi kazenskimi dejanji je raziskanost vlomov slabša za polovico. Vlomilci pač ne puščajo dosti sledi, novi in novi storilci, ki od drugo prihajajo »operirat« na Gorenjsko, pa mešajo štrene kriminalistom.
telefon zvoni v prazno, je za vlomilca dober znak) bodisi z drznim poizvedovanjem' pri sosedih. Ali pa pozvonijo pri vratih. Če nihče ne odpre, je pot prosta, če pa je vendarle kdo doma, se izmotajo z vprašanjem, kje stanuje ta ali oni, in podobno.
Devize, zlatnina, dragocenosti
Vlomilcem ni nič sveto. Najraje seveda odnašajo denar, trdno valuto, ne branijo se zlatnine in raznih dragocenosti, ki jih ljudje hranijo doma, ker sodijo, da so tam pač bolj na varnem kot v banki. Tudi razni tehnični predmeti pridejo prav. Znan je tudi zanimiv primer, ko je vlomilec odnesel poino železno blagajno. Ne vemo sicer, ali je ni mogel odpreti na kraju samem, ali pa je bilo v njej toliko dragocenega, da se ni mogel odločiti, pa si je kar vse oprtal na hrbet. Kasetofoni, videorekordeji, fotoaparati, v avtomobilih pa avtoradii, skratka vse, česar ni mogoče kupiti poceni in kar bo imelo med prekupčevalci dovolj visoko ceno, zanima vlomilce.
Nešteto je načinov, kako vlomilci pridejo do dragocenosti, odvisno pač od »strokovnosti« storilca. Amater bo izkoristil priložnost in vlomil mimo vseh pravil, ki vladajo v vlomilskem podzemlju. Profesionalci, ki od tega posla živijo, razbijajo kletna okna, raz-mikajoo železne rešetke na njih, plezajo do najbližjega odprtega okna, odpirajo z originalnimi ključi, vlamljajo z vitrihi. Profesionalci — specialisti se poslužujejo pretanje-nih metod in bogate zbirke vlomilskega orodja, od »glavnikov« do naprav za lomlje-ne ključavnic.
Tako imenovani pomnilni lističi, ki jih milica priporoča že nekaj let, se nikakor ne udomačijo. Pred leti, ko je bilo med dolgoprstneži največ zanimanja za smuči in kolesa, so jih delili lastnikom, da bi nanje zabeležili kar največ značilnosti, po katerih bi bilo moč prepoznati ukradeno robo. Na listič si zabeležimo znamko, tip in barvo predmeta, za smuči tudi dolžino in znamko okovja, pa tovarniško številko, lastno oznako in »posebne znake«, po katerih bi svojo lastnino najlaže prepoznali.
Vlomilci so običajo na »nočnem delu«. V okrilju noči je pač najlaže opleniti trgovino, kiosk, gostilno, zadnje čase tudi šole... Stanovanja in stanovanjske hiše pa praviloma obiskujemo podnevi, dopoldne, ko sd lastnici zdoma. Seveda se prej prepričajo, če je *zrak čist«, bodisi s telefonskim klicem (če
Lani je bilo na Gorenjskem vlomljeno v 126 avtomobilov, 42 vikendov, 30 trgovin, 28 stanovanj, 24 stanovanjskih hiš in 11 gostiln ter kioskov.
Kako se ubraniti nepovabljenih gostov
Če je vlomilski posel tako visoko profesionalen, se je treba gostov, ki vstopajo brez trkanja, tudi pametno obvarovati. Avtomo-
bile moramo zaklepati, v njih ne smemo puščati predmetov, ki bi se jih vlomilci radi polastili, na vrata namestimo ključavnico, ki ji ne bodo zlahka kos. Ključavnice na stanovanjskih vratih bi morali pogosteje menjati, najbolje je, če kupimo takšne z varovalnim ščitnikom. Kletna okna zamrežimo z močnimi »križi«, ključe imejmo pri sebi. Če smo dlje zdoma (za konec tedna ali med počitnicami), prosimo sosede, naj popazijo na naše stanovanje. Denar, devize, zlato hranimo v banki. Ce ji ne zaupamo, si omislimo trezor ali pa te predmete skrijmo na takšna mesta, kjer jih vlomilec ne bo iskal. Na tržišču se že dobijo varnostne signalne naprave, ki nam varujejo dom pred nezaželenimi obiskovalci, le nekaj več denarja je treba odšteti zanje. Tudi Avstrija ni daleč, tam pa se dobijo tudi zelo kvalitetne ključavnice, ki dajo vlomilcu več opravka kot navadne cilindrične.
Če pa se že zgodi, da je bilo v naš avto ali stanovanje vlomljeno, je prav, da znamo razumno ravnati. Stvari moramo pustiti take kot so, poklicati milico in ji dati čimveč podatkov o ukradenih predmetih. Najpametje je, če imamo dragocene predmete nekje evidentirane, saj bo tako storilca in ukradeno blago laže najti.
D. Z. Žlebir
Klicna številka 985 še neznana
S Centrom se povezujejo le reševalci
tSenic«, 8. februarja — V jeseniški občini so seznanili vse delovne organizacije in krajevne skupnosti o občinskem delu Centra Za obveščanje, vendar ugotavljajo, da se s Centrom povezujejo Kacinoma le poklicni reševalci Železarne Jesenice.
V Centru za obveščanje Gorenjske z dopolnilnim opazovalnim omrežjem v vseh gorenjskih občinah so lani sprejeli okoli 5-0()0 informacij, ki so jih posredovali občani, delovne organizacija »n drugi. Najbolj so klicali številko 985 v začetku lanskega leta, ko-je bi lo največ snežnih padavin in obilo cestnih in drugih za-8at. Tedaj je prispelo v Center okoli 30 obvestil dnevno, za pomoč |n hitro ukrepanje pa so bile v tem primeru najbolj hvaležne krajevne skupnosti.
Obvestila o naravnih nesrečah na Gorenjskem so v 140 primerih posredovali občani in delovne organizacije, o drugih hudih nesrečah po Gorenjski pa je bilo 200 klicev. .Še vedno najbolj kli Če j o v Kranj, sledi Škofja lxjka, Jesenice, Radovljica in Tržič.
V Centru /.a obveščanje Gorenjske pravijo, da bodo nadaljevali dela po projektu javnega alarmiranja v kranjski občini — do zdaj je z elektronsko sireno opremljenih osem krajevnih skupno-sti, in namestili nupravo za povezovanje klicne številke 985 na Center za obveščanje v občinah po Gorenjski, kadar opravljajo
neprekinjeno dežurno službo ob večjih naravnih in drugih nesrečah.
Če pogledamo analizo klicev na Center, je takoj jasno, da je največ obvestil o onesnaženosti okolja, kar pomeni, da se povečuje ekološka osveščenost ljudi. Ob tem pa tisti, ki opazijo onesnaževalce ali onesnaženo okolje, ostro zahtevajo, da se morajo poostriti kazni za neodgovorne povzročitelje.
In kako deluje dopolnilno opazovalno območje Centra na Jesenicah?
V jeseniški občini dopolnilno opazovalno omrežje zajema 79 organizacij združenega dela in enajst krajevnih skupnosti. Lani so vse seznanili s klicno številko 985 in po podjetjih in krajevnih skupnostih zadolžili posameznike, da po navodilih sodelujejo z omrežjem. Vendar pa ugotavljajo, da bo treba ljudi še bolje obvestiti o delu Centra in klicni številki, saj zdaj zadovoljivo opravlja svojo dolžnost le poklicna reševalna četa Železarna Jesenice.
D. Sedej
Bodo Ločani dvignili roke za plin in čistejši zrak?
Škofja Loka, o. februarja — Ni naključje, da je ekološka zavest na Gorenjskem najmočnejša prav med Škofjeločani, saj toliko virov onesnaženja — če omenimo samo rudnik urana 'n industrijsko cono na Trati - srečamo malokje. Ob tovarniških grešnih kozlih in prometu, ki nad hre/.vetrno Škofjo Lo-ko in okolico delata /.adušljive meglene oblake, pa ljudje radi pozabljajo na izpuhe iz domačih ognjišč in kotlovnic.
Primerjave meritev žveplovega dioksida in dima v kuril gi sezoni 1986/83 in 1980/87 v Frankovem naselju in v jedru škofje Loke so zanimivo predvsem zaradi sprememb, ki jih je po letu 198!) prinesla plinifikacija industrije na Trati. Vendar pu je izboljšanje /raka opazno predvsem v Skofji Loki, kjer je bila v prvi zimi 1984/85 povprečna koncentracija žveplovega dioksida 0,15 miligrama na kubični meter, v drugi 0,11, kon-cetnruciju dima pa 0,00 oziroma 0,04 miligrama. V Frankovem naselju se je v dveh letih znižala samo koncentracija dima z
0. 00 miligrama na 0,04, medtem ko količina žveplovega dioksi da ostaja enaka, 0,5 miligrama. Pomeni, da se je spričo plinifi kacije onesnaženost /raka v Frankovem naselju z žveplovim dioksidom v bistvu poslabšala, m to v primerjavi s Školjo Ix) ko kar za 45 odstotkov. Priključna moč kotlovnic na trda gori va za ogrevanje stanovanj se je namreč v Frankovem naselju Povečala kur za 1,9 megavatov, zaradi česar se je tudi količina Žveplovega dioksida v zraku povečalu za 39 odstotkov. Rezul tati meritev v letošnji zimi bodo predvidoma za malenkost boljši, ker so lani eno kotlovnico s premogu preklopili na olje. 'al le zu malenkost, saj je premog, ki ga kurijo v naših kotlov hl< ah, tako slab, da ga v ekološko m tehnološko bolj
tujini smejo kuriti le v termoelektrarnah /. odžvcplovalnimi napruvarni.
Ne glede na zakon o varstvu zruka, ki ga bo slovenska •kupščina iprejemula predvidoma prihodnji mesec m bo pri
nesel nižje dovoljene meje onesnsJonja okolja, le bolj daljno vidni Loi .ini resno unreemajo, da bi tudi kotlovnice \ mestnih
naseljih po .topno pre :le na čistejši plin Plin je nekoliko draž
1. '. denar pri naložbi v zdravju ne bi smel igrati glavne vloge C(> so Ločani res tako ekološko osveščeni, kot dokazujejo v bojih proti Ternnki, potem se ni treba bati. da bi nacrt plinifi
•^*cije Škofje Loke pogorel... H. Jelovčan
Streljal in ubil ženo
Tržič, 2. februarja — Večni prepiri med zakoncema so tega dne kmalu po polnoči pripeljali do tragičnega vrhunca. Mladžen D., star 30 let, iz Tržiča, je po ve-čurnem prepiru segel po pištoli in streljal na svojo sedem let starejšo ženo Jovanko. Strel v glavo jo je ubil. Sosedje, ki so slišali streljanje, so poklicali miličnike, ki 80 storilca prijeli.
Avtomobila trčila na parkirišču
Poljane, ti. februarja Na
parkirišču pred kulturnim domom v Poljanah sta okoli 9. ure trčila avtomobila. Matilda Buh, stara 47 let, iz Poljan, je peljala po parkirišču od gostilne Videm, / desne pa se ji je približal voz nik fička, 24   letni Franc Bizo-
zavaruje
triglav
vičar iz Zadobja. Trk je avto Bu-hove zasukal in vrgel na streho. Škode je za dobre 3 milijone, sicer pa nobenemu od voznikov ni oilo nič hudega.
D. Z.
Nevarna igra z vžigalniki
Kranjska gora, 5. februarja -
Troje osnovnošolcev je na oddelek milice V Kranjski gori prineslo 38 vžigalnikov z zažigalno vrvico za aktiviranje minskega eksploziva. Našli so ga že pred dobrim mesecem in ga hranili doma. Zdaj pa je prišla na dan tudi nezgoda, ki se je enemu od njih, sedmošolcu Romanu C, zgodila, ko se je igral z nevarno igračko. S škarjami je namreč odrezal votli del vžigalnika, ga prijel s kleščami, nato pa z nožem skušal izbezati eksploziv iz njega. Prišlo je do eksplozije, ki je Romana laže ranila, da je iskal zdravniško pomoč v kranjsko gorskem zdravstvenem domu.
Smrt na prehodu za pešce
Jesenice, 5. februarja   — V
prometni nesreči, ki se je po 22. uri zgodilu na Cesti maršala Tita na Jesenicah, je izgubila življenje 19 - letna Jasna Alibašič z Jesenic. Ko je prečkala cesto na prehodu za p< ( e, jo je zadel avtomobilist, 29 - letni Boris Je-klič s Hrušice. Ta je pripeljal iz smeri Javornika, (sumijo, da je bil pod vplivom alkohola), vozil je prehitro in premalo previdno, tako da pred prehodom za pešce m uspe! ustaviti. Dekle je vrglo na pokrov motorja, z glavo je udurila ob rob avtornobilove strehe, nato pa ji i je vrglo nazaj na cesto. Rane so bile tako hude, da je umrla na kiaju nesreče.
Samo miličniki in redarji ne bodo naredili reda
Parkiranje je v vseh gorenjskih občinskih središčih in večjih krajih domala nerešljiv problem. Zmotno je prepričanje, da so samo miličniki in komunalni redarji tisti, ki naj bi na tem področju napravili red. V radovljiški občini so, recimo, lani kaznovali več tisoč voznikov za napačno parkiranje v Radovljici, Lescah in na Bledu, pa to kljub temu, kot kaže, ni veliko zaleglo. Če se na delovni dan sprehodite po teh krajih, boste lahko vsak trenutek opazili avtomobile na pločnikih, na zelenicah, na Linhartovem trgu v Radovljici, kjer sta vožnja in parkiranje z odlokom prepovedana, pa na Ljubljanski cesti na Bledu, pred hotelom Park in Toplice, v Cankarjevem naselju v Radovljici in še kje. Nesporno je, da samo s kaznovanjem ne bo mogoče izboljšati stanja, že zato ne, ker se kazni niso spremenile že nekaj let in so smešno nizke. Za napačno parkiranje je treba odšteti 1500 dinarjev — to pa je toliko, kolikor stane pivo v nekoliko imenitnejšem gostinskem lokalu.
Ljudje, ki so odgovorni za prometno varnost, in tudi udeleženci v prometu se ne brez razloga sprašujejo, zakaj je radovljiški Merkur odprl trgovino v Lescah tik ob cesti, ob kateri ni niti toliko parkirišč, kot je prstov na rokah. Kupci parkirajo ob robu ceste ali kar na vozišču, s tem pa ogrožajo prometno varnost. Kdo daje dovoljenja za gradnjo in odpiranje hotelov, gostiln, obrtnih delavnic, trgovin in drugih javnih prostorov, ob katerih ni parkirišč ali jih je zelo malo? Le kaj naj bi na Linhartovem trgu preprečili parkiranje, ko pa je tem več trgovin in servisov, katerih dejavnost je povezana s prevozom blaga, strojev, naprav?
Ob vsem tem je treba omeniti še dvoje. Parkirišč je povsod premalo in to ne samo na desetine, temveč na stotine. In drugič: naša prometna kultura je še nizka, prometne znake kršimo zavestno — tudi zato, ker smo grdo navajeni in razvajeni. Z avtom se najraje zapeljemo do praga trgovine ali tik do gostilniških vrat, pa čeprav je blizu dobro urejeno in ne povsem zasedeno parkirišče.
C. Zaplotnik
Dolgoprsta druščina za zapahi
Škofja Loka, 6. februarja — Senat enote temeljnega sodišča v Skofji Loki je obsodil Borisa Kukovca iz Moravcev, nazadnje zaposlenega v Alpetouru, na leto in mesec dni zapora, Željka Trkuljo iz Bosanke Dubice na leto in dva meseca zapora, Pera Radića iz Slovanske Požege, nazadnje zaposlenega v LTH, na skupaj deset mesecev in petnajst dni zapora, Mirana Kukovca iz Bučkovcev s 100.000 dinarji, na nižje pogojne oziroma denarne kazni pa zaradi sodelovanja pri tatvinah in prikrivanja ukradenih stvari še Ivana Kukovca iz Bučkovcev, Joca Nikolića, začasno stanujočega v Sopotnici, in Dragana Radića iz Slavonske Požege, zaposlenega v Gradisu Škofja Loka. Sodba še ni pravnomočna.
Obsežna kriminalna dejavnost Borisa Kukovca, Pera Radića in Željka Trkulje, ki odgovarjajo za najtežja kazniva dejanja, se je začel lani, ko so se seznanili v Skofji Loki. Boris Kukovec, tedaj šofer tovornjaka pri Alpetouru, je brezposelna tovariša začel jemati s seboj na službene vožnje. Tako so sredi julija v Varaždinu vlomili v trgovino Cen-troprometa in odnesli za najmanj 134.800 dinarjev blaga, delovali pa so tudi v parih in samostojno.
Pero Radič in Želj ko Trkulja sta 10. julija iz provizoričnega skladišča Tehnikovega Gradbeništva na Stari cesti v Skofji Loki odnesla motorni žagi, vrtalki, list za cirkularko in sveder, vredno vsaj 362.500 dinarjev. Nekaj dni prej je Pero Radič iz Gradisa odnesel verižni žagi, vredni 488.000 dinarjev, v Mariboru je vlomil v tri avtomobile in pobral radijske sprejemnike, skupaj z Draganom pa sta 27. ju-
nija iz diska Sora v Skofji Loki odnesla usnjeno moško jakno.
Precej dolg dosje tatvin ima Željko Trkulja. Julija je kradel iz avtomobilov pri Pulju in v Ljutomeru, junija pa v Skofji L -Tu, kjer je iz stanovanj, hiš, z balkonov, garaže in izpred blokov odnesel likalnik na paro, blago za zavese in drugo blago ter posteljno perilo, radiokaseto-fon, preprogo, avtoradio, tri trenirke, dva para zvočnikov, še eno preprogo in še en avtoradio.
Boris Kukovec je sodeloval pri vlomih v trgovino Centropro-meta v Varaždinu, v osebni avto v Šidu (skupaj z Zeljkom Trkuljo), stražil med krajo v Ljutomeru, z Miranom Kukovcem je iz hiše v Tomažu pri Ormožu odnesel sliko, razen tega pa ima na vesti nagovarjanje h krajam, prikrivanje in uporabo ukradenih stvari, kot šofer Alpetouro-vega tovornjaka pa je zase prevozil 276 kilometrov ter oškodoval podjetje za 82.800 dinarjev.
Kožni lišaj ogroža živino in. ljudi
Na Gorenjskem cepiva dovolj
Kranj, 5. februarja — Na osnovi republiških virov smo v prejšnji torkovi številki zapisali, da zoper nevarno kužno bolezen kožni lišaj ali trihofitijo, ki se lahko z živino prenese tudi na ljudi, ni na razpolago učinkovitega zdravila in da ga prej kot v enem letu tudi ne bo mogoče dobiti. Dr. Peter Tišler, direktor Živinorejsko-veterinarskega zavoda Gorenjske, pa nam je povedal, da je na Gorenjskem cepiva LTF-130 dovolj in da imajo za to nemalo zaslug gorenjski intervencijski skladi, ki so prispevali denar. Cepivo so uvozili iz Sovjetske zveze avgusta lani. Kot smo zvedeli, je nekaj ljudi iz škofjeloške občine že zbolelo za trihofitijo in so na bolnišničnem zdravljenju v Ljubljani. Zdravljenje je počasno in dolgotrajno, bolezen pa lahko pusti trajne posledice na lasišču in na koži. Pri živini povzroča predvsem gospodarsko škodo.
C. Z.
SKof)a l*}1*' 7. f«bruarja - Na parkirišču ob Alpetourovihmeha-nienih delavnicah na Trati je neznan lastnik »izgubil« rumenega fička. Sprva je bil le brez registrske tablice, po nekaj tednih pa je vedno manj podoben avtomobilu, saj so ga spretno uporabili tisti, ki so zaman iskali potrebne rezervne dele. Foto: V. Stanovnik
ureja CVETO ZAPLOTNIK
@©I2S8&JJSI£CGLAS 12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 9. februarja 1980
V četrtek, 11.2.1988 odpiramo novo slaščičarsko delavnico in prodajalno slaščic
v Tavčarjevi ulici v Kranju Telefon: 21-237
ALPETOUR
Hotel CREINA Kranj
Vabimo vas na VESELO PusTOVANJE
v soboto, 13.2. ob 20. uri in na pustni torek, 16.2. ob 20. uri
Najboljše maske čakajo lepe • nagrade!
Zabaval vas bo znani ansambel SPEKTER. Informacije in rezervacije - recepcija hotela ali telefon 23-650.
PARK HOTEL BLED
Vabimo vas na VESELO IN TRADICIONALNO PUSTNO ZABAVO
v plesni dvoumi KAZINA v oboto, 13. 2. ob 20 uri m /?<j vehki
pustne finale
tprek, i$£ ob 20 un Izbrane izvirne maske bodo prejele tepe nagrade
prijetno se boste zabavali < / rvokih arišžbttblh ANELIDI
Rezervacije »n informacije recepcija hotela Park alt tel., i
ALPETOUR
ZIMSKI ODDIH
OB MORJU (IZOLA, PORTOROŽ, NOVIGRAD, POREČ, HVAR...) V TOPLICAH (TOPOLŠICA, ČATEŽ, MORAVSKE TOPLICE...)
UPOKOJENCEM NUDIMO TEDENSKI PAKET V RABCU PO CENI DIN 54.000 (POLNA OSKRBA) POTUJTE IZVEN SEZONE     POTUJTE CENEJE
RIM, LETALO - AVTOBUS, ODH. 9. IN 12.3. GRČIJA, LETALO - AVTOBUS, ODH. 16.3. ČSSR (PRAGA, BRNO, DUNAJ - BRATISLAVA) ŠPANIJA (BARCELONA, MADRID, ANDALUZIJA), VEČ ODHODOV OD 20.4. NAPREJ
MUNCHEN, ISPO - SEJEM ŠPORTNE OPREME, ODH. 25.2.
IHM - OBRTNI SEJEM, ODH. 12.3. INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH V LJUBLJANI, KRANJU, SKOFJI LOKI IN NA BLEDU.
KONJENIŠKI KLUB BRDO §4000 KRANJ
BRDO PRI KRANJU TEL.: ((MM) 21-440
Rejni center Brdo in Konjeniški klub Brdo t.izpisujeta
JAVNO DRAŽBO KONJ KASACKV, ki bo v soboto, 13. februarja 1988, od 11. uri na Brdu pri Kranju.
Ogled konj, ki so predvideni /.a prodajo, je možen v petek, 12. februarja 1988, od 12. do 15. ure in na dan dražbe od 10. ure dalje.
S pogoji prodaje bodo zainteresirani kupci
Ar KODROM IJUBIJANA. po.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge ZAHTEVNO KUHANJE (dva delavca)
Pogoj: končana IV. stopnja zahtevnosti gostinske usmeritve - kuhar.
Kundidati morajo izpolnjevati tudi posebne pogoje, ki veljajo za delo na letališču in mejnem prehodu.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov. Aerodrom Ljubljuna, Kadrovska službu, 84210 Brnik.
ZCP, CESTNO PODJETJE KRANJ, n.sub.o.. KRANJ, Jezerska cesta 2«
Po sklepu odboru za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavljamo prosta dela in naloge:
1. VZDRŽEVANJE CESTE /u enoto Kranj 2 deluvca — za enoto Škof ju I oka
na relaciji Podrošt     Petrovo brdo    3 delavci
Pogoji: priučen delavec cestar z internim izpitom oz. strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo.
2. DELOVODJA VZDRŽEVANJA CEST 1 delavec, za vzdrževalno enoto Jesenice
Pogoji: gradbeni tehnik, \\ leta delovnih izkušenj nu gradbenih ali vzdrževalnih delih, \\ mesečno poskusno delo.
Za objavljena dela in naloge bomo združili delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne vlogo o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v l.r> dneh po sprejemu sklepa.
GORENJSKA OBLAČILA KRANJ
TOZD Konfekcija Jesenice n.sol.o. Savska cesta l/b
Delavski sv t't TOZD Konfekcije Jesenice razpisuje dela in na loge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Poleg splošnih pogojev, določenih / zakonom o združenem de lu in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politi ke v občini . lesen ice, mONI kandidat Izpolnjevati še na led nje pogoje
— da ima srednjo ah višjo izobrazbo tekstilne, organizacijske, ekonomske smeri,
— da ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj;
da ima ustrezne organizacijske vodstvene izkušnje, ki jih je izkazal pri dosedanjem delu;
— du z dosedanjim delom izpričuje opredeljenost za sociali stični samoupravni socializem;
— da izpolnjuje pogoje določil 1)1) o uresničevunju kadrovske politike v občim
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati morajo poleg prijave priložiti še dokumentucijo, s katero dokazujejo, da izpolnjujejo objavljene pogoje.
prijave z dokazih naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po obja vi na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, TOZD Konfekcija lo senice, Savska cesta 1/B s pripisom     za razpisno komisijo
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbi
ri.
Dve želji
Begunje, .lehndol A lalt skozi Begun/e so si v krajevni skupnosti želeli že lep čas. V zgornjem delu, naprej od kri /isca za Krpin, so ga potem pred koncem leta vendarle doča kali. Vendar pa so bili po končanem asfaltiranju v vodstvu krajevne skupnosti kar malo razočarani. Ugotovili so, du bi bila asfaltna »preproga« lahko širša, tam, kjer so urejuli tudi odvodnjuvanje, pa kakovostnejša. ljetos je v programu uredi tov ceste m pločnika v spodnjem delu Begunj, zato so na ne davnem srečanju z izvajalcem in predstavniki občinske skup nosti a ceste na lansko slabo izvedbo se posebej opozorili (slika zgoraj)
Druga (cestarska) zelja pa |e iz trziške občine V krujevni skupnosti Jelendol, kjer je prva etapa ceste (do serpentine) Že urejun in je zdaj v programu širitev predora, želijo, da bi
kljub težavam v iiIm mi morda vendarle našli rešitev, da bi do letu 1990 vključili v program se preostali (najtežji) del ceste (■liltl spodaj).
A. ž-
Torek, 9. februarja 1988
OBVESTILA, OGLASI
13. stran mmm<3^soiM
SEZONSKO ZNIŽANJE ZIMSKO - ŠPORTNIH
TEKSTILNIH IZDELKOV OD 8. DO 20. FEBRUARJA
WkLJ™^ DO
emona hoteli
ffr terme Čatež
POSEBNA PONUDBA V TERMAH ČATEŽ
I. 7 - DNEVNI PAKET - 152.000 din
obsega 7 polnih penzionov v hotelu Terme, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, 1 zdravniški pregled, rekreacija po dogovoru s prof. telesne vzgoje
II. 10 - DNEVNI PAKET - 210.000 din
obsega 10 polnih penzionov v hotelu Terme, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, 1 zdravniški pregled, rekreacija po dogovoru s prof telesne vzgoje
III. 7 - DNEVNI KOZMETIČNI PROGRAM -290.000 din
obsega 7 polnih penzionov v hotelu Terme, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, 1 zdravniški pregled, rekreacija po dogovoru s prof telesne vzgoje, kozmetični program: 3 cele nege obraza, 1 manikura, 1 pedikura, 1 TRS, 2 antistres masaži, 1 ščetkanje telesa, 1 maska telesa, 1 x make up
IV. 14 - DNEVNI ANTI - CELULITIS PROGRAM - 414.000 din
obsega 14 polnih penzionov v hotelu Terme, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, 1 zdravniški pregled, rekreacijo po dogovoru s prof. telesne vzgoje, kozmetični program: 10 x celotron, 1 nega obraza, 1 limfna drenaža
V. ŠOLA HUJŠANJA - 14 DNI: 420.000 din - 21 DNI: 630.000 din
'raja 14 ali 21 dni in se izvaja v skupinah do 15 oseb, pričetek programa: vsak ponedeljek ali sredo v mesecu, obsega: temeljit zdravniški pregled s testom fizične sposobnosti, kombinacijo uporabe termalne vode in športne rekreacije 2 uri dopoldne in 2 uri popoldne, dietno prehrano, predavanje o zdravi prehrani in zdravem načinu življenja, namestitev v hotelu Terme
Po sebon pro gra m       i o I a h u j š a n j a za diabetike
VI. PROGRAMI Z AKUPUNKTURO
A/ Hujša nje z akupunkturo: 406.000 din
traja 14 dni, obsega temeljit zdravniški pregled, 10 akupunkturnih seans, 1 x dnevno ročno ali podvodnomasažo, dietno prehrano, namestitev v hotelu Terme, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo
B/ Lajšanje bolečin z akupunkturo - 392.000 din
traja 14 dni, obsega 2 zdravniška pregleda, 10 akupunkturnih seans. 1 - 2 elektro - terapevtski storitvi dnevno po priporočilu zdravnika, 14 polnih penzionov v hotelu Terme, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo
VII. 10 - DNEVNI MEDICINSKO PROGRAMIRANI AKTIVNI ODDIH
obsega 10 polnih penzionov, funkcionalno diagnostiko s ciljem ugotavljanja stopnje zdravja (testiranje se izvaja prvi in zadnji dan bivanja), možnost vsakodnevne konzultacije z zdravnikom in programerjem rekreacije, delo v skupinah po 15 oseb s strokovnim voditeljem rekreacije, delo v skupinah po 15 oseb s strokovnim voditeljem rekreacije, izvajanje programa športne rekreacije in fizioprofilakse 3 ure dopoldne in 2 uri popoldne večerni programi z zabavnimi aktivnostmi, pridobitev izkaznice (fitness kartice) s podatki prvega in drugega testiranja funkcionalnih sposobnosti, zaključni večer s podelitvijo diplom za sodelovanje v MPAO, v hotelu Terme 262.000 din, v BUNGALOVIH 156.000 din
VIII. 3 - DNEVNI PREVENTIVNI ZDRAVSTVENI PREGLED
obsega tri polne penzione, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo, dva zdravniška pregleda (internistični in revmatološki), EKG, laboratorijske preiskave v bolnišnici v Brežicah možnost: ginekološkega pregleda s citologijo
RTG pregleda v hotelu TERME 85.000 din, v bungalovih 53.000 din
IX. 10 - DNEVNI ZDRAVSTVENI PAVŠAL
- 85.000 din
obsega dva zdravniška pregleda, 3-4 zdravstvene storitve dnevno po priporočilu zdravnika specialista
X. 7 - DNEVNE GRAJSKE POČITNICE -210.000 din
obsegajo 7 polnih penzionov v hotelu Grad Mokrice, dnevno 2 uri jezdenja (po potrebi vključena šola jezdenja), 3 ure tedensko igranja tenisa v Termah Čatež (z učiteljem ali sparing partnerjem) ali neka druga oblika rekreacije po priporočilu prof. telesne vzgoje, neomejeno kopanje v bazenih s termalno vodo v Termah Čatež.
[STREŠNA OKNA/
mira RADOVLJICA-Tel.:75-036
.f   .-■    {■     —r-^-     • _l-_i-
IT.
PUSTOVANJE Z MIHELICI IN IGRO 3X3!
Na Primskovem, v Zadružnem domu bo veselo z ansamblom Franca Miheliča in posebno igro  3x3   (prodaja kartic) in nagradami.
VABIJO NOGOMETAŠI V SOBOTO, 13.2. OB 20. URI.
TUDI ČASOPISOV
VEČKRAT
ZMANJKA
toda NIKDAR v kiosku DELO
na avtobusni postaji v KRANJU
DELO in vse edicije ČGP Delo boste tu vedno našli!
NR, JANA, TELEKS, STOP, KIH, DR. ROMAN, AVTO MAGAZIN, ZDRAVJE, RADAR, MOJ MIKRO
rVA alples industrija pohištva
Železniki, telefon: 064-67121
Hotel Jelovica Bled Vabimo vas na
veselo
pustovanje
Naše sistemsko pohištvo in dopolnilni kosovni program
vam je na voljo v vseh salonih s pohištvom
in v naši maloprodaji v Železnikih.
V restavraciji
hotela Jelovica
v soboto 13.2. ob 20. uri Zabaval vas bo ansambel BOOGY.
o4
0
Najboljše maske prejmejo nagrado.
Rezervacije in informacije v recepciji hotela
ali tel.: 77-316.
Prodajni salon v Železnikih je odprt od 8.    19. ure
in ob sobotah od 8.    14. ure.
V februarju vas vabimo k nakupu, ob katerem vam poleg stalnih ugodnosti nudimo še naslednje:
IZBRALI SOZMflS
Za vsakega mojstra, za hobl In obrt po ugodnih cenah V MERKURJEVI prodajalni KOVINA Lesce, Alpska cesta 34, imajo veliko izbiro ročnega in strojnega orodja.
- 20 % POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU_
^6 MESEČNO BREZOBRESTNO POSOJILO BREZ POLOGA IN - MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
©©mSSSMEUGAAS 14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 9. februarja 1
iCG adria airvvavs
61001 LJUBLJANA, Yugoslavia Ku z miče v a 7
Komisija za delovna razmerja in izobraževanje objavlja prosta dela in naloge
REFERENT ZA NAVIGACIJSKO PRIPRAVO
Zaposliti želimo enega delavca za nedoločen čas.
Pogoji: višja izobrazba prometne ali druge ustrezne tehnične smeri,
aktivno znanje angleškega jezika, (izpit lahko opravi v času poskusne dobe), eno leto delovnih izkušenj
izpolnjevanje pogojev na letališču in obmejnem področju,
dvomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev zbira kadrovska služba Adria Airvvavs, Ljubljana, Kuzmičeva 7, 8 dni po objavi. Vlog brez dokazil ne bomo upoštevali.
KMETIJSKA ZADRUGA p.o. ŠKOFJA LOKA
Kmetijska zadruga Škofja Loka
daje v najem SKLADIŠČNE PROSTORE cca 500 m2 v Dobju (Poljanska dolina).
Prostor je ob glavni cesti Škofja Loka — Gorenja vas in ima tudi večje parkirišče. Prostor je možno prirediti tudi za proizvodnjo.
Interesenti za najem naj se oglasijo na upravi zadruge Škofja Loka, Jegorovo predmestje 21 ali po tel. 064/60-552.
gorenjski tisk
moše pijadeja 1, p p 81 64000 kranj,
objavlja prosta dela in naloge GRAFIČNO OBLIKOVANJE II
— V. stopnja izobrazbe, smer grafično oblikovanje in 2 leti delovnih izkušenj
Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO 8 dni po objavi.
GASILSKO REŠEVALNA SLUŽBA KRANJ, p.o., Oldhamska 4
Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:
I. VODJA VZDRŽEVANJA
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva popolna srednja strokovna izobrazba strojne usmeritve in vozniški izpit C kat. ali delovodska šola avtomehanske smeri in vozniški izpit C kat. in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — poznavanje gasilske mehanizacije.
II. Vabimo k sodelovanju INŽENIRJA STROJNIŠTVA (VI. ali VIL), ki ima veselje za dinamično strokovno delo, da ima organizacijske sposobnosti in sposobnosti dela z ljudmi. Ostale zahteve se urejujejo glede na dosedanje delovne izkušenje, poznavanje gasilske stroke in tehnike. Možnost nuđenja družinskega sranovanja, ki je vezano na opravljanje del in nalog.
Interesenti naj oddajo vloge z dokazili o šolski izobrazbi na gornji naslov v 15 dneh po objavi. O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po sprejetju sklepa.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, Kranj n.sol. o.
Najsodobnejša računalniška oprema in dobri pogoji za delo
čakajo na vas.
V svoji sredi želimo zaposliti strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo računalniške, matematične ali druge smeri, ki so pripravljeni za sodelovanje pri razvoju informacijskega sistema.
Za realizacijo načrtov potrebujemo:
- SISTEMSKE ANALITIKE
- SISTEMSKE INŽENIRJE
- NAČRTOVALCE PODATKOVNIH BAZ
- VODJO RAZVOJA SISTEMSKEGA INŽENIRINGA
- VODJO PROGRAMIRANJA
- VODJO OPERATIVE
K sodelovanju vabimo tudi diplomirane inženirje in iženirje elektrotehnike in strojništva, ki imajo znanja s področja razvoja, konstrukcije, tehnologije in želijo delati na področjih
- ROBOTIKE IN ROBOTIZACIJE PROGRAMSKIH IN ROBOTSKIH KRMIL.)
- RAČUNALNIŠKIH SESTAVINAH IN RAČUNALNIKIH
- INŽENIRINGU S PODROČJA ENERGETIKE IN PROIZ VODNJE
-TEAMSKIH KOMUNIKACIJAH IN PROJEKTORJIH (Ljubljana)
- MERILNI TEHNIKI, INTELIGENTNI INSTRUMENT Al I JI (Otoče)
PRISTOPNIH IN ČASOVNIH SISTEMIH (Upnic«)
Na osnovi sklepov komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge
L STROKOVNEGA SODELAVCA ZA KREIRANJE BAZ PODATKOV NA PODROČJU RAČUNALNIŠKO PODPRTIH SISTEMOV v delovni skupnosti
(načrtovanje) in montaža tiskanih vezij, tipizacija programske opreme za uporabo CAD/CAM, standardizacija računalniških modulov za različne proizvode in sisteme)
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehnične smeri smer elek tronika in ustrezne delovne izkušnje
2. VODJE TEHNOLOŠKO ANALITSKEGA ODDELKA v delovni skupnosti
Pogoji: visoka izobrazba strojne smeri, znanje tujega jezika in izkušnje s področja projektiranja tehnoloških procesov in analitike dela.
3. strokov nega SODELAVCA za PODROČJE rtJNKClO
n ALN eg A IZ() B R a Ž ev an J A v delovni skupnosti
Pogoji, visoka izobrazba tehnične ah družboslovne smeri s predhodno pridobljeno tehnično izobrazbo m i/kušnje s področja organiziranja izobraževalne dejavnosti
4 VIŠJEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PODROČJE VZDRŽEVANJA RAČUNALNIŠKE OPREME V TO/I) Vzdrževanje
Pogoji: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri
smer elektronika, /nanje angleškega jezika in želene izkušnje s področja vzdrževnja NC in CNC krmilij.
5. VODJE VZDRŽEVANJA. ELEKTRONSKE RAČUNALNIŠKE OPREME
Pogoji: visoka ali višja izobrazba elektrotehniške smeri, smer industrija elektronika, /nanje angleškega |e/.ika in /e lene izkušnje s področja vzdrževanja NC in CNC kr-milj.
6. VODJE ODDELKA ZA ELEKTRONSKA KRIVIH JA v TOZD Stikala
Pogoji: visoka izobrazba elektrotehniške smeri, smer elektronika, znanje tujega jezika in primerne delovne izkušnje
7. METALURGA ZA TOPLOTNO OBDELAVO ORODJARSKIH JEKEL V TOZD Orodjarna
Pogoji: srednja strokovna izobrazba - metalurški tehnik in primerne delovne izkušnje
8. VODJE OBDELOVALNICE v TOZD Mehanizmi Lipnica
Pogoji: višja izobrazba strojne ali organizacijske smeri s predhodno pridobljeno tehnično izobrazbo in ustrezne
delovne izkušnje.
». STROKOVNEGA SODELAVCA ZA RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME v TOZD Mehanizmi Lipnica
Pogoji: visoka ali višja izobrazba računalniške smeri ali druge ustrezne smeri, znanje programskega jezika assem-bler in jezika C ter primerne delovne izkušnje
10. VODJE PROJEKTOV ZA PODROČJE GRAEOSKOIM.il V TEHNIČNEM RAZVOJU v TOZD VEGA LJUBLJANA
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in željena dodatna znanja s področja elektronike ali optike in ustre zne delovne izkušnje
Na osnovi določil Zakona o združenem delu in Pravilnika o delovnih razmerjih izpisujemo dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
DELOVNA SKUPNOST: Direktor komerciale
Direktor področja ekonomike in financ Vodja finančne službe Vodja računovodske službe
TOZD ORODJARNA Vodju tehnične kontrole Vodju ekonomskega oddelka
TOZD VZDRŽEVANJE Vodju vzdrževunju strojev
TOZD Rit Sekretur
TOZD SESTAVNI DELI
ViMiju tehnološke priprave proizvodnje
TOZD INŽENIRING
Vodju kontrole sistemov
TOZD MEHANIZMI LIPNICA Seklelar
Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornost mi velja za dobo 4 let
kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih /. Zako nom o združenem delu in družbenim dogovorom o oblikova nju kadrovske politike občine, izpolnjevati tudi naslednje po goje:
— visoka ali višja izobrazba ustrezne smeri
— 5 let uspešnega dela na področju, na katerega se prijavljajo sposobnost m strokovna usposobljenost za vodenj«' in orga niziranje dela
Vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh od dneva objavi' na naslov Iskra Kibernetiku, Kadrovska slu/ha, Kranj, Savska loka 4.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 004/22-222.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni od .sklepa pristojnega samoupravnega organa
TI KO — Tržiško podjetje industrijske kovinske opreme, p.o. TRŽIČ, Koroška c. 17
Po sklepu delavskega sveta in komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODJA FINANČNO - RAČUNOVODSKE SLUŽBE (RAČUNOVODJA DO)
Kandidati za navedena dela in naloge morajo poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
— da imajo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah
Poleg navedenih pogojev zahtevamo tudi psihofizične sposobnosti in sicer sposobnosti vodenja in organiziranja, smisel za komuniciranje in sodelovanje ter družbeno primeren odnos do samoupravljanja.
Navedena dela in naloge razpisujemo za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: TIKO Tržič — Komisija za delovna razmerja, Koroška c. 17.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani izbiri.
ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.sol.o., ŠKOFJA LOKA
objavlja prosta dela in naloge DS SKUPNIH SLUŽB, Kidričeva 54, Škofja Loka
1. DELAVKE V KUHINJI
pogoji: končana osnovna šola in tečaj za PKV kuharico. Delo se opravlja v eni izmeni.
JELEN - GOSTINSTVO KRANJ
2. TOČAJKE
za bife v Frankovem nuselju 74, Škofja Loka in za pivnico v Homanu v Skofji Loki.
Pogoj: končana poklicna gostinska šola ali tečaj za PKV natakarja in 2 leti prakse na podobnih delih.
3. NATAKARICE za Slaščičarno Homan v Skofji I-oki
Pogoj: končana gostinska šola ali tečaj za PKV natakarja in 2 leti prakse na podobnih delih.
Poskusno delo za delavko v kuhinji traja 30 koledarskih dni, za točaje in natakarja pa (50 koledarskih dni.
Prošnje /. dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba podjetja LOKA. Delovna skupnost skupnih služb, Kidričeva
54, Škofja Loka, osem dni po objavi.
Iskra
Iskra Elektromotorji, p.o. 64228 ŽELEZNIKI, Otoki 21
Naša delovna organizacija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov vabi k sodelovanju mlade, ambiciozne sodelavce na področju razvoja. Želimo, da se nam pridružite in postanete član nase DO, kjer boste imeli velike možnosti ustvarjalnega dela, nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja doma in V tujini, pri znanih firmah in institucijah, s katerimi, kot pomemben izvoznik, že dolgo uspešno sodelujemo.
Za dela in nalogi; v razvojnem sektorju objavljamo prosta dela in naloge:
VODJO PROIZVODNEGA PROGRAMA SERVOMOTORJEV
Pogoj i diplomirani strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj uli
diplomirani inženir elektrotehnike in 3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili /a nedoločen ras s Irimese čnirn poskusnim delom.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave /. dokazili o izobrazbi v H dneh po objavi na naslov.! S K RA Elektromotorji Že lezniki, Otoki /M Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po preteku objave.
Hotelsku turistična delovna organi/uli ja
GORENJKA n soi.o., JESENICE Prešernova 16
Na podlagi sklepu zbora delavcev Delovne skupnosti za skup' ne zadeve z dne 0 11 1087 razpisna komisija razpisuje prost« dela in naloge
VODJE tehnično KOMERCIALNEGA SEKTORJA DM lovne ORGANIZACIJE
Kandidat mora poleg, splošnih pogojev izpolnjevati še nasli'd' nje
— da ima visoko ali višješolsko izobrazbo komercialne «** ekonomske smeri,
— da imu 3 leta delovnih izkušenj.
da izpolnjuje pogoje, določene /. družbenim dogovorom 0 uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice
Mandat razpisnih del in nalog traja 4 leta.
I'i .ne ponudbe s priloženimi dokazih o izpolnjevanju pogojuj m s kratkim opisom dosedanjih izkušenj naj kandidati v » dneh posl|.'|o na naslov ABC l"OMURKA. HTDO GORENJ' KA, Jesenice, Prešernova Iti, 04270 Jesenice, s pripisom -ri pisno komisijo komerciala
Torek, 9. februarja 1988
MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE
15. stran ftmvfta&mswaLA&
ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno regulacijske in stikalne tehnike, Kranj, n.sol.o.
Na osnovi sklepov komisije za delovna razmerja objavljamo dela in naloge
VODJE OBDELOVALNICE ZA AVTOMATIZACIJO IN ROBOTIZACIJO V TOZD Orodjarna
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in primerne delovne izkušnje
REFERENTA
za vodenje materialne korespondence v oddelku nabava za določen čas enega leta
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in dobro znanje strojepisja
KOMERCIALISTA
za prodajo programa stikalne tehnike s sedežem v Ljubljani, Trg revolucije 3
Pogoji: visoka ali višja izobrazba elektrotehnične ali ekonomske smeri s predhodno zaključeno elektro tehniško šolo in želene ustrezne delovne izkušnje
Kandidate vabimo, da vloge z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjega dela pošljejo v 8 dneh od objave na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Kranj, Savska loka 4.
Informacije lahko dobite po telefonu 22-221 int. 23-34.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj, na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 29.1.1988, objavlja dela in naloge v okviru delovnega Področja
Načrtovanje osnovnih sredstev, organiziranje in izvajanje investicijskega vzdrževanja v sektorju splošnih poslov
Pogoji: VI. zahtevnostna stopnja gradbene, elektro, strojne ali druge ustrezne smeri 3 leta delovnih izkušenj trimesečno poskusno delo
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave naj kandidati, skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1.
D izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključenem zbiranju prijav.
gjAJJ OGLASI ««i.:27 960
jgita J1AI6 jjJasail.iftoH
Jjfi barvni TV sanvo, nov Tel 5__1643
bftV* FOTOAPARAT practika BC 1 gj^BC 2200 Tel : 69-602 1647
''Id* tandem saund machine 8458, 1649
Tel.: 1665
Prodam Z 101, letnik 1977, neregistri rano, vozno Tel 24 576, popoldan po 15 uri_1640
Prodam 2 750. letnik 1976 Tel : 42 382 _1641
Ugodno prodam R 30 TS, v račun upo števam cenejše vozilo. Tel.: 78 708. popoldan 1645 Prodam Z 750. letnik 1976, registrian do decembra  Mule), Studenčice 15,
Lesce_1654
Prodam Z 101, letnik 1977. registrirana do konca leta, cena ugodna Skende rovič Dešo. Savska c 3, Kranj 1660
Prodam JUGO 45/A, marec 1986. Visoko 5 1661
Prodam Z 101 comfort, cena 3700.000 Šilar, tel.: 25-841_1663
Prodam Z 101, letnik 79/80 comfort, rdeč. Kajuhova 10, Kranj, tel.: 23-363 _1669
Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, potreben manjšega kleparskega popravila. C. Jurišnega bataljona 20, Žiri 1670
Prodam CIMOS CITROEN GS 1,3, letnik 1979. Tel.: 34-101_1677
Prodam ZAPOROŽCA, letnik 1979, re-gistriran do decembra. Tel.: 34-754 ____ 1681
Ugodno prodam PLATI aumami, 14 col za ŠKODO, snežne verige on ohišje za avtoradio. Tel.: 43-011 1692
Prodam Z 750, letnik 1981. Gradnikova 4, Kranj
Behek, 1648
Poceni prodam MOTOR JAvVO 350 predelano cross. Tel: 44-072 1651
Prodam Z 101, letnik 1975. Tel.
70-309 1653
kupim
Kupim brejo TELICO — simentalko. Telefon 70-202
Kupim VW 1200/1300, neregistriran, vozen. Ramovš, Stara c. 6, Škofja Loka 1687
Kupim borovčeve deske 5 cm. Tel.: (061)52-923 1693
ŽIVILA Kranj
Hotel BOR - Grad HRIB v Preddvoru vas vabita vsako soboto od 20. do 24. ure na ples. Igra ansambel LIPA Še posebno vas vabimo na veselo
PUSTOVANJE
na pustno soboto, 13.2.1988.
Zabaval vas bo ansambel SAMO TAKO
od 20. do 02. ure. Najboljše maske čaka pet bogatih nagrad.Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela Bor, telefon 45-080.
SE PRIPOROČAMO!
Prodam Z 128, staro 10 mesecev Tel : 33-069_ 1696
Ugodno prodam LADO 1600 cem, le tnik 1979, registrirano in LADO 1600 cem, letnik 1980 karambolirano. Bašelj 16, Preddvor, tel: 45 329 1698
R 4, letnik 1977, prodam. Porenta, Kra kovo 26, Naklo, tel.:47-492_1699
Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1986 Tel: 75 661, int 19 1702
Hotel KAZINA jezersko vabi na veselo
PUSTOVANJE
ki bo v soboto, 13.2.i988.lgra narodnozabavni ansambel BLED.
Rezervacije sprejema recepcija hotela po telefona 44-007 ali 44-060.
Priporoča se kolektiv hotela KA7INA.
tazno prodam
Prodam GAJBICE. Kuraltova 4, Šenčur
__1655
Prodam italijanski VOZIČEK peg s senčnikom in nakupovalno mrežo, otroško posteljico ter sprednje blatnike za 126 P. Nastja Bertoncelj, Zasip, Sta-gne 26, Bled. tel.: 81-441, int 2365 dopoldan 1678
Poceni prodam rabljen kuppersbusch, italijanski otroški športni voziček in otroško posteljico. Tel.: 21 -889 1686
Prodam dva PLAŠČA št. 74 319, od 19 do 20. ure
44
Tel.: 1695
Prodam AVTO SEDEŽ za otroka-itali-janski Tel : 35-061 1701 Prodam semenski KROMPIR (erla), prva množitev. Žabnica 1 1703 Ugodno prodam elanove SMUČI fas, dolge 195 cm Tel: 79 952 1707
32-letni fant, veren, pošten, nealkoho lik, nekadilec, miren, išče pošteno de kle, staro od 26 do 32 let. Šifra BLIŽA SE POMLAD 1659
poselil
<W ',l"<,,'"l •••"»'" m.ichme p-_°k;«'.<'t,ii  pmd.im  I..I   /M 'K']
barvni    IV uoienie
» ^ok0''1 ('ks,;ontricno STISKALNICO 'orir. '® ,on m ve<- Prvin izpušnih $<*y_*a GOLF Tel 80 328 1668
Ulii*^1 barvni IV gormi|i), st.irc|ši In p-;   T'»l   40 Ml _1672
to**™ barvni TV gorenje, star 5 let. p; ?'>,.4S 1673 otw8rri FOTOAPARAT canon AV 1, jjggv36 70 Tel 36 900 1691 rj^"" prodam OBRAČALNIK ■ karda rr>0. traktor tomo vinkovič in nov STROJ alfa laval Krmel) Jože, ^<*J8. Škofiu Loka 1706
Vadbeni mat.
OBLOGE oblaganj« n Dolžina 103 1310
Ii. sirmu 8 1674
Iporiu- plosi ,• (I.,,,,
I, 10 in 20 mm, pro —totkov ceneje in hrastove 'Huk m) sušene, prodam za 50 SM KS^"1 T«l  35 416 II,/i,
bukove plohe Tel 66 939
Se? Pr°dam 2.000 litrsko plasti *t j,''STERNO   Hrastje  136. tel 1704
prodam OPEL REKORD, <j*n» T vozen, dobro ohranjen i '° v? (,"(l"V'>ru Anulka Kavčič, %r,  ' Ori, tel 69 418  Ogled po
MERKUR
ZIME SE NI KONEC -OSKRBITE SE S KURJAVO!
S takojšnjo dobavo, brez čakalne dobe vam po zelo ugodnih kreditnih pogojih nudimo:
• PREMOG LIGNIT
VELENJE KOSI cena 78.000 din/t
• PREMOG RJAVI
TRBOVLJE KOSI cena 139.000 din/t
• PREMOG RJAVI
ZENICA KOSI cena 138.000 din/t
Naročila sprejemajo prodajalne:
— KURIVO, Naklo tel.: 47-000
— UNIVERSAL, Jesenice tel.: 81-484
— ŽELEZNINA, Radovljica tel.: 75-670
— ŽELEZNINA, Bled tel.: 77-359
— MERCATOR, Tržič tel.: 50-894
IZKORISTITE MOŽNOST PLAČILA V 5 OBROKIH S (SAMO) 13% OBRESTMI!
Parcelo s hišno številko oz zazidljivo parcelo na Gorenjskem kupim. Šifra: SONČNA LEGA_1593
V skofji Loki, Novi svet 9, prodam GA RAŽO najboljšemu ponudniku Stoja novic Aleksander 1657
ifanovanfa
Enosobno  stanovanje  s kabinetom (primerno tudi za vikend) v novem de lu Kopra, prodam Tel.: (066) 33 925 _1656
V Lescah prodam samostojno kom fortno STANOVANJE z vrtom in gara žo Vseljivo po dogovoru Šifra GO TOVINA_1689
V najem vzamem dvosobno STANO VANJE za dobo 5 do 10 let Plačam za eno leto vnaprej Šifra: OKOLICA KRANJA 1697
lian.oprema
30 odstotkov ceneje prodam dve enoj ni postelji, dve noćni omarici in tri gar derobne omare, vse struženo, lužena smreka Eržen, Loka 104, Tržič 1642
C:u potrebujete opremo samske sobe pokličite na tel 42-386 1650
Prodam 180 litrski HLADILNIK plinski kamp hladilnik,malo rabljen ŠTEDIL NIK(2plin2 elek ) šilar, tel.: 25 841
1664
Prodam kuhinjske elemente s pomi valnim koritom, štedilnik (2 plin, 2 elek.), hladilnik, pomivalni stroj, vse gorenje Jarc, Voklo 39 1679 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elek ) lljaš, M Pijade 17. tel : 25 627 _1682
Ugodno prodam kotno sedežno GAR
NITURO Tel : 39 552_1683
Prodam zamrzovalno SKRINJO, staro 15 mesecev 380 litrsko Ith, še ni upora bliena Tel  38 798 1684
M-KŽK-AGROMEHANIKA Kranj Hrastje 52/a
Nudi traktorje TOMO VINKOVIČ, Bjelovar 420 in 523 ter stroje iz lastne proizvodnje na brezobrestni kredit, oziroma daje 15 % popust za gotovinski nakup.
Rezervni deli za traktorje zagotovljeni, na zalogi akumulatorji in snežne verige.
Informacije na tel.: (064) 34 - 034, 34 - 035
živali
Prodam TELICO simentalko, staro 5 tednov. Tel.: 77-996_1658
Prodam KRAVO na telitvi. Slivnik, Prešernova 43, Bled 1667
JARKICE hisex, stare dva meseca bomo prodajali od 10.2. do 15. 2. Jermol, Podbrezje 105, Duplje 1688
PUJSKE stare 6 tednov, prodam Rant, Podbrezje 59 1700
OBVES¥lftA
IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Tel.: (061) 216-673 _U2
ROLETE: lesene, plastične in aluminijaste polnjene s polivretanom, žaluzije vseh vrst, večja popravila rolet in žalu-zij, zapiranje balkonov z roletami naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Ra-dovljica.tel.: (064) 75-610_573
Cenjene stranke obveščam, da spet sprejemam naročila za žaluzije vseh barv in dimenzij ter rolete. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, 64208 Šenčur, tel.: (061) 50-720_1_156
PEDIKIRAM noge. Pridem tudi na dom. Tel.. 47-087 _ 1407
KINOLOŠKO DRUŠTVO KRANJ orga-nizira predavanje o vzgoji in šolanju psov v sredo 10. fabruarja 1988, ob 17. uri v dvorani 14 SO Kranj. Vabljeni vsi ljubitelji in lastniki psov. Po predavanju bo vpis v začetni tečaj. 1561
Pletem puloverje po naročilu. Tel.: 33-543 1626
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Podnube sprejema Jože Be-nedičič, Elektroinstalacije, Prezrenje 22, Podnart, tel: 70-482 1694
zaposlitve_
Če si želite izboljšati finančni položaj s honorarnim delom ob vikendih, prostem času, z lastnim prevozom, se javite. Šifra: ENCIKLOPEDIJE, PRIROČNIKI_1385
Honorarno delo kakršnokoli išče pečar. Naslov v oglasnem oddelku. 1646
Nudim zanimiv artikel za prodajo Po-goj-lasten prevoz in motiv. Tel.: 35-266, od 15. do 17. ure_1675
Takoj honorarno zaposlimo dva pridna in sposobna akviziterja z lastnim prevozom za prodajo odličnega artikla. Plačilo takoj! Šifra: NISO KNJIGE
1685
PPIPEP1TVE
ŠD Polet prireja, v soboto 13. 2. in to-rek. Najboljše maske bodo nagrajene. Vljudno vabljeni!
KUD VISOKO prireja PUSTOVANJE 13. februarja ob 20. uri v Zadružnem domu Visoko. Igral bo ansambel SREČKA VRTNIKA Najboljše maske bodo nagrajene. VABLJENI! 1400
Športno društvo Radovljica vas vabi v TVD Partizan- AEROBIKA, četrtek, 11. februarja ob 17. uri za dekleta in žene vseh starosti MALA PLESNA ŠOLA ZA OTROKE četrtek, 11. februarja ob 15.30 uri začetna predšolska skupina, ob 16.15 nadaljevalna predšolska. Vpis pol ure pred pričetkom v Partizanu Radovljica 1611
OIUIO
Iščem varstvo za otroka na relaciji Tre-bija - Poljane. Tel.: 68-627, Primožič, Gorenja vas 244 1666
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil
LUDVIK POGAČNIK
upokojeni ptt delavec
Od njega se bomo poslovili dne, 9. februarja 1988 na pokopališču v Lipici. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci Podjetja za ptt promet Kranj, TOZD za ptt promet Škofja Loka
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta
TOMAŽA PIRCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli soža-lje. Posebno se zahvaljujemo dr. Zamanovi, duhovščini, pevcem in delovnim organizacijam.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
zahvala
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
FRANCIJA STRITARJA
avtomehanika v pokoju iz Čirč pri Kranju
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Bajžlju, zdravnikom in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice, sosedom Jurjevim, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Nakla za zapete žalo-stinke.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Kranj, 1988
mali oglasi tel. 27960
Rateče, 6. februarja — Po odseku ceste med Kranjsko goro in Ratečami, nasproti Zelencev, že več kot teden dni poteka promet le po enem voznem pasu, ker se je na cesto vsulo okrog dvesto kubi-kov zemlje, grozi pa še nevarnost, da na cesto zgrmijo tudi smreke z obrobja plaza. Plaz je povzročilo nedavno izdatno deževje. Foto: F. Perdan
od 15. do 17. ure
90 let slovenske čebelarske organizacije
Pri Kmetijski družbi v Ljubljani se je zbrala peščica čebelarjev, zagnanih za razvoj slovenskega čebelarstva in ustanovila 24. januarja 1898.
Osrednje čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem v Ljubljani. Hkrati z ustanovitvijo pa je društvo začelo tudi mesečno izdajati svoje glasilo Slovenski čebelar, ki strokovno bogati osvešča in izpolnjuje slovenske čebelarje ter nepretrgoma izhaja že 90 let. Nadalje-valka tega društva Zveza čebelarskih društev Slovenije je čvrsto vseskozi strokovno in organizacijsko usposabljala ter povezovala svoje člane v čebelarskih društvih, družinah in zvezah.
V soboto, 13. februarja 1988 ob 9.30 uri bodo v kinodvora-ni Union v Ljubljani z osrednjo proslavo obeležili 90-letni jubilej organiziranega slovenskega čebelarstva in obudili spomin na ne lahko pot, ki so jo prehodili ter smeri, ki so se jih zastavili za razvoj čebelarstva. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Andrej Petelin, zatem pa bo vse pozdravil tudi predsednik častnega odbora proslave Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije. Zaslužim čebelarjem in organizacijam bodo podeljene jubilejne plakete in priznanja, v kulturnem programu bo nastopil Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane in dramski igralec Polde Bibič.
Drago Papler
Korak naprej v bančnem bontonu
Za bolj oseben stik in pogovor
Kranj, 8. februarja - Razmišljati so začeli o bančnem bontonu v Ljubljanki banki Temeljni banki Gorenjske v Kranju že lani. Oktobra so s prospekti in nevsiljenim predlogom predlagali bančni bonton in ga »ilustrirali« ob bančnem okencu s košarico z bonboni. Zdaj so v akciji 2 + 1 oziroma trije koraki naredili korak naprej za čimbolj oseben stik in pogovor.
» O drugačnem, bolj kakovostnem, osebnem stiku /. občani pri bančnih okencih smo začeli razmišljati lani,« razlaga vodja se k torja za posle s prebivalstvom v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske v Kranju Franc Horvat. »Dobivali smo precej pogoste pripombe, da je pred bančnimi okenci, posebno v določenih dnevih in urah, gneča in da je bolj osela-n stik /. bančnim uslužbencem pri okencu praktično nemogoč. Pa ne le to. Marsikoga moti, če čakajoči v vrsti za njim lahko prisluškuje pogovoru z uslužbencem ali mu gleda čez ramo. Zato smo najprej začeli z akcijo bančni bonton.«
Trajala je ves lanski oktober, poleg objavljenih prospektov pa sojo ilustrirali z bonboni v košaricah pri bančnih okencih, Namen te akcije (2 + 1) je bil, da čakajoči v vrsti počakajo dva koi pred okencem; za tistim, ki je na vrsti Za marsikoga je bil poskus morda nenavaden, vendar so kmalu dobili tudi pohvale.
« Že ko smo začeli / bančnim bontonom (rekli smo mu (udi bon bon), smo se zavedali, da Im> zgolj takšen prospektu! pristop premalo. Ogledali so si nekatere banke v tujini in ugotovili, da tovrsten pristop pravzaprav ni nobena naša posebnost. Povsod si ljudje želijo pri denarnih poslih, da je stik čimbolj oseben. In največkrat so z različnimi dodatki zelo uspešno rešili takšen dostop do okenca, kajti pri načrtovanju oziroma gradnji na kaj takega na začetku še niso misli. «
In tako so zdaj kot poskus pri centralni enoti Temeljne banke Gorenjske v Kranju s cvetličnimi koriti tako uredili dostop do okenca, da tisti, ki še ni na vrsti, malo počaka Na vsako novost se je pač treba navaditi. Vendar kaže, da so s takšno rešitvijo v OMI tralni enoti v prizadevanjih za kakovostnejši in predvsem bolj oseben stik z občani, na pravi poti. Mnenja v anketi, s katero sprem ljajo ta poskus (anketa še traja), so pohvalna.
« Ne glede na to, kako bomo cilj, ki smo si ga zadali, da naj Im> poslovanje čimbolj kakovostno, stik čimbolj pristen, oseben, uresničevali, smo se odločili, da bomo v pol leta vsa bančna okenca v bančnih enotah na Gorenjskem opremili s terminali I HM, ki bodo povezani z računalniškim centrom v Ljubljani. S tem in nekateri mi drugimi novostmi, bomo zmanjšali vrste pred okenci, da bo bančni uslužbenec pri okencu tudi svetovalec...«, pravi Franc Horvat.
A. Žalar
Rok za prijave za letovanje v Pineti je konec marca
Borci pohitite s prijavami
Kranj,
februarja - Na občinskih odborih zveze združenj borcev po Gorenjski že kmalu po novem letu pričnejo zbirati prijave za letovanje nekdanjih borcev in aktivistov v borčevskih hišicah v Pineti. Da bi bila zasedenost kar najboljša, da bi Zavod za letovanje otrok, ki skrbi za hišice, proste kapacitete lahko pravočasno ponudil drugam, je treba s prijavami pohiteti. Rok prijav naj bi bil 31. marec, občinski odbori pa naj prijavljene sporoče zavodu najkasneje do 10. aprila.
Tak dogovor velja med zavodom m obĆinftkimi odhod /.veze združeni borcev po Gorenjski že vrsto let, vendar drže se ga le v Kranju.
od povsod drugod prihajajo prijava veliko kasneje, sploh pa ne spo ročajo sprememb in nemalokrat se zgodi, da hišice sredi poletja, ko je povpraševanje po ležiščih naj večji', ostajajo prazne.   Takrat je prepozno za kakršnokoli akcijo in ponudbo zavoda, da bi hišne od dal. Čas za sklepanje aranžmajev /a   oddajo   prostih   kapacitet je april, najkasneje maj.
Znan«1 so nizke cene letovanj v borčevskih hišicah v Pineti, nanjo pa seveda vpliva tudi zasedenost B< Ije bodo zasedene, nižja bo cena. Zavod je tudi že predlagal, da bi občinski odbori zveze borcev svojo recept ijsko slu/bo oddal za "vodu, vendar v tem primeru bi se morali boni prijavljati v Kranju, kar hi bilo zaa bone i/, oddaljenih krajev zelo nerodno m zamudno Zato je še vedno bolje, da občinski odbori sprejemajo prijave, vendar naj se drže rokov.
Na zavodu tudi poudarjajo, da bo cena ekonomska, gledali pa bodo, kot vedno, da bo kar najbolj sprejemljiva. Regrese bodo dajali posamezni občinski otlboii zveze borcev, če bodo seveda imeli za to sredstva in se bodo za to odločili.
1) 1)
Otroci nas pomlajajo i
Škofja Loka, 5. februarja — Te dni, ko v Skofji Loki praznujejo štirideset let socialistične
predšolske vzgoje je vrsto prireditev, razstav, predavanj, posvečenih prav otroku. Mnogokrat je \ slišati, da so otroci naša skupna skrb, da za njihovo vzgojo niso odgovorni le starši, ampak dn>' žba, ki prav na najmlajših gradi svojo bodočnost. Na petkovi slovesnosti v počastitev visokega jubileja loških vrtcev so govorniki povedali marsikaj o izkušnjah pri delu z otroki, o skrbi za vzgojo v vrtcih. Podelili so priznanja dolgoletnim delavkam in delavcu, v kulturnem programu pa so po; leg malčkov in vzgojiteljic nastopili tudi: nonet Kresnice, Škofjeloški oktet in Komorni pevski zbor WO Škofja Loka.
Marjeta Sejdič, predsednica pripravljalnega odbora za praznovanje 40 letnice: »Na prireditve, ki smo jih pripravili ta in prejšnji mesec, smo se začeli pripravljati že poleti. Želeli smo, da bi bilo praznovanje bogato po strokovni strani, hkrati pa smo želeli Ločanom pokazati svoje delo. Praznovanje naj bi začutili tudi otroci, vse skupaj pa naj bi bilo tudi slovesno, kot se za jubilej spodobi. Tako smo pripravili razstavo trgank, s svojimi deli smo se predstavili po izložbah, organizirali smo okroglo mizo s strokovnjaki, naše delavke so sestavile svoj pevski zbor. Današnja slovesnost pa je krona vseh prireditev.«
Vida Žagar je najstarejša med vzgojiteljicami:
»Že triindvajset let delam z otroki in moram reči, da so otroci vsako leto bolj zahtevni, več jih zanima, hitreje se učijo. Jaz sem vesela, če vidim, da so zadovoljni, da me imajo radi.. Mislim, da je pri našem delu pomembno veselje do dela z otroki in da le s tem lahko dosegamo uspehe.«
Branka Dolinar pa pravi: »Zaradi veselja do glasbe, do petja, pa tudi zato, ker mi je bilo v vrtcu že kot otroku všeč, sem se odločila po; stati vzgojiteljica. Zd| se mi, da me otroci pomlajajo, da se vzgoji* teljice, prav zaradi druženja z otroki, vedno počutimo mlade.«
Minka Bertoncelj je že sedemindvajset let vzgojiteljica: »Že od malega sem imela željo postati vzgojiteljica. Zame je bil in ostal to najlepši poklic in nikoli mi ni bilo žal, da delam z otroki-Lahko celo rečem, da se v službi kar razvedrim-*
V. Stanovnik Foto: F. PerdaO
0 ustavnih spremembah
Radovljica,  5.   februarja —
Člani predsedstva občinske konference SZDL Radovljica so se
na zadnji seji dogovorili o poteku javne razprave o osnutku, spremembah in dopolnilih zvezne ustave. Anton Toman, predsednik občinske konference SZDL, bo v kratkem sklical sejo občinskega političnega aktiva, ki naj bi se je, če bo le mogoče udeležil tudi predsednik /.vezne skupščine dr. Marjan Rožič, sicer občan radovljiške občine, doma iz Bohinja. V temeljnih oko Ijih bodt) razpravljali 0 ustavnih spremembah di i :> aprila V LIP -u, Verigi, Klanu, obrtnem združenju in turističnih organizacijah bodt) obravnavali pred vsem tiste ustavne spremembe, ki se nanašajo na družbenoekonomske odnose. Razpravo bodt) sklenili s skupim sejo predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sve ta.
C. Z.
Uspela telefoniada z Agropopovo Šerbi nam je vlila el»* na, tako odpiramo nov telefon, tokrat v skupni akciji s Šifrer* jevimi zabavnimi popoldnevi. V četrtek, 11. februarja, bo n»" mreč od 16. - 20. ure v pizzeriji Šifrer v Kranju kelnar" znani slovenski novinar in humorist Tone Fornezzi Tof. "m hijeni vsi tisti, ki poznate originalne šale, od 17. do 18. ure p*, bo Tofa moč dobiti tudi na Glasov telefon, ki bo tokrat zvonil na številki 26 — 555. y Be§ter^J
pismo . \aupatya
iU ljubljanska banka
temeljna banka i ,< in-ii|',ke
Kranj Ivan Torkar, predsednik skupščine občine Kranj. j«* "* sobotni slovesnosti v Prešernovem gledališču Kranj izročil tevžu Omanu visoko državno odlikovanje - red zaslug za nar<j" s srebrnim vencem, s katerim ga je predsestvo SFRJ odlikoval* za njegov«* dolgoletno delo na kulturnem področju ter za delo>' katerim se je i/kazal tudi v svoji krajevni skupnosti. Foto: *' Perdan
Največji porabniki elektrike v Sloveni]1!
V Sloveniji je pet direktnih oiljem.ili ev električne energ1' je, ki iz sistema slovenskega Klektrogo.spodnrstva odvzamejo tudi največ električne energije in sicer Tovarna ghnice in alU minija Kidričevo z 879. gigavatninu urami, Tovarna dušik* Ruse s MU gigavatninu urami, Slovenske železarne Jesenice > :tItK gigavatninu urami, železarna Štore /. 261 gigavatnimj urami in Železarna Kavne na Koroškem •. ?M gigavat nm» uranu, po podatkih za leto lilllti /.distribucijskega odjema so največji odjemalci elektrike Tovarna papirja Djuro Sal»J Krško s 14 .'I gigavatiitmi urami, Salonit Anhovo s 1 19 gigaV« t n 11 n i urami, 'Tovarna papirja Sladki vrh s 7(1 gigavatninu >»ra nu, liupol Slovenjska Bistrica s 74 gigavatnuni urami, Rudni" lignita Velenje s 71 gigavatnuni uranu, 'TAM Maribor s .'la1 tf1' ga\ atnitni urami, ( ltikarna (lelje / V.', gigavatnmu urami, Sh" klatna Hrastnik / M gigavatnuni uranu, na devetem mestu J' Sava Kranj s .">(> gigavatninu urami, na desetem ine-,tu G«' men tarna Trbovlje Iti gigavatnuni urami porabljene elek tri' ene energl|o j,   ,, u,|,.r
V soboto na maškarado
Kranj, februarja V soboto, 1.1 februarja, na pustno so boto, bo v Kranju spet tradicionalni sprevod maškar Zbor bo ob 10 uri na Trgu revolucije, nakar se bodt) maškare skupaj /. godbo na pihala, ki bo seveda tudi v maskah, sprehodile skozi Kranj, na kune upa jih bo v občinski uvli čakal llancat Turi Stično društvo Kranj, ki sprevod mask organizira vsako leto, vabi na prireditev staro in mlatio. Vsaj en dan v letu bo čisto
nas 1). D.
uredništvo tel. 21860
Umrla najstarejša Tr/ičanka
Komaj štirinajst dni zatem, ko je slavila svoj i»9. roj**'1' °j> m smo jo kot najslaresjo Ti /it anko obiskali, |e tiho umrla 1^*^ ja Sla janet i/ Senicnega. Ko smo jo obiskali ol> njenem rojs"j ^ dnevu L'0 januarja, smo ji /a/eli trdnega zdravja v 100-tem '* . mijenja in da se ob letu zopet srečamo. Vedeli smo za njen" u le/en, vendar se je zadnje dni. stanje i/holjsaln; bila je v*'tff obiska predstavnikov ti/iske občine in tli u/benopolilicnih <»r* , nizat ij Ur krajevne skupnosti s,nično, sorodnikov in vašč"' Pogovarjali smo se / njo o njenem trdem in skromnem /ivlj*"' |i ze med pogovorom se je veselila fotografiranja in ko smo o«!'"1' v se |< nasmehnila ter nam \ po/tlrav pomahala. Zadnjič, ?M*\lfl. njena življenjska pot \ visoki starosti i/tekla, A februarju " •,,(
Drago I'41'