las zaveznikov
eto II - St. 321
Informacijski dneonik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, petek 5. julija 1946
CREDNIBTVOl Via S. telUoo 13 Telefon št 93354 ln 344«
OGLASI: Cena aa mMmeter vlalne (širina ena Kolon*): trgov»kl U 27, mrtvaikl L. 66 (oemrtnlce 1> 100), objav* L. 20, finančni in pravni oglaal L. 45. V Vsebini Usta (tekatnl oglasi) L. 48. DoveK ni vStet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.I., Socleta per la PubbllcitA. ln ltalla, Trat, uL Silvio PeUlco St. 4. tel. 94044. Oena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
29. JULIJA MIROVNA KONFERENCA
Bidaultov predlog soglasno sprejet
Kompromisni načrt o italijanskih reparacijah
Kaj bosta dobili Juaoslavija in Grčija
TOGVE L1E 0 TESTO
\L
skl	London, 6. Julija
a] Glavni tajnik Združenih na-l 'odov Trygve Lle je v New li Torku izjavil, da bodo morali IH istanoviti posebno komisijo, Alko bodo odločili, da pride Trst sl »od varstvo Združenih narodov, p Lle je Izjavil, da ga bo v teku letovanja v Evropo, ki se je prlče-o danes ln bo trajalo štiri tedne, ladomešeal glavni podtajnik za (»dnošaje z Varnostnim svetom Sovjet Arkadij Soboljev. Lle bo ver-ietno obiskal Oslo, Ženevo. Haag b London. Izjavil je, da bodo čim-li>rej odprli pet obveščevalnih agen->r< lij Združenih narodov, ln sicer v Londonu, Parizu, Kairu, Koptnher fenu in Nankingu.
GRUBER 0 POGAJANJIH S SOVJETSKO ZVEZO
Dunaj, 5. julija
Avstrijski zunanji minister dr. Gruber je izjavil, da avstrljsko-so-fjetska pogajanja o bodočnosti Do-1 Savske paroplovne družbe dobro potekajo. Družba je Izvrševala tretji-itto podonavske plovbe. Gruber je o izrazil upanje v zadovoljivo rešitev, ■ii Pogajanja so preizkusnj kamen, če rt bo Sovjetska zveza na temelju potsdamskega dogovora vrnila lastnino, ki je Avstriji pripadala pred Driključitvijo.
ROMUNSKA KOMISIJA ZA VOLIVNI ZAKON
PARIZ, 5. julija — Včerajšnje zasedanje zunanjih ministrov se je začelo z razpravo o treh predlogih namestnikov zunanjih ministrov o datumu, kdaj bodo pripravljeni načrti za pet evropskih mirovnih pogodb. Velika Britanija in Združene države sta predlagali 13. julij, Francija 20. julij, Sovjetska zveza pa 25. julij. Sovjetski zastopnik Višinski je na konferenci pripomnil, da še niso rešili 21 vprašanj, čeprav je soglašal, da pred sklicanjem mirovne konference ni potrebno rešiti vseh.
i Resneje so sklenili, da bodo določili datum sklicanja mirovne konference, nato pa razpravljali o vprašanju vojno odškodnine. Ministri so sc odločili, da nc bodo prej zaključili včerajšnjega zasedanja, dokler no bodo o slednjem dosegli sporazuma.
V IMENU FRANCIJE JE BIDAULT PREDLAGAL, NAJ BI SE MIROVNA KONFERENCA ZAČELA V PONEDELJEK 29. JULIJA. BEVIN, MOLOTOV IN BYRNES SO
PREDLOG SPREJELI. NAMESTNIKE ZUNANJIH MINISTROV SO POZVALI, DA SESTAVIJO DANES VABILA. 21 NARODOM IN DA JIH CIMPREJ ODPOŠLJEJO.
Zunanji ministri so začeli nato
ZAHTEVE FRANCOSKE DELAVSKE ZVEZE
Pariz, 5. julija
Francoska delavska zveza je v to-3( Jek uradno naznanila, da bo odloč ,] ho vztrajala na zahtevi o 25% povišanju mezd. Izjava dodaja, da -t Zveza v tej zadevi ne more sprejeti ji, odločitev, na katere ni pristala in j da ima zastopnik zveze na gospodarski konferenci v Parizu navodila, da zahteva, da preučijo zadevo splošnega 25% poviška mezd. Nadalje bo moral pojasniti, da so družinske doklade vprašanje soli. 'e darnosti in da njih poviška ne smejo upoštevati kot povišek mezd.
S KITAJSKI PARLAMENT
«SE BO SESTAL NOVEMBRA
Sanghai, 5. julija Po poročilih iz kitajskega vira, ki 30 prispela iz Nankinga, je vrhovni obrambni svet, najvičji organ kitajske vlade, v sredo skle-hil, da bo 20. novembra v Nankingu sklical zasedanje parlamenta. Sklicanje so bili nedavno preložili.
razpravljati o vojni odškodnini. »Reuter* poroča, da je Byrnas predlagal kompromisni načrt, ki delno zadovoljuje sovjetske zahteve po vojni odškodnini, ki bi jih delno poravnavali z Italijansko tekočo proizvodnjo. Omenjeni načrt so odposlanstva preučila 5ks prej.
Byrnesov načrt pravi, da bi Sovjetska zveza dobila od Italije blaga v vrednosti 100 milijonov dolarjev iz naslednjih virov:
a)	del tovarn ln naprav za proizvodnjo vojnoga materiala, ki Jih vojaške klavzule ne dovoljujejo in ki jih je težko preusmeriti v mirovno proizvodnjo;
b)	vso italijansko lastnino v Sovjetski zvezi, o kateri govori klavzula ln blanco načrta mirovne pogodbe;
o) lastninske in Interesne pravice italijanske vlade In italijanskih državljanov v Romuniji, Bolgariji, Madžarski in sovjetskem zasedbenem področju v Nemčiji, vse to dodatno postavkam, ki so navedene v členu ln bianco mirovne pogodbe (to se nanaša na klavzulo, ki govori o zaščiti italijanskih lastninskih pravic);
d)	italijanski ladji »Satumia* in «Vulcania» (linijski ladji z nad 24 tisoč tonami), ki jih bo morala Italijanska vlada predhodno popraviti na svoje stroške;
e)	Izročitev blaga, Izdelanega v Italiji v vrednosti, ki jo bo določil Svet veleposlanikov v Rimu (nadzorstveni svet za izvajanje mirovne pogodbe z Italijo), kar naj bi izenačilo razliko med vsoto 100 milijonov dolarjev in med vredno, stjo lastnine, ki bi jo Sovjetska, zveza dobila na podlagi členov a, b, c, d, kakor bo pač določil Svet
veleposlanikov.
Dobave, ki jih predvideva tfen e. se bodo pričele 3 leta po vstopu v veljavo mirovne pogodbe ter se bodo zaključile v teku 6 let. Koli-čine in vrste blaga, ki jih bo treba izročiti, bodo tvorile predmet sporazuma mod italijansko in s°vJct" sko vlado. Blago in načrt za o a-ve bodo določili tako, da to ne bo sovpadalo z gospodarsko obnovo talije.
Načrt predlaga tudi, da bi tolmačili odstop ozemlja Grčiji in Jugoslaviji kot vojno odškodnino, vendar pa brez prejudica za pravice Jugoslavije in Grčije, da v omeje-
nem obsegu sodelujeta pri razdelitvi italijanskih vojnih ladij, kot določajo pomorske klavzule mirovne pogodbe.
Glavni člen načrta je člen . Pomeni koncesijo v pogledu načela, ki ga je Molotov skušal uveljaviti v teku vseh razprav o Italijanski vojni odškodnini, in sicer da mora I-talija plačati Sovjetski zvezi vojno odškodnino iz svoje redne proizvodnje. Istočasno pa skuša omejiti takšno plačevanje z vključitvijo predlogov, ki Jih je predhodno stavila francoska delegacija, ln sicer da dovolijo Italiji odložitev plačevanja, da bi ji s tem omogočili, da premaga težave neposrednega po-, vojnega časa.
Byrnesov načrt moramo imeti za poizkus, ki stremi za tem, da italijanska redna proizvodnja ne bi bila preveč odtežena.
Sovjetski zunanji minister Molotov je izjavil, da ne želi, da bi bili pridržki v pogledu plačila lz redne proizvodnje takšni, kot so v primeru Romunije in Finske, kjer bodo plačila izročili v bodočih treh letih. Zaradi tega je nasprotoval triletnemu odložitvenemu roku.
Danes sestavljajo vabila za mirovno konferenco, ki so jo za 29. Julij včeraj določili zunanji ministri. Sporazum o mirovni konferen-ci Je razčistil vsa večja vprašanja mirovne pogodbe z Italijo. Dopisniki pričakujejo, da zunanji ministri na današnjem zasedanju ne bodo razpravljali o nemškem in avstrijskem vprašanju, marveč bodo razčiščevali ostale točke mirovnih pogodb z bivšimi satelitskimi državami. Do 29, julija morajo rešiti tudi mučno vprašanje svobodne trgovine v Podonavju.
Sporazum o datumu mirovne konference in o vojni odškodnini so dosegli v rekordni nad sedem ur trajajoči seji, ki se je zavlčkla preko polnoči. Posebni dopisnik «BBC» Thomas Barman piše, da sta Byr-nes in Bevin s sprejemom Mplo-tovljeve zahteve po vojni odškodnini iz italijanske proizvodnje ve. liko popustila, ker sta prej trdila, da je gospodarski položaj Italije zelo kočljiv. Nista pa hotela pristati na takojšnje izplačevanje, ker nista mogla sprejeti razloga, zakaj naj bi italijanski Industrijski izdelki šli v Sovjetsko zvezo, ko dobiva Italija pomoč od Združenih držail in Anglije.
Končno stališče o mirovnih pogodbah za bivše satelitske države bo' podalo 21 držav, nakar bodo velesile izdelale dokončna besedila mirovnih pogodb.
Ceškoslovanški zunanji minister Masaryk je po vrnitvi v Prago podal pregled pariških razgovorov z Byrnesom in Molotovom. Izjavil Je, da bi bila Češkoslovaška pripravljena pristati na Molotovljev predlog, da sodeluje pri upravi Trsta, vendar pa pod pogojem, da na to pristanejo vse štiri velesile. O plovbi po Donavi je Masaryk izjavil da odobrava Molotovljev predlog, da bi bilo treba vprašati za mnenje vse prizadete države. Izjavil je, da bodo vprašanje nemške manjšine v Češkoslovaški rešili proti koncu oktobra. Po njegovem mnenju pa j® pomembnejše vprašanje ma. džarskih manjšin.
Bukarišta, 5. julija Romunska vlada je ustanovila iz vseh strank sestavljeno ministrsko komisijo za preučevanje volivnega zakona. Načrt, ki predvideva z majhnimi spremembami obnovitev zakona iz leta 1923, odreja, da ni mogoče izvoliti tistih, ki so se pogajali z železno gardo In Antone-scom. Poleg tega ne priznava vo-livno pravico tistim, ki so obtoženi sodelovanja s sovražnikom. Prva točka je naletela na močno nasprotovanje voditelja kmetske stranke Julija Maniuja, ki so ga praktično zbrisali z volivnega imenika, ker se je pri volitvah leta 1937 družil z železno gardo. Vendar so vse stranke, tudi opozicija, pristale na sodelovanje v ministrski komisiji, da dovršijo volivni zakon, ki ga bodo v kratkem objavili. ■
Razpust madžarske
katoliške vseutiliske zveze
Posledica note sovjetskega generala Zviridova
BUDIMPEŠTA, 5. julija — Madžarski komunistični minister za notranje zadeve Laszlo Raik je razpustil katoliško vseučiliško zvezo. Do tega ukrepa je prišlo, ko so objavili, da je predsednik zavezniške nadzorstvene komisije za Madžarsko sovjetski general Zviridov v teku dneva predal madžarski vladi noto, s katero je zahteval, da odločno nastopijo proti katoliški duhovščini.
Kot razlog
OBNOVITEV
ANGL0-EGIPT0VSK1H
POGAJANJ
London, 5. julija
Državni minister Noel Baker je v torek v poslanski zbornici izjavil, da se bo po zadnjih razgovorih med britanskim veleposlanikom v Kairu in egiptovsko vlado letalski minister in podpredsednik britanskega odposlanstva lord Stansgate čimprej vrnil v Kairo, da obnovi pogajanja za revizijo anglo-egip-toveke pogodbe.
LČndonskl komentatorji dodajajo, da so uradne razgovore med britanskim in egiptovskim zastopstvom koncem meseca maja prekinili zaradi tega, ker je lord Stansgate odpotoval v London po navodila.
V tem času sta razgovore nadaljevala britanski veleposlanik in egiptovska vlada; zdaj so razgovori dosegli točko, ko je možna uspešna obnova uradnih pogajanj. Po mnenju londonskih komentatorjev bo lord Stansgate v prihodnjih dneh odpotoval v Kairo.
razpustitve zveze so navedli, da je zagovarjala svtop Madžarske v vojno na strani Nem-čilje, da se upira socialno demokratskemu redu in da nasprotuje- Združenim narodom, s čimer je prekršila pogoje premirja.
Madžarski primas kardinal Joseph Mindszenty je najvišji predstavnik zveze.
Sovjetska nota Madžarski trdi, da je duhovščina hujskala prebivalstvo proti sovjetskim zasedbenimi silam. Zahteva razpustitev mladinskih or-ganizaclj, predvsem pa organizacij katoliške mladine.
LE PO 500 DINARJEV OB PREKORAČENJU MEJE
Beograd, 8. Julija Finančni minister Zujovič je iz. dal odlok, da potniki ob prihodu ln odhodu iz Jugoslavije ne bodo mogli nesti s seboj več kakor BOO dinarjev v bankovcih po 50 dinarjev.
LORDSKA ZBORNICA ODBILA PREDLOG LABURISTIČNE VLADE
London, 5. Julija Lodska zbornica je v sredo s 55 proti 19 glasovom odbila manjpo-memben ukrep, ki ga je laburistična vlada predlagala v pogledu de. lovanja državne premogovne družbe. To Je že četrti poraz, ki ga je sedanja britanska vlada doživela v lordski zbornici.
Filipini so včeraj poslali
neodvisna republika
Poslanica predsednika Trumana
NOVA SKLADIŠČA OROŽJA V PALESTINI
Jeruzalem, 5. Julija
ZAPISKI
ANGLEŠKI VOLIVNI USTROJ
V sredo so v bližini židovske naselbine pri Mošeku Jagurju v severni Palestini odkrili dve nadaljnji skladišči orožja. Število odkritih skladišč se je s tem dvignilo na 19. Skupno so našli okoli 400 tisoč šar-žerjev za lažje orožje, 4 tisoč ročnih bomb in 92 minometalcev. Preiskave nadaljujejo.
Tajna židovska' radijska postaja «Glas Izraela* je v sredo zvečer javila: «Zdaj, ko sta naša člana Josip Sinkon in Izak Ašbel rešena izpod vislic, bomo izpustili tri britanske častnike, ki so naši ujetniki*.
Včeraj zvečer so uradno javili, da je židovska teroristična organizacija clrgum Zvai Leuml* omenjene tr. britanske častnike izpustila. S tovornim avtomobilom ao jih pripeljali v eno Izmed glavnih ulic Tel Aviva. Bill ao v posebni kletki; imeli ao zavezane oči ln zamašena ust*. Kletko ao postavili z avtomobila. Ko ao častniki Izstopili in si razvezali oči ter odmašlll usta, so takoj začeli zasledovati tovorni avtomobil, ki jih je pripeljal, ven dar mu je uspelo pobegniti. Kot poročajo, je bilo na avtomobilu 10 oboroženih oseb. Med ujetništvom so astnike, ki so bili uklenjeni na rokah in nogah, neprestano straži, le 4 oborožene osehe.
Teroristična skupina »Irgun Zval Leuml* je včeraj zahtevala sestavo začasne židovske vlade, «kl naj b.t se borila za padec britanske ckupac'jske vlade*. Gornja zahte-va je ena izmed 9 točk »Listine svobode*, ki so Jo razširili med tuje dopisnike v Jeruzalemu.
mmm
Dr. MANUEL ROXAS Novi predsednik nove republike
SOVJETSKE ČISTKE V BERLINU
Berlin, 5. julija
Sovjetske oblasti so nenadoma odpustile iz službe 3 ravnatelje berlinske radijske postaje. Zaradi odpustov se je razširila vest, dr. hočejo Sovjeti pred začetkom volivne kampanje v mestu Izvesti «popol-no čiščenje* v Javnih službah.
WASHINGTON, 5. junija — Včeraj je filipinska republika na podlagi ameriške obveze, da bo po dobi priprav za samovlado dala filipinskemu no,rodu popolno neodvisnost, začela svoje življenje. V imenu predsednika Trumana je neodvisnost javno proglasil visoki komisar Paul McNutt.
Predsednik Truman je izdal proglas, s katerim formalno izjavlja, da so Filipini tločena država z lastno vlado» in da so s tem ukinjene «vse pravice do posesti, nadzorstva, pravosodja, kontrole ali suverenosti, ki so jih do zdaj imele in izvajale nad ozemljem in prebivalstvom Filipinov Združene države*. Poleg tega je poslal predsednik Truman iz Bele hiše posebno poslanico.
Za prvega predsednika nove filipinske republike so izvolili Manuela Roxasa. Dosedanji ameriški visoki komisar za Filipine Paul V. McNutt bo odslej opravljal posle ameriškega veleposlanika.
Angleškega kralja je na včerajšnjih slovesnostih zastopal lord Killearn, ameriško vojsko pa general Mac Arthur, ki je
NAGY 0 MADŽARSKIH VPRAŠANJIH
London, 5. julija Madžarski ministrski predsednik Nagy je imel radijski govor o zadnjem obisku v Veliki Britaniji in Združenih državah.
Izjavil je, da je pritegnil pozornost zahodnih velesil na gospodarsko škodo, ki bi jo občutila Madžarska, če bi 800.000 Madžarov o-stalo pod češkoslovaško suverenostjo ter o žalosti in nesreči, ki jo je povzročila odločitev, da dodelijo vso Transilvanijo Romuniji.
prispel iz Tokia.
Filipinski otoki so bili pod ameriško upravo od lela 1898, ko so jih Združene države dobile od Španije po pogodbi, s katero se je končala špansko-atmeriška vojna. Od takrat dalje so se Filipinci 47 let in 7 mesecev trudili, da bi si priborili neodvisnost.
Američani so vojaško upravo po-
Učinki bombe na Bikinih manjši od bombe na Nagasaki
Cunningham: ^Najvarnejše mesto v vsaki bodoči vojni je še vedno ladijski krov“
BIKINI, 5. julija — Admir al Blandy, poveljnik ameriških sil, ki so se udeležile atomskega poizkusa, je včeraj izjavil, da so bili učinki bombe, ki so jo v rgh na bikinsk, atol, manj učinkoviti od bombe, ki so jo spustili na Nagasaki.
■ai
Prvi komentar, ki ga jb O atomskem poizkusu na Bikinih podala osebnost britanske mornarice, je izjava prvega lorda morja, admirala sira Johna Cunnlnghama. Novinarjem je Izjavil, da je kljub atomskemu orožju v vsaki bodoči Vojni najvarnejše mesto še vedno $ ktlijaki krov.
Cunningham Je bil v nekaterih .najbolj kritičnih letih vojne poveljnik britanske mornarice v Sredozemlju. Dejal je> da mornarji vedo, r; kako blizu ladij se mora v globokih 'odah zgoditi eksplozija, da aa pokaže uspeh. Najpomembnejši nauk ktomske bombe pa je po Cunnln-Shamovi izjavi v povečani nujnosti, Ča porazdelimo preskrbovalna opo-'■iača. Cunnlnghsm je '1ejal, da bi °ioška država, kot je Velika Brita-h-ja, tudi brez atomskega orožja t'hko umrla od lakote, če bi se sov-)fttnik polastil njenih pomorskih Admiral ja poudaril, da bodo
morali Imeti Združeni narodi močno mornarico; pn tem bo imela britanska mornarica pomemben delež.
Združene države In Francija ata v torek predložili pododboru komisije Združenih narodov za atomsko silo spomenici, ki vsebujeta predloge njunih vlad za pravila postopka, po katerem naj bi se ravnal pododbor, enako pa tudi komisija pri razpravljanjih za ustanovitev mednarodnega zavoda za atomsko silo.
Pododbor komisije Združenih narodov za atomsko silo je izdal poročilo o dnevnem redu prihodnjega zasedanja, ki se bo začelo jutri. Razpravljal bo o ukrepu, načinu ln organizaciji nadzorstva nad atomsko silo ter o podrobnih predlogih za izrabo te sile v mirovne namene. Nadalje bo razpravljal o odnosih med temi ukrepi ih funkcijami Varnostnega sveta.
VPRAŠANJA 0 ŠPANIJI
London, 5. julija podtajnik zunanjega ministrstva McNeil je V ponedeljek v odgovor na neko vprašanje v spodnji srburnlci izjavil: ((Britanska vlada je resno
zaskrbljena, ker Španija ni izpolnila obljube, da bo izgnala znanega belgijskega izdajalca Leona Degrel-la. Britanski poslanik v Madridu je španske oblasti večkrat opozoril na to vprašanje in podprl belgijske zahteve, da bi Degrella izgnali*.
Na vprašanje o nemških državljanih, ki služijo v španski vojski je McNeil odgovoril: cVellka Brila, nija ima podatke, ki dokazujejo, da služi neznatna skupina Nemcev v španski tujski legiji, kar je običaj, no edina možnost za tujce, da služijo v španski vojski. Velika Britanija — je nadaljeval McNeil je zahtevala od španskega zunanjega ministra seznam nemških državljanov, ki so po končani vojni vstopili v legijo*.
WAFDIST1 PREDLAGAJO
PREKINITEV POGAJANJ
London, B. julija
V egiptovskem senatu so stavili predlog, p0 katerem naj bi egiptovska vlada prekinila pogajanja z Veliko Britanijo za revizijo an-glo-egiptovske pogodbe ln vprašanje predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov.
Predlog je stavil senator wafdi. stične narodne stranke.
Britanska Bela knjiga
o radijski oddajni službi
Važnost oddaj za Evropo
LONDON, i. julija — Britanska vlada je v torek objavila Belo knjigo, v kateri iznaša program radijskih oddaj, istočasno pa priporoča v pogledu razvoja in izboljšanja imperialne službe «BBC» tesnejšo sodelovanje z dominioni, Indijo in kolonijami. Važni točki Bele knjige sta, da bo ostala radijska oddajna služba v Veliki Britaniji monopol «BBC» in da bodo še vnaprej obdržali dosedanjo prepoved programov v trgovske namene.
Pravilnik «BBC» bodo vsakih pet l«t pregledali. Fetlena doba se bo pričela leta 1947. Pri določanju programov, ki bodo namenjeni prekomorskim državam, bo »BBC* uživala polno neodvisnost.
Vlada meni, da bi bilo treba posvečati več važnosti programom, k) zanimajo predvsem posamezne države — članice britanskega com-rnonvvealtha.
Bela knjiga pravi, da bi bilo treba »v podporo britanskega ugleda v tujini* še nadalje oddajati posebne programe v tujih jezikih. Priporoča tudi nadaljevanje oddaj, ki so namenjene Evropi, ln s katerimi so začeli med vojno, ker »so jasni znaki, da se mislijo ostale velesile še nadalje posluževati radijskih oddaj za prikazovanje svojih stalisč, mi pa ne moremo dovoliti, da bi
bilo britansko stališče zapostavljeno*.
Oddajne stroške za Imperij ln tujino, ki znašajo trenotno 4 milijone šterlingov, bo nosila država, ne pa britanski radijski naročniki-
ČEŠKOSLOVAŠKA IN «2£LEZNI ZASTOR*
Pra' .a, B. Julija
Češkoslovaški zunanji minister Jan Masaryk Je včeraj izjavil tujim dopisnikom, da Češkoslovaška ni nikak «železni zastor*, ki bi lo čil zahodno Evropo od vzhodne. Dodal je, da ima izmed 500.000 v Češkoslovaški bivajočih Madžarov 200.000 češkoslovaško državljanstvo; ti bodo lahko ostali v državi, medtem ko se bodo ostali morali vrniti na Madžarsko.
lagoma nadomestili s civilno. U-pravne posle so polagoma v vedno večji meri zaupali Filipincem. Ustanovili so filipinsko ustavodajno zbornico, katere člane so volili domačini. V glavnih obrisih je filipinska spodnja zbornica odgovarjala ameriškemu , vzorcu. Kot senat je poslovala posebna komisija, katere člane je imenovala tvashingtonska vlada.
Po dvajsetih letih so tri Četrtine vladnih mest zasedli Filipinci. Povečali so gradnjo modernih cest, mostov, pristaniških naprav, namakalnih naprav, bolnišnic
Za časa predsedovanja Woodro-va Včilsona so dali Filipincem večino v komisiji (senatu). S tem je dobila nadzorstvo nad obema zbornicama. Leta 1916 je ameriški Kongres sprejel zakon, ki ji odpravil komisijo ter uvedel senat in poslansko zbornico. Ta način uprave je veljal do leta 1935, ko so na podlagi zakona o filipinski neodvisnosti, ki so ga leto prej odbrili v senatu, Ustanovili filipinski common-ivealth. Ta zakon (Tgdings-McDuf-fie act), ki ga je leta 1934 podpisal predsednik Roosevelt, je dal zdaj Filipincem popolno neodvisnost. Filipini so postali republika natančno 170 let potem, ko so ameriške kolonije proglasile svojo neodvisnost od Anglije.
Filipini imajo približno 18 milijonov prebivalcev. Na podlagi posebnega trgovinskega zakona bo med Filipini in Združenimi državami 8 let svobodna trgovinska izmenjava, v nadaljnjih 20 letih pa bodo postopoma uvedli carino
V poslanici ob priliki proglasitve filipinske neodvisnosti je predsednik Truman med drugim omenil: •/.Združene države so pripravljene pomagati Filipinom v vseh vojnah, ki bi lahko izbruhnile v teku prihodnjih let. Skupno bomo Iskali rešitev vprašanj, ki jih morajo premagati Filipini».
NOVA! VLADA NA NIZOZEMSKEM
London, B. julija Na Nizozemskem so sestavili novo vlado. Predsedstvo j« prevzel voditelj katoliške ljudske Jtranke. Sestavo nove vlad* bodo®objavili danes. Pri volitvah pred šestimi tedni je dobila katolhfka ljudska stranka večino z 32 Izmed 100 sedežev.
NEHRU BO PREVZEL PREDSEDNIŠKE POSLE
London, 6. julija Nehru, kt ga Je indijska kon. kongresna stranka izvolila za predsednika, bo na seji odbora vaeindij. skega kongresa, ki bo v soboto v Bombaju prevzel predsedniške posle od dosedanjega predsednika
Mirno lahko rečemo, da ni nobe. nega vprašanja, ki bi se pri vseh političnih volitvah predstavljalo v enaki luči. Vprašanja se silno spreminjajo, kot se spreminjajo tudi načini, kako jih prednašajo. Izkušnje iz preteklih volitev pa o teh stvareh ne dajejo preveč prepričevalnih, dokazov. Osnovna vprašanja, okoli katerih se suče ves volivni boj, pa niso opredeljena samo po strankah; rode jih do. godki sami. Pri ustvarjanju ln vzdrževanju novih političnih vprašanj Igrajo veliko vlogo velike skupnosti kot so cerkev, Trade Uniona in razna zasebna združenja.
Uspeh volivnega boja se v duši Izv. »postranskega volivca* v najboljšem primeru izraža v tem, da ima v vidu važnost enega ali več osnovih vprašanj ali pa - v najslabšem primeru - da bo moral glasovati, ne da bi sl bil na jasnem, zakaj bo glasoval. Veliko zmešnjav povzroča že samo nasprotje med tem, ali naj glasuje za določeno osebo, ali za določeni program; neizogiben je razlog za zmešnjavo tudi takrat, kadar slede volitve koalicijski vladi, v kateri so možje vseh strank sodelovali in po enakih delih delili odgovornost; to pa zaradi tega, ker politične stranke njihovega delovanja ne morejo iz-abljati za predmet volivnega boja. Pomen teh dveh motivov ja bilo prav jasno videti pri zadnjih parlamentarnih volitvah.
Katera so torej najvažnejša vprašanja, o katerih mora ljudstvo pri volitvah odločiti? To je težko določno povedati. O zunanje poli. tičnih zadevah so bile različne stranke malokdaj tako edine, kot so danes: mednarodno sodelovanje, nujnost vzdrževanja kolektivne varnosti z angleškim vplivom, splošni gospodarski sporazumi, važnost imperialne enotnosti, sodelovanje z dominioni, postopno izboljševanje položaja kolonij; vse to predstavlja konservativni in laburistični program; kadar p« pride do razlik, ki jih seveda ni moči preprečiti, razlike prav gotovo niso bistvene. V notranjepolitičnih vprašanjih je položaj popolnoma nasproten. Med socialističnimi načrti podržavljenja in med umerjenimi konservativnimi reformami so ogromne razlike tako na področju splošnega državnega načrtnega gospodarstva, kot na ožjem področju reorganizacije mestne in. podeželske uprave in pri nadzorstvu nad surovinami. Staro vprašanje: svoboda poedlnca alt povečana moč države se pri vsakih volitvah pojavlja vedno znova in znova, in sicer v vedno ostrejši obliki.
Vendar pa Je mofi opažati med najvažnejšimi zunanjepolitičnimi vprašanji kakor tudi med zadeva, ml, kt imajo izrazito domače notranje obeležje neko povezanost, česar se tudi politične osebnosti, ki imajo za uspešno reševanje notranjih zadev največ izkušenj in zaslug, zelo dobro zavedajo. Silen pomen za sedanjost in za bodočnost je pripisovati tudi dejstvu, da razpolaga angleško politično popriIče a številnimi osebnostmi, ki do dobra poznajo angleški notranjepolitični položaj, medtem ko je število tistih, ki imajo velike izkušnje in k; bi jih lahko imeli za strokovnjake v zunanji politiki, presenetljivo majhno. Takšno pomanjkanje »mednarodnih strokovnjakov* pripisujejo deloma dejstvu, da Je bila na vladi zelo dolgo konservativna stranka in da ao v tem času samo konservativci imeli priliko dobro spoznati težavna mednarodna vprašanja.
(Nadaljevanje prihodnjič i
Indijska zaupna vlada
Laburistično priznanje britanski vladni misiji
SIMLA, 5. julija — V sredo zvečer so uradno javili, da je indijski podkralj vikont Wavell sprejel odstop vseh elanov izvršnega sveta. Člani nove indijske zaupne vlade so včeraj prisegi! v Novih Delhih. Nova vlada, ki jo je imenoval podkralj Wa-vell, bo poslovala, dokler ne bodo sestavili zaiasne vlade. To je prvi korak v načrtu za neodvistnost Indije, ki ga je predlagala britanska vladna misija.
Parlamentarni odbor britanske laburistične stranke je v sredo odo-bril resolucijo, v kateri izjavlja, da so pogajanja britanske vladne misije za Indijo bistveno pripomogla k dosegi Indijske neodvisnosti.
Predlog Izraža priznanje parlamentarnega odbora britanski vladni misiji, v kateri so MU lord Pathlck Lawrence, sir Stafford Crlppa ln lord adrfilralltete V. A-lexander, za zaupanje In potrpežljivost. To priznanje *o Izkazali odposlancem ob povratku z njihove »zgodovinska mlelje*. Resolucija končuje s pripombo, da »so njiho-
va prizadevanja vzbudila občudovanje vseh članov laburistične parlamentarne skupine*.
Potrjujejo, da bo lordska zbornica 15. julija razpravljal*, o Indiji. Prvi govornik konservativna opozicije bo lord Cranborne. Konzerva, tlvcl upajo, da se bo v teku dveh dni po končani debati v lordski zbornici začela tudi debata v spodnji.	•
S 1. julijem so vzpostavili letat, sko postno službo med Moskvo in 9s mesti Sovjetske zveze.

Oziolljanje mirioeceo
GOSPODARSTVO
V zadnjih desetih letih smo ti tali veliko o čudovitih poizkusih, ki so jih delali sovjetski zdravni. ki in znanstveniki z oživljanjem mrtvecev. Veliko teh vesti je bilo pretiranih. Pisali so na primer, da se je sovjetskim znanstvenikom posrečilo oživeti človeka, ki je bil le tri ure mrtev. Citali smo tudi, da se jim je posrečilo vrniti Življenje SO sovjetskim vojakom, ki so padli na bojiičih.
Zdaj je Sovjetski zdravnik dr. V. A. Negovski objavil prvo ne. pristransko in znanstveno poročilo o teh poizkusih. Pravi, da je do. segel uspehe, pa tudi neuspehe.
Dr. Negovski pravi:	*Smrt je
redko nenadno prenehanje Življenja. V resnici je postopek, ki pozna veliko vmesnih stopenj med Življenjem in smrtjo.* Sovjetski znanstvenik navaja tri take vmesne stopnje umiranja:	prpo imenuje
aagonalna*, t. j. kadar je Življenje prešlo v agonijski boj s smrtjo. Druga stopnja je (klinična*; t. j. kadar je človek prenehal dihati iH je njegova kri prenehala kro. Žiti. Tretja stopnja je «bioloSka*, t. j.' kadar se možganske celice začno razkrajati — tedaj ni vet: upov za oživitev.
V	obdobju (klinične smrti*, pro. vi dr. Negovski, je Se mogoče pri. klicati človeka k Življenju. Za to delo uporabljajo sovjetski zdrav, niki umetno dihanje in transfuzijo krvi. Z nekakšnimi črpalkami črpajo zrak v pljuča mrtveca, ki se zaradi tega Sirijo. Istočasno vbrizgajo v arterije, ki vodijo k srcu, meSaničo krvi, adrenalina i» glukoze. Potem ko je začelo srce biti, dajo novo injekcijo, v kateri je pogostoma kisik.
To delo moramo začeti, pravi dr. Negovski, pet do Sest minut po smrti; četrta, peta in Šesta minuta so najvažnejše. Med oživljanjem začne najprej delovati srce, potem opazimo delovanje krvnih Ul in končno dihanje. Osrednji Živčni ustroj začne delovati najkesneje.
Dr. Negovski navaja 284 prime, rov (vstajenja od mrtvih*, ki so se mu posrečili do leta 1942. V 151 primerih (52%) so ljudje po. polnoma oživeli in za dolgo časa. V 71 primerih (27%) so oživeli samo ta nekaj časa, v Sl primerih (21%) pa je poizkus propadel.
V	svojem laboratoriju je dr. Ne. govski poizkušal oZiviti Z50 psov, ki so jih (ubili* na ta način, da so jim odvzeli kri. Ko so jih za. čeli obujati k Življenju pet do osem minut po smrti, so se poizkusi posrečili skoro 100 odstotno. Samo eden pes je zaživel Sele po osmih minutah.
(Začasna oživitev se lahko zgodi po daljSem času klinične smrti*, pravi dr. Negovski. (Toda Živali ne ostanejo dolgo pri Življenju, kajti v teh primerih njihov Živčni ustroj nikoli popolnoma ne taZivi*.
Dr. Negovski navaja tudi poit. kuse v porodnišnicah z 48 novoro. Jenčki, od katerih je bilo 34 v (kliničnem* obdobju smrti in 14 v sagonalpem*. V prvi skupini so
se poizkusi v ti primerih popolnoma ponesrečili; samo v treh primerih je lahko dr. Negovski vzpostavil nekatera delovanja te. les novorojenčkov. Dihanje in osrednji Živčni ustroj sta postala normalna v 6 primerih. Dr. Ne. govski razlaga tp, neuspeh z dejst. vom, *da je v 44 izmed 48 primerih poznejše raztelesenje pokazalo, da so novorojenčki imeli izliv krvi v možganih in težko poškodovane notranje organe.
«Poiskusi oziintve niso mogoči v primerih, kadar je smrt posle, dica nepopravljive Škode na bist. ‘venih organih. Oživitev" je možna samo pri takih primerih, kjer je mrtvčo dobil hud udarec, če je izgubil izredno veVko krvi in če se je zaduiil*, pravi dr. Negovski.
Ob zaključku pravi dr. Negov. skl, da «se ga ni tikala neizbeina fiziološka smrt, ki pride kot na. ravna posledice ostarenja orga. nizma*. Poizkusi lahko uspejo le v primerih epatoloSke smrti*, .ki je posledica ran, nenadne bolezni, utopitve,.zastrupitve in nesreč.
Znatna naročila iz tujine so dobile britanske tvornice, ki izde. lujejo novo vrsto lažjih letal za tH osebe. Letalo porabi vsako uro le 4-3 litra bencina, ima motor s 100 ks in razvija brzino 193 km na uro. Pristane lahko na dolžini 99 metrov in se dvigne s tremi osebami na krovu na prostoru dolgem okoli 150 metrov.
• t.	t‘t •
Britanski pomik (City of II on-kong*, ki je bil na poti iz Indije Veliko Britanijo in je imel na krovu 850 potnikov, se je po od. hodu iz pristanišča v Port Saldu zadel v britansko tovorno ladjo «Rlppnghem Grange*, ki je plula domovino s tovorom mesa iz Argentine. Obe ladji sta hudo poSko. dovani in nista mogli nadaljevati svoje poti.
* * *
Ansa poroča, da je po zadnjih statističnih podatkih naraslo Ste. vilo italijanskega prebivalstva na 45.670.000 prebivalcev. To predstavlja porast za 780.000 prebivat, cev od pričetka vojne do danes. * * *
Po poročilih moskovske radijske postaje bodo bivSo prestolnico vzhodne Prusije, ki je zdaj na sovjetskem ozemlju, prekrstili v Kaliningrad. To so storili v spomin na pokojnega Mihaila Kali. nina, predsednika predsedstva vrhovnega sveta Sovjetske zveze. • • •
Pod vodstvom Aleksandra Ignas Ujeva, znanega strokovnjaka v telegrafiji, je skupina sovjetskih inženirjev zgradila telegrafski aparat, ki bo mogel prenesti S.600 črk na minuto.
* * *
Ameriška tiskovna služba v Nemčiji javlja, da So ameriške sa. sedbene oblasti vrnile zakonitim lastnikom več kot 50.000 umetniških. del, 1 milijon knjig in industrijskega materiala za 250 milijonov mark.
RACIONIMNJE KRUHA V VELKI BRITANIJI
Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da bo britanski minister za prehrano John Strachey na današnjem parlamentarnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o uvedbi racioniranja kruha, podal popolno poročilo z dejstvi in Ste' vilkaml o žitnem položaju.
Strachey bo govoril dvakrat, in sicer ob začetku in ob zaključku. Predvidevajo, da bo odločno zavrnil zahtevo pekov, da bi preložili ra-cloniranje kruha za dva meseca.
Izvršni odbor zveze pekov na drobno in debelo je podal včeraj izjavo, ki pravi, da bo načrt za ra-cioniranje ponovno povzročil največje neprilike, ki so jih trpeli peki v teh izrednih letih in ne bo pripomogel k znižanju potrošnje moke.
Istočasno se je zveza obvezala, da bo lojalno izpolnila vsak načrt, ki ga bo sprejel parlarrent.
Avstrijska vlada je naznanila, da bosta začeli obratovati dve največji avstrijski jeklarni, in sicer »Al-I>ine Montan» na britanskem zasedbenem področju In bivša »Her-mann Goering* na ameriškem zasedbenem področju. Obe jeklarni bodo po načrtih vlade podržavili, vendar načrt za proizvodnjo še ni določen.
Italijanska proizvodnja avtomobilov predvideva, da bo v tekočem letu izdelala 16 tisoč težkih 6 tonskih tovornih avtomobilov, 18 tisoč 3 do 6 tonskih tovornih avtomobilov, 35 tisoč osebnih avtomo. bilov, 15 tisoč težkih priklopnih voz ln 9 tisoč priklopnih voz srednje teke. Do zdaj proizvodnja še ni dosegla predvidene višine, ker je izvedba odvisna predvsem od uvoza surovin in premoga.
Misija ustanove UNRRA za Ita-1 jo ima v načrtu nakup surovin za proizvodnjo pneumatik, katere bo dobavila Italija za izdelovanje plaščev in zračnic. Po tem načrtu naj bi iz dobavljenih surovin v 1-talijanskih tovarnah izdelali 6000 plaščev in zračnic za tovorne avtomobile in avtobuse, 380.000 za osebne avtomobile in 30 tisoč za motorna kolesa.
Boj proti navalu kobilic v Italiji se je končal z izvrstnim uspehom, fikoda, ki so jo prizadele kobilice, je neznatna, k č;mur je pripomogel predvsem napor vlade, poljedelcev In prebivalstva prizadetih krajev. Ministrsko za poljedelstvo bo v kratkem izdalo natančno poročilo o poteku boja proti kobilicam, v t;-ku pa so preučevanja ukrepov za preprečitev morebitnega ponovnega napada kobilic.
Britanska industrija bo pomagala Indiji dovršiti obširen načrt gradnje cest, ki bo omogočil redne prevoze in znatno zmanjšal nevarnost pomanjkanja. Na podlagi po-rodila odposlanstva, ki je na prošnjo indijske vlade obiskalo Indijo, da preuči položaj, so sklenili z dvema britanskima tvornicama kompresorjev sporazum za dobavo strojev v vrednosti 3 milijonov funtov.
TRST
OPERNA IN KONCERTNA SEZONA NA PROSTEM
Otvoritev novega gledališča na gradu sv. Justa
Po zaslugi AlSa in oddelka za javna dela Zavezniške vojaške uprave, bo Trst lahko spet imel kulturne prireditve na prostem. Toda te prireditve bodo večjega obsega, kot so bile v preteklosti. Gledališče so popolnoma prenovili; operna in koncertna sezona se bo začela na gradu 6. julija. Prireditvam bo lahko prisostvovalo vsak večer okoli 10.000 oseb. To vest so včeraj sporočili predstavniki AlSa na sprejemu, ki so ga priredili za domače in tuje novinarje.
Obnovitvena dela je opravljalo |
70 oseb, s skupnim številom 31.120
delovnih ur. Potrebno je bilo odstraniti ruševine, popraviti poškodbe na zgradbi in odru. Izvedba načrta bo omogočila zaposlitev več kot 700 osebam, po večini Tržačanom: zbornim pevcem, statistom, plesalkam, krojačem, frizerjem, e-lektrotehnikom, scenografom, blagajnikom, biljeterjem in drugemu osebju.
Prvi del letošnje sezone v obnovljenem gledališču bo trajal od 6. julija do 3. avgusta. V tem času bodo vprizorili na prostem štiri opere, s sodelovanjem znanih igralcev ln tržaškega filharmoničnega orkestra. Opere, ki b$do na programu, so naslednje: Boito:	Me-
fisto, Ponchielli: Gioconda, Bizet: Carmen in Verdi: Moč usode. Zadnji dve predstavi v Trstu še nista bili vprizorjenl na prostem. Prvemu delu sezone bo sledila do konca avgusta vrsta simfoničnih koncertov, ki bodo dvakrat ali trikrat na teden in jih bo izvajaj tržaški filharmonični orkester in pevski zbor. Upajo, da bodo lahko vprizorili tudi kratke opere, kot na primer Mascanijevo «Cavallerio Rusticano* itd.; na ta način bo trajala sezona na gradu šest tednov več kot prejšnja. Za program so izbrali najboljše opere, tako vsebinsko kot glasbeno.
Da H omogočili obisk predstav najširšim ljudskim množicam, so določili vstopnino na najnižjo ir.e-
ro; stojišča bodo n. pr. po 40 lir. Da bi nudili občinstvu čim večje ugodnosti, so poskrbeli za posebne avtobuse, ki bodo vozili iz trga Goldoni na grad, za povratek v mesto pa bodo na razpolago tudi vozovi cestne železnice.
Poleg odra in prostora za občinstvo imajo v programu še obnovo drugih prostorov za zabavo. Pripravili so majhen kino, ki bo pričel s predvajanjem filmov meseca avgusta. Te predstave ng bodo pod okriljem AlSa, ki ima polno odgovornost za organizacijo oper in koncertov.
^ Vsa obnovitvena dela so namesto v treh mesecih zaključili v devetih tednih in spadajo v splošni načrt javnih del Zavezniške vojaške u-prave, ki ima namen znižati brezposelnost na področju «A» Julijske krajine In izboljšati javne naprave na omenjčnem področju. Skupni obnovitveni stroški znašajo 9.788.895 lir.
Ameriška policija razpršila nedovoljeno demonstracijo
Včeraj ob 20.30 uri je ameriška policija pri Bv. Jakobu razpršila u-deležence demonstracije, ki je ni odobrila Zavezniška vojaška uprava. V nekaj miputah je ameriška pomožna policija razgnala tiste, ki so hoteli demonstrirati v manjših skupinah.
Po petem dnevu nemirov in četrti dan stavke je bilo včeraj mesto razmeroma mirno. Po poročilu policije je bil prvi incident ob tramvajski progi v ulici Margherita okoli 23. ure kjer je eksplodirala bombi: eksplozija je napravila malo škodo in promet ni bil oviran.
Frecej velika množica se Je zbrala pri Sv. Soboti, ki pa so jo kaj kmalu razpršili. Nihče ni bil ranjen niti aretiran.
Zadržano raztovorjenje ladij zaradi tržaške stavke
TRST, 5. julija — V tržaškem pristanišču so zasidran štiri ladje z 20.000 tonskim tovorom blaga za Jugoslavijo, Av strijo in Madžarsko; zaradi stavke primanjkuje delovnih si za raztovorjenje. * •
Pristaniškim delavcem so dali
Eksplozija v ulici
Fabio Severo
Danes zjutraj, ob 1.45 je zbudila stanovalce v ulici Fabio Severo močna eksplozija. Policija, ki 1e takoj prispela na kraj dogodka, je ugotovila, da je bilo razstrelivo položeno v neko omarico za kabel na oglu ulice Fabio Severo in ulice San Francesco; nastala škoda ni velika. Policija nadaljuje s preiskavo.
SEMENJ NA ANGLEŠKEM
te včeraj smo 0-brczloiili vlogo semnja, ki jo ima ta v livljenju angleškega kmčta. Kupčije vseh vrst so na dnevnem redu in ljudje se lahko svobodneje razgibajo in pogovorijo ob kupčijah na prostem, kakor pa v zaprtih trgovinah. Vse -mogoče blago je na razpolago ob šema-njih dneh. NaSa dcnaSnja slika nam kale dečka, ki pelje domov Sivino, ki jo je gospodar kupil na sejmu v Richmondu, trinem kraju pokrajine Yorkshlre.
IZ SLOVENIJE
Krznarka Ana Rot v Ljubljani je prikrivala blago v vrednosti 5,164.916 din. 2<= pri pregledu poslovnih prostorov so preiskovalni organi ugotovili, da ima trgovka celo v trgovini veliko več blaga, kot ga je dejansko prijavila. Pri hišni preiskavi so odkrili več tajnih skrivališč, kjer so našli nad 280 kg sladkorje, veliko riža in konzerv, 26 litrov Jedilnega olja ln ! 50 dragocenih kož v vrednosti
600.000	din. V zaklonišču so našli
15.000	cigaret. 40 kg masti, 200 m blaga itd. Razen tega so našli precej zlatnine, dragih kamnov in 19 zlutih damskih ur v vrednosti 4OC.000 din. V njeni hiši stanujejo neke usmiljene sestre, pri katerih je tudi skrila veliko krzna v vrednosti nad 1 milijon din. Njena prodajalka Golobič Dora je sprejela od nje ter prikrila za 37000 din krzna. Rotova je poleg tega skrivala svoje blago na 14 stanovanjih svojih znancev v Ljubljani, Rotovo so Izročili javnemu tožilstvu, ki vodi proti njej preiskavo.
»Ljudska pravica* piše, da^ljud-stvo prerado pozablja, da se »že vedno nahaja v borbi. Zdaj sicer ne gre več za izgon okupatorja ali prevzem oblasti, ki jo delovno ljudstvo krepko drži v rokah, ampak je treba voditi boj proti sovražniku, ki si na vse načine prizadeva zavirati gospodarski razvoj, ki površno Izvršujejo naloge ln povelja in ki lzvajajp sabotažo ln birokratsko uradujejo. Danes se sovražnik poslužuje tega edinega orožja, ki je prav tako škodljivo kot je bil njegov nekdanji boj s tanki ln topovi. Kljub vsemu pa je ljudstvo prepričano, da se vse staro ne bo nikoli več vrnilo, ker je ljudska cblast grajena na močnih in nepo-rušljivih temeljih. Sovražnik se poslužuje poleg zavestnih pomagačev, ki se mu jih posreči vriniti v upravni aparat, tudi resničnih upravnih napak in slabosti. Najboljši zavezniki reakcije, pa so lahkomisel-
ni, blebetavi in neodgovorni uslužbenci državnih ustanov in nepoboljšljivi birokrati, ki so ljubosumni čuvarji svojega znanja in vsi zlonamerni nergači. Uradništvo mora postati resnično ljudsko uradništvo, ki mora biti z množicami najtesneje povezano ln mora neprestano iskati nove metode za Izboljšanje dela. Iz uradov je treba odstraniti šablonske izvrševalce navodil ln prepisovalce okrožnic, ki ne marajo prevzeti nase nobene odgovornosti. Članek navaja več resničnih primerov blroki atskega uradovanja ln poslovanja.
Komisija za ugotavljanje vojnega dobička v Ljubljani je razpravljala o vojnem dobičku naslednjih oseb: Lazar Metka, pletilstvo na Rimski cesti (223.980 din); Jamnik Joško in Uršula, staninarna na Starem trgu (143.745 din); Kalan Jože, trgovina s čevlji na Nabrežju (100.550 din).
Tovarna «Pinus» v Račah pri Mariboru je močno povečala proizvodnjo smolnih proizvodov, kolo-maza, masti za usnje, masti za hladne vijake, terpinada ln dr. V tovarnj preučujejo možnost uporabljanja ostankov katrana, ki ga pridobivajo pri suhi destilaciji.
Umrli so: Uršula Kocjančič-San-cin, Ivan Jazbe* Simonka Janežič, Mici Burger, Marija Leban, Ivanka Rudolf-Adamič, soproga uradnika drž. žel., vsi v Ljubljani; Alba Sl-meček v Vidmu, Drago Conžek v Celju, Ivanka Polc v Trbovljah, Matevž Ziherl, gostilničar v Škofji Loki, Fani Gostinčar-Bizjak, posestnica v Vlžmarjih, Matija Ru-gale v Kranju, Ivan Herle, posest-n k na Duplici, Paviča Zorman v Domžalah, Anton Podkrižnik, gostilničar v Reki na Pohorju, Anton Sitar, vrtnar v Mengšu, Franc šrol, višji sodni oficijal v Sevnici, Cirila Bregant, uradnica drž. elektrarn v Puščavi, Langus Janez v Radovljici, Herman Kac, trgovec v Črni pri Prevarah.
Pogreb policijskega kaplarja
Včeraj dopoldne ob 9. uri je bil iz kapele splošne bolnišnice skromen pogreb policijskega kaplarja Urbana Udovisija, ki so ga našli 1. julija ranjenega s tremi streli v želodec v ulici delle Scuole Nuo-ve; odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kljub skrbni negi umrl.
Po verskih obredih se Je vil pogrebni sprevod po mestnih ulicah do trga Impero, kjer so izkazali mrtvemu zadnje česti, nakar je sprevod nadaljeval pot proti pokopališču sv. Ane.
Mričnik obsojen na štiri leta in pol zapora
Včeraj zvečer je Izredno porotno sodišče obsodilo na štiri leta in pol zapora narednika milice Enninia Riosa, oprostilo pa je miličnika Giuseppa Busecchiana; oba obtoženca sta bila obtožena sodelovanja s sovražnikom in soudeležbe pri nekem umoru.
Sodišče je spoznalo Riosa za krivega zločina kolaboracionizma ter ga je z upoštevanjem olajševalnih okoliščin obsodilo na omenjeno kazen, Busecchiana pa je oprostilo, ker ni zagrešil kaznivega dejanja.
Predsednik sodišča Roatti, javni tožilec Okretich ljudski sodniki: Caris, Tomasella, Macovez in De Rosa.
so
dovoljenje, da so mogli raztovoriti tri ladje, in sicer: «Lindenwood Victory» s tovorom 8C3 kobil iz Newport News (Virginia), «Dudley H. Thomas* s tovorom 812 konj iz Baltimora in «Roswel Victory» iz Santosa (Brazil) s tovorom, 871 mul; vsi tovori živega blaga so bili namenjeni v Jugoslavijo.
Na raztovorjenje čaka «Eugene Hall* iz New Yorka z blagom, ki ga je poslal ameriški zvezni odbor za razdeljevanje; tovor obsega semena, stroje, obleke, odeje, usnje in živila, v skupni teži 6.511 ton. Blago je namenjeno Jugoslaviji. Nekaj ladij je natovorjenih s 343 tonami blaga ustanove UNRRA za Avstrijo. Ladja «Eugene Hall* Je natovorjena s 35 tonami obleke, živili milom in penicilinom za Madžarsko.
Ladja «Saxaritan» Iz Anglije nosi 1.864 ton mešanega blaga za Jugoslavijo, 1024 ten za Avstrijo in 11 ton za Madžarsko. Ladja «George W. Campell* iz New Yor-ka je pripeljala 3.459 ton olja za Jugoslavijo, toda del pošiljke so raztovorili v Benetkah.
Tu]l državljani no mor; Jo v ameriško vojsk«
Trst, 5. julija
»Public Rclations Office* 88. < vizije »Modrih vragov* je izd izjavo, v kateri pravi, da tisti, niso državljani Združenih držav, morejo vstopiti v armado te žele.
88. divizija je prejela nadalje liko prošenj za vstop v »Tujsl legijo Združenih držav*; «Publ Rclations Office* poroča da ta sna organizacija ne obstoja v Zdr Ženih državah.
Pribočnik poveljnika 88. divizi je izrazil zadovoljstvo nad deji vom, da bi hotdle številne osel služiti ameriško vojsko, toda n* glasil je, da predpisi vojnega ni nistrstva zahtevajo, da morajo bi kandidati za vstop v vojaško slu bo državljani Združenih držav.
Obnova občinskih arhivov
Trst, 5. Julija
Zavezniška vojaška uprava je izdala Splošni ukaz s't. 156, s katerim odreja obnovo spisov in dokumentov občinskih arhivov, ki so bili uničeni zaradi vojne ali drugih vzrokov. Na podlagi te odredbe bodo ustanovil v vsaki občini, v kateri so bili uničeni arhivi, komisije, ki jih bo imenoval pokrajinski predsednik ln bodo sestavljene iz treh članov.
Objava ukaza št. 48 B
Trst, 5. julija
Objavljen je Splošni ukaz št. 48 B, ki popravlja Splošni ukaz št- 48; nanaša se na pristojbine ln koleko. vanje dokumentov.
BREZPLAČNO RAZDELJEVANJE 2IVIL
Trst, 5. juhja
V kratkem bodo začeli razdelj vati vsem prebivalcem področ, »A* živila, ki sta jih darovali An rlka ln Irska.
Pokrajinski odbor ENDSI je dolgem preučevanju odločil, da b do ta živila dobili vsi prebivali istočasno pa poziva vse Cste. ki n majo potrebe, da odstopijo svoj d' lež tistim, ki so rtsnično potrebn To morejo izvesti na to način, neposredno odstopijo darilo p( trebnim osebam, ki jih poznajo, s pa da vržejo za dvig določen odrezke v nalašč *zato pripravljen nabiralnike, ki jih bodo postavi v glavnih cerkvah, v uradu občil eke ustanove za pomoč ln v urad Rdečtga križa. Blago, dobljeno n te odrezke, bo odbor dal nato n razpolago določenim kategorija!! revežev.
Natančnejše določbe bodo pravo časno objavljene v časnikih.
MIR V GORICI, NEREDI V OKOUGI
Medtem ko Je včeraj vladal v Gorici mir, so se v okolici pripetili Incidenti, katere so povzročil; stav-kujoči. Dopoldne je v bližili mesta pri Pevmi, na desni strani Soče, kmet Josip Stekar iz Kojskega vezil v mesto precejs'njo količino breskev, marelic in drugega sadja, da bi jih na trgu prodal. Ustavila pa ga je skupina oseb, ki so že prej zavrnile nekaj drugih kmetov in mu prevrnili na tla ves tovor. Na njegove pritožbe so mu začeli groziti, nakar je Stekar izvlekel svoj krivec, da bi se branil. V pretepu je bila neka ženska, ki se je pognala proti Stekarju, ranjena v hrbet Gre za 30 letno Angelo Primožič^ Pevme, ki so jo prepeljali v bolnišnico in ji nudili pomoč, nakar je mogla oditi domov. Primo. žičevo so zaslišali ln je izjavila, da je. bila na kraju pretepa po golem slučaju.
Prav tako so včeraj zjutraj v bližini mosta pri Pevmi nekateri zlonamerneži ustavili tudi druge kmete, ki so vozili svoje pridelke v mesto in jim zmetali blago po cesti. Ko je prišla policija, so nad-ltžneži zbežali ln se razgubili po bližnjih gozdičih.
Neznanci so včeraj proti 14.. uri v bližini Mirna s kamenjem napadli avtobus, ki vozi na progi Gorlca-Gradež. Šofer Je kljub temu nadaljeval pot. Nekaj potnikov je bilo lažje ranjenih in »o jim pozneje nudili v bolnišnici prvo pomoč.
Iz Kanala ob Soči pročajo, da je policija razgnala nedovoljeno ma-
nifestacijo, ki jo je uprizorilo krajevno prebivalstvo v protest proti dogodkom v Trstu.
A. T. CRONIN
16.
KALEJDOSKOP
VIIL
Miss Fanshavve Je prišla na svojo popoldansko službo deset minut pred četrto uro. Zunaj Je sonce bledelo v motni večerni megli; čudna, očarljiva ln žalostna svetloba je komaj vidno razsvetljevala nebo. Čeprav je spala dve url. se ni Fany čutila, da bi bila spočita, ker je v zadnjih urah preveč premišljevala. Čutila Je večerno svetlobo, kot da bi bila kakšna rana v njenem telesu. Nekaj tesnobi podobnega je bilo v zraku.
Preveč Je mislila ln trpela. Tre-notno prosta službenih skrbi je posvetila svoje mleli svojim težavam, ki so Jo mučile v tem času njenega življenja. Zakaj ji je skril ono pismo? Zakaj Je bil videti tako zmeden, 4co ga Je vtaknil v *ep? Zakaj Ji ni ničesar povedal? Closetnlnster! Kolikokrat sta že govorila o tem. In zdaj... bežal je pred sanjami, ki sta Jih sanjala skupaj ln jih skrival a smehlja.
jočo se očarljivostjo svoje osebnosti?
Njene ustnice so se skoraj nevidno zdrznile. Kaj se dogaja? Kaj »o Je pripetilo Mary Fanshavve, prvi strežnici bolniškega oddelka, ki je bila vzor razumnosti in ki se je vedno znala modro nadzorovati? Kako je mogoče, da jo je nenadoma prevzela tale skrlv. nostna tesnoba? Zakaj pa, če ga jt> tako dobro poznala, se je potem tako tesno združila Z njim? Ali ni bila popolnoma posvečena svoji službi, ali ni bila popolnoma zaprta sama vase, zadovoljna, skoraj srečna? Vendar pa... ali naj bi vedno ostala vzorec nerodovitne delavnosti? Ali hoče biti žena, ali stroj. Čutila se je ponižano v temni zmedi svojih misli; po na. ravnem nagibu je odločno odstranila dvome. Bolne misli. Ljubila je Freddija Prestona in Freddie Freston je ljubil njo. Takšen je bil odgovor. Edin pravi odgovor.
Prehodila je hodnik, ki je bil
videti, kot da bi bit zapuščen. In glej, Sally Je smuknila lz kuhinje, bežno pogledala najprej na desno ii nato na levo in končno Izginila v hodnik. Nehote Je Fany ujela njen pogled:	ni ji ugajal. Toda
preden bi ji mogla govoriti,, Je Sally že Izginila in na vratih hodnika se je prikazal Freddie.' Ker se j,» zavedala svoje prejšnje tesnobe, je Fany nenadoma zardela.
»St. 16 gre prav dobro*, je rekel ln se Je — kot vedno — očarljivo nasmehnil.
Priznala mu je z gibom glave ln nenadoma zaželela, da bi Jo pogledal naravnost v oči; rada bi mu čltala v očeh.
»Ubogi, stari Walter!» je zamrmral Freddie in nasmešek se mu je spremenil v smeh. «Kakšna slikal*
Ni mu odgovorila. Ni se mogla strinjati z njegovim smehom. Bil je videti, kot da bi mu ponižanje Selbyja ugajalo. Freddie ni nikoli občutil tajne tesnobe, ki se skriva pod površjem življenja: čutil je le smešnost in ironijo. Nenadoma se je odločila.
»Freddie*, je vzkliknila »nisem še začela službe. Ali bi lahko govorila s teboj? Sfnno za trenotek.* Postal je resen, pogledal jo Je in
videl, da Je Imela zardel obraz; pozorno je, pogledal na uro. »Naj bo za trenotek*. Obotavljal se Je. «Mamica na številki 9 me čaka. Vsa vesela Je. Veš Fany, moram ji sporočiti, da bo njena hčerka zgubila nogo.* Nejevoljen ji je sledil in jo gledal v skrbeh, ko je zaprla vrata.
»Morava govoriti, Freddie*, je dekla Fany in ga pogledala naravnost v oči. »Veš, da J« absurdno, če še dalje molčiva o tej stvari.* Utihnila je — njena lica so žarela in težko je dihala — in žalostno motrila Freddija.
»Gotovo*, je priznal Freddie, ne da bi se obotavljal: «toda zakaj si tako resna?* In šaljivo je dodal: »Ali ni kaj v redu?*
«Ne.... med nama*, mu je hitro odgovorila. »Nekaj dni je že od tega in me boli.*
«Neumnosti, Fany.» Njegov naglas je bil lahkoten in prepričljiv. »Kaj misliš, da se je zgodilo? Ljubita te, kot še nikoli prej.. * «Zakaj si torej skril ono pismo iz Closeminsterja? Nočem vohuniti, oh, nikakor ne; toda naravno Je...»
»Naravno?*
«Foverill so ti nalogo, ali ne? To je vendar vest, ki si jo nestrpno
pričakoval. In nazadnje skriješ pismo v žep in me zapustiš, ne da bi mi rekel besedico...*
«Toda Fany*, je pomirljivo zamrmral Freddie. »Zjutraj ni mogoče govoriti. Pravi ljudje sploh ne govorijo pred poldnevom.*
»Zdaj je popoldne*.
Kot otrok se ji je nasmehnil. »Prav zato hočem govoriti* je dejal. «Uganila si:	poverili so mi
nalogo. In katešno nalogo! Stalna in dobra služba, športno ozračje...* Obmolknil je In namršil obrvi; nato je dodal: »In dobre možnosti za učenje.*
Fany ga je še vedno gledala s svojimi resnimi in svetlimi očmi. »Torej, Freddie, dosegel si, kar si pričakoval*, je počasi rekla.'
»Da, kar sem pričakoval.*
»Torej boš moral odpotovati takoj?*
«Seveda.»
Odločila se je, da ga bo še nadalje gledala naravnost v oči in da ga bo — ne glede na svojo vznemirjenost — vprašala: «In vse to, kar sva sanjala, Je postalo resnica?*
«Seveda! Prav tako, kot sva sanjala.* Zamislil se je. «Krasno je da se ml Je posrečilo!*
Odmor. Rdečica na Fanyjlnem
obr8zu je obledela, ustnice so se JI razprle, kot da bi nekaj pričakovala.
»Da* je končno mirno rekla. «Zelo spreten si bil.*
»No, Fany». Pripognil se je na mizo in jo prijel za roko. «Ne za-čenjaj spet, kot danes zjutraj.* »Ali sem morda bila vedno tako mrzla s teboj?* ga Je vprašala, ne da bi si upala pogledati ga v oči.
»Nikakor*, ji Je hitro in skoraj bojazljivo odgovoril Freddie. »Nasprotno, bila al vedno zelo ljubezniva popolnoma ljubezniva...* »Onega večera, ko sva se vračala od plesa*, je nadaljevala Fa-by, kot da ni slišala njegovih besed in kot da bi šema sebe grajala «ali sem bila morda mrzla? Oh, neumnost, ki sem jo napra-vila*»
«Nežna neumnost* je odgovoril Freddie in jo pobožal po roki. »Ali se tl ne zdi?*
Fany je odstranila roko in z jasnim, čudno sladkim glasom odgovorila: »Oh, seveda...*
»Zakaj naj bi torej bila žalostna?* je zmagoslavno vzkllkn‘1 Freddie, «Bodiva vesela. Življenje je prekratko, da bi ga spremenili v tragedijo.*
(Nadaljevanje prihodnjič)
Utopljenci v Soči Več previdnosti pri kopanju!
V Kanalu se je dogodila smrtna nesreča, katere žrtvi sta postala dva agenta civilne policije. Oba sta se kopala v Soči, ko je enega nenadoma prijela slabost ln je izginil pod vodo. Njegov tovariš je hitel na pomoč in je utapljajočega še utegnil zgrabiti, toda ta ga je tako tesno objel, da mu je preprečil kakršno koli gibanje. Kmalu nato Sta oba izginila pod vodo in nista prišla več na površje.
Na istem mestu z bližini mosta 9. avgusta, kjer je v sredo utonil 20 letni Sergio Del Piccolo, čigar trupla še vedno niso našli, je včeraj prišlo do nove nesreče. Proti tretji uri sta se tam kopala dva šoferja, katera sta zaplavala v tok, ki ju Je potegnil s seboj. Medtem ko je enemu uspelo rešiti se, je drugega tok potegnil pod vodo in je utonil. Gasilci so prišli na kraj, nesreče z namenom, da bi poiskali truplo, toda niso uspeli, ker Je voda zaradi zadnjega deževja v gorah zelo kalna. Medtem pa ko so gasilci iskali nesrečnikovo truplo, bi v bližini kmalu utonila dva druga
kopalca,	,	. ,
Nekega ameriškega vojaka je zgrabil močan tok, iz katerega se ne bi mogel več rešiti, če mu ne bj pomagal neki nemški ujetnik, lei je v bližini delal na cesti. Omenjeni ujetnik se Je požtvovalno pognal v vodo in z največjim naporom obdržal na površju vojaka, dokler niso prišli na pomoč še dru-gi kopalci in oba rešili.
DavCnl seznami
Na mestnem županstvu v Gorici so na ogled za dobo petih dni od 5. do 9, julija, naslednji davčni seznami: dodatni seznam za združitev kmetijskih prispevkov za leto 1946; dodatni seznam za združitev kmetijskih prispevkov za leto 1945; dodatni seznam za poravnavo prispevkov za onemoglost in starost za leto 1945.
Smrtna nesreča pri delu
Včeraj popoldne je hotel 47 letni električar Antonio Calligaris, doma iz Podgore, zaposlen v Tržaški predilnici, izkoristiti zaradi stavke prost dan in pri svojem bratu popraviti električno napeljavo. Pri delu pa se Je z glavo dotaknil električnih žic ih pa je tok tako močno stresel, da je padel na tla in si prebil lobanjo. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer pa je takoj po preVozu izdihnil.
Proslava
“Dfteva hfeodvisnosti
Tudi vojaki 88. ameriške divizi so včeraj proslavili dan neodvisn sti, ki je pred 170 leti prinesel sv bodo Zdrulenim državam.
Kmalu po 11. uri se je divizijsl godba namestila v senci javnej vrta na korzu Verdi in začela ja ni koncert z veselo koračnico, k tere zvoki so privabili precej posli ialcev.
Ko pa je odbila ura poldne, se z Gradu oglasili topovi, ki oddali 48 salv. Popoldne so bili proslavo ameriškega nerodnet praznika vsi javni uradi zaprti.
ŠPORT
BODOČI UDELEŽENCI TEKEl ZA DAVISOV POKAL
London, 5. julija Na nekem zasedanju odbora * Davisov pokal pod predsedstvO;
lrrda Tempkrvvooga, so odločili, bo mednarodna teniška zveza im1 r.ovala narode, ki bodo drugo let prtpuščen. k tekmi za Davisov rs kal.
TENIŠKI TURNIR V WlMBLEDONU
London, 5. julija V semifinalu dvojic na velike! teniškem turnirju v Wimbledoi' sla Geoff. Brawn in Dlmmy Pa'l (Avstralija) premagala D. Mitič in J. Pallado (Jugoslavija) s 6:* 6:4 in 6:3.
RADIO
263,2 m
TRST I
- 1140 ko
Potel:, 5. julija
7.30 glas Londona; 18. literari1 razgovori; 18.15 za vsakega ntkai 19 glas Amerike; 19.15 pevski ko>’ čert; 19.335 angleška ura; 20.15 it« vesti; 20.30 galerija glasbe; 2L® oratorij v dveh delih; 233 zadn! vesti BBC; 23.15 nočno zabavišči 24 zaključek.
radio trst II
411 m - 731 ko
Citajt
(jlas zaveznikov"
Petek, p. julija 17.15^ simfonična glasba; 18 pr-davanje o zdravstvu:	TetanO-
18.15	univerza po radiu; 18.30 ljod ska glasbena ura; 19 BBC v vV veščini; 19,15 komorni zbor; 19 ^ predavanje: O turizmu; 20 nar'1 ved časa - slov. vesti; 20.15 itf1 vesti; 20.30 glasbena razstav11 20.45 predavanje; Obnova v £v' ropi; 21 zaključek.
Scbotr, 6. Julija
?. pestra glasba; 7.25 koledei
7.30	ital. vesti; 7.45 slov. vesti; zaključek; 12. klavirske skladt’
12.30	pestra glasba; 12.45 napoVf' časa - slov. vesti; 13. Ital. ves1,
13.15	predavanje: O ravoju pluv* nega športa; 13.30 Kostelantz V njegov orkester; 14. pregled vo* ln čitanje sporeda; 14.05 preda'’|; nje: Posredovalnice dela v Angl*'1
14.15	zaključek.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. 1. S.