Poštnina plaćana v gotov'iuu
Leto LXI. štev. 1)1.
V UnMlanl, v soboto ZB. Julija 19Z8.
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzcmši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—. do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4,— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se D© vračajo«
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Koroščeva vlada ne more prinesti dobrega
Hrvatje in prečanski S rbi vidijo v obnovljenju starega režima in nameravanem sklicanju Narodne skupščine izzivanje, ki lahko rodi za
državo najhujše posledice
»Poslabšana izdaja Vukiče-
Beograd, 28. julija. Kakor smo že poročali, je bil na opoldanski konferenci šefov koaliranih strank končno vendarle dosežen sporazum in sestavljena definitivna lista obnovljene Vukičevičeve vlade pod Koroščevim pokroviteljstvom.
Dr. Korošec je po tej konferenci odšel na dvor, kjer je predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju nove vlade. Odhajajoč z dvora je novinarjem to zamolčal, tako da se je šele popoldne, ko so ministri ob 4. odšli v dvor, da položijo prisego, izvedelo, da je vladna kriza definitivno rešena.
Po zaprisegi se je nova vlada sestala k kratki seji, na kateri je dr. Korošec pozdravil ministre ter se z njimi dogovoril za prehodnjo sejo ministrskega sveta, ki se bo vršila danes popoldne. Novi ministri so že   včeraj popoldne, deloma dopoldne
prevzeli svoje posle.
Nova vlada je sestavljena tako-le:
predsedstvo in notranje: dr. Anton Korošec (SLS)
zunanje ministrstvo: dr. Voja Marinković (dem.)
trgovina in industrija: dr. Mehmed Spaho (musl.)
finance: dr. Nikola Subotić (rad.)
promet: Andra Stanič (rad.)
prosveta: Milan Grol (dem.)
pravda: Milo rad Vujičić (rad.)
pošte in brzojav: dr. Bogoljub Kujundžić (rad.)
šume in rude: Pera Marković (dem.)
poljedelstvo in vode: dr. Vlada Andric (rad.)
javna dela: dr. Grga Angjelinović (dem.)
agrarna reforma: Daka Popovič (rad.)
narodno zdravje: dr. Čeda Mihajlović (rad.)
socijalna politika: Stepan Barić (hrv. kler.)
vere: Dragiša Cvetković (rad.)
vojska in mornarica: general Stevan Hadžić
Novo izzivanje Hrvatov s sklicanjem okrvavljene Narodne skupščine
Po zatrjevanju iz vrst vladne večine se bo Narodna skupščina sestala v sredo. — Zemljoradniki napovedujejo nadaljevanje obstrukcijc. — Česa sta obtožena poslanca Tomo Popovič in
Jovanovič - Lune.
— Beograd, 28. julija. Danes dopoL dne so novi ministri prevzeli svoje po5 sle, kolikor tega niso storili že včeraj. Velja Vukičević jc prišel že zgodaj zjutraj v svoj kabinet, kjer je izročil svojemu nasledniku dr. Korošcu vse posle ter se nato poslovil in odpotoval na daljši odmor.
Dr. Korošec je imel dopoldne daljše konference z nekaterimi ministri, naj* del j pa jc konferiral s predsednikom Narodne skupščine dr. Peričcm, s ka? terim sta razpravljala o sklicanju Na* rodne skupščine. Za zvečer ob 6. je sklicana seja minstrskega sveta, ki bo definitivno sklepala o tem.
Kakor se izve iz vladnih krogov, jc bilo med dr. Korošcem in dr. Peričem dogovorjeno, da se skliče Narodna skupščina h kratkemu zasedanju za dne 1. avgusta. Okrnjena Narodna skupščina bo najprej zavrnila obtožbo proti bivšemu ministru pravde dr. Su* botiču, ki jo je vložila KDK, nato pa bo stavljena na dnevni red zahteva pravosodnega ministra po izročitvi po* slancev Puniše Račiča, Toma Popoviča in Jovanoviča?Lune, kojih izročitev za« hteva beograjsko sodišče radi umora v Narodni skupščini. Danes jc pred? sedstvo Narodne skupščine sprejelo to* zadevni uradni akt. Puniša Račić je ob= tožen umora, Toma Popovič kot inte* lektualni sokrivec, a Jovanovič Luna kot fizični pomagač, ker je grozil drju. Pernarju, da ga ubije on. če ga nc bo Puniša Račić.
Za zasedanje Narodne skupščine vlada tem večje zanimanje, ker napo? vedujejo zemljoradniki najostrejšo borbo proti Koroščevemu režimu. Iz* ve se, da bodo zemljoradniki nadalje* vali obstrukcijo ter obnovili vse nujne predloge, ki jih je vložila pred 20. ju* nijem KDK in ki so med tem že zasta* reli. Na prvi seji bo Joca Jovanovič podal v imenu opozicije izjavo, v ka* teri se bo solidarizira! s KDK in naj*
odločneje obsodil obnovo okrvavljene* ga režima pod vodstvom dr. Korošca, ki nosi kot bivši notranji minister glav* no odgovornost za dogodke v Beogradu in Zagrebu.
Tudi radikalski nezadovoljneži na* povedujejo, da ne bodo podpirali Ko* roščeve vlade. Pristaši glavnega odbo* ra so pričeli zbirati pri radikalskih po* slancih podpise proti Koroščevemu re* žimu. Verjetno pa je, da bo ostalo le pri običajnem radikalskem grmenju, ki takoj poneha, ko gre za oblast.
Pač pa so izzvale v tukajšnjih po* litičnih krogih veliko nervoznost vesti, da bo istega dne, ko bo sklicana Na* rodna skupščina, sklicana v Zagreb se* ja poslanskega kluba KDK. da definh tivno zavzame svoje stališče. Danes zvečer odpotujejo iz Beograda zadnji poslanci KDK s Svetozarjem PribičevU dem na čelu, včeraj pa je bil definitiv* no likvidiran poslanski klub SDS v Na* rodni skupščini, čegar tajništvo se pre* seli v Zagreb, posle stranke pa bo do nadaljnega vodilo glavno tajništvo SDS v Beogradu.
Koroščeva bakljada v Mariboru
— Maribor, 28. julija. V tukajšnjih klerikalnih krogih je zavladalo snoči silno veselje, da se je Korošcu vendarle posrečilo obnoviti krvavi Vukičevićev režim. S sodelovanjem oblastnega odbora in klerikalnih občinskih svetnikov je organiziral poslanec 2ebot za danes zvečer bakljado na čast dr. Korošcu. Pričakuje se, da se pri tem ne bo zgodila nikaka nesreča in da bo Koroščeva vlada še jutri ostala na krmilu.
ŽIKA LAZIC ZAPUSTIL BOLNICO
— Beograd, 28. jul. Načelnik javne varnosti Zika Lazić, na katerega je bil nedavno izvršen atentat, je danes zapustil bolnico in odšel na daljši dopust. Rana j.e že skoraj popolnoma zaceljena.
vićevega režima"
Vodja zemljoradnikov v Koroščevi vladi
Beograd, 28. julija. Predsednik zemljo-radniškega kluba Joca Jovanovič je danes dopoldne podal novinarjem obširno izjavo, v kateri obžaluje, da ni prišlo do sestave avtotaritativne vlade, v kateri bi bili zastopani predvsem tudi Hrvati. Vlada, ki jo je sestavil dr. Korošec, je le poslabšana izdaja Vukičevićevega režima. Dr. Korošec je znan kot ogorčen nasprotnik KDK, zlasti pa SDS. On je v največji meri odgovoren za nedavne krvave dogodke v Beogradu in Zagrebu. Če tudi je duhovnik, ni storil ničesar za pomirjenje duhov. Poleg tega pozna dr. Korošec samo Slovenijo, ne pa cele države. Zato njegova vlada ne more roditi za državo nikake koristi, pač pa največjo nesrečo.
V ostalem prorokuje Joca Jovanovič Koroščevi vladi le kratko življenje, ker je prepričan, da mora priti do spremembe sedanjega kuTza in sistema, ker 'bi sicer morala država neminovno propasti.
Krvav spopad med makedon-stvujuščimi
Soiija, 28 julija. Pri Nevrokopu ob reki Meste je prišlo do spopada med pristaši Protogerova in Mihajlova. V boju je bil en mož ubit, več pa ranjenih. Posredovalo je vojaštvo, ki je obe stranki ločilo. Podrobnosti niso znane. Spopad je najbrže v zvezi s tem, da je Mihajlov za preteklo nedeljo sklical pri Petriču kongres makedonske organizacije, na katerega je prišlo samo 20 delegatov. Kli.ub temu, da je po strankinem statutu potrebno za sklepčnost 43 delegatov, je izjavil Mihajlov, da je kongres sklepčen, nakar se je dal skupno s svojima pristašema Drangonovom in Kurlteovom izvoliti v osrednji odbor. Ker Mihajlovi nasprotniki oporekajo veljavnost te volitve, sta sedaj dva osrednja odbora revolucionarne makedonske organizacije.
Afera madžarskega vojaškega atašeja
Bukarešta, 28. julija. V senatu je stavil danes senator Graditeani interpelacijo na zunanjega ministra Titulesca v zadevi madžarskega vojaškega atašeja v Bukarešti, ki pri roraun. vladi ni akreditiran in na čigar bivanje romunska vlada ni pristala. Senator je izjavil, da je po njegovem mnenju sploh prepovedano, da bi Madžarska pošiljala vojaške atašeje. Zunanji minister Titu-lescu zaenkrat na interpelacijo ni odgovoril in se bo najbrže šele v jeseni povrnil nanjo.
SLOVAŠKA EPOPEJA
Praga, 28. jul. Slavni češki slikar Alfonz Muha je dokončal zadnje stike k veliki slovanski epopeji. Iz jugoslovenske zgodovine je naslikal kronanje carja Dušana Silnega in obrambo Sigeta.
POŽAR NA BRODU NA SAVI
Brod na Savi, 28. jul. Med nevihto, ki je ta razsajala predvčerajšnjem, je strela udarila v skladišče premoga Josipa Kneževića. Skladišče, ki ni bilo zavarovano, je popolnoma pogorelo. Škode je za 100.000 Din.
VOZ ZADEL V VLAK
Sremska MJtrovica, ?A julija n. Na progi ne daleč od Sremske Mitrovic* se je pripetila železniška nesreča. Zagrebški bnzovlak je ob 10. dopoldne pri selu Matinci zavotzil v kmečki voz, s katerim sta se peljala kmeta Marko Crnojački in Nikola Begić. Vlak ]e voz popolnoma razbil in usmrtil tudi oba konja, dočim sta kmeta dobila le manjše poškodbe.
TOVARNA KONOPNINE POGORELA
Srem. Mitrovica, 28. julija. Po vsem Sre-ma se čimdalje bolj pojavljajo požari. Danes je v neposredni bližini Mitrovice nastal požar na pustari Novotoč. Zgorela je tvornica konopnine, ki je bila ena največjih v Sremn. Lastnik tvornice Bugarski je bil zavarovan pri Slaviji mjiio za 360.000 Drn, dočim znaša škoda pol milijona dinarjev.
SPREMEMBE V GRŠKI DIPLOMACIJI
Atene, 28. julija. V političnih krogih zatrjujejo, da je v kratkem pričakovati večjih sprememb v grški diplomaciji.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
»Kakor da vodi n ašo državo zli duh"
PosL Vilder o imenovanju Koroščeve vlade. — Zamujena dragocena prilika. — KDK je vajena borbe in bo organizirala narodni odpor proti sedanjemu nesrečnemu režimu.
Beograd, 28. julija. Poslanec Veče-slav Vilder je naprošen od novinarjev podal na vprašanje, kako sodi o obnovi Vukičevićevega režima, sledečo izjavo: 1* »Izgleda, da vodi našo državo nekakšen zli duh. Politični in merodajni činitelji so kakor brezmočne figure in stopamo po poti, ki ne vodi k dobremu. Ni argumentov, ne besed, ne logike, ki bi mogli vsaj kolikor toliko napraviti to katastrofalno rešitev krize razumljivo. Če bi se bilo 21. junija zgodilo to, k»ar je pričakoval ves svet, razen par zainteresiranih poedincev, se ne bi moglo postavljati niti vprašanje, kdo je kriv za žalostno stanje v državi. 21. junija bi bila morala odstopiti vlada in bi morali razpustiti Narodno skupščino, to je bil edino možni odgovor na dogodke 20. junija. Če bi se bilo zgodilo to, bi bilo tudi izključeno, da bi bila ena stran stavila svoje zahteve, ki so se v prirojeni trmoglavosti drugi stranki zdele diktat Potem bi bilo tudi po-
polnoma izključeno vprašanje, ali bo v tej krizi zmagal Beograd ali Zagreb. Z razpustom Narodne skupščine 21. junija bi bila zmagala država in njeni življenski interesi. Okrvavljeno Narodno skupščino je bilo treba zadaviti, da bi lahko bodoča Narodna skupščina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev živela svobodno življenje.«
»KDK je bolj vajena borbe, nego sladkosti oblasti. Zato nam ne bo težko organizirati tak odpor, ki bo zadnjemu ignorantu dokazal, da tako ne gre dalje in da pomeni režim dr. Korošca pot v prepad. Mi te borbe nismo hoteli. Mesec dni smo čakali, da se me-rodajnim činiteljem samo od sebe vsili spoznanje, ki bi po nesrečnih dogodkih utrlo pot do miru in sporazuma. Rokavico, ki so nam jo sedaj vrgli, sprejmemo. Kaj bo sledilo, ve sam Bog! Mi nisono mogli predvidevati takega zaključka krize, kako naj vemo šele to, kako se bodo razvijali dogodki v bodoče?«
Sodba Hrvatov o dr. Koroščevi vladi
Vsi Hrvati soglasno obsojajo novo dr. Koroščevo  vlado ter jo označujejo kot izzivanje in žalitev hrvatskih čustev.
»NARODNI VAL«,
Glasiflo HSS, piše med drugim: »Po 24 dnevih krize, ki se končuje s prihodom krvavega ministra na oblast, nihče več ne more prepričati Hrvatov, da se z njim ne uganja šala v tako 'tragičnih časih. Zakaj, dati dr. Korošcu možnost, da je po vsem prav on odlikovan, pomeni žalitev Hrvatov in vživaiije v njihovi krva, pomeni delati pravo spako iz vsega, kar je Hrvatom sveto. To pomeni, da se tako hoče premišljeno. Dobro, Beograde! Po zaslugah ti bo plačano!«
»NOVOSTR objavljajo članek pod naslovni »Dejstva govore«, v katerem naglasa jo med drugim:
Po štiriindvajsetdnevni komediji s tako zvano nevtralno vlado se vrača na krmilo družba, iz katere je izšel morilec bravtskih poslancev, in sicer večinoma isti ljudje in ljudje enakih kvalitet, brez najmanjšega zadoščenja Hrvatom ter ž njimi združenim Slovencem in Srbom. V isti skupščini, v kateri so bili ubiti bratski poslanci, hoče ta družba nadaljevati svoje razdiralno delo, kakor da se ni ničesar zgodilo in kakor da sta Pavle Radič in Gjuto Basariček ostala čila in zdrava.
To so dejstva. Ko je Alijagič musliman, komunist, umoril Srba Milorada Draškovi-ća, se oblast ni vrgla samo na morilca, marveč na vso njegovo stranko. Ko pa je Puniša Račić, Srb in Velikosrb, korupcijo-nist, umoril dva hrvatska poslanca, tri pa težko ranil, se ni nič zgodilo. To so dejstva, ki govore. Dejstvo je tudi to: Ko se je Stepan Radič vrnil iz Moskve in »lomil kraljevo žezlo« na shodih, napovedoval hrvatsko republiko, ni bilo nič in kmalu nato so se predstavniki sličnega režima naslonili na Radičevo stranko kot najsigurnejši temelj kraljestva in državne zajednice SHS. Ko pa je Radič pošteno in iskreno brez vsake zahrbtne misli priznal kralja in državno zajednico, toda pri tem zaklical režimovcem: »Hočemo enakopravnost, hočemo resnično narodno in državno edinstvo, ne pa hegemonije, ne damo se več pljačkati«, takrat so začeli streljati na njega in ubijati njegove tovariše. To so dejstva, ki govore glasno in jasno, ki kriče tako glasno, da bodo končno prodrla tudi do onih, ki bi jih morali slišati, a jih nočejo slišati. Tako bo. ker drugače biti ne more.
»JUTARNJI LIST« se bavi z namerami Koroščevega režima izvajati napram KDK »Obznano« in streti na ta način njen odpor proti okrvavljenemu režimu. Med drugim naglasa:
Ce bo KDK po teh bridkih izkušnjah zadnjih dni povečala svoje zahteve in zahtevala federacijo, konfederacijo ali celo personalno unijo, ne bo proti temu mogel nihče nastopiti Ustava omogoča revizijo in revizija je dovoljena. Vsaka stranka ima pravico zahtevati revizijo, v katerikoli smeri, propagirati jo med narodom ter mu obrazložiti, zakaj jo zahteva. Zato, ker hoče dobiti ljudstvo pravo sliko o svoji državi, o njeni prestolnici in o ljudeh, ki jo upravljajo, ga res nihče ne more klicati na odgovor.
»Obznana« bi bila res potrebna, toda proti onim, ki so krivi, ki niso nikdar spoštovali zakonov, ker sta jih ščitili moč in oblast njihovih strank. Naj poizkusi dr. Korošec najprej izvajati strogost zakonov nad organizatorji ki vavega zločina v Narodni skupščini, nad njegovimi izvrševalci, pomagači in hujskači. Naj izvaja zakone napram tej družbi in uverjeni smo. da bo tu-d! v tej državi kmalu zavladal red. «HRVAT»,
glasilo hrvatskih federalistov, piše: «Ko gledamo to družbo, kako se sili na površje, kako drug drugega grize in ga potiska na dno, preostaja Hrvatom edini vzklik: cPer-ditio tua ex te Israel!» Ti države ne boš rešil, kajti kdor to hoče, mora imeti pred-
vsem neko količino morale, tega pa Srbijanci in SLS nimajo. Kakor divji petelini so se našopirili in ne vidijo, kam vodijo državo.*
<OBZOB>,
izvenstrankarski list, piše: *Ali naj ta vlada nadaljuje tam, kjer je prenehala, ali naj se krivci svobodno izprehajajo po Beogradu in naj <Jedinstvo> zopet poziva na umor Sv. Pribičevića? Potem preneha vsaka politika, prenehajo argumenti in vsaka kritika! Upali smo, da ja po dokazanem bankrotu našega parlamentarizma in strankarski diktaturi sedanji parlament z umorom dokončal in da bo zares prišla nevtralna, avtoritativna vlada, ki bo zakonu vrnila spoštovanje, državi pa avtoriteto, in v kateri bodo samo pošteni ljudje. Povsem postransko bi bilo, ali naj bi to bila vlada generalov ali civilistov, ker je glavno, da se odstrani lažni parlamentarizem. Parlament, ki se voli na podlagi lažne statistike, ki je bil izvoljen s pomočjo nasilja in presipanjem kroglic in ki sploh ni parlament, temveč skupina strankarskih poglavarjev, ki dobivajo na ta način oblast v roke, je samo krinka za diktaturo oosa-meznikov, ki se v stiski ne strašijo niti revolverja, samo da bi prisilili opozicijo k molku. Tega ne vidimo samo mi, temveč vidi tudi vsa Evropa, in ako nočemo izgubiti vsega kredita, bi bilo treba odstraniti ta parlament in revidirati ustavo tako, da bomo zares parlamentarna mouarhija in ne oligarhija strankarskih poglavarjev.*
Davidovićevska »SLOBODNA TRIBU-NA< objavlja uvodnik pod naslovom: »Nova vlada pred težkimi nalogami«, v katerem pravi med drugim:
G. Korošec in celokupna četvorna koalicija, se morata zavedati, da sta ob sestavi te vlade prevzeli veliko in usodno odgovornost. Sedaj je vrsta na njih, da dokažejo, v kolikor so dorasli nalogi, da povedejo državo iz nevarne krize. Ta vlada ne sme v nobenem oziru pomeniti nadaljevanja, kjer se je nehalo 20. junija. Ta vlada mora vedeti in pokazati, da je samo provizo-rična in da obstoja njena naloga le v tem, da pripravi ooljšo rešitev krize. Ta vlada bi morala delati v duhu največje pomirlji-vosti in strpnosti in v tem cilju utirati pota velikim državnim reformam. Če bo postopala drugače, bo njena vloga fatalna za na-daljni razvoj državne politike.
Izvenstrankarski »MORGENBLATT« piše: če natanko pregledamo listo nove vlade, se moramo vprašati, ali — je bilo sploh potrebno izgubljati cel mesec s taktiziranjem, da se ie sestavila vlada v taki obliki. Govoriti o namenih in načrtih Koroščevega kabineta bi bilo zaenkrat še preuranjeno, vendar pa je treba povedati sledeče:
Malokatera prej sestavljena vlada Je imela slabše izglede kakor vlada dr. Ko-roica in nikdar še nisme imeli vlade, ki bi imela proti sebi strnjeno fronto večine držav«, kakor jo ima vlada dr. Korošca.
Borzna poročita
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala, t prostem prometu pa so se prodajale devize in efekti po istih cenah, kot na zagrebški borni.
ZAGREBŠKA BORZA. Zagreb, 28. julija. V prostem prometu »o notirali:     Devize:     Dunaj 803, Berliu 13.595, Milan 297.80, London 276.55, Paril 222.75,  Praga  168.65,  Curih 1095.60,
INOZEMSKE BORZE. Curih, 28. julija.     Zagreb 9.1275, Dunaj 73.28, Berlin  124.05, Milan 27.17, London 25.23. Pariz 20.33, Praga 15.39, Newyork 519.30, Budimpešta 90.60.
Stran 2.
Stev 171.
Grozna odgovornost dr. Korošca in klerikalcev
Nihče jih pred narodom in pred zgodovino ne bo mogel odrezati krivde na nesrečnih posledicah, ki jih lahko rodi nadaljevanje starega režima«
Vlada je sestavljena. Obnovila se je ▼lada starega režima, ki je odločno odkla* njal v svojih hegemonističnih stremljenjih zahteve prečanskih krajev po enakoprav* nosti, po enakih pravicah in dolžnostih. Ob« novila se je vlada starega režima, katerega pripadnik je omadeževal Narodno skupšči* no s krvjo hrvatskih poslancev ter jih pre* gnal iz nje z revolverjem. Niti najmanjše« ga zadoščenja ni dobila opozicija, ki zapu* sca na ta način prisiljena beograjska tla.
Imenovanje dr. Korošca, najožjega pri* jatelja in zaveznika Velje Vukičeviča, za ministrskega predsednika in obenem za no« tranjega ministra, dokazuje, da se hoče v naši notranji politiki obdržati stara smer, ki je dovedla državo v tako nesrečno situ* cijo, iz katere skoro ni videti izhoda. — Dr. Korošec je sedaj prevzel popolno odgo* vornost za nadaljevanje starega režima tn nobeno naknadno izmikanje ne more zva* Hti odgovornosti z njega in njegove stran* ke.
To je treba ugotoviti, da se dr. Koro* Sec in njegovi verni ne bodo čutili zopet žaljene, kadar bodo pozvani na odgovor za» radi posledic režima, ki so se mu zapisali % vso dušo. Gotovo je namreč, da nadalje* vanje starega režima ne bo prineslo pomir* jenja duhov v naši državi in ne bo zbolj* šalo nase državne uprave, temveč nas pah» nilo v še večje krize in nesreče.
Dr. Korošec je prevzel nase vso odgo* vornost, ki se prav nič ne bo zmanjšala za» radi tega, ako bo samo orodje v rokah srbi* janskih hegemonistov. Svojo vlogo je nam* reč prevzel prostovoljno. Oziri na trenutne koristi njegove stranke ga ne morejo opra* vičiti očitka, da je postal prostovoljno no* sitelj režima, ki tira državo v nove pretres* Ijaje.
Morda bo poizkušal zatreti odpor z bajoneti in pendrekom, morda bo njegova vlada proglasila tudi kako «obznano» nad KDK, kakor nekateri vneti klerikalci že groze, morda bo skušal zatreti vsako svo* bodno besedo na način, kakor je to že de* lal kot notranji minister in kakor to prak* ticirajo njegovi strankarski eksponenti v Sloveniji, pomagalo ne bo vse skupaj nič, ker izziva vsaka sila vedno še večji odpor.
Morilski streli v Narodni skupščini so združili Hrvate v tako kompaktno celoto, kakor še nikdar prej, tako da se danes na Hrvatskem ne more skoro govoriti o kakih drugih strankah rzven KDK. In Hrvati niso osamljeni, na njihovi strani so vsi pošteni prečanski Srbi in vsi neredni Slovenci, ki tvorijo ž njimi neprebojno falango. Naj uporablja vlada proti KDK še tako ostra sredstva nasilja, dolgo jih ne bo mogla, že zaradi zunanjega sveta ne, ki je postal po*
zoren na delo KDK prav zaradi tega, ker je večina streljala na manjšino. Ctviliriram svet danes ve, da so padli streti v Narodni skupščini zaradi tega, ker so narodni po? slanet KDK zahtevali enakost, ravnoprav* nost in svobodo vseh državljanov.
Glasilo dr. Korošca danes zatrjuje, da bo cmerilo dr. Koroščevi vladi edinoie obči blagor cele drža se in vsakega njenega se* stavnega dela, da jo bo vodila skrajna po* mirljivost, princip nepodkupljive pošteno* sti v upravi in najstrožje brezpristranske in nad strankarske zakonitosti in objektivno* sti.* Iz žalostnih izkušenj pa žal vemo, da so te lepe besede samo — besede. Kaj ni Vukičević govoril isto, ko je prevzel v prejšnji vladi ministrsko predsedstvo? Kaj niso isto že neštetokrat izjavljali radikali sami? Dejanja prejšnje vlade četvorne ko* alicije, v kateri je bil eden najzvestejših, dr. Korošec, dokazujejo dovolj, kakšne vbrezpristranske in nadstrankarske zakoni* tosti in objektivnosti* nam je pričakovati. Saj je bil dr. Korošec že član prejšnje vla* de, saj je bila SLS sestavni del vladne ve* čine, iz katerih vrst je izšel morilec Puniša Račić! Kdo naj verjame v dr. Koroščevo objektivnost, ko pa vemo, kako so pod nje* govo vlado delali z ljudmi, poštenimi in strokovno odlično usposobljenimi, samo za? to, ker se niso mogli ukleniti klerikalnemu terorju.
Ali je sedaj morda druga četvorna koalicija na vladi, kakor je bila prej? Ali se je morda miselnost predstavnikov četvorne koalicije kaj iipremenila? Baš njihova borba te dni za minitrske portfelje je pokazala, da je prav ista družba, kakor je bila prej, in da jim gre za vse prej kakor za resnične koristi države in prebivalstva.
Ako presodimo okoliščine, ki so ustvarile vlado dr. Korošca, se moramo bati, da ta vlada ne bo prinesla ničesar dobrega državi, pa tudi Sloveniji ne. Državi ne bo prinesla koristi, ker ne bo pomirila duhov in se mora nadaljevati boj za ravnopravnost državljanov proti srbijanskim hegemoni-stom, prinesla pa je tudi ne bo Sloveniji, ker bo ostala kljub sedanjemu položaju dr. Korošca osamljena in bo morala prej ali slej plačevati račun za pomirjenje med Srbijanci ter Hrvati in prečanskimi Srbi, do katerega bo gotovo prišlo, ker mora zmagati pravično stališče Kmetsko - demokratke koalicije.
Plačilo, ki ga bo prejela SLS za jvojo nesrečno politiko, bo sicer v polni meri zasluženo, obžalovati pa je, da bo moralo ta račun plačevati zaradi kratkovidnosti dr. Korošca tudi slovensko ljudstvo. Takrat ne bodo pomagale nobene naročene zaupnice.
Pisane zgodbe iz naših kraje?
Detektivski filma in mladina« — Senzacijonalno zdravilo proti kačjemu piku, — Samomor mlade Zagorke v Zagrebu, — Katastrofalne posledice suše v Liki. — Železniška nesreča pri Novem Vrbasu«
Nedavno je segedinska policija aretirala dva mladeniča, ki sta se potepala po mestu in se na poziv nista mogla legitimirati. Ko so ju zaslišali, sta izjavila, da sta iz Beograda in sta pobegnila od doma, da bi si malo ogledala svet in se morda vrnila domov kot bogataša. Prvi se Imenuje Ratimir Milovanović in je komaj 13 let star ter sin že umrle-ea beograjskega kavarnarja. Drugi je pa 121erni Slobodan Pavlović, sin trgovca. Oba sta bila goreča obiskovalca kmogledališč in sta najraje gledala detektivske in kriminalne filme. Pod vplivom teh filmov sta se odločila, da odideta v Ameriko in se vrneta z milijoni zopet v domovino. Ker sta za potovanje potrebovala denarja, sta okradla svoje starše. Tako sta si pridobila 880 Din in se odpravila na pot. Že- v začetku potovanja sta doživela dogodivščino, kii sliči prizoru iz detektivskega filma. Ker nista imela dovolj denarja, sta hotela odpotovati brez železniških kart. Vstopila sta v subotiški br-zovlak in posrečilo se jima je prevariti koTKiukterja. Ponoči sta pes prekoračila mejo. Orožniška patrulja ju je opazila tn streljala za njima, toda mlada pustolovca sta odnesla zdravo kožo na Madžarsko. Romala sta od vasi do vasi, dokler nista dospela v Segedin, kjer so ju aretirati. Oba mladeniča pustolovca je madžarska policija izročila našrm oblastim v Subotici.
*
Poročali smo že, da živi v Zagrebu n«ki Mustafa Mujagič, računski nad-tvetnik, fei zdravi od kačjega pika zastrupljene po formuli indijskega fakirja, k! je tajnost tega zdravljenja zaupal Tjegoverrru pradedu. Nedavno razkritje tega famoznega zdravnika kačjega piika v sarajevskem »Jugoslovenskem listu« je vzbudilo pozornost najširšega občinstva. Posebno so se za Muiagiča začeli zanimati prebivalci kraiev, kjer je dosti strupenih kač in kjer umre vsako leto več ljudi na kačjem ptiku. Tako se je zgodilo tudi pred dnevi, ko je zapel telefon v p$sarni računskega nadsvet-nika Mujagiča v Sarajevu: Halo, tu Ostrožac, upravnik poŠte Jure Rogulja. Gospod nadsvetnik, čital sem v časopisih o vašem čudežnem zdravljenju kač-lega pika. Gad je pičil na štirih krajih enojega Jovskera psa, prosim za hitro pomoč. In kdo bo fapil čašo vode, je vprašal Mujagič. telefoniral sem svoje-bq prČaterju na posti, upravnrlru ae-SJtfatoe g. Be<r*fc, naj io> stod, je odgo-
voril Rogulja. Četrt ure pozneje je stopil vpisarno Mustafe Mujagiča uradnik Edo Lisac in izjavil, da se lahko na njem izvrše potrebne formalnosti za le-čenje kačjega pika po receptu g. Mujagiča. Strup ostrožaških kač deluje hitro in ker gre za štiri pfke, ie potrebno hitro zdravljenje. Prosim vas, sezujte čevelj, je ukazal Mujagič. Uradnik Lisac je sezul čevelj m izpil ponuđeni mu kazarec vode. Mujagid je spregovori! neke tajinstvene besede. Otipal je na štirih krajih uradnikovo desno nago nad stopalom in rekel: Javite telefonič-no Rogulji, da je njegov pes ozdravljen. Istega dne popoldne ie srečal Mujagič nekega novinarja na ulici in mu povedal povedal svoi najnovejši primer zdravljenja kačjega pika Bendi in Lisec sta potrdtila Mujagičevo Izpoved. Uredništvo »Jugoslovnskega lista» je tele-fonično prosilo lastnika g. Roguljo, naj sporoči, ali ie njegov pes. ki ga je pičila strupena kača, res ozdravel. Rogulja je odgovoril, da je pes po piku ležal onemogel na vrtu. Po Mujagiče-vi »terapiji« na uradniku Liscu, je pes že dvignil glavo in se jel premikati Popoldne ob 5. uri je Rogulja hotel na vrt, da bi pogledal, kako je z njegovim psom. V trenutku je pa psiček že sam pritekel ozdravljen v njegovo pisarno. Če ni resnično, je vsa i mično.
*
Mlada Zagorka Marica Orgolan je poklicala svojega fanta Mirka v sobo in iz omarice vzela zlat nakit ter ga ponudila prijatelju rekoč: Ti si bil moj edini prijatelj v dobrih in slabih časih. Vzemi ta nakit za spomin. Prijatelj jo je vprašal, zakaj je tako razburjena in zakaj mu nudi nakit v spomin. Marica je odgovorila: Da se boš spominjal bedne Marice, ki ni imela ničesar od tega življenja razen trpljenja in bede. Prijatelj jo je zavrnil, da se ne sme baviti s takimi mislimi in ne sme izgubiti upanja v življenje. Tedaj je stopila v sobo Maričioa prijateljica. Marica ji je začela pripovedovati: Čeprav ljubim življenje, vendar se moram ločiti dd njega. Življenje je lepo, ali za onega, ki je neozdravljivo bolan in osamljen, kfakor jaz, je brez vrednosti.. Če jutri ležem, kdo mi bo pomagal? Ne morem preveč zahtevati od svoje gospodinje, dobre Barice Levkuš in njenega sina, mojega tovariša krojaškega pomočnika Mirka. Gospodinja je sama defavka in sin si s trdim delom sltiži kruh. Saj sem jim bila dovolj v breme. Jetika me
je izčrpala in izmučila. Oslabljena sem teko, da ne morem več delati. Za pre-življenje bi pa morala delati najmanj 12 ur dnevno. Sedaj sem delala doma ves dan in zasluzila dnevno 25 Din. S tem denarjem ne morem živeti in se zdraviti. Kjer sem dosedaj delala, so me izbrisali iz okrožnega urada za zavarovanje in mi rekli, da me obvestijo, kadar bo zopet delo. Ko sem bila v tovarni, sem zas'užila nekaj več. Tudi ne vem, če je moja bolezen sploh ozdravljiva. Štiri mesece sem bila v bolnici in moje stanje se ni zboljsaio. Morala bi spremeniti zrak in se zdraviti v kakem sanatoriju. Prijateljica je tolažila obupano Marico in potem odšla domov. Istega dne pred večer Marice ni bilo, kakor običajno, na vrt, kjer so se hladili stanovalci hiše št. 29 na Novem Potu. Nenadoma so razlegali v večerno tišino kriki: Na pomoč! Strašno me boli! Vsi so se vznemirili. Klici na pomoč so prihajali iz stranišča. Mirko Levkuš je vdrl vrata in našel Marico že nezavestno. Mislili so, da je bruhala kri kakor že večkrat preje, kar pa je vedno spretno prikrila. Zadišalo je po ocetni kislini. Dali ji so mleka in poklicali rešilno postajo. Marica se je osvestila in neprestano ponavljala: Kaj ne, da bom umrla? Rešite me, ie prosila zdravnike v bolnici. Jetična Marica, ki si je že več let želela smrti, je sedaj na pragu smrti zahrepenela po življenju, kakor nikdar poprej. Toda že pol ure kasneje je izdihnila.
Iz Karlovca poročajo, da bo za Liko imela suša katastrofalne posledice. Dopisnik zagrebških »Novosti« se je te dni razgovarjal s šefom poljoprivredne-ga odseka oblastnega odbora Gjurom Kopačem, ki ie nekaj tednov prebil v Liki. Kopač je izjavil, da bo suša imela za Liko usodne posledice. Skoraj ves pridelek je uničen. Pšenico, koruzo in krompir je uničila suša ali pa požari tako, da seljaki v jeseni ne bodo imeli kaj pospraviti s polja. V Liki bo nastal zaradi tega najbrž glad, kakršnega še ni bilo v teh krajih. Oblastni odbor je sklenil nabaviti večjo množino koruze za prebivalce Like.
★
Iz Novega Sada poročajo., da se je včeraj zjutraj pripetila pri Novem Vrbasu težka železniška nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Tovorni vlak se je nahajal na progi, ko je na postajo privozil peštanski vlak, ki vozi preko Subotice v Beograd. Po neprevidnosti kretničarja je peštanski vlak zavozil na tir, kjer je že stal tovorni vlak. Obe lokomotivi sta trčili s tako silo in tako hitro, da vlakovodja potniškega vlaka ni mogel ustaviti vlaka ali zmanjšati brzine. Strojevodja in zavirač tovarnega vlaka sta obležala na mestu mrtva, odČim je dobil drugi zavirač težke poškodbe. Slučajno se ni nihče od potnikov ponesrečil. Obe lokomotivi sta razbiti, škoda je precejšnja. Uvedena je priskava, da se dože-ne, kkio je težko nesrečo zakrivil.
na Sv. Jakob* trgu, kjer jim bo na raioo-lago več aMobusov proti malenkostni pri-stojbinL Odkod oh 5. uri zjutraj. Udelclite »e po I no Meril n o !
železnica
KOLEDAR.
Sobota, 28. julija 1928. Katoličani: Viktor, Inocencij. Svetomir; pravoslavni: 15. jula: Kiril i Jud.
Nedelja, 29. julija 1928. Katoličani: 9. pebinkoštna, Marta; pravoslavni: 16. .ula: Atinogen.
PRIREDITVE.
Kino Ideal: Zadnja dirka (Tom Mi*).
DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni l"g. Lstar, Sv. Petra cesta in Hočevar, Siska.
Številne nesreče in nezgode
Žrtev fantovskega pretepa. — Skrajna posurovelost. — Napad na cesti. — Poskusen samomor. — Razne manjše nezgode
Včeraj zjutraj je bil pripeljan v ljubljansko splošno bolnico 25 let stari posestnikov sin Franc Perme iz Spodnje Slivnice. Včeraj zjutraj, ko se je pričelo daniti in ko so slivniški fantje še vedno vasovai, se ie spri s svojimi vaškimi tovariši, ki so ga med prepirom napadli z običajnim fantovskim orožjem, z debelimi koli In ga težko poškodovali. Peroie se Je vsled silnih udarcev zgrudil nezavesten na tla, kjer so ga pozneje našli njegovi domači, ležečega nepremično v veliki mlaki krvi. Z vozom so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so mu nudili takojšnjo zdravniško pomoč, vendar pa je njegovo stanje zek> resno In dvomljivo. Perme le težlco poškodovan na glavi in na levi nogi.
V ljubljansko bolnico so pripeljali tudi slabotnega dečka Viktorja Bajca, 8-letne-ga sina ključavničarja iz Depale vasi pri Kamniku. Deček je močno poškodovan in je svoje poškodbe po pripovedovanju očeta za dobil takole: Dne 26. trn. je splezal Viktor na jablano na vrtu soseda Franca Pa-ternostra. Na drevesu ga je pa opazil domači sin Franc Paternoster, ki je takoj od-hitel iz hiše na vrt ter dečka z vso silo potegnil za nogo z jablane. Ko je otrok pade! na tla, se ie brž hotel pobrati in pobegniti domov. Toda domači sin je bil urnejši in ga je nemudoma zagrabil za roko. Namesto da bi dal otroku primerno lekcijo, če je to že na vsak način moralo biti, po zadnji strani telesa, ie slabotnega dečka surovo obrcal s težkim čevljem in mu pri tem zlomil levo nogo pod kolenom. Nato pa je otroka, ne oziraje se na njegove silne bolečine in pretresljivo jokanje, privezal z debelo vrvjo k drevesu, kjer ga je pustil viseti in je odšel po svojih opravkih. Malone onesveščenega in popolnoma onemoglega dečka j* šele Čez dalje časa opazila domača dekla, ki ga je takoj odvezala. Toda otrok je brez vsake moči stokajoč padel po tleh kot prazna vreča. Dekla je o tem takoj obvestila otrokovo mater, ki je nesrečnega sinčka v naročju odnesla domov, nato ga je odpeljala v ljubljansko bolnico.
Dne 8. tm. je bil 28-Ietni delavec Anton Habijan, doma iz Trzina, na cesti napaden od Petra Habijana, s katerim pa kljub istemu imenu ni prav nič v sorodu in Je pri 'em zadobil večjo rano na glavi. Rane si ie kar sam doma obvezal in jo zdravil z domačimi zdravili in rožami. Rana pa se je inficirala in se pričela gnojiti, kar ga ie prisiiilo do tega. da je prišel iskat zdravn. !>omoči v ljubljansko bolnico. Rana ni nevarna in se bo Habijan kmalu mogel vrniti domov.
Danes zjutraj okrog pol S. ure je bila telefonično naprošena mestna reševalna* postaja, naj nemudoma odpošlje na Grosuplje svoj rešilni avtomobil, ker da se je tamkajšnji gostilničar in mesar I. Gale pri padcu nevarno in težko poškodoval. Avtomobil ie nemudoma odbrzel iz Ljubljane na Grosuplje, kjer je naložil Galeta in ga prepeljal v splošno bohifjo. V bolnici so ugotovili, da Galetove poškodbe, ki Jih Je zadobil pri nesrečnem padcu v domaČi mesnici, niso režjega značaja. Rano, ki jo ie zadobil na rfavi, so zdravniki ižprall in obvezali, nakar je Gale bolnico zapustil in se bo zdravil v domaČi oskrbi.
Včeraj popoldne okr«^ 18. ure se le mtxi delom ponesreči! v Jaršah »letni krtrvec Peter Habith. stanujoč v Ljubljani. Jerne-jeva cesta 17. Med delom na strehi neke hiše mu je naenkrat spodrsnilo In }e padel s precejšnje višine na tla. Pri padcu Je zadobil tef!e notranje pošKodbe. nakar Je bil z reš*hrir« avtomobilom prepeljan v bolnico.
Danes je fstotako med delom ponesrečila v Oražmov! tovarn* lesenih Čevljarskih klincev v Gameljnifr 17-Ietna delavka Marija Mohorič, ki je bila takoj odpremljena v bolnico. Moboričevi Je obrc*f odtrga! dva prsta na desni roki.
Sinoči okrog 22. ure je bil na odredbo zdravnika dr. Zalarja z rešilnim avtomobilom prepeljan v bolnico instalater pri tvrd-ki bratov Ecker v Slomškovi ulici, 28-letni Jcsip Adrinek, stanujoč za Bežigradom Pri delu se Je po nesreči zastrupil s svetil-
nim plinom, vendar so ga mogli rešiti. Njegovo stanje je povoljno.
Včeraj popoldne, kmalu po kosilu, je bil rešilni avtomobil poklican v Pokopališko ulico štev. 6, kjer je 22-letna postrežnica pri neki rodbini Ljudmila Radič, doma iz Sevnice, v samomorilnem namenu izpila večjo množino lizola. Samomorilni kandi-datinji so v bolnici takoj izprali želodec in je že Izven vsake nevarnosti. Vzrok posku-šenega samomora je nesrečna ljubezen.
Iz policijske kronike
Na policiji so bile v preteklih 24. urah vložene sledeče ovadbe; 1 tatvina denarja, 1 tatvina kolesa, 1 tatvina ročnega vozička, 1 poskusen samomor, 1 popad od psa, 1 neprevidna vožnja, 1 grdo ravnanje z otrokom, 4 kaljenja nočnega miru, 1 kršitev predpisov o nadrobni prodaji premoga, 1 poročilo o nameravanem shodu stavbnih delavcev, 20 prestopkov naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov, 5 prestopkov avto - predpisov in 15 prestopkov cestno-policijskega reda.
Aretirana je bila danes ena sama r.sebn in sicer Stojan M. radi prodajanja predmetov sumljivega izvora.
Na policiji je prijavil Franc Drešar, posestnik iz Savelj pri Jezici, da mu je bilo dne 26. t. m. v času, ko se je mudil po opravkih na sodišču, ukradeno izpred sodišča ob zid prislonjeno kolo znamke ^Prince-sac, vredno 1000 Din. Kolo je črno pleska-no, ima navzgor obrnjeno balanco, je brez zavore, zadnji blatnik je nekoliko pokvarjen in je kolo v splošnem precej obrabljeno.
Računskemu svetniku finančne dels^n-cije Rajku Šetini je 26. t. m. neznan storilec med kopanjem v Savi pri Črnuškem mostu odnesel s kupa, kjer je bila obleka spravljena, hlače, v katerih se je nahajala dve-krovna srebrna tula ura, vredna okrog 3o0 dinarjev, in pa žepni nož ter kovinski vžigalnik. Hlače je našel lastnik pozneje kakih 15 metrov proč od prejšnjega mesta, vendar brez vsake vsebine. Skoda znaša okrog 400 dinarjev.
Antonu Remžgarju, mesarskemu mojstru iz črne vasi, je v času od 24. t. m. opoldne do 25. t. 1. zjutraj izginil iz prometne dvorane mestne klavnice dvokolesni ročni voziček, takoimenovana ciza, vreden 500 Din. Voziček je že precej obrabljen in ima razne dele, tako n. pr. en ročaj, prednjo deske, kjer je pritrjena železna opora, sprednjo lestvico itd. nekoliko nalomljeno. Mogoče je tudi, da si je nekdo voziček samo izposodil, kakor je to že stara navada med mesarji in ca je po uporabi nekje pustil.
— SK Ilirija . SK Celje. Jutri v nedeljo gostuje v Ljubljani nogometno moštvo večkratnega prvaka v celjskem okrožju SK Celje. Nastopilo bo proti močnemu kombiranem tinru SK Ilirije. Ljubljana zaradi pomanjkanja terminov nima mnogokrat prilike pozdraviti celjska moštva Z ozirom na to lahko pričakujemo, da bo jutrišnja tekma pri našem športnem občinstvu naletela na precejšnje zanimanje, zlasti ako Upoštevamo ugodne rezultate. \\ ilh le letos doseglo moštvo SK Celle. Navesti hočemo le neodločen rezultat 2:2. ki ga je izvojevalo uroti komb. Iliriji. Tekma se vrši na igrišču SK Tliriie ter prične ob 18. uri.
— It sekcije ZNS. Službeno.) Redna letna glavna skupščina sekcije ZNS Ljubljana se vrši po določilih paragrafa 23 pravil ZNS z običajnim dnevnim redom v četrtek, dne 9. avgusta ob 21. uri v posebni fcobi ka7ar-ne Evropa. Pozivajo se vsi gi?. sodniki, da poravnajo event. obveznosti napram sekciji do 2. avgusta. Delegirajo še: 28. Julija Gia-fika:Ilirija g. Cimperman« 29 julija Celje: Ilirija g. Betetto. — Tajnik.
JUTRI velike medklubske kolesarske dirke kol. in itiot. društva >S&r&« na progi Ljubljana - Bled s startom ob 5. uri zjutraj na Celovški cesti pri km 2, gostilna Kos. Dirke so združene s celodnevnim kolesarskim irletom članov in članic ter prijateljev kolesarskega sporta.    Zbirališče »letnikov
Izletniki!
Vroči dnevi marsikoga izmed vas zadržujejo, da ne hodi v gore. Mnogim je Kopa-uje bolj prijetno, nego hoja po vročini, kakor večina izmed vas misli. V hribih pa ni vroče, čisti zrak, hladeu vetrič in božanski mir tam visoko gori nad soparno ljubljansko kotlino, vračajo življenje — moči in če se vrnete od tam gori. prerojeni, pomlajoni. kako sladko je potem delo. Tu doli pa se kopljemo in nam je kljub temu vroče, zrak je težak in ko se vračamo s kopanja po prašnih cestah, po vlakih, ki so prenapol-njni, smo še bolj utrujeni.
Koče po planinah so izborno oskrbovane, vse, kar si poželi planinec, dobi v hribih, imamo pa tudi polovično vožnjo z izletniškimi vlaki, ki vozijo v sobolo ob pol Štirih popoldne in v nedeljo zjutraj na Gorenjsko, nazaj pa v nedeljo zvečer. Omogočeno nam je iti tudi višje v hribe, ne da bi morali plačevati predrago vožnjo. Če se popoldne odpeljete iz Ljubljane in zvečer hodite po prijetnem hladu in v Čistem zraku do prvih najbližjih koč — ni ne vročine, ne slabe volje.
Kako se pride na Ratilovec, da se Jgut;-fflo mučne vožnje s poštnim avtomobilom do Češujice? Peljemo se z vlakom do Otoč. Od tod vodi lepa pot na Jamnik (2 uri daleč), z Jamnika v Dražgoše (1 ura), kjer se lahko udobno prenočuje. Od tod na Ratito-vec se rabi 3 in pol ure počasne hoje. Ta gozdna pot je zelo romantična. V Krekovi koči je izvrstna postrežba in zmerne cene. Z Ratitovca imamo dve lepi poti za nazaj; ena vodi v Nomenj 3 ure, druga pa v Bohinj 4 in pol ure. Pot, ki vodi v Nomenj, je priporočljiva tudi za na Ratitovec, vodi lepo v senci in je v prvem delu sicer zelo »trma, nudi pa krasen razgled po dolini Save Bohinjke, ki šumi globoko pod nami. Ta pot se združi z bohinjsko na Ribičevi planini, kjer stoji na lepi livadi lovska koča. Tam se dobi tudi voda. Bohinjska, k*kor tudi no-menjska pot vodita ves čas ali po temnih smrekovih ali po bukovih gozdovih, mirno jc tam — in krasno.. Z Ribičeve plauine se r.am nudi divna slika Triglavskega pogorja. Ob robu temnega smrekovega gozda se dviga mogočna Triglavska skupina, nad katero kraljuje oče — Triglav, ki je s te strani po svoji obliki naravnost veličasten. Pot vodi od tod po velikanskih gozdovih na Pečano planino in naprej po pašnikih ob robu gozda na Ratitovec. Ta gora je mlčna in ima svoje posebnosti: na eni strani pokrita a solnčnimi pašniki, na drugi pa je skalovje in strme stene. Planinska flora j/e močno razvita, dostop pa zelo lahek. Ratitovec ima le malo posetnikov, ker splošno menijo, da vodi pot tja gori le preko Češujice, Prtovča ah Podlonka. Res je. da so lepe slednje poli vendar pa drage, ker stane vožnja s poštnim avtomobilom iz postaje Skofja Loka. ki človeka naravnost izmuči, Din 30. Juiro in solnčni vzhod na Ratitovcu imajo neko posebno mičnost, ki se ne da niti povedati, niti opisati. Razgled — okoli in okoli visoko strme gore.
Posebno lahko dostopna in hvaležna tura zlasti za nedeljo, je Črna prst, malo znana in malo obiskana lepa gora ob meji. Razgled s Črne prsti jo bajen in sega dale* notri v osrčje zasedenega ozemlja. Na razpolago sta posetnikom dve iični, dobro oskrbovani planinski koči, Malnerjeva in Orofc-nova, ki ležita 1 uro pod vrhom Črne priti* vsaka na nasprotni strani Črne prsti. Razgled po Bohinjski dolini in Triglavskem pogorju zjutraj ali pa ob zahodu solnca, ko lega mrak v doline in tam v daljavi se bli-ščijo srebrni vrhovi, je tako lep, da ni mogoče povedati.
Tura ni težavna. Od žel. postaje Bialrica-Bohinjsko jezero jo 3 ure zelo komodne hoje do ene izmed navedenih koč, odtod pa 1 uro do vrha Črne prsti. Povratek je zauinnv in lep po poti pod Liscem preko vasi 2lan in Polje na glavno cesto, 2 uri počasne hoje, potem se pa gremo lahko kopat v Bohinjsko jezero.
Za na Ratitovec in črno prst jo treba samo dobre visoke čevljfl in navadno palico s kovano konico, ker pride brez težav tja gori vsak srednje dober peSec. Kraji so malo znani, zato bi bilo želeti, da si naBt nedeljski izletniki ogledajo tudi U dve tflirfj
Pijanec.
Stražnik: Zdi se mi, da ne morete naiti luknjice v ključavnnd. Dajjte mi ključ, da vam odprem vrata.
— Saj ni treba, samo bišo malo iKMiprrte. da se ne bo gugala.
Snaga,
Gospodinja kuharici: Ali ste očistili in oprali ribe, kfi sem jih prinesla s trga?
— Čemu bi jih prala, saj so vse Rv-ljenje v vodi.
Žena in cigara.
Ona: Zdi še ml da ti je" tvrja cigara ljubša nego (až.
Mož: Res ie. Cigana gori samo z£ me* ti r>a žk vše.
St£v 171
tSCOVENSKT  NAROD« dne 23. julija 1928.
Stran 3.
Nevarna vlomilska tolpa razkrinkana
Policija je izsledila tri krepke mesarske pomočnike, ki so snovali več vlomov. — Tolpa je nameravala vlomiti najprej pri gostilničarju Javorniku na Škofljici.
2c delj časa sta posvečala orožništvo in pa ljubljanska policija posebno pažnjo za» sledovanju in iskanju vlomilcev, ki so mo* rali biti, kakor so pokazale razne okolnosti, pri številnih vlomih, izvršenih v mestu in v raznih krajih na deželi, organizirani v posebni vlomilski družbi. Vlomi so bili ve* činoma izvršeni s primitivnim, grobim oro» djem, ki je pokazalo policiji sled, da mora iskati storilce med ljudmi, ki zaenikrat še nimajo prave svedrovske šole za seboj in so v tem poslu še precej neokretni, ker so delovali bolj s fizično silo in s pomočjo sekir, kladiv, železnih drogov itd. Predvče* rajšnjim pa je policiji slučajno padla v ro* ke triperesna vlomilska deteljica, ki je imela na svojem programu za najbližjo bodoč* nost precej težke žrtve, pri katerih bi se vlom na vsak način izplačal, pa magari če bi bilo treba tega ali onega malo pogladiti B sekiro po glavi.
Predvčerajšnjim dopoldne so prišli v go* stilno Lozar v Rožni ulici pri Sv. Jakoba trgu trije močni, plečati mladeniči, stari okrog 24 let, katerim se je na prvi pogled videlo, da ne morejo biti kaj drugega, kot le mesarski pomočniki. In to so v resnici tudi bili, samo s to razliko, da njihovi po? steni tovariši vsak dan od zore do mraka pri svojih gospodarjih in na mestni klavni* c\ prav pridno delajo, oni pa so v svoji brezposelnosti bolj hrepeneli po lahkem vlomilskem opravilu, kakor pa po pošte* nem delu in zaslužku.
V gostilni so ostali ves dan do noči. Ve* čino dneva so prebili, popolnoma ločeni od ostalih gostov, ob kaki osamljeni mizi v kotu gostilne ali pa na vrtu, kjer so ne* prestano skrivnostno stikali glave in se ne* kaj silno važnega, tajnega razgovarjali. Na* takarici se je to početje neznane trojice, ki je vrhu vsega ves dan pila le sempatja kako pokalico, nikakor pa ne alkoholnih pi* jač, že takoj dopoldne zdelo zelc sumljivo. Toda imela ni nikakega vzroka, da bi jih mogla sumničiti kakega nepoštenega deja* nja. ker so svojo ceho, kar so je napravili z nekaj jedače in pokalicami, brez nadalj* nega poravnali. Samo to ji ni šlo v glavo, rakaj ves dan neprestano stikajo glave in »e  tako  tiho  in  skrivnostno pomenkujejo.
Zvečer je pa eden izmed trojice zapu* stil lokal in odšel v mesto. Kmalu se je vrnil v družbi nekega mehanika, ki so ga posadili v svojo sredo in skrivnostno po* svetovanje se je nadaljevalo. Kmalu je me* hanik odse!, če< da se vrne takoj, ker mora iti domov pc neke potrebne predmete. Ta* jinstvena trojica je namreč sklenila, da še rekom iste noči izvrši večji vlom v hišo znanega gostilničarja in mesarja Javornika na Škofljici. Ker pa sami niso imeli razen sekir in drugega nerodnega orodja nikakih finejših in pripravneiših vlomilskih potreb* Tčin. so naprosili omenjenega mehanika, da bi jim tako orodje še tekom večera preskr* bel in se udeležil njihove, bogat plen obe* tajoče ekspedicije na Škofljico. Plen bi si potem po bratovsko razdelili med seboj. Če bi pa pri Javorniku ne dobili zadosti in če b; še čas dopuščal, bi pa nepovabljeni obi*
skali še nekega bogatega posestnika in tr* govca na Igu.
Mehanik je takoj, ko je zapustil gostil* no, odhitel na policijo in dežurnega urad* nika obvestil o zločinski trojici. Nemudo* ma so bili k Lozarju odposlani detektivi z asistenco dveh uniformiranih stražnikov, ki sta zavarovala gostilniški izhod. Policijski agenti so pa odšli na vrt, kjer so do skraj= nosti presenečenim vlomilcem napovedali aretacijo. Vsa trojica se je pustila brez na* daljnega na mestu uklenti in odvesti pred gostilno, kamor je v tem že prispel avizi* rani policijski voz tcZeleni Henrik», v kate* rega so posadili podjetne pomočnike in jih odpeljali  na policijsko ravnateljstvo.
Na policiji so takoj pričeli s podrobnim zasliševanjem in so ugotovili, da so prij3ti ptički trije brezposelni mesarski pomočniki in sicer Jakob Pajk iz Velike Loke, Jo=ip Javornik z Iga in tretji, ki je bil nekak vodja družbe, Franc Šušteršič iz Spodnje Slivnice, občina Dobrunje pri Ljubljani. Pri telesni preiskavi so našli v ročni torbi ^nega izmed aretovancev nekak ogromen revolver, podoben manjšemu topiču, ki je bil napravljen iz vojaške karabinke, kateri je bila odrezana cev in pritrjen nov, primernejši držaj. Ta revolverski nestvor so aosili za slučaj, da bi bili zasačeni ali napadeni.
Pri zaslišanju so vlomilci med drugim izpovedali, da one noci niso imeli namen vlomiti na Igu, temveč so tam samo hoteli poizvedovati o primernih žrtvah, ki bi jih bili pozneje posetili. O premoženjskih razmerah posameznih bogatejših posestnikov so bili prav dobro poučeni in so natančno vedeli, v kateri hiši se nahaja blagajna in koliko denarja je približno v njej. One noči, ko so jih prijeli, so hoteli izvršiti vlom le pri gostilničarju in mesarju Alojziju Ja-vrniku v Škofljici, za katerega so vedeli, da ima doma v ročni blagajni veliko vsoto denarja, ki ga je pred dnevi kasiral v Ljubljani od raznih strank, oziroma mesarjev za nakup živine.
Že pred več dnevi so hoteli napraviti izlet na Posavje v Črnuče, kjer so izvohali v neki hiši večjo vsoto denarja. V ta namen so že naročili izvoščka, katerega se pa potem niso poslužili, ker je eden izmed njih majkal. Aretovanci so osumljeni vseh v zadnjem času izvršenih vlomov v mesarske stojnice na ljubljanskem trgu, o katerih smo že poročali. Ne priznajo pa ničesar. Mino priznanje o neki manjši tatvini je podal eden izmed trojice, ki je povedal, da je nedavno med kopanjem ukradel v Malem grabnu neki gospodični iz ročne torbice 12 dinarjev gotovine, več denarja pa itak ni imela pri sebi. Posedali so tudi razne druge kopalne kraje, tako Kolezijo, Gradaščico, Ljubljanico, kjer so vodili strogo kontrolo nad imetjem kopalcev. Pajk in Javornik sta izpovedala, da sta v zadnjem čau opazila pri šušteršiču kar tri srebrne ure, kar pa on zanika. Šušteršič sploh izgleda kot nevaren in zakrknjen grešik, ki noče prav ničesar priznati in izpovedati, dočim sta njegova tovariša nekoliko mehkejša. O nadalj oem poteku preiskave bomo še poročali.
Ob 50-letnici okupacije Bosne in Hercegovine
Prvi vzroki razpada avstro-ogrske monarhije« — Sodba avstrijskih Slovanov o okupaciji Bosne in Hercegovine
Te dni mine  50 let, odkar je avstro -ogrska vojska prekoračila pri Brodu Savo, da okupira Bosno in  Hercegovino. Jeriej pl. Audrejka, ki se je kot mlad poročnik 17- polka udeležil okupacije Bosne in Hercegovine, piše v svoji znani knjigi : Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1. 1873«: >Dne 28. mal. srpana smo zapustili sveja bivališča pri kmetih in se napotili v Staro Gradiško, kjer smo se utaborili  na istem Kraju, kjer je Lavdon  1. 1789 zbiral svoja krdela, s katerimi je potem oblegal trdnjavo Berbir na desnem bregu Save. Na poti !n tudi v taboru nas je pral dež, a vendar *mo sladko spali pod milim nebom. Drugi lan so se delale priprave za vojni most čez Savo. V ta namen se je prepeljala ob 7. uri zjutraj ena stotnija 2*2. pešpolka na vojaških čolnih ali pontonih na desni breg Save, da tam   zavaruje pijonirje,   ki so gradili most. Cez pol ure so sledile na parobrodih še tri druge stotnije istega polka; 9. stotnija je dospela brez odpora na grad. Turška posadka se ji j,e po nekaterih pojasnilih udala brez upora. Ob 9. je vihrala cesarska zastava na trdnjavi v Berbiru, katero *o poleg brezštevilnega  ljudstva tudi topovi iz trdnjave v Stari Gradiški z 21 streli navdušeno in gromovito pozdravili. Tretjemu la-taljonu 22.  pešpolka  so sledili na parjoro-dih ostali oddelki tega polka in štab tretje gorske brigade. Ti oddelki so se utaborili na južni strani tega mesta in se zavarovali s prednjimi stražami. Ob 10. uri je stotnik Tomašek    začel graditi    z vojaškimi čolni most čez široko Savo, ki je bil ob dvanajstih dodelan. Precej nato so korakali čez ta most konjeniki,  topničarji   tretje  gorske brigade in ženijska stotnija, ob 4. uri popoldne pa 2   gorska brigada,   na čelu ji nadvojvoda Ivan Salvator. Vsi ti oddelki so se utaborili na jugu tega mesta, kjer so počivali prvo noč na turški zemlji. Vsi drugi oddelki VIL pehotne divizije pa so prekoračili Savo šele dne 30. malega srpana in se takoj, nap.itili proti Banjaluki.«
Kako je prišlo do okupacije Bosne in Hercegovine? Ker Turčija ni hotela izvesti v svojih pokrajinah obljubljenih reform, ji je Rusija napovedala 24. aprila leta 1877 vojno. Rusi so zasedli prelaz Sipko in si osvojili po dolgem junaškem boju Plovno. S tem jim je bila odprta pot do Carigrada. 2e so prikorakali ruski polki do Drinono-lja, skoro pred carigrajska vrata, ko se je
odločila Turčija za sklenitev mirovne pogodbe. Po mirovni pogodbi, ki se je oklenila v Sv. Štefanu, naj bi Turčija izgubila izven Albanije in Tesalije skoro vse dotedanje svoje evropske pokrajine. Ta pogodba je neizmerno pomnožila vpliv Rusije na Balkanu in zato se je oglasila proti njej takoj, Anglija, stara nasprotnica Rusije, ter zahtevala mednarodno ureditev tega ^ra-šanja. In tako se je sešla 13. maja 1. 1877 v Berlinu velika konferenca evropskih diplomatov, ki jo je vodil tedanji državni kancelar grof Bismarck, ki je mešetaril med prizadetimi vladami Avstrije, Rusije in Turčije. V seji 28. maja istega leta je dobila Avstrija po ČL 25. berlinske pogodbe pooblastilo, da zasede z oboroženo silo Bosno in Hercegovino ter pomiri in uredi obe pokrajini.
Berlinski sklep je vzbudil tedaj povečini med slovanskimi narodi v Avstriji zadovoljstvo, ker so pričakovali, da se bo na ta način ojačil slovanski živelj v avstro - ogrski monarhiji. Češki listi so tedaj povdarjali, da je Avstrija klub dualizmu in klub svoji ustavi po večini slovanska država, ki ite sme voditi v južnih krajih Slovanom sovražne politike. Ako bi imela ta namen, bi se moral ponesrečiti, ker so stvari same po sebi močnejše kakor Človeška volja. Povdarjali so potrebo, da mora nastopati Avstrija v Bosni in Hercegovini v slovanskem smislu in ne po željah madžarsko-nemških hege-monistov. Poljski »Czas« je tedaj pisal, da mora Avstrija razviti v Bosni in Hercegovini zastavo politične samouprave, neodvisnosti slovanskih narodov in zaščite njihovih narodnih pravic, sicer bo položaj še nevarnejši, kakor j,e bil. List je povdarjal, da Poljaki ne bodo nikdar podpirali madžarizi-ranja ali germaniziranja Slovanov. List je povdarjal, da bi Poljaki radi videli, ako bi se okupacija Bosne izročila Slovanu. Bili ao proti okupaciji, Če pa se je že zgodila, so mnenja.da bo koristna le tedaj, ako bo pripravila Avstrijo do teja, da povzdigne zastavo svobodne samoodločbe slovanskih narodov za obrambo njihovih narodnih pravic in verske svobode.
Avstrija ni hodila po poti, ki so ji jo svetovali avstrijski Slovani, čeprav je avstrijski cesar ob pričetku okupacije obljubljal v svoji proklamaciji prebivalstvu Bosne in Hercegovine enakopravnost in zaščito narodnih pravic. Pogreška, ki jo je s tem ato-
Verujte, če se Vam
povš,
5chichtova
mL
Schichf
0¥0
terpentinovomilq
da je vsaka gospodinja napravila naj boljo izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj je najbolje, če se za čisto kratko kuhanje perila vzame
Schichtovo Terpentln milo
rila, je bila tem večja, ker se je z berlinsko pogodbo čutila prizadeta Srbija, ki je smatrala Bosno in Hercegovino za deželi, ki bi morali po zemljepisnem in narodnem značaju pripasti njej. Berlinska pogodba in postopanje Avstro-Ogrske napram južnim Slovanom, zlasti pa aneksija Bosne in Hercegovine 1. 1908, ki je še bolj razočarala balkanske Srbe. so bile neposredni povod umora 1. 1914 v Sarajevu in poznejše svetovne vojne.
0 razpoloženju, ki je vladalo L 1878 v Srbiji z ozirom na avstrijsko okupacijo Bosne in Hercegovine, najbolje priča dopis iz Niša, datiran s 14. junijem, ki ga je objavil tedanja >Slovenski Narode pod uredništvom Josipa Jurčiča dne 7. avgusta in ki pravi: »Minol je srbsko-turški rat, minola rusko-turška vojna, pogazili smo Turčina, uničili smo njegove druhali v Evropi in Aziji, — a kaj je dobila Srbska za toliko drage prelite krvi svojih sinov, kakovi so vspehi zmagoslavne Rusije? Kongres v Berlinu je vzel zemljevid Turčije v roke in na podlagi tega razdelil je njeno ozemlje mej evropske vlasti in Črtal granice posamnim državam in državicam, kakor se mu je poljubilo, ne zmeneč se za to, bodo li s tem razkosanjem najbolj interesirane države stalno zadovoljne ali ne. In v resnici zadovoljil ni j berlinski kongres niti Srbom niti Crnogorcem, niti ruskej vojskej niti ruskemu narodu. Ali naj bi se Srbi s tem namečkom zadovoljili, ko so v minolej vojni tolikanj trpeli boreči se za slobodo zlatno? Boriti se nam je bilo z divjimi hordam Bašibozukov, Cerkezov, Arnavtov, v največ jej zimi, kampirali smo po divjih arnavtskih planinah ter se le vsak drugi dan s koščekom pečenega suhega kozjega mesa gostili. Navdajal nas je up v lepo bodočnost, zato smo se borili s puško v roki za domovino in Slovencem bratski narod. Boj je bil strahovit. Evropa, kultivirana Evropa, tacih bojev nij; mnogo videla v svojih najgrozovitejših časih, zato je malo nas, ki smo prišli v Srbijo, le malo do konca velikega dela svojej obljnbi zvestih ostalo — mnogo jih je pa žalostno pod ojstrim hand-žarom Arnavta in Čerkeza poginilo. Mej Slovenci sem jaz jedini tu v vojski ostal. — Veliko, veliko smo trpeli, a plačilo za vse to trpljenje se nam je v Berlinu prikratilo. Pa bode došel čas, ko si bodemo tudi to priborili, kar nam zdanje vreme nij privoščilo. Za zdaj potrebujejo vsi miru, pozneje pa, — kakor tudi še zdaj — pripravljeni smo in bomo se s komur bodi družim spogledali. Pogum veljal Slavjanstvo napreduje, ako-prav počasi. Žalostni spomini nas vežejo na Belgrad, Balkan in druge kraje, ali upanje imamo, da Slavljan ima, ako bode složen, najlepšo bodočnost, — 19 stoletje je njegovo. Naši bratje Rusi, ki so se za kratek čas morali neugodnej situvaciji umakniti, ne bodo pozabili svoje velike slavljanske zadaće, in mi ne!«
Čeprav je bila večina avstrijskih Slovanov in zlasti tudi Slovencev za okupacijo Bosne in Hercegovine po Avstriji, so bili vendar med njimi tudi lj,udje, ki se niso strinjali z njo in ki jih ni bilo malo. Tako je objavil »Slovenski Narod< L 1878 v poznejših mesecih pismo nekega rodoljuba, ki pravi, da se s okupacijo zato ne strinja, ker se je pričela in se bo končala z nameni, ki so Slovanom nasprotni.
Padec Sarajeva so proslavljali avstrijski Slovani kot zmago nad turškim polmescem in kot osvobojen je katoliške raje. Tedaj je >Slovenksi Narod« zapisal 23. avgusta leta 1878 besede, katerih upravičenost je zgodovina potrdila še po 10. letih.
Pisal je v svojem uvodniku: »Dvojni pomisleki so, kateri grene nam Slovencem veselje, da nij takovšno, kakoršno bi moralo biti z ozirom na zgodvinsko imenitnost dc-godjajev. Pred oči nam stopa veliko, le preveliko število mrtvih in ranjenih naših slovenskih sinov, in nehote se vprašamo, ali je tudi treba bilo toliko prelite krvi in aH je storil voditelj avstrijske vnanje politike vse, kar se je dalo, da bi bil odvrnil krvavo bojevanj** in mirnim potem o pravem času zasedel Be#no? Nam je zabranjeno pisati svobodne besede o politiki grofa Andrassv-ja, pa rodila bode zgodovina o njeg »vem delovanji, ter ga obsodila. In še drugi pomislek nam ne daje prav uživati veselja, in to je žalibože upravičena bojazen, da se utegnejo v zasedene j Bosni delati jako čudne politične posk usnje oh ran je nja in poštovanja turškega elementa proti kristjansko -slovanskemu. Slišali smo na naše veliko za-
čudenje, da v vseh mestih, kamor so prodirali naši junaški vojaki, po krvavih bojih s turškim naseljenjem, se precej potem turške oblasti, kadiji, kaimakani, medžljiji potrjujejo v svojej prejšnej veljavi, od kristija-nov pa še govora nij. S tem političnim sistemom se ne bo uvedel mir in red v Bosni, pač pa nosi v sebi nevarne kali vodnih zmešnjav, katere bodo vpljivale nazaj na slovansko prebivalstvo v Avstriji, in rodile najnevarnejša vprašanja za naše cesars-vo. Nemško - magjarska hegemonija pomnožena, kakor si to Andrassv domišljije, po turškem zavezniku, je taka nesmisel, da se mora kvečjemu roditi v glavi kacega magjar-embra. Kri naših junakGv ni tekla v prid divjemu Turku, temuč za osvobojenje kristi-janskih Slovanov, in kri ni voda. Tega naj ne pozabijo naši diplomati in državniki, ako hote Avstrijo ohraniti in okrepčati.«
Izkazalo se je, da je bila Avstrija za vse pametne nasvete gluha in slepa, kar se je nad njo tudi bridko maščevalo v prihodnjih desetletjih, zlasti pa tekom svetovne /ojne, ki je privedla do njenega razpada. Dogodki po okupaciji Bosne in Hercegovine so se razvijali po svoji naravni poti, ki j,e dovrnlla do zedinjenja vseh južnih Slovanov v aaci-jonalni državi, in zgodovina tega razvoja bi morala biti resen memento tako našim državnikom, kakor tudi vsem našim zuna ijim sovražnikom, ki hočejo posnemati stare avstrijske metode.
Specijalna kmetjska šola v Št. Jurju pri Celju
javlja, da se začne novi 12 mesečni tečaj v šolskem letu 1928-29 v početku oktobra. Po odredbi oblastnega odbora se sprejme v internat kot prejšnja leta 30—33 gojencev, deloma na prosta, deloma na plačujoča mesta. Gojenci na prostih mestih imajo celotno mesečno oskrbnino brezplačno, plačujoči pa plačujejo za njo Din 150 mesečno. Prosilci za plačujoča in prosta mesta morajo biti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da postanejo kmetje - gospodarji, ker je namen zavoda vzgajati kmetski naraščaj za dom. Le izjemoma se sprejme tudi prosilca iz drugih stanov, ako ima posebno veselje do kmetijstva, plačevati pa mora, ker je oskrbovalnina izredno nizka dvojno oskrbo-valnino. Na prosta mesta se sprejemajo le prosilci iz Mariborske oblasti, na plačujoča pa iz obeh oblasti. Prosilci morajo biti vsaj 18 let stari, telesno zdravi in so dovršili vsaj 4 razrede ljudske šole. Sprejmejo se torej tudi starejši, od katerih se pa posebno zahteva marljivost in discipliniranost, da vplivajo ugodno na mlajše. Prošnje tako za prosta kot za plačujoča mesta ie vložiti direktno na ravnateljstvo šole in sicer do 1 septembra t. 1. Prošnji je priložiti krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo občine, izjavo sta-rišev oz. varuha, da ostane prosilec po študiju doma in da bodo, ako je plačujoč redno poravnali oskrbovalnino ter premoženjski izkaz oz. potrdilo občine ali davčnega urada o obsegu zemljišča, gospodarskega stanja starišev in višino zemljiškega in obrtnega davka, radi lažje ocenitve glede prostega mesta. Zdravniško spričevalo lahko odpade, ker preišče zavodni zdravnik vstopivše, vendar je v interesu prosilca, ako je slaboten ter ni povsem zdrav, da se da preiskati, da nima nepotrebnih izdatkov.
Oproščeni gojenci morajo naknadno, ako ne ostanejo na kmetiji ter vstopijo v kako službo, vplačati predpisano oskrbovalnino.
Gospodarsko jačji naj zaprosijo radi itak zelo nizke oskrbovalnine in radi običajnih številnih priglasitev le za plačujoča mesta, ker imajo plačujoči prednost.
O sprejemu se obveste prosilci pravočasno. Sprejeti mora prinesti s seboj potrebno delavno in praznično obleko in obuvalo, vsaj dva para telesnega perila ter vsakodnevne potrebščine, brisače, krtače, zobno krtačico itd. plačujoči tudi dva para rjuh in 1 zimsko odejo.
Zavod, ki ima v prvi vrsti živinorejski tip. je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinoreiskih krajev Mariborske oblasti in iz Gorenjske.
Vse korporacije, zlasti pa učiteljstvo se naproša, da opozore starise primernih fantov na ta razglas.
Eventuelna pojasnila daje ravnateljstvo.
Iz Kostanjevice
V našem kraju je res suša, vendar ne hujša, kot drugod v soseščini. Zato ne vemo, čemu se ta povdarja ravno iz našega kraja. Če bi prišel tekom nekoliko dni izdaten dež, bi se marsikaj popravilo, kajti hranilne snovi v zemlji samo čakajo, da jim da vlaga pobudo k delovanju. Letovi-ščarji in počitničarji so prišli na svoj račun: kopalna sezona je na višku, ribolov, veslanje in solnčenie se tako temeljito izrablja, da ne bo prikrajšan nikdo, ki se je hotel čisto posvetiti naravi ter izpostaviti vodi. zraku in solncu. Posebno navdušen občudovalec in prijatelj našega mesta pa je opazil tudi precej napredka. V fantaziji je videl, kako neki gostilničar (dal mu je kar naslov veletržca) gradi ali bo gradil cela nadstropja ter se žuri pripravljati velika stanovanja itd. Gospod, tako hitro ne gre. Kajti so slabi časi za zidanje in reta-biliteto in posebno v Kostanjevici, ko ni železnice. Smo veseli, da smo privabili nekaj tujcev in tudi nismo nevoljni, če nam naš prijatelj dela reklamo. Ali tako hitro tudi ne gre, kakor v Ameriki. Tudi pošta se ne bo še tako kmalu preselila v Bučarjevo hišo, ker ni zato nobenega razloga iz prometnih ozirov in tudi ni vsakemu prijeten državen urad v poslopju.
Da se dela reklama za našo vinsko kapljico, pa je čisto na mestu, saj pridela ko-stanjeviška okolica take kvalitete, kakor sloviti vinogradi starih imen in kot so vina najrenomiranejših izvorov. Žametna črnina in kraljevina sta posebni specijaliteti Kostanjevice, kar se bo na vinski razstavi pokazalo. To pa ni samo zasluga enega samega, nego vsega tukajšnjega vinogradništva in je zato odveč, da se omenja samo eden, ki stori samo svojo dolžnost, ako seznanja interesente s temi vinskimi tipi. Zato se za osebno glorijo vdano zahvaljuje.      L. B.
Sokol
— Naša telovadna vrsta sokolskih tekmovalcev odhaja iz Ljubljane dne 2. avgrj-sta pod vodstvom načelnika JSS dr. V. Mur-nika, najbrže zjutraj ob 8.45. Pridruži se jim še pet bratov, od katerih bodo fungi-ra!i 3 kot sodmniki.
— Telovadne tekme na lerošnll Olimpijadi v Amsterdamu se vrše od 8. do 10. avgusta, po predpisa h Mednarodne telovadne zveze Priglašenih je 12 narodov, katerih vrstni red se izžreba pred pričetkom tekme. Tekmovalo se bo točno po programu in sicer 8.: konj z ročaji in krogi (predpisani in prostovoljni vaji), 9.: drog in bradlja (predpisani in prostovoljni vaji) in 10.8.: proste vaje in skoki. Glasom tega programa se bo vedelo za konečni rezultat že 10. avgusta zvečer. ■
— Sokolsko društvo Žirl priredi svoj let javni nastop dne 2. septembra.
— Čehi na Olimpijadi. Češka ekspedicija vseh udeležencev na Olimpijadi Šteje 163 oseb, od katerih jih odpade na Sokol-stvo 55, in sicer poleg vrste 8 telavadcev Še 18 članov in skupno 29 članic. Med tekmovalci so br.: Vacha, EffenbeTger, Ve*eiy. Tintera, Loffler, Gajdoš. Šupnik in Koutni.
— Italijanski glmnazlstl na Olimpijadi. 25. trn. so odpotovali italijanski tekmovalci iz Milana v Amsterdam na Olimpijado. Celotna italijanska ekspedicija šteje 20 telovadcev, 171 športnikov, 22 vodnikov In sodnikov, ter 21 spremljevalcev. Odpotvali so v rezerviranih posebnih vozovih I. Teda. katere jim je dala italijanska vlada na razpolago. Vagoni gredo naravnost v Amsterdam ter udeležencem Olimpijade ni treba nikjer prestopiti. Telovadci so trenirali v ardone Riviera ob Gardskem jezeru, v nekdanjem vojaškem kazinu, pod vodstvom trenerja Jurja Zamponija. 21 julija je obiskal telovadce Gabrijel D'Annunzio, pred katerim so izvajali vse predpisane in poljudne vaje za Olipijado. D'Annunzio, ki je po lastni izjavi star telovadec in velik podpornik gimnastike, je posebno pohvalil skupne proste vaje in pa vajo na krogih tekmovalca Neri-ja. Neri je krstil svojo prostovoljno vajo na krogih z imenom »D' Annunzio«. Pesnik je imel na telovadce dolg poetičen nagovor in jih je dobro pogostil.
Stran 4.
• SEOVFNSKT   NAROD« dne 28. julija 1928.
Stev 17!
Dnevne vesti.
sss Velik koncert na Bledu pod pokrovi-teljitrom Nj. Vel. kraljice se vrši 9. avgusta ob 9. zvečer v Zdraviliškem domu v korist Dečjega doma v Ljubljani. Pripravljalna dela je prevzel poseben damiki odbor. Ta koncert bo sigurno najsijajnejša družabna prireditev letošnje blejske Bezone.
— Delegacija Prage pri raivitju prapora Sokola na Sušaku. Poročali smo že, da je praška mestna občina sklenila pripeti ra prapor Sokola na Sušaku umetniško izd Man trak, za katerega je votirala 10.000 Kč. Včeraj je imel občinki svet sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se udeleži razvitja pr\Tjo-ra Sttšaškega Sokola oficijelna deputacija praške mestne občine.
— Pred desetimi leti. Avstrijski generalni štab je objavil 27. julija 1918 poročilo o neuspehu avstrijske ofenzive na fronti i-d tirolskih gora do Adrije. Vzrok neuspeha je bila izdaja. Na krajih, kjer je avstrijsko poveljstvo pripravljalo napad, so Italiani nenadoma prešli v protiofenzivo. Italijane so informirali o avstrijskih pripravah češkoslovaški in jugoslovenski vojaški begunci.
— Švicarski narodni praznik. Švica -ki konzulat v Zagrebu opozarja, da bo 1. avgusta, na Švicarski narodni praznik, konzulat ves dan zaprt in da torej ne bo sprejemal nobenih strank.
— Žito za gladujoče prebivalstvo. Odbor za nakup hrane, ki je bil ustnaovljen pri ministrstvu socijalne politike, objavlja podatke o nakupu žita. Koruze je kupil 27,607 tisoč 750 kg, ječmena 150.175 kg, pšenice 289.060 kg v skupni vrednosti 79,267.04220 Din. Zanimivo in za naše razmere zelo značilno je, da je kUpll odbor s posredovanjem beograjske borze 1117 vagonov koruze za 81,155.050 Din. 891 vagonov koruze in 14 vagonov pšenice je kupil s posredovanjem novosadske, 220 vagonov koruze pa s posredovanjem somborske borze. Koliko še je pri tem zaradilo, odbor seveda ne pove.
— Angleške učiteljice v Jugoslaviji. V torek popoldne se pripeljejo v Zagreb angleške učiteljice, članice narodnega udruženja učiteljic (The National VVomen Theachers), večinoma iz londonskega okraja Na potovanju po naši državi jih vodi ga. Fr. Wioodhouse, ki je med vojno delovala s Food Commission v naših krajih in dobro pozna našo državo. V Ljubljano se pripeljejo angleške učiteljice v ponedeljek ob 7.24 zvečer, v torek ob 12.15 se pa odpeljejo proti Zagrebu. Iz Zagreba odpotujejo v sredo opoldne v Beograd, kjer ostanejo do 3. avgusta. Pozneje posetijo Kraljevo. Sarajevo, Mostar in Dubrovnik. Iz Dubrovnika odpotujejo 15. avgusta in se ustavijo v Splitu, Trogirju. Šibeniku, Beogradu, Preku in na Sušaku. 19. avgusta se vrnejo v London. Zanimivo je, da je inicijatorka te ekskurzije angleških učiteljic v našo državo lani prepotovala naše kraje in si ogledala zlasti Zagreb, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik in druga mesta. Za vsa mesta je bila navdušena, samo Beograd ji ni ugajal. Najboljši vtis so napravili lani na angleške turistinle razni kraji Slovenije, zlasti Bled in Bohinjsko jezero. Oblastni odbor zagrebške oblasiti pripravlja angleškim učiteljicam svečan sprejem. V ta namen se je ustanovil poseben odbor, ki bo Angležinje sprejel in jim razkazal zanimivosti Zagreba.
— Ekskurzija naših učiteljev po Sloveniji in Avstriji. Po kongresu učiteljev, ki se bo vršil v Mariboru, prirede udeleženci večje ekskurzije po Sloveniji, da si ogledajo učitelji iz drugih krajev naravne lepote slovenske zemlje. UJU pripravlja tudi večjo ekskurzijo učiteljev v Gradec in na Dunaj.
— Tujski promet v Zagrebu. Skozi Zagreb potuje največ tujcev, ki prihajajo v našo državo. Ze promet v velikem hotelu »Esplanade« priča, da je Zagreb važno križišče, skozi katero potujejo tujci v naša letovišča In kopališča. V drugem četrtletju tekočega leta se je ustavilo v hotelu »Es-ptenade* 2337 naših državljanov, 915 Nemcev, SS0 Avstrijcev. 634 Čehoslovakov, 326 Madžarov, 189 Angležev, 182 Italijanov, 159 Američanov, 1.36 Francozov, 89 Poljakov, 70 Švicarjev, 23 Švedov, 20 Rusov, 13 Daneccv, 13 Špancev, 10 Argen-tincev, 9 Norvežanov itd. Vseh inozemeev je bilo 62%.
— Nečuveno postopanje s tujci. Skupina nemških in avstrijskih turistov se bo pritožila pri svojih konzulatih proti Dubrovački plovitbi radi nekorektnega postopanja me«j vožnjo ob Jadranski obali. Prizadeti turisti so se peljali s parnikom Dubrovačke plovidbe ob jadranski obali. Potovali so v III razredu in ko so hoteli obedovati, so jim na parnlku odgovorili, da potniki III. razreda ne dobe kosila, ker imajo na par-niku hrano samo za potnike I. in TI. razreda. Inozemski turisti so morali ostati ves dan lačni in žejni. Vročina je bila neznosna, a potnikom IIT. razreda, med katerimi so bili tudi nemški in avstrijski turisti, niti vode niso dali. Ni čuda, da so bili inozemci ogorčeni nad takim nečuvenim postopanjem in da so takoj zapustili naše Primorje. Ce je ta vest, ki jo priobčujejo hrvatski listi, resnična, morajo naše oblasti nemudoma posredovati, da se v bodoče tako postopanje s tujci prepreči.
— Opozorilo vpokojencem. Glavna državna blagajna finančnega ministrstva objavlja: Vsi vpokjenci, ki prejemajo pokojnino iz državne blagajne bodisi direktno, bodisi preko Poštne hranilnice, morajo najdalje do 15. septembra predložiti predpisano prijavo za draginjske doklade. Prijavo mora podpisati poleg prljavljenca Še dvoje prič. Za otroke nad 16 let je treba predložiti Jcrstni list In šolsko spričevalo, ako otroci študirajo. Kdor ne bo pravočasno vložil prijave, mu bodo doklade ustavljene.
Tovariši \z let vojnih grozot! Na Gorenjskem je fletno, — tam so bistri studenci in pa bele ceste. Po teh belih cestah bomo stopali zopet dne 12. avgusta v beli dvor na Brezje in tedaj zopet žuljava roka
solevnskega ratarja in delavca objame sicer bolj nežno a nič manj v delu izmučeno roko meščana in tržana, s katerim sta skupaj delila vojno usodo v težkih dneh. Tovariši, pridite vsi! Polovična vožnja dovoljena že od 10. do 14. avgusta. Vsakdo se lahko posluži te prilike. Zveza nikogar ne odklanja. Pevci, vežbajte že zdaj te pesmi: TI o Marija, Oj Doberdob, Spomladi vse se veseli, Vigred se povrne in Oj ta soldaški boben. Slavnost se prične ob 10. uri dne 12. avgusta. Cel dan svira priznana »Sk>ga< iz Ljubljane. Tovariši 12. avgusta na Brezje, da dostojno proslavimo lOletnlco miru in sprave. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani.
— Sv. Pankracij na  Radeljlci (Radiu)
na severni meji je ena najlepših točk na severu Slovenije. Dohod, razgled, zrak in temperatura so tako ugodni, da se človek počuti srečnega na tej višini (900 m). Do sedaj je bilo vse zanemarjeno, le SPD je v novejšem čašu izvedlo markacijo, ki pa bi se dala še izpopolniti. Cerkveno pristoj-ništvo v Pankraciju je preskrbelo sedaj, da se tam stalno dobi vsaj približno vse, kakor v delikatesni trgovini, posebno če se v i naprej ve za večji obisk. Čedna sobica z dvema posteljama je vedno pripravljena, po potrebi se dobi prenočišče za več oseb na slamnicah in v senu istotam. Najbližja železniška postala le Brezno (Vuhred je nekoliko dalje proč.
— Čudno dete čudne matere. Te dni je sprejelo materinsko udruženje v Beogradu deklico, ki ima zelo žalostno preteklost. Njena mati, 191etna Darinka Bakovič. je hči pijanca in kot taka fizično in duševno zaostala. Sirota tehta komaj 30 kg. noge ima zelo kratke, glavo pa izredno razvito. Ker je bil porod za njen slabotni organizem nevaren, so lo prepeljali po nasvetu okrajnega zdravnika v Beograd v splošno bolnico Njen porod je bil prava senzacija. Dete je podedovalo po materi vse telesne hibe. Glavo ima zelo debelo, prsa ozka, noge niso razvite. Dete tehta komai 2400 gramov. Zdravnik je mnenja, da bo tudi dete degenerirano.
— Naše podmornice v Splitu. V četrtek dopoldne sta pripluli naši podmornici »Hrabri« in »Neboiša« v Split, kjer ostaneta več dni. Danes izroči mesto Split podmornici »Hrabri« na svečan način zastavo, drugi podmornici pa izroči zastavo mesto Šibenik. Danes se vrše v Splitu velike mornariške svečanosti, k! se jih udeležuje ves Split z okolico.
— Ne puščajte otrok samih. V Novem Slankamenu pri Sremski mitrovicl Je včeraj nastal požar v skladišču trgovca Joče Gnjatića, ki je povzročil Škode za nad 100.000 Din. Kakor se je pozneje ugotovilo, je zanetila požar njegova petletna hčerka Branka, ki se je sama Igrala v skladišču.
_ Ravnopravnost pri redukciji. Sarajevski listi objavljajo statistiko redukcij, Izvršenih pri tamošnji poštni direkciji. Glasom te statistike je bilo reduciranih 8 muslimanov, S Hrvatov in — 2 Srba.
— Grozen samomor. V Slovenskih Konjicah je izvršil 25!etni posestnik Gabrijel Golčar povsem svojevrsten samomor. Sedel je na nabit topič in ga nato prižgal. Učinek je bil strahovit. Eksplozija je Golčarja dobesedno raztrgala.
— Nevarna igra. V bližini falske elektrarne is eplezal mlad pastirček na železni steber falskega daljnovoda, čim se je dotaknil žice, je padel polmrtev na tla. Roka, s katero se je dotaknil žice, je popolnoma zgorela. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, mu niso prihiteli na pomoč, marveč so pobegnili domov. Šele pozneje so našli dečka brez zavesti ter so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Malo je upanja, da ostane pri življenju.
— Zločin mlade matere. Krvava drama se je odigrala včeraj pred sreskim poglavarjem v Čačku. 161etna učenka 3. razreda tamošnje gimnazije je postala nezakonska mati ter je prijavila za očeta tamošnjega (SOletnega trgovca Radoslava Popovica. Ker ie on očetovstvo oporekal, sta bila oba pozvana k sreskemu poglavarju, da se stvar pojasni. Ko je Popović tudi tu izjavil, da mlade matere niti ne pozna, je Katarina Veli kovic hipom« potegnila izpod plašča malo sekiro in ga dvakrat udarila po glavi. Popovića so morali prepeljati v bolnico, mlada mati pa je romala v zapor. Dogodek je naravno izzval v Čačku in okolici veliko senzacijo.
— Vreme. Vreme se je čez noč, zlasti pa danes zjutraj nenadoma poslabšalo. Barometer je znatno padel in morda se nas nebo usmili in nam pošlje toliko dežja, da se bo ozračje ohladilo in da bo zemlja, ki je še vedno zelo izsušena, vsaj za nekaj časa namočena. Včeraj je bilo po vsej državi še lepo. Vročina še vedno pritiska in včeraj smo jo čutili tudi v Sloveniji, kjer zadnje dni v primeri z drugimi kraji še ni bila tako neznosna. V Dubrovniku so imeli včeraj 37, v Splitu 36, v Skoplju 35, v Zagrebu 34, v Ljubljani 33.5, v Mariboru 32. v Beogradu 31. v Sarajevu 30. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 758 mm. Nebo je bilo večinoma oblačno, kljub temu je pa že zjutraj pritisnila vročina in neznosna sopara. Toplomer je kazal zjutraj 20 stopinj.
— Dvajset koles in eno motorno kolo ter šestero drugih predmetov tvori dobitke kolesarske loterije Jugoslavenske Matice, čiie žrebanje se vrši nepriklicno dne S. septembra t. I. Srečke po Din 10 so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji in raznih ljubljanskih trafikah. Naročajo se tudi pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani. Šelenburgova ul. 7/H.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub-Ijaini je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajte C. M. družbo po svojih močeh, ker ie podpore zelo potrebna! 581-n
— Dne 5. avgusta vsi na Tabor kjer bo velika veselica združena z ogledovan ;cm »Zupanove jame«.
— Ogromno iznenađenje doživele su ove dane neke domaćice, koje su prvi put prale rublje sa Radionom. Ne samo da je rublje ostalo potpuno neoštećeno, nego je m«nogo ljepše i bolje oprano. Uzrok leži u tome, što Radion ne sadržuje klora a niti drugih škodljivih pridodataka.
— Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kupice prirodne grenčice »Franc Josei«. Strokovni zdravniki za motenje prehranjevanja hvalijo vodo »Franz Josef« ker vzpodbuja delovanje Želodca in črevesa. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.        _____ 26-T
— V pondeljek 30. t. m. vsi v fet. Jakob ob Savi na že^nanje v gostilno k >Pečnikar-ju<, kjer bo priredila domžalska godba koncert s plesom. Vstopnine ni. Preskrbljeno bo v polni meri za jedačo, pijačo in zabavo.
Zobozdravnik
dr. Kambič
Vidovdanska cesta 2, ne ordinira od 1. avgusta do 3. septembra. 1386
!z Ljubljane
—lj Občinstvo opozarjamo na nocijšnjo telovadno akademijo naše sokolske tekmovalne vrste za Olimpijado v Amsterdamu. Akademija se prične ob 20. na telovadišču Sokola 1. na Taboru, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici na Taboru. Občinstvo bo imelo priliko videti naše najboljše telovadce, ki bodo nedvomno tudi v Amsterdamu častno zastopali našo državo. Dolžnost nas vseh je, da s številnim posetom vzpodbudimo naše sokolske prvake za težko nalogo, ki jih čaka na Olimpijadi. Zato smo prepričani, da pohite nocoj na Tabor vsi prijatelji Sokolstva.
—lj Proslava 30letnice Društva delo. vodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani se preloži zaradi tehničnih ozirov na nedoločen čas, redno mesečno zborovanje se vrši 4. avgusta ob S. zvečer v prostorih Hotel Štrukelj, sprejemajo se tudi novi člani. 580-n
—lj Popravek. Dodatno k tozadevni notici v našem listu z dne 20. tm, nas je naprosil g. Josip P., pekovski mojster na Celovški cesti za objavo sledečega stvarnega popravka: »Ni res, da je Helena K. omenila takoj naslednjega dne, da ji v tej službi ne ugaja, res pa je, da sem jo sam odslovil radi izzivanja v hiši in radi velike površnosti pri delu. Tudi ni res, da bi se prepiral z njo, še manj pa, da bi jo pretepel in vrgel na cesto, res pa je, da je bila popolnoma mirnim potom odpuščena«.
—lj Dotična o*eba, ki se je dne 27. VII. 1928 vozila s popoldanskim kamniškim vlakom št. 4034 proti Kamniku, in je vzela s police siv ženski plašč, je bila opazovana in je dobro poznana, se naproša, da istega vrne na uredništvo lista, sicer se bo policijsko postopalo napram njej! 582-n
—lj Najnovejše blinse: Kristofič - Bučar.
62-T
Danes zvečer ob 8. uri na Taboru
vzoren telovadni nastop
olimpijske sokolske vrste
Radio in tramvaj v Ljubljani
Največji sovražnik vsakega radioposlu-šalca je gotovo ljubljanski tramvaj. Najlepši in glavni red radiosprejema, t. j. od mraka pa do 10. ure zvečer neusmiljeno, dan za dnevom kvari ta naš tramvaj s svojim motenjem Na stotine ljudi spravlja ob užitek lepe glasbe ali zanimivega predavanja tako, da je že marsikdo obupal in opustil radio samo radi cestne žezelnice. At-mosferične motnje so, posebno pozimi malenkostne, takorekoč le slučajne tako, da se niti primerjati ne dajo s tramvajskimi.
Marsikdo ne ve, da se temu da pomagati in motnje odstraniti. Po drugih mestih so že zdavnaj poskrbeli, da se je motenje cestne železnice odpravilo. Motnje nastanejo namreč radi Isker, ki preskakujejo ob slabem stiku loka električne železnice z žice, po kateri lok drsa. Ako se oni del loka, ki prihaja v dotiko z žico. napravi iz posebne tvarine (oglje in medenina), se skakanje Isker prepreči in motnje izostanejo. To je vse in je prav za prav malenkost v primeri s škodo, ki jo trpi radio-razvoj v našem mestu.
Ker se bliža čas otvoritve oddajne radiopostaje v Domžalah in čas radiosezone sploh, ki se prične s hladnejšim vremenom, je treba že sedaj opozoriti meredajne faktorje na to, da se tramvajske motnje na vsak način čimprej odpravijo na sploš»no zahtevo občinstva. Predvsem je dolžna družba, ki je prevzela oddajno postajo v zakup, da se za stvar najenergičneje zavzame, kar bo tudi njej v največjo korist. Meščani ji bomo zato le hvaležni. Sicer je pa tudi moralična dolžnost cestne železnice, ki živi od naših dinarjev, da se tudi sama pobriga za stvar. Stroški za preureditev teh borih 14 lokov pač ne bodo tako veliki, da se jih ne bi zmoglo. Pomisliti je treba da se tudi sedanji loki končno obrabijo in je treba nabaviti nove. Loki sedanjega sitema potrošijo vsled isker tudi veliko energije toka, pri novih pa tega ne bo. Upajmo, da naš apel na merodajne faktorje ne bo ostal brez odmeva.
Banla Pehani a Ko.. liuiiiiana
se je preselila
uTovcorieuo (Sodno) ul.10
Iz Celja
—c Mestni kino v Celju je radi vročine zaprt do 2. avgusta.
—c Umrl je v javni bolnici v Celju posestnik Anton Stepinšck v starosti 66 let.
—c Sprememba posesti. Gremij trgovcev v Celju Je kupil od gospe Pallos v Raz-lagovi ulici hišo št. 6. Hiša se bo še dalje uporabljala v stanovanjske svrhe
—c Podružnici SPD v Ce!|u je podelil mariborski oblastni odbor 14.000 Din podpore.
—c Nočno lekarniško službo opravlja od 28. julija do 3. avgusta lekarna *Pri Orlu« na Glavnem trgu.
—c Samomor aH nesreča. Te dni je našla Antonija Pajk, najemnica v Kasazah, nad Kasaškim mostom ob Savinji celo moško obleko s perilom in obrisačo. Oleka ie temnorjavkasta in že nekoliko ponošena. Lastnika ni bilo nikjer videti Pajkova je to prijavila orožnikom. Ne ve se, ali gre za samomor ali nesrečo. Trupla ni bilo videti v reki tam okrog nobenega.
Nove knjige in revije
»Solnčenje«. Pod tem naslovom je spisal Ivo Zor knjigo, v kateri obširno razpravlja o solnčnih kopelih z ozirom na zdravje, sport trt sploh telesno kulturo. — Učiteljska tiskarna v Lzubljani, ki je omenjeno delo založila, se je dobro zavedala velike potrebe In pomembnosti te izdaje. Zato je knjigo lično opremila z naslovno sliko in s prekrasnimi umetniško Izdelanimi posnetki, pri katerih sodeluje poleg avtorja samega še svetovno priznana plesna umetnica gdč. Lvdia "VVisfakova. V prvem poglavju nas s kratko črtico povede pisatelj v ono dobo, ko je bila telesna kultura potrebna, ko so zaničevali in prezirali pomehkužene In negojene ljudi. Z izbranimi besedami nas poživlja na delo, ki bo težko, a plodonosno. V drugem odstavku nam poda najpotrebnejše, kar moramo vedeti, če hočemo s pridom izrabljati solnčno dobroto. Ker smo jako senzitivnl. deloma po lastni krivdi, deloma zaradi okoliščin, moramo naše telo najprej s posebnimi vajami spraviti v pravo, prirodno stanje, potem smo Šele vredni solnčne ljubezni. O tem pestro razpravlja mladi pisec v tretjem poglavju. Kdo naj se solnči in kdo ne, nam pove točno četrti odstavek. Nič manj važnejša pa ni nastopna razprava: kdaj, kje in kakn naj se solnčimo. Oljenje je pri soinčenju važna zadeva posebno za ljudi, ki so za solnce »slabo sprejemljivi^, to so plavo-lasci. Ti ljudje navadno pretiravajo, ker si žele biti bronasto rjavi. O tem razpravlja pisatelj v šestem poglavju. Kako se moramo pri soinčenju ozirati na zdravje in sport, čitamo v predzanjem poglavju. Ker je med našim ljudstvom razširjenih toliko napačnih naziranj o solncu in njegovi dobroti, jih je pisec v posebnem poglavju navedel in utemeljil. Iz vsega navedenega razvidimo, da je ta knjiga za vsakega prijatelja zdravja in smiselne telesne kulture neogibno potrebna! Predpogojno pa jo morajo imeti vse sokolske, športne, skavtske in gozdov-niške organizacije, da se iz nje predava članstvu in naraščaju. Priznani slovenski strokovnjak gosp. dr. Živko Lapajne j5 h knjiigi napisal pomemben predgovor. Posegajte po tem delu, zakaj solnčenje je najcenejša in najpravilnejša pot, ki nas vodi nazaj k prirodi! Solnčne kopeli nas obvarujejo degenerativnih bolezni: tuberkuloze, rahitide, revmatizma itd. Ne zamudite prilike in ne tavajte po temi neznanja v tem Ozlru, da se nam največja dobrota vsemirja — ljubo solnce — ne zameri. Nazaj k prirodi! — Cena knjigi je 12 Din, s pošto 1 Din več.
*Novi čovjek« broj 2. (105.) za mjesec juli 1928. izašao ie sa ovim sadržajem: Članci: Miljenko Vidović: Svi...; Emil Petrovič: Važnost našega kongresa; Prvi jugoslavenski kongres za promicanje kulture; Antun Milinković: Osnovi demokracije i naše društvo; Ing. Konstantin Cutu-ković: Bog i čovjek; P. Vojnović: Filozofija istorije; M. Milović; Zadatak porodice; A Bojčić: Engleska duša; Dr. J. Ljubić: Zrak na službu znanosti. Podlistak: Jagoda Truhelka: U ogledalu: Dinko Šimunović: Rano ugašeni svijetnjak; E. Petrovič: Ljubav i prijateljstvo; D. Vujnovič: Danas. Pjesme: T. L. Kalašić: Do kraja; D. P. Milanov ić : Utješljiva pjesma; D. Supan: Sonet; M. J. Balać: Jedna želja; I. Dobardžić: Devojka uz derdef. Ankete: *Dole sirotinja« i »Narodna prosvjeta pod zapljenom«. Naša obrana. Iz našeg pokreta: Drugi kongres za promicanje etične kulture2. augusta 1928. u Beogradu; Novi uspjesi d jaka Dopisne Škole; Za živi hram prosvjete; Vanredno izdanje »Novog Čovjeka«; Vidovićev klub u Kolašinu; Uspjesi Dana Akci'e; »Kultura Sela«; Naša lutrija: Dopisna Škola: Oduševljenje naše braće u Americi za Vidovićev pokret i t. d. Iz ženskog svijeta. — Razne zanimivosti iz svlieta. — Knliževnost. — Šala i zabava. — Dječji vrtić. »Novi Čovjek« izlazi jedarrvput mjesečno. Godišnja pretplata Din 6. polugodišnje 30. Za Ameriku godišnje 2 dolarja. — Uredništvo i uprava: Sarajevo, Kralja Aleksandra ulica broj 113.
Brezalkoholne sadne pijače. Spisal Josip Priol, izdala >Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Poljanski nasip 10. Cena bros. 10 Din. vez. 15 Din. — Knjižica obravnava na 86 straneh pripravljanje brezalkoholnih sokov v domačem gospodarstvu in v vefciih obratih. Pisatelj se je posluževal najnovejših virov in je vse sam preizkusil tako, da ne razklada kake suhoparne teorije, temveč praktična navodila v poljudno-
znanstvneem tonu. Knjižica, po kateri je bilo že mnogo povpraševanja, bo gotovo pripomogla, da se pripravljanj,© in konzum brezalkoholnih pijač med našim narodom čim najbolj razširita. Ker naklada ni velika, naj jo vsak Interesent čimprej naroči.
Arhiv ia Herniju i Farmaciju. God. I. br. 4. Uredjuje dr. Vladimir Njegovan. Ovaj broj posvećen je uspomeni velikog francuskog hemičara Marcelina Berthelot-a prigodom stogodišnjice njegovog rodjenja- Na prvom mestu donosi članak Charles Mou-reti-a, naslednika Berthelot-ova u College de France pod naslovom: Marcelin Berthe-lot et la Maison de la Chimie, kojeg je autor napisao specijalno za Arhiv. Nadalj« donosi opširno opisanu Spomen-Slavu, koja je održana u Zagrebu i kratak opis Berthelnt-ove proslave u Parizu. Iza toga donosi sledeče članke: I. V, Voljaiiski: M. Berthelot i nauka o eksplozivima; V. Njegovan: Delo M. Berthelot-a i mišljenje stranih hemičara. L. Ružička: O ugljikovim prstenima sa visokim brojem Članova u prstenu. I. Mar«»k: Organska elementarna analiza bez upotrebe katalizatora ili prenosioca kisika. I. Marek: Prilog k od red ji vanju sumpora u organskim supstancama. I. Plotnikor. O talenju ugljika i o izradi umetnih dijamanata. D. K Jova-novir: Kalorimetrijska metoda za odredbu apsopcije zraka u materiji.    M. Mudrovčić:
0 dobivanju relijeva želatine i o prikladnim bojama za tisak. I. Ma ide 1: Upliv amonijaka na rezultate dolofitve Mg po metodi B. Schmitz-a. S. Jankorić: Utecaj nekih faktora kod prevrenja melase na postanak pa-točnng ulja. S, Mohorovičir: Radiokativnošt
1 temperatura unutrašnjosti Zemlje i Meseca. F. Hanaman: Prilog ispitivanju metalnog materijala s pomoću metalografske metode. M. Samec: l'ltramikroskopska preiskava skrobovih solov. Kratki članci. Refarnti. Časopisi i knjige. Jugoslovensko Hemii&ko Društvo, sekcija Zagreb. Iz redakcije.
Kako je postala Korzika francoska
Otok Korzika (francosko La Corse) je postal znamenit zato, ker je bil ro» jen na njem Napoleon I. Površina Kor* zike znaša 9000 kvadratnih metrov. — Korzika ima pestro preteklost, kajti n« njem so vladali v starem veku po vrsti Etruski, Feničani, Kartaginci in Rimlja* ni. Pozneje so zasedli Korziko german« ski Vandali, za njimi Bizantinci, Goti, Franki in Saraceni. V 11. stoletju ie za* sedla Korziko Piza in jo podredila ge* novski republiki. Toda prebivalstvo se je kmalu uprlo in leta 1735 se je nemški pustolovec, baron Teodor Neuhof, proglasil za korziškega kralja. Franco* zi so sicer prihiteli Genovi na pomoč, toda komaj so zapustili otok, je znova izbruhnila revolucija in končno so osta» la Genovi zvesta samo nekatera mesta na obali z glavnim mestom Bastio. Genova se je neprestanih nemirov na Kor* ziki naveličala in v maju 1768 je odsto* pila otok Franciji.
Korzičani so se pa borili proti fran» coski nadvladi nepretrgoma do 1. 1774. Ko je izbruhnila velika francoska revo* lucija je general Paoli s pomočjo an* gleških čet zasedel Bastio in Korzika se je uklonila Angliji. Angleži so dali otoku posebno ustavo in parlament po irskem vzorcu. Toda francoska politika je pridobivala na otoku vedno več pri? vržencev in 1. 1796 so morali Angleži Korziko zapustiti. Tako je bila konča* na dolga borba za skalnati otok, ki bi bil brez pomena, da ni bil rojen na njem Napoleon. Zdaj je Korzika fran» coska in ker je polna naravnih lepot, jo radi posečajo francoski, pa tudi ino» zemski Ietoviščarji. Francija je morala plačati genovski republiki za Korziko dva milijona frankov odškodnine.
Umeri in samomori iz ljubezni
Umori in samomori iz ljubezni ^o zlasti po vojni na dnevnem redu. Nekateri samomorilci in morilci smatrajo, da je v njihovem dejanju nekaj pohvalnega ali celo junaškega. S tem, da izvrše samomor ali da koga umore, hočejo dokazati svetu, da je njihova ljubezen brezmejna, da brez ljubljenega bitja ne morejo živeti in da so raje segli po skrajnem sredstvu, kakor da bi se v ljubezni razočarali ali izneverili. V resnici pa pri takih samomorilcih in morilcih ne najdemo nobene ljubezni ali pa je njihova ljubezen tako nestanovitna, da jo lahko smatramo za navaden spolni nagon. Ce bi mladina vedela, kaj je prava ljubezen, če bi znala ločiti Čisto ljubezen od slepega nagona, bi bilo na svetu zelo ma!o umorov in samomorov iz ljubezni. Mladina bi ne iskala junaštva v uničenju življenja kot največje dobrine. Mladina je v splošnem idealna in stremi za čisto ljubeznijo. Če pa na* pravi v tem pogledu usodno napako, je treba pripisati to nepoučenosti.
Vsi veliki misleci priznajo, da je ljubezen največja ustvarjajoča $ila v človekovem srcu. Ljubezen nikoli ne podira, ona samo ustvarja. Napačno je misliti, da je ljubezen samo čustvo. Ljubezen je v pni vrsti stvar razuma in moralnega čuta. Zato pri morilcih in pri samomorilcih ne moremo govoriti o pravi ljubezni, marveč samo o živalskem instinktu, pri katerem ne igra razum nobene vloge. Taka ljubezen še daleč ni junaštvo. Umori in samomori so mogoči samo pod vplivom živalskega nagona, nikoli pa ne iz ljubezni, ki kot ustvarjajoča sila ne more uničiti življenja.
Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni
Narodna tiskarna v Ljubljani
9A
Ste v   * 71
•SLOVENSKI   N A R O D» dne 28. julija 1928.
Stran 5.
---Moda---
Večerne toalete za družabne prireditve v večjih kopališčih in
letoviščih.
Za deklice
Mlada ženska bitja so zelo muhasta in nečimurna, vendar pa ne bolj, nego odrasle sestre in tetiće. V starih časih je hotelo vsako dekletec posnemati od* rasle in če mama ni dovolila nositi vse* ga, kar so nosile odrasle, je bila huda zamera. Dokler so odrasle nosile vlečke, žabice niso mogle dočakati srečnega trenutka, ko bodo mogle z vlečko po* metati prah. Dokler so odrasle nosile ogromne frizure in steznike, so žabice komaj čakale, da bi mogle posnemati svoje starejše sestre tudi v tem.
Zdaj se deklicam v tem pogledu ni treba beliti glav. Položaj sc je namreč izpremenil tako, da hočejo odrasle no= siti vse, kar nosijo žabice. Dame se ogrevajo za krila lOletnih deklic in bi najraje nosile tako kratka krila, da bi segala samo do kolen. Bujna prsa niso več moderna in zato bi rade imele vse ženske tako vitko telo. kakor deklice. Skoraj vse ženske nosijo zdaj tudi ta* ke frizure, kakršne so nosilo v starih časih samo deklice. Lahko rečemo, da zdaj odraslih žensk sploh ni. So samo 6* do OOsletne deklice.
V takih razmerah je seveda usoda deklic bridka. Saj se od svojih mamic sploh ne razlikujejo. V modi sc zelo malo razlikujejo celo od svojih babic. V starih časih so vsaj babice nosile temne obleke iz težjega blaga, zdaj jih pa vidimo v Iahkhi pestrih oblekah, ka* kršne je poznala moda starih časov sa* mo pri deklicah. Tudi kroj je pri dekli* cah, dekletih in solidnih starih damah skoro enak. Isto velja za klobuke. Mlaz dost se je razširila, razrastla in objela vse okrog sebe. Starost je premagana vsaj v delavnicah šivilj in modistk.
Za deklice ima to žalostne posle* dice. Nositi morajo večinoma oblekce, ki jih narede mamice iz svojih pono* šenih oblek. Sicer jih pa sploh ni tre* ba prenarejati. Zadostuje, da jih malo skrajšamo in zožimo, pa nastane iz damske obleke oblekca za 81etno de? klico. Mnoge mamice narede sebi in hčerkici na las enako obleko, ne da bi se kdo spodtikal nad tem, kajti kroj moderne damske obleke odgovarja zdaj do pičice kroju, ki je bil v prej*
šnjih časih omejen samo na deklice. Kar se tiče obleke, zdaj res ni prijetno biti v koži mladih deklic
Pasji dnevi
Pasje dneve nazivamo dneve največje vročine. Ne morda zato, ker imajo psi radi hudo vročino, marveč zato, ker začne ob tem času vzhajati zgodaj zjutraj Sirius, ki se imenuje tudi Pasja zvezda. Pasji dnevi se začenjajo 23. julija in trajajo do 23. avgusta. Tudi v starih časih so poznali pasje dneve. V stari Grčiji je vladala ob tem času navadno neznosna vročina. V srednjem veku se od konca julija do konca avgusta često službe božje niso vršile, da bi se ljudje mogli vsaj ob nedeljah malo ohladiti in odpočiti.
Pasji dnevi so se torej komaj pričeli, a vendar smo vročine že vsi do grla siti. Srečni oni, ki jih prežive v gozdu, visoko v gorah, ali vsaj ob hladni vodi. Gorje pa onim, ki morajo ostati v ravniti, daleč od vode ali celo v mestu. Ti se nimajo kam skriti in morajo mirno prenašati vročino. Znano je, da prenašajo ženske hudo vročino in hud mraz težje, nego moški. Ce bi morale biti ženske v vročini tako oblečene, kakor so moški, bi vročine najbrž sploh ne prenesle. Saj omedlevajo že v lahkih poletnih oblekah, ki se niti primerjati ne dajo z moškimi oblekami.
Ženske imajo glede oblačenja veliko prednost pred moškimi, pa tudi pred ženskami prejšnjih generacij. Pred dobrimi 20 leti so nosile ženske steznike, volnene črne nogavice, dolga, do glež-njev segajoča krila, solidne črne laka-ste čevlje, trpežno perilo in ogromne frizure. Vse to je morala ženska nositi na sebi tudi v največji vročini. Čudno, da ženske niso protestirale proti tako nepraktični modi. Moderne ženske nosijo tanke nogavice, lahke nizke čevlje, fino tenko perilo, kratke lase in k'ratka krila. O steznikih ni več govora. Kako praktična je ta moda, čutijo ženske zlasti poleti.
Moškim moda še ni privoščila takih olajšav glede poletne garderobe. Moški nosijo tudi poleti ovratnike, suknjiče, visoke čevlje in večinoma tudi klobuke.
Sonja Špalova:
Ljubezen
Anatol Zavituškin se je zaljubil.
O tem ni bilo nobenega dvoma.
Svet se mu ie zdel čudovito lep, prostran, bogat in radodaren. Na sever, na jug, na vzhod in na zahod — povsod so vodila pota to sreči in slavi. Ni čuda: Anatolu Zavituškinu so zrast-la ogromna krila. Ta krila so imela neskončno množino konjskih sil.
Poprej mu je bilo tesno in težko na svetu. Nikogar ni bilo, ki bi pobožal •ubogega Zavituškina po licu. A njegovi lasje, skuštrani, a vendar lepi, so se tresli, če se jih je dotaknila nežna ženska roka.
Anatol Zavituškin je še vedno štu-diral. Da je študiral tedaj baš pravo, ni bilo zanimivo. Zanimivejše je bilo, da je študiral že petnajst let. Najprej je študiral gimnazijo. Toda pravi talenti so se razvili v njem šele po maturi. Naš Zavituškin se je vpisal na filozofsko fakulteto. Filozofija je prava učilnica vsega človeškega duha in njegove nesmrtne modrosti. V Zavituškinu so klile nove ideje, nova odkritja, pravi zakladi, ki jih je hotel položiti človeštvu v naročje. V svoji bujni fantaziji je že videl, kako se divi svet slavnim delom njegove filozofije. Njegova raz motri van ja naj bi segla do najglobjih korenin in najvišjih vrhov. Kaj je, ali kaj bo Čez nekaj let v pri-
meri z Anatolom Zavituškinom takle Voltaire aliBergson, kam se skrijejo si Hegeli, Kanti in Schopenhauerji? Kaj more storiti Nietzsche? V grobu se mora globoko prikloniti. A Solovjev? Kdo je ta Solovjev?
Vsa ta imena padejo v prah pred imenom Anatola Zavituškina!
Toda naenkrat — naenkrat se ie zazdela Anatolu Zavituškinu filozofija strašno dolgočasna. Njegov junaški duh se ni mogel zadovoljiti z njo. Bil jo je do grl sit. Vrag vas vzemi s temi principi in vsem razvojem — si je mislil in začel piti čaj. Treba je praktično pomagati človeku, ne pa polniti ljudem glave s to nepotrebna navlalko.
Zavituškin je pogladi] svojo grivo in prestopil na medicinsko fakulteto. Misterij snovi ga je omamil. In znova je zasanjal. Odkrije lek proti raku. Le-čil bo lupus. Iztrebi malarijo. Uniči vse šibe človeštva. Zdravnikom starega in novega vekia pokaže, kdo je Anatol Zavituškin. Vsi se bodo v grobu od groze obrnili. Človeštvo ga bo blagoslavljalo. Minute Zavituškinovih sanj so se zavlekle, fantaziral je po cele dneve in tedne. Toda nikar ne godrnjajte. Fantaziranje je bilo plodonosno. Najprej je bila ideja — šele potem pride na vrsto dejanje. •
Toda naenkrat — naenkrat je zače-je začela kmalu pojemati. Zavituškin dati.
Vse to je ostuden materializem, si je mislil v pravičnem ogorčenju. Vse to
Zato ni Čuda, da vročino tako težko prenašajo. V mnogih uradih in podjetjih delajo moSkS in ženske skupaj. Zato se mnogi ženirajo odložiti ovratnike in suknjiče. Toda tudi moški so že spoznali, da bo treba poletno garderobo temeljito reformirati. V Ameriki moški v pasjih dneh že davno ne nosijo suknjičev. Srajce so jim to, kar so ženskam bluze. Ce ne nosimo suknjiča, se srajca ne zmečka in prav lahko nadomestu-jc suknjič. Pri nas pa hočejo moški ostati korektni in zato se mučijo v največji vročitvi s trdimi ovratniki in volnenimi oblekami, da se Človeku smilijo. To je konzervaivnost. ki se jo bodo morali moški prej ali slej v lastnem interesu otresti.
Ženske, ki so poklicane lajšati in slajša ti svoji okolici žrlvljenje, be morale v hudi vročini skrbeti, da postane življenje v stanovanjih, trgovinah, uradih in delavnicah vsaj deloma znosno. Ženska rokia lahko vedno pripomore, da se vročina v stanovanju ali lokalu vsaj nekoliko ublaži. Odprta okna lahko zastremo z mokrimi zastori, tla je treba večkrat čez dan poškropiti s hladno vodo, tam, kjer imajo parkete, pa lahko postavijo v sobe posode s hladno vodo. Velik'ega pomena je v hudi vročini tudi hrana in pijača. V pasjih dneh ie treba črtati z jedilnega lista vse jedi, ki jih je treba dolgo kuhati. Skrbna go-spodianja prinese v hudi vročini na mizo samo lahka, po možnosti mrzla jedila. Salata, surovo sadje in razna mrzla jedila nam pomagajo prenašati hudo vročino. V Angliji, Indiji in Rusiji pijejo v največji vročini vroč čaj. Tudi kratka topla kopel osveži človeka bolj nego mrzla.
Dama kot nedeljski turist
Poletna večerja
Najenostavnejša poletna večerja je kruh z maslom, hladno sladko ali kislo mleko, jagurt, tvorog, sir, sadje, ze* lenjava, jajca in razne salate. Z razni* mi kombinacijami se da sestaviti iz teh jestvin jedilni list, ki nam zadostuje za cel mesec. Sicer pa pri teh enostavnih jestvinah ni važno, kako jih sestavimo in v kakšnem vrstnem redu pridejo na mizo. Povsem drugače nam tekne pri* prosta večerja iz kruha, masla in sira, izpopolnjena s salato in redkvico in servirana na mizi na vrtu pod dreves som ali na verandi, nego če postavimo kruh z maslom na mizo, pokrito z voščenim platnom. Kruh serviramo ved* no narezan in naložen v košarico ali na krožnik. Maslo se da pripraviti na razne načine, tako da nam tekne že, če ga pogledamo.
Za toplo večerjo pridejo v poštev mesna jedila, prazen krompir s parme* zanom in razna zelenjava. Izborno do*
99
Imam časa
pravi razumna Mica. „Ne stojim po cele dni pred prerilnikom in se ne mučim s težkim pranjem perila. Zame to delo opravlja RADION in
RADIOM
pere sam !
varuje perilo!'
polnilo mrzle in tople poletne večerje je salata vseh vrst, izvzemši kumarčno in gobovo, ki sta pretežki, da bi ju jed= li zvečer. Zlasti zelena salata z majo* nezo je za poletni čas zelo zdrava jed, Salato lahko pripravimo že opoldne in jo pustimo stati na hladnem do večera, da jo imamo takoj pri rokah.
Dežela stoletnih žensk
Brazilija je lahko ponosna, da je v gotovem pomenu besede raj žensk, kajti nikjer drugje nimajo ženske toliko izgledov, da dočakajo visoko starost, kakor v tej veliki južnoameriški republiki. Umrljivost dece je v Braziliji tako velika, kakor nikjer drugje na svetu in v tem pogledu so brazilijska mesta na zelo slabem glasu. One, ki prižive prvo leto svojega življenja, pa narava sama zelo bogato nagradi.
Brazilija se lahko ponaša, da m med njenim prebivalstvom, ki šteje 30 mil. 635.605, celih 6724 stoletnikov. Ti podatki so zanesljiivi, ker so vzeti iz zadnjega ljudskega štetia iz 1. 1920. V Braziliji odpade na 100.000 prebivalcev 22 stoletnikov. V tem pogledu je Brazilija na petem mestu sveta. Rekord ima Ouatemala s 143 stoletniki. Sledita Chi-l le in Kolumbija s 34. Janonska s 24 in
Kuba s 23 na 100.000 prebivalcev. Zanimivo je. da doseže v Braziliji visoko starost mnogo več žensk nego moških. sto let starih žensk je v Braziliji 4127, moških pa samo 2129. To je najboljši dokaz, da se motijo oni, ki trdilo, da ženske fračno zaostajajo za moškimi.
Ženske sanje.
Mož, ves obupan: — Moji ženi se je sinoči sanjalo o novem klobuku, danes sem pa že prejel zanj račun.
Dva Kranjca.
Dva Kranjca, Jaka in Janez, sta potovala na parniku v Ameriko. Nekega lepega dne se je zgodilo, da je Jalta nenadoma umrl. Po starem mornarskem običaju so truplo zašili v vrečo, toda ko bi morali truplo vreči v morje, so opazili, da na vsej ladji ni najti železne krogle, s katero bi mrliča obte-žili. da bi se potopil. Toda znald so si pomagati. Mrtvečevo nogo so obtežili z veliko kepo premoga.
Janez je prišel na krov po zadnje slovo od ubogega Jake. Ko pa ie zagledal na prijateljevih nogah privezan premog, je zmajal z glavo in vzkliknil:
— Da te bo, ko boš* umrl, hudič vzel, to sem vedel. Nisem pa mislil, da boš moral v pekel nesti premog s seboj.
ni vredno truda. Vse, kar oznanjajo zdravniki, je gola fantazija in sleparija. Kajti sicer — sicer bi bil človek že davno neumrjoč in vse bolezni bi izginile kakor kapljica rose na jutranjem solncu.
Anatol Zavituškin je popil pet skodelic čaja, pogladil si je grivo in prestopil na prirodoznanstveno fakulteto.
Sčasoma je spoznal, da Je samo zvezdoslovje vredno njegovega duha in truda.
Nič ni tako sijajnega in tako vzvišenega. Mirijade solne, stalnic in planetov, vsa sozvezdja so popadala v prazno glavo Anatola Zavituškina.
Vesoljstvo!
Večni kolotoč nehanja in snovanja! Planeti!
O! O! Oj, oj! Toda tudi ta opojnost je začela kmalu pojemati. Zavituškim je začel dvomiti o solnčnem sistemu. Zavituškinu se je naekrat zazdelo, da je Kopernik velik šarlatan.
Sedel je k samovarju.
Kakor bi trenil z očesom je popil osem skodelic čaja.
V glavi se mu je vrtelo.
Pogladil se Je po grivi in sklenil prestopiti na tehnično fakulteto. Mikale so ga vodne stavbe. Ker je pa voda zahrbten in nevaren element, je dal prednost stavbam na kopnem. Kmalu se je odločil za strojno tehniko.
In v to dobo spada njegovo srečanje z dekletom po imenu Pamela. To dekle je bilo tako sladko, kakor njeno
ime in Zavituškin se je zaljubil do ušes. Pamela!
Ne dvomite, da je njen obraz prekrasen, da zveni njen glas liki angelska harfa. Tako je nežna in dražestna, da ji je Zavituškin takoj zaobljubil svoje življenje.
Bil je prepričan, da še nihče na svetu ni ljubil tako, kakor on. Seveda pa rudi nihče ni bil tako ljubljen. Na sveta je samo en Zavituškin in samo ena Pamela. Na zemlji se nič ne ponavlja in vsak poedinec vzame v grob svojo najintimnejšo lepoto originala.
Anatol Zavituškin je sklenil zasnubiti Pamelo. Hotel je delati, delati, delati! Biti bogat! Imeti deset otrok! Ustanoviti rodbino, ki bi bila še poznim potomcem v zgled.
Delo! Delo! Zavituškinu je rojilo po glavi vse polno drznih načrtov in trdnih sklepov. 2e je videl v duhu, kako sedi v krogu krasnih otročičev v lepo opremljenih sobah, po katerih se izprehaja njegova sladka Pamela, čudo ženstva in materinstva.
In tedaj si je skuhal čaj, izpil ga je deset skodelic, pogladil si je grivo in hitel na sestanek s Pamelo.
Poznala sta se že mesec dni in v tem času je bil Zavituškin deležen neštetih poljubov in obljub večne zvestobe.
Hitel je, kar so ga nesle noge.
Ni hitel, letel je. Ne smemo namreč pozabiti, da so mu zrastla zelo dolga krila.
S svojim fantaziranjem in pitjem ča-
ja se je zakasnil za deset minut. Pamela ga je čakala in skrivala svoj nosek v kožuhovinasti ovratnik, k>er je pritiskal hud mraz.
Poljubil ji je roko.
Nekaj časa sta hodila po parku in se tiščala skupaj. Kar je Pamela dejala:
— Zvedela se:n danes, da sploh redno ne Študirate in da sam bog ve, kdaj boste končali študije. Kako ste me mogli zasnubiti?
— Dušica, saj imam načrte! Sijajne ideje! Srečna bova! Deset otrok bova imela.
Dekle se je ironično zasmejalo.
— Deset otrok? Kaj ste znoreli? Pa vendar ne mislite, da sem krava ali kobila?
Anatolu Zavituškinu je zaprlo sapo.
— Dušica, šalite se. Idealna mati boste. Srečna bova. Otročiči so božji blagoslov. Sijajne ideje imam.
— Obdržite si svoj blagoslov, gospod Zavituškin. Ljubši nego vaše sijajne ideje mi je lep kožuh in prvovrsten avtomobil. Zato se poročim z gospodom Meverjem. Star je sicer in nima sijajnih idej, pač pa zna služiti denar Zbogom!
Obrnila mu je hrbet in odšla., Anatol Zavituškin se le opotekel:
— In to naj bo ljubezen? Oh! Oh! Oh! To je humbug, podla laž, nizkotna sleparija, lopovščina najslabše vrste. To je najmizernejši cilj. kar jih more imeti Človek pred očmi. To je stoodstotna sleparija In nikogar ni na svetu, ki bi jo kaznoval.
2752
Samomor Lowensteinove ljubice
Znamenita francoska plesalka, najlepša Parižanka Jenny Golderova, je imela že od lanske pomladi ljubavno razmerje z L6-wensteinom. — Njegova tragična smrt jo je tako pretresla, da
je izvršila samomor«
Kmalu po zagonetni smrti belgij* skega magnata L6wensteina se je raz* nesla med umetniki senzacijonalna vest, da je v Parizu izvršila samomor slavna zvezda pariških in londonskih revij, najlepša Parižanka Jennv Golde* rova, o kateri je bilo splošno znano, da ni samo najlepša žena Pariza, mar* več tudi najduhovitejša ženska sveta. Takoj po njenem samomoru se je za? čelo govoriti o vzrokih in v umetniških krogih so ugibali, kaj je pognalo slav* no lepotico v smrt. Nekateri so trdili, da je vzrok melanholija, drugi, da je šla v smrt zaradi utrujenosti, živčne prenapetosti ali nesrečne ljubezni. V zvezi s samomorom najlepše Parižanke se je omenjalo tudi ime Harrv Pilcer.
Toda to je bila zmota. Harrv Pilcer nikoli ni bil intimen prijatelj lepe Jen* ny Golderove. Pilcer sploh ni bil med onimi moškimi, ki so intimno občevali z lepo plesalko. Morda jo je očaral s svojo plesno umetnostjo in s svojo zu* nanjostjo, toda na njeno traino naklon njenost ni mogel računati, ker ni bil dovolj duhovit, da bi se v njegovi dru? žbi zabaval. Golderova je bila zelo pre* tencijozna in malokateri moški jo je mogel zadovoljiti. Ni izključeno, da ji je Pilcer za hip imponiral po svojem prejšnjem intimnem razmerju z Ga* binko Deslysovo, ki mu je zapustila krasno vilo s parkom, katero ji je po* daril portugalski Manuel. Toda sicer je bil Pilcer mož srednje vrste, ki Golde* rovi ni mogel imponirati. Dovolj je sto* rila zanj s tem, da je nastopala ž njim na raznih družabnih prireditvah in re* vijah.
Pač pa je imela Golderova intimne* ga prijatelja v osebi italijansko=franco* skega umetnika Spadarre, ki je imel na lepo umetnico velik vpliv in ki jo je znal zadovoljiti tudi duhovno. Od nje* ga je imela baje svojo tehniko in ruti* no. V Londonu je začela Golderova svojo karijero kot skromna plesalka. Tu jo je videl prvič pariški agent She* rek, ki je takoj spoznal, da se bo raz* vila v znamenito plesalko. Povabil jo je v Pariz, kjer se je njen položaj znat* no zboljšal in ker se je seznanila s Spadarro. Njemu se ima zahvaliti, da je postala tako znamenita plesalka in da je kmalu zaslovela po vsem svetu. Zato ni čuda, da se je Golderova za* ljubila vanj. Toda tudi ta njena ljube* zen je bila samo kratka epizoda. Lepo iu talentirano plesalko je čakala nova ljubavna pustolovščina, ki jo je doži* vela lanske spomladi, ko je odpotovala s svojim učiteljem in ljubčkom v Ber* lin, kjer je mladi finančnik Hirsch fi* nanciral veliko pariško revijo «Vive la
femme» in zaslužil pri tem 150.000 mark. Umetniški uspeh je bil seveda ogromen. In v Berlinu se je izpolnila usoda prekrasne plesalke. V levi par* terni loži je sedel vsak večer mož, ki je kar požiral z očmi Golderovo. Tretji dan je dobila plesalka po svojem veli* kem kupletu ogromen šopek orhidej, katerim je bila priložena pozlačena vi* zitka, glaseča se: Baron de L6wenstein, Bruxelles.
Niti Jennv, niti kdo drugi iz ansam* bla ni slutil, kdo se skriva za baronom Lowensteinom in kaj pomeni za svet že sam njegov podpis. A tudi v celem Berlinu so vedeli samo nekateri dobro informirani finančniki, da je ogromen nakup nemških delnic umetne svile v zvezi z L6wensteinovim imenom. Po* tem je baron L6wenstein za nekaj ted* nov izginil iz lože admiralske palače, a se je nekega dne zopet pojavil. In zo* pet je pošiljal lepi plesalki krasne šop* ke s pozlačenimi vizitkami. Pošiljal ji je tudi druge dokaze kraljevske rado* darnosti in finega okusa. Tako sta se Jennv Golderova in znameniti belgij* ski finančnik v Berlinu seznanila in zbližala.
L6wenstein kot mož, ki je držal v rokah vse niti evropskega kapitalizma, in Jennv Golderova kot lepa, duhovita in zelo naobražena plesalka sta se dol* go iskala, predno sta se našla. Kmalu se je razvilo med njima intimno prija* teljstvo in ko se je Golderova vrnila v Pariz, je L6wenstein večkrat poletel v Bruselj, Londor in Ameriko. Vedno, kadar se je vrnil, je ostal nekaj časa v Parizu, da se sestane s svojo lepo lju* bico. Tega seveda ni smel nihče vedeti in L6wenstein je vsak polet v Pariz skrbno prikrival. Tudi njegova ljubica je bila dovolj diskretna, da svoje lju* bezni ni obesila na veliki zvon, dasi bi se bila lahko z njo pobahala pred sve* tom. Samo njena najintimnejša prija* teljica je bila o vsem informirana, pa tudi ona je skrbno čuvala tajnost. Se* veda tudi ona ni slutila, kako ogromna finančna moč se skriva za imenom ba* rona L6wensteina.
In ko je bila sreča lepe plesalke na višku, co je Golderova mislila, da ni sile na svetu, ki bi ji mogla vzeti boga* tega, radodarnega in vedno korektnega ljubčka, se je naenkrat razširila vest o zagonetni L6wensteinovi smrti. Ta vest je zadela Golderovo kakor strela iz jasnega. Tragične smrti svojega ljub* čka ni mogla preživeti in zato mu je sledila v smrt. Francoski listi posve* čajo njeni tihi, zato pa tem globlji in pretresljivejši tragediji mnogo sporni* nov.
Nobilova polarna ekspedicija v Narwicku
V Narwicku so sprejeli Italijane zelo hladno. — Dr. Behounek se vrača v Prago. — Amundsena še vedno iščejo. .
Iz Osla poročajo, da je italijanski parnik «Citta di Milano» priplul v sre* do ob 7.30 zjutraj v pristanišče v Nar* >*icku. Češkega učenjaka dr. Behounka norveško poročilo ne omenja. Na kro* vu «Citta di Milano» so baje samo re* šeni Italijani. V pričakovanju parnika «Citta di Milano», ki bo moral pripluti v Narwick že v torek, se je zbrala v pristanišču velika množica prebival* stva, ki je potrpežljivo čakala vso noč. Ko je parnik ob pol 8. zjutraj končno pristal, je bilo v pristanišču razmeroma malo radovednežev. Norveške oblasti pri sprejemu niso bile zastopane. Pač pa jc bil navzoč zastopnik italijanske* ga poslaništva v Stockholmu in mnogo novinarjev in fotografov iz skadinav* skih držav, iz Nemčije, Francije in An* glije.
Ko so vrgli s parnika vrv na obalo, se baje ni ganila nobena roka, da bi vrv ovila okrog stebra. Posadka itali* janskega parnika je morala opraviti to
delo sama. Na krovu so poleg rešenih Italijanov tudi trije Švedi, ki so se ude* ležili rešilne ekspedicije na saneh s pasjo vprego in iskali hidroplan «La* than». Ko je posadka italijanskega par* nika opazila, da gledajo radovedneži skozi gornje okence v ladjo, so hitro zagrnili okence. Noben udeleženec No? bilove pustolovščine se ni pokazal ob* činstvu. Takoj, ko so spustili mostičekT so postavili na stražo mornarja s puško in nasajenim bajonetom, kar je vzbu* dilo med občinstvom splošno začude? nje in tudi ogorčenje. Rešeni udeležen* ci Nobilove ekspedicije so že v sredo nadaljevali pot z lofotsko železnico. Ta proga vodi deloma po norveškem ozemlju do Švedske in dalje proti ju* gu. Železniški vagon so postavili tik ob parnik, da bi lahko Italijani presto* pili neopaženo v vagon. Iz Kodanja po? ročajo, da je bil naročen pri mednarod* ni družbi spalnih vagonov za Nobilovo skupino spalni vagon, ki bo priklopljen
potniškemu vlaku, s katerim se odpe* ljejo Italijani danes ali jutri skozi Nem* Čijo v domovino. Bolnega kapitana Marianija, ki so mu amputirali nogo že na parniku «Citta di Milano», puste po naročilu italijanske vlade v Nar? wicku, dokler ne okreva.
Italijansko letalo «Marina I.» je pri* spelo v sredo z delom švedske ekspedi* cije, ki se vrača s Spitzbergov v Oslo. Med Švedi je tudi vodja ekspedicije kapitan Tornberg. Švedske letalce je sprejelo prebivalstvo norveške presto* lice z nepopisnim navdušenjem. Itali* iansko letalo se je vrnilo zvečer v Tromso. O dr. Behounku in njegovi se* stri do srede zvečer ni bilo nobenih točnih poročil, tako da je še najbolj verjetno, da nista potovala z italijan* sko ekspedicijo. Italijansko poslaništvo v Pragi je mnenja, da se vrne dr. Be* hounek s svojo sestro v kratkem v Prago.
Amundsena in Alessandrinijevo sk upino še vedno iščejo. Iz Osla poro* čajo, da bo križarka «Tordenskj61d» te dni preiskala vse Ledeno morje za* padno od Spitzbergov, potem pa začne preiskovati pokrajine med grenwich* skim meridijanom in ledenimi gorami ob Grenlandiji. Francoska križarka «Strassburg» in francoski parnik «Qu* entin Rooseveld» bosta križarila sever* no in južno od teh krajev, tako da bo ta doslej malo raziskana plast teme* ljito preiskana, križarka «Tordensk* jold» preišče z norveškim parnikom «Michael Sars» tudi pokrajino med Medvedjimi otoki in Spitzbergi. — Amundsena išče tudi ameriška ekspe* dicija «Miss Bayd», ki je zdaj v zalivu Hinlopen.
Iz Stockholma poročajo, da sta se odpeljala dr. Behounek in njegova se* stra v četrtek zvečer z Italijani preko Švedske v Kodanj, kamor prispeta da* nes zvečer. V Kodanju se poslovita od Italijanov in se odpeljeta naravnost v Prago. Ves znanstveni materijal dr. Be* hounka je ohranjen. Dr. Behounek je brzojavil češkoslovaškemu ministrstvu javnih del, da se je odpeljal v četrtek zvečer z vlakom italijanske ekspedicije iz Narwicka. V Pragi mu pripravljajo svečan sprejem.
Na Moravskem pustošijo gosenice
Zadnje dni so se pojavile v nekaterih krajih češko-moravske planete ogromne množice gosenic, ki so pokončale vse poljske pridelke. Gosenice se pomikajo v ogromnih množicah počasi po polju m uničijo vse, kar dosežejo. Najraje žro sladkorno peso, repo, korenje, lan, mak, krompir, deteljo, pa tudi koruzo, Mol in razno sočivje. Največjo škodo so povzročile na lanu, repi in maku, ki ga oglodajo do korenin. Gosenice lezejo tudi čez ceste in prehajajo s polja na polje. Lanu v prizadetih krajih letos sploh ne bodo pridelali, ker so ga gosenice popolnoma uničile. Isto velja za repo in mak. Občutno škodo trpi tudi detelja in otava. Živina ne je nobene krme, po kateri se pasejo gosenice.
Prebivalstvo češko-moravske planote že od 1878. ne pomni takega navala gosenic. Gosenice metulja mura-gama so znane kot zelo nevarni škodljivci. Položaj kmetov v prizadetih krajih je tem težji, ker nimajo pri rokah nobenih obrambnih sredstev. Škodo, ki so jo povzročile doslej gosenice, cenijo na 3 milijone Kč.
Nov svetovni jezik
Imenuje se «novial» in hoče izpod* riniti esperanto in sploh vse umetne jezike. Izumil ga je doktor juris in filo* zofije, danski profesor Otto Jespersen. Mož je izdal o svojem delu knjigo pod naslovom «Nov svetovni jezik», ki je izšla tudi v nemškem prevodu v založ* ništvu Auerbach v Heidelbergu.
Po knjigi sodeč, je profesor Jesper* sen velik idealist. V uvodu pravi, da je trdno prepričan, da se je edino nje* mu posrečilo izumiti svetovni jezik, ki se bo razširil po vsem svetu, tako da bo konec vseh nesporazumov med po* edinimi narodi in da si padejo vsi v naročje. Pri tem je bil pa tako prakti*
čen, da je vzel iz vsakega jezika nekaj, da bi si pridobil med vsemi narodi prU vržence. Tudi iz slovanskih jezikov je vzel več izrazov. V celoti je novi sve* tovni jezik mešanica, ki priča sicer o temeljitem študiju, vendar pa ne more računati na večji uspeh. Najbrž bo za* dela tudi novial ista usoda, kakor espe* ranto in druge umetne jezike, ki se kljub vsemu prizadevanju ne morejo razširiti.
600-letnica Rotterdama
Nizozemsko mesto Rotterdam je proslavilo v četrtek 600-letnico svojega obstoja. Rotterdam zavzema zda.i v mednarodni trgovini zelo važno mesto, ker je prekosil Amsterdam in uspešno tekmuje glede prometa z belgijskim mesto Antverpen. Rotterdam se je začel hitro razvijati, ko je liolandska 1. 1830 zaprla izliv reke Šelde tako, da so bili parniki prisiljeni ustavljati se v rotter-damskem pristanišču.
Zdaj gre nad polovico inozemskega izvoza in uvoza po morju skozi Rotterdam, ki je štel pred svetovno vojno 465 tisoč prebivalcev. Zdaj jih pa ima že 630 tisoč. V Rotterdamu se vrši vsako leto največji nizozemski živinski sejem. Mesto je znano po svojih številnih kanalih in je sploh zelo slikovito. Rotterdam je rojstno mesto najslavnejšega humanista Erazma Rotterdamskega, ki si ga tako radi prisvajajo Nemci. Mesto je 1. 1563, pogorelo in devet let pozneje so ga španske čete popolnoma oplenile. V mednarodni trgovini igra zelo važno vlogo zlasti glede uvoza kave in kakao. Tudi mnogi izseljenci potujejo v prekomorske države skozi Rotterdam.
Sovjetska špijonaža v Ameriki
Kakor poročajo iz Newyorka, je policija v Ouebecku v Kanadi po dolgem iskanju in poizvedovanju odkrila zelo širokopotezno zasnovano, skrivnostno špijonažno afero. Neki ruski agent, Arsen Melna po imenu, je bil aretiran, ker je baje zgradil v Ouebecku tagno brezžično postajo, ki je stala v službi boljševišjve propagande in potom katere naj bi prejemali potrebne instrukcije boljševiški agenti v Severni Ameriki. Pri hišni preiskavi, ki so jo izvedli pri Meku, so našli okrog 50 funtov dinamita.
Že nekaj Časa so kanadske radiopostaje motSli neznani znaki neke močne oddajne postaje. Toda kljub vsemu naporu niso mogli odkriti točnega kraja te oddajne postaje. Končno so pa detektivi le prišli na pravo sled. V samotnem kraju sillery Cove so odkrili velliko brezžično oddajno postajo, ki je bila opremljena z najmodernejšimi aparati in z vsemi radijskimi novostmi zadnjega časa. Poliaija je takoj pričela s podrobnimi raziskovanji in je ugotovila, da se je postajo dnevno uporabljalo za sprejem raznih jnstruk-cij od nepoznane strani in se je prejete instrukcije oddajalo raznim boljševičkim agentom širom Severne Amerike. Razen tega so še ugotovili, da so bili glavni deli tajanstvene oddajne postaje ukradeni pri Marconijevi ra-diodružbi.
Dvoboj dveh ruskih študentov radi dekleta
V Ljeningradu, v zibelki nove Rusije, se je vršil te dni zanimiv dvoboj med dvema ruskima študentoma, ki sta sc sprla zaradi dekleta. Ana Lukinovna je imela v Viatki zaročenca Kopitova, ki je bil slušatelj filozofske fakultete. Ljeningrad je pač daleč od Vjatke in zato ni čuda, da se Anino srce ni moglo dolgo upirati izkušnjavam. Ana je pridno pisala svojemu zaročencu zaljubljena pisma, obenem je pa koketirala s študentom Juferovim, kateremu je seveda tudi zamolčala, da j j že zaro čena. Koketiranje je šlo tako daleč, da je mlada študentka obljubila svojemu kavalirju, da se z njim poroči. Kljub temu je pa še vedno pridno pošiljala pisma svojemu zaročencu v Vjatko.
Približale so se počitnice in zaroče-
nec iz Vjatke bi se lahko vsak hip pojavil v Ljenmgradu. Zato je Ana prekinila razmerje z Juferovim. Študent se* veda s tem ni bil zadovoljen. Nekega dne je stopil v njeno sobo, zaklenil za seboj vrata, potegnil iz žepa revolver in si ga nastavil na čelo. Ana ga je lepo prosila, naj se ne ustreli. Zaljubljeni študent se je premislil in pomeril na nezvesto ljubico. Dekle ie zaklicalo na pomoč, toda nikogar ni bilo. Končno se je zaljubljeni študent pomirii in spravil revolver v žep Odigralo se je še \ eč sličnih burnih prizorov, toda k sreči ni prišlo do krvoprelitja.
Začetkom julija ie pa prispel v Ljeningrad zaročenec Kopitov in takoj drugi dan se je zglasi! pri njem njegov tekmec. Povedal mu je. da ljubi njegovo nevesto in da je treba odločiti, če-gava bo. Predlagal ie, naj odločuje v tej kočljivi zadevi dvoboj. Kopitov jc izrazil proti dvoboju pomisleke, češ, da ta argument ni več moderen. Juferov mu je na ta odgovor prisodil krepko zaušnico To je bil zadosten argument, da je Kopitov pristal na dvoboj.
Spoprijeti sta se hotela takoj. Študent Bielevsk'i je prevzel vlogo sekun-danta. Juferov ie zahteval, da se streljata na osem korakov. Pozval je svojega tekmeca, naj strelja prvi in naj meri dobro, kajti če bi zgrešil cilj, ga ubije on.
Nastrotnika sta zavzela svoja mesta. Kopitov je dvignil revolver in pomeril. Sekundam ki ie prvotno mislil, da se tovariša šalita, je planil med nje in jima iztrgal revolverje iz rok. Juferov je skočil na sekundanta in ga začel obde-lavati s pestmi. Prihiteli so sosedje, ki so pretepače prijeli in odvedli na policijski k(omisariiat, kjer je bil dvoboj brez krvi končan
i?
Najboijše, najtrajnejše, zalo
najceneisc
Šala s tragičnim koncem
Lansko poletje se je pripetil v občini Vecs v koinitatii ileves na Madžarskem zelo nenavaden slučaj umora. Kmet Veres je pustil doma v stanovanju samega svojega lOletuega sina, sam pa je odšel po opravkih na polje. Okrog 10. ure dopoldne je otrok naenkrat zaslišal osoren glas, ki je zahteval, naj mu odpre vrata. Deček se je močno ustrašil in pričel obupno klicati na pomoč. Glas za vrati pa ni utihnil, iu ko so se naenkrat odprla vrata, je deček v silnem strahu pograbil na tleh ležečo sekiro in z njo podzavestno, v čutu samoobrambe zamahnil. Neznanec, ki je strašil otroka, se je nezavesten in s krvjo oblit zgrudil na tla. V tem je prišel oče domov in našel sina v kotu sobe od strahu vsega trdega in otopelega. Na pragu je ležal z veliko rano na glavi in nezavesten njegov oče, ki se je s svojim vnukom včasih rad malo pošalil. Tudi to pot je hotel otroka malo postrašiti. vendar pa je po nesrečnem slučaju nastala iz nedolžne šale krvava resnica. Dečkov stari oče je kmalu potem podlegel težki rani.
Otrok je bil v prvi instanci obsojen na dve leti poboljševalnice, v vzklicni obravnavi pred sodnim stolom v Budimpešti Pa je bil te dni oproščen na podlagi ugotovitve, da je storil usodno dejanje iz strahu in v samoobrambi. Ta slučaj zopet nazorno kaže, da so take šale napram otrokom neprimerne, ker se često zgodi, če že ne kai hujšega, kot v opisanem slučaju, vsaj to. da otrok še dolga leta potem trpi na posledicah nenadnega prestrašenja.
Frank Gibson:
Strah
Henri je zares izborno izvedel svoj načrt. Njegova žena je, ničsar sluteč, padla v nastavljeno past.
Gena je stala v obednici, kjer se je malo prej poslovila od svojega moža, poljubivši ga, in mogla je jasno slišati, kako so se vrata od hodnika odprla in znova zaprla. Po vsem tem je mogla sklepati, da je šel njen mož z doma. Vendar pa je smatrala za primerno, da še malo počaka, predno telefonira svojemu ljubimcu. Ko pa je prešlo dobrih pet minut, je stekla k telefonu in je z razburjenim glasom poklicala številko in je še bolj razburjeno pričela govoriti.
Njen mož pa v resnici ni šel z doma, ampak je le odprl in zaprl vrata, ostavši v veži. Zato je lahko slišal vsako beesdo:
»Si ti, dragi Reginald?« je govorila njegova žena. Tu je Gena. Da, pravkar je odšel. Rekel je, da se ne vrne pred dvema po polnoči. Daj bog, da se nikdar več ne vrne ... Kaj praviš? Kam je šel? Ima neke poslovne razgovore. Požuri se, ljubček moj in pridi čimprej. Ne. ne morem s teboj ven. Ali lahko prideš k meni? Tisoč blagih besed ti bom šepetala na uho... Tudi ti meni? Razume se...  Umiram od koprnenja  po tebi.
Kaj? Čez pol ure boš tu? Na skorajšnje svidenje torej, ljubljeni moj... Ali me imaš zares tako rad?«
Z zadovoljnim nasmehom je odložila Gena telefonsko slušalko in pristopila k ogledalu, zaljubljeno se gledajoč.
Ali mahoma je okamenela, ker je sli: šala, kako so se vrata od hodnika naglo odprla. Namršila je obrvi in poslušala korake, ki so se bližali. Poznala ie brž, da so to koraki njenega moža. Kaj naj bi to pomenilo?
Ali že je vstopil v sobo njen mož in jo veselo pozdravil:
»Zdravo, Gena, vrnil sem se.« Odložil je klobuk in rokavice, potem je primaknil stolico bliže kaminu.
Genino srce je utripalo s tako silo, da bi ji skoro skočilo iz prsi in jedva je mogla izdaviti:
»Kai se je pripetilo, Henri?«
»Tisti poslovni setanek je odložen,« je odgovoril mirno mož. »Ali se ne veseliš, draga moja?«
*Pa, da ... Kako bi se ne veselila ... Samo... Samo... Ne vem...«
Potem je umolknila, ker ji ni moglo nič pametnega priti na misel.
»Tudi jaz se veselim,« je nadaljeval on z običajnim glasom, kakor da ni opazil nejne vznemirjenosti. »Že davno sem si namreč želel, da bi prebil s teboj brezskrben večer. Tisoč dragih besedi bi ti rad šepetal v ušesa.«
Pritisnil je svojo ženo na prsi in jo poljubil. Potem jo je iznenada izpustil in ji pogledal v oči.
»Ali, draga moja, ti si danes strahovito bleda. Da nisi morda bolna?«
Gena se je okrenila od njega in pritisnila Čelo ob dlani.
»Imaš prav, boli me glava.«
Prvikrat v svojem življenju, ker jo je usoda vedno negovala, je občutila Gena strah. Spreletela jo je zona in zdelo se ji je, da ji je železen obroč stisnil čelo. Vendar pa je jasno spoznala, da mora za vsako ceno pre prečiti prihod svojega ljubimca in srečanje, lice v lice, s svojim možem. Kako? če bi mogla samo za nekoliko minut spraviti moža iz sobn in potem brž telefonirati.
Kazalec na uri se je med tem neusmiljeno premikal. Še dvajset minut in Ijubemic bo tu. In tedaj... srce ji ie lede ne lo v prsih.
»Da, glava me boli, dragi moj. Nimam pa nobenega aspirina več. Ali bi hotel stopiti v lekarno in vzeti nekaj praškov?«
Ali na njeno grozo ji je mož odvrnil:
»Aspirina bi rada? Izborno. Jaz ga imam še polno Škatlico. Samo en prašek vzemi, pa ti bo odleglo.«
In kmalu je držal v roki čašo vode in aspirin.
Tpdva je popila Gena to čašo vode. "        jo je davilo. Samo deset minut
ju je še ločilo od trenutka, ko se pojavi ljubimec vesel in brezbrižen.
»Ali ti je zdaj bolje?«, jo je vprašal mož.
»Da, da, bolje mi je.« »Strašno te ljubim,« ji je rekel, »in če bi vedel, da te sme še kdo na svetu poljubljati in se te dotikati... V mojih žilah se pretaka junaška kri... Najstrašnejše bi mogel zagrešiti.«
»Henri!« je zaklicala ona in se iztrgala Vegovega objema, »nikoli te nisem slišala tako govoriti!«
Henri je mirno nadaljeval:
»Oprosti, draea moja. Nisem te hotel preplašiti. Slučajno mi je nekaj prišlo na misel, da t: +o reki. Niti sam ne vem, zakaj. Ampak midva sva vendar sklenila, prebijeva veselo ta lepi večer, kai ne? Kako bi bilo, da greva v gledališče?«
Z Geninih grudi s<» s- odvalilo kakor kamen.
»Da, da, v gledališče pojdiva!« Henry je vzel v roko časopise, da bi videl, kaj igrajo danes v gledališču.
»Rihard III.? s tem ni nič.« »Osamljeni človek.« »Deseti oktrober.« Tudi to ni za naju. A. izborno! Našel sem. »Tat ljubezni.« »Neki moj prijatelj mi je že pripovedoval o tem. Tu zasači mož svojo ženo z njenim ljubimcem.« Ona ni bila več bleda, ampak zelena. Zobje so
ji šklepetali, ko je vprašala: »Torej greva?«
On ji je pogledal naravnost v oči: »Ne, ne pojdeva. Tebi je, kakor vidim, še vedno slabo. Ostanem s teboj doma. Lahko bi se ti v gledališču poslabšalo. Pomisliti moraš, da je v poslednjem dejanju prizor, ki mož zaloti ženo pri prešuštvu. On ubije njo in njenega ljubimca. To bi danes ne bilo za tvoje živce.«
Gena se je zgrudila onesveščena.
Prebila je strašno noč v groznih sanjah.
Ko sta zjutraj sedela z možem pri zajtrku in so pred njima ležale novine, sta se njiju pogleda srečala na isti vesti:
Smrtna nesreča varijetetskega umetnika. Znani varijetetski umetnik Regi-nald Reit je umrl sinoči ob devetih kot žrtev avtomobilske nezgode.
Gena je prebledela. In nehote je dvignila oči in pogledala na moža. Ali on je sedel mirno, navidez ravnodušen.
Iznenada je dvignil glavo od časopisa in rekel, rahlo naglasujoč vsako besedo:
»Teoko je reči. čigavo življenje je bilo boli vredno, da se reši. Tvoje ali njegovo. Kajti, če bi se ne bil ponesrečil na ulici, ampak prišel semkaj, se mi zdi, da bi bila ti mrtva.«
Tajinstveni aeroplan z modrim križem
Po Lovvensieinovi tragediji so začele krožiti po vseh francoskih in belgijskih obmorskih krajih govorice o nekem tajin-stvenem letala. — Kaj pripovedujejo očividci čudne prikazni.
Odkar je belgijski Krez L6wenstein ha tako skrivnosten kot tragičen način padel iz svojega letala v morje, živi obmorsko prebivalstvo vse severne francoske in belgijske obale v neke vrste psihozi. Pojavljajo se namreč vedno nove priče, ki z vso resnostjo zatrjujejo, da so videle pred dnevi pa* šti iz nekega letala nad morjem moške* ga, ki je brez sledu izginil v valovih. Drugi zopet pripovedujejo, da so na» tanko videli, kako je tudi letalo padlo v morje in se ni več pokazalo. Oboji pa se strinjajo v trditvi, da je bilo letalo na spodnjih krilih belo pleskano in da je imelo na belih ploskvah našli; kan velik moder križ
Tekom zadnjih osmih dni je prL spelo v Pariz iz raznih obmorskih mest 14 poročil, ki vsa opisujejo po* polnoma slične slučaje. Poročila o dozdevni tragediji so poslale popolnoma verodostojne, deloma celo splošno zna= ne visoke osebe. Zato se skoraj ne da govoriti o kaki mistifikaciji, zlasti ne z ozirom na to, da so številni poroče= valci, ki so poslali tozadevna poročila in ki so katastrofo tajinstvenega letala z modrim križem opazovali na lastne oči, splošno znani kot zelo resni in za* nesljivi možje.
Prvo tako poročilo je prispelo pred tednom v Pariz iz pristaniškega mesta Saint Malo. Priča takratnega slučaja je bil Paul Guerin, eden najbolj znanih vojaških pilotov, o čegar resnicoljub* nosti ni nikakega dvoma. Guerin opi= suje svoj nenavadni do>'\iiaj takole:
«Jaz in moja soproga sva sedela ti* sti dan okrog 7. ure na terasi hotela ob morju Naenkrat se je pojavilo na zapadni strani obzorja, v smeri, kjer ie* ži otok Jersev, letalo, in sicer zelo niz* ko nad morsko gladino. Precenil sem, da ne more leteti višje kot komaj ka* kih 150 do 200 metrov nad morjem. Moje zanimanje je vzbudil predvsem gost oblak dima, ki se je v dolgem tra^ ku vlekel za letalom, Nenadoma pa se je zgodilo nekaj čudovitena. iz aero» plana je bruhnil ogromen plamen, ki je za hip objel celo letalo. V nasledi njem trenutku se je zavilo letalo v oblak gostega, črnega dima, ki pa se je kmalu razkadil in je v tanki plasti legei tik nad morje. O letalu samem pa ni bilo nikakega sledu več.
Paul Guerin je mogel podati precej natančen in točen opis letala in je med ostalim poudaril zanimivo posebnost, da jc imelo letalo na obeh krilih moder križ na beli podlagi Guerin je svoj doživljaj takoj sporočil pristaniškemu poveljstvu, ki jc na dotični kraj nemU* doma odposlalo večje število motornih čolnov, ki naj bi ponesrečeno letalo poiskali in po možnosti rešili potnike 'I oda ko so čolni z vso brzino prispeli na kraj, kjer je po Guerinovi izjavi le* talo izrjinilo. niso mogli najti prav ni* česar, kar bi pričalo o dozdevni letalskj nesreči. Skušali so najti vsaj kake raz* bite dele ponesrečenega letala, toda tu* di to je bilo zaman.   Po večurnem na*
1 ornem raziskovanju morske površine v vsej tamkajšnji okolici se je mornar* jem posrečilo najti nekaj razbitih lese* mh in kovinskih predmetov, ki bi mogli izvirati od letalske katastrofe. Pri po* drobnejšem ogledu najdenih predme* tov na suhem so pa ugotovili, da so ti predmeti ležali v vodi najmanj že ne* kaj tednov. Nikakor pa niso mogli biti v zvezi z letalom, ki ga je videl pilot Guerin.
Dva dni pozneje je bil inženjer Marcel Lernu tudi priča podobne mor* ske tragedije in sicer istotako v Saint Malo V smeri otoka Jersev je naem krat vide! prihajati znano letalo, ki je puščalo za seboj goste oblake dima Ko je bil aeroplan le Še nekaj sto me= trov oddaljen od obale, je inženjer opazil nekega moškega, ki se je vrgel iz letala v morje. Aeroplan se je takoj nato obrnil in odletel nazaj v smeri proti Jersevu. Inženjer Lernu odločno zatrjuje, da je popolnoma natančno videl na belili krilih letala na vsaki stra. ni po en velik moder križ.
Se isti dan pa se je pojavila neka druga priča, državni urannik L Pallot, ki je onisal zagonetni dogodek prav ta* ko. kakor inženjer Lernu. Sledeči dan so prejeli v Parizu poročilo iz Cher* bourga, da so tam opazili neznano le* talo. ki je blizu obale izginilo v morju. Resničnost teh navedb morejo potrditi
2 zanesljive priče. Eden te trojice je izpovedal, da je na belih krilih razloč* no videl moder križ. Od tedaj se pri* kazuje tajinstveno letalo zdaj na tem, zdaj na onem delu obale.
Brez moža še gre, brez biserov pa ne
Bisere imajo ženske med vsemi dragulji najraje. — Biseri so priljubljeni že nad 200 let, — Pesniki najraje opevajo ta dragulj, ki
je igral važno vlogo že v najstarejših časih.
Od kraljice do zadnje perice ni na   od časa, ko so našli ribiči na obali In-
svetu žene, ki bi ne hrepenela po dveh stvareh. Ena je mož, od katerega pričakuj, da jo bo ljubil, spoštoval in ščitil, druga je pa niz biserov, ki bi objemali in krasili njen vrat. Če usoda ženski ne nakloni moža, se zna prilagoditi razmeram in obrne svojo energijo v drugo smer. Toda bisere hoče in mora imeti. In če nima niza pravih biserov, za katere bi jo vsi zavidali, se zada volji Z imitacijo.
V Zedinjenih državah se prodaja več ovratnic iz pravih biserov, nego iz katerihkoli drugih dragocenih kamnov. A po pultih manjših iuvelirnih trgovin je razloženih več imitacij biserov, nego katerihkoli drugih draguljev. Noben dragulj nima v sebi toliko privlačnosti za žensko, kakor biser. To ni najnovejši pa tudi ne ameriški okus, dasi moramo priznati, da je prodaja biserov v Ameriki zadnja leta neverjetno narast-la. Bisere imajo enako rade vse ženske sveta. Noben dragulj ni tako vplival na žensko fantazijo, kakor biser in sicer že
dije prvega. In poznavalci žensk pravijo, da bodo biseri mamili ženske, dokler bo živel človeški rod na zemln.
Moderne ženske nosijo bisere še vedno na tako primitiven in tradicionalen način, kakor so lih nosite njihove azijske barbarske sestre pred 2000 leti. Zakai so ženske tako navdušene za bisere? Če bi se dala Evina strast potolažiti samo z nizom pristnih biserov, bi zadostovala za izložbo Že sama lepota čarobnega dragega kamna. Ker se pa morajo mnoge ženske zadovoljiti ž imitacijo, moramo iskati razlage tega pojava v globljem občutku, nego ie simbolizem ali praznoverje. Eva sama bi nedvomno odgovorila, da so biseri najlepši nakit, ker s svojim bledim sijajem zelo dobro pristojajo vsaki barvi polti. S tem pa še ni pojasnjeno, zakaj so Imitirani biseri enako priljubljeni, kakor pristni. Res je sicer, da so nekateri umetni biseri tako dobro izdelani, da bi jih niti strokovnjak ne ločil od pristnih. Toda zakaj ie nnvpraševanje po umet-
nih biserih tako veliko in zakaj ne nosijo ženske ovratnic iz diamantov, smaragdov ali rubinov, pa naj si bodo pristni ali umetni?
Zavedno ali podzavedno igra v tem kultu biserov veliko vlogo fantazija. O nobenem dragulju ne kroži med ljudstvom toliko pripovedk, bajk in legend, kakor o biseru. Nobenemu drugemu dragocenemu kamnu niso posvetili pesniki toliko pesmi in okrog nobenega se ni spletalo toliko dramatičnih zapletlja-jev. Pesniki in novelisti vidijo v biserih zdaj solze angelov, zdaj zopet solze Najad in Siren. Da se to oboževanje biserov vzdržuje že cela stoletja, nam pričajo moderne žene. ki verujejo, da prinašajo biseri srečo in nesrečo onim, iri jih nosijo. Pri tem se pa iste ženske raje izpostavljajo nevarnosti, da bodo plakale, nego da bi odklonile podarjene bisere. Ženske pravijo, da se lažje prenaša žalost in bridkost v prsih, ki so okrašena z biseri. Toda ta teorija je koncem koncev absurdna.
Nastanek biserov, kolikor ga sploh poznamo, ni nič kaj poetičen. Biser izvira iz enega najnižjih bitij. Znano je, da nasane biser v školjki. Učenjaki trdijo, da pride v školjko kak parazit ali zrno peska, ki ga školjka hitro ovije z neko sluzasto tvarino. Ko školika pogine, se lupina odpre in v nji najdemo biser. Včasih se pa posreči najti biser tudi v živi školjki. Pesniki opisujejo na dolgo in široko bolečine, ki jih ima školjka, preden izloči iz sebe biser. Toda pri ženskah ta simbol ne igra nobene vloge. Ženske imajo tako rade bisere zato, ker vidijo v njih nekak simbol ljubezni. Biser je bil posvečen boginji ljubezni Veneri in cela pokolenja so ga spravljala v zvezo z ljubeznijo in srečnim zakonskim življenjem.
Indijska legenda pripisuje odkritje prvega bisera bogu Krišnu, ki ga je baje prinesel z morskega dna. da okrasi z niim svojo hčerko na dan poroke. Indijske žene se še zdaj drže tega primera in iim je najsvetejši dragulj. V mnogih evropskih državah imajo celo srednji sloji navado dajati biserno ogrlico kot poročno darilo. Celo po kmetih naletimo na ženske, ki si odtrgajo od ust, samo da lahko priŠtedijo denar za ogrlico iz umetnih biserov. V Ameriki je naroden običaj dajati nevestam biserne nakite. V starem Rimu so smatrali za časa Julija Cezarja bisere za tako simbolično združene z ljubeznijo, zakonom in misijo žene v življenju, da je Cezar prepovedal nositi biserne nakite vsem ženam, ki niso imele otrok in moža in ki še niso dosegle 50. leta, da bi na ta način preprečil rapidno nazadovanje porodov.
Najznamenitejša bisera, kar jih pozna zgodovina, sta bila hruškam podobna bisera, ki ju je nosila v obliki uhanov Kleopatra na dan, ko je bil njen gost Antonij. Zgodovinarji pripovedujejo, da ie Kleopatra en biser raztopila v octu in ga izpila. Toda če bi hoteli raztopiti tako velik biser, bi rabili več dni. Kleopatra oa tudi ni bila tako potrpežljiva, da bi sedela več dni za mizo in čakala, da nastane v čaši biserna pijača.
Je pa še mnogo drugih pripovedk in bajk, ki so poskrbele, da čar in romantika biserov nikoli ne izgine. Dokler bo živela v moških in ženskih srcih romantika, bodo biseri krasili nežne ženske vratove in tvorili bistven del ženske lepote. Oblika biserov se lahko izpremi-nja. kakor pač zahteva okus, toda biser sam nikoli. Moda ogrlic, na katerih so biseri nanizani po velikosti, je razmeroma nova. V starih časih s<* tiosile ženske ogrlice iz biserov enake velikosti. Na najlepših ogrlicah so vsi biseri enake barve in se svetijo kakor žamet. Biseri se morajo vedno prilagoditi tonu svetlobe, kateri je ženska izpostavljena. Preostra svetloba ne pusti biserov do veljave. Tudi zelena barva škoduje le-DOti biserov. Najlepši so biseri, če jih gledamo ob lepih poletnih popoldnevih.
Bisere iščejo samo v plitkih vodah. Školjke namreč nikoli ne gredo v globoko morje, marveč se drže blizu obale na skalah in Dečinah. Love jih potap-
ljači, ki hodijo na lov kakor ribiči s čolni. Zanimivo je pa, da iskalci biserov ne zaslužijo toliko, kakor ribiči, ki love Školjke. Potapljači izroče samo neznaten del biserov lastnikom čolnov, večino pa ukradejo sami že pod vodo. Največji trg biserov je v Singapuru in v Straits Settlements, kjer tvori iskanje biserov nekako industrijo.
Anekdote o angleških pisateljih
Znani angleški pisatelj Jerome Klapka Jerome fe telefoniral nekoč zavarovalnici:
— Rad bi zavaroval svojo hišo proti ognju. Ali bi lahko storil to telefonično?
— Seveda, takoj vam pošljemo zastopnika.
— Že prav, toda priti mora takoj, kajti hiša že gori.
Na banketu je vprašal novinar Bernarda Shawa:
— Komu se imate zahvaliti, da tako dolgo živite?
Shaw je odgovoril brez pomisleka:
— Svoji visoki starosti.
Znani angleški pisatelj Temple fiur-ston je srečal na ulici svojega prijatelja, bankirja Smitha.
— Kaj ti je, da si tako otožen in potrt? — je vprašal bankir.
— Zobje me bole.
— Takoj ti povem imeniten recept, je dejal Smith. Tudi mene so včeraj boleli zobje, šel sem domov in poljubil ženo, pa so me nehali boleti.
Pisatelj ie malo pomislil in dejal:
— Hvala, dragi prijatelj, za dober nasvet. Kaj praviš, ali bo tvoja žena zdajle doma?
Humoristični kotiček
Enostaven dohod.
Letoviščar: — Samo to mi še povejte, kako lahko pridem v hišo ponoči, če se slučajno zakasnim v gostilni. Hišnega ključa n,;mate. zvonca pa tudi ne. da bi vas poklical.
Gospodar: — To je pa zelo lahko in enostavno. Najprej se previdno splazite mimo psa, ki je priklenjen kraj hiiše: držati se morate močno na levo. tja pes ne doseže. Potom splezajte čez plot na vrt. samo pazite na bodečo žico, da si ne raztrgate kože in obleke Ko ste že na vrtu. snlezaite na hruško tako visoko, v najvišje veje. da dosežete podstrešje. Veje. ki so sicer precei tenke, segaio do okna naše dekle in tam lahko potrkate. Pazite pa, da vas fantje ne zalote . . .
Iskre.
Prijateljstvo je kakor cviček; povsod ga je dobiti, toda le malokje pristnega.
Skopuh nikakor ni egoist, zakaj vse, kar prihrani, dobe drugi
Ljubezniva žena.
Gašper: Moja žena ml čita vsako željo že iz oči!
Miha: Moja tudi. toda potem stori ravno nasprotno.
Pred sodnikom.
sodmik: Ali ste bili že kdaj kaznovani in zakaj?
Obtoženec: Zato. ker so me ujeli!
Ni čuda.
— Veš, Čemu se vedno čudim?
— No?
— Da lahko dela velblod 8 dni, ne da bi pil.
— Meni se pa to ne zdi Čudno. Jaz prav lahko pijem 8 dni, ne da bi kaj delal.
Vse eno le.
Amalija: — Kako si se mi mogla vendar tako zlagati, ko si mi rekla, da je tvoj mo-ž že mesec v kopališču? Zdaj sem zvedela resnico. Zaprt je, pa ne v kopališču.
Evlalija: — Saj je vse eno, vsak teden enkrat se pa le mora kopati.
Poštenost.
Artilerist Nace tolaži objokano Micko, ki je ob službo:
— Ti si torej zapustila svojo dosedanjo dobro službo?
Micka: — Hvala bogu! Samo pomisli to nesramnost! Gospa je položila na tla kovača, da bi preizkusila mojo poštenost.
— Nace: — Ti si bila pa seveda užaljena in si zapustila službo?
Micka: — Kaj še, na lim sem ji šla.
Zagovoril se je.
Gospodar: — Z novim vinom me je pa vinski trgovec prav pošteno ogoljufal.
Hlapec: — To je pa res! Ali tudi vas po njem glava boli?
Dobra gospodinja.
Dva moža sta se hvalila, kako dobri gospodinji sta njuni Ženi. Prvi je dejal, da je bila njegova žena najboljša gospodinja na svetu. Ko ga je tovariš vprašal, če ie že umrla, je odgovoril: Žalibog, na potovanju po avstralskih otokih so mi jo požrli Ijudožrci. In pomisli, ko so jo vrgli v kotel in ko M voda že vrela, se je sirota naenkrat zavedla in zašepetala: Ne pozabite na sol, poper in peteršilj.
Žid v nebesih.
Frankfurtski žid Mosenthal je umrl in stopil pred Jehovo. Povešal je glavo in zrl otožno predse. Jehova ga je vprašal, zakai je tako potrt.
— Oh, gospod, če bi vedeli, kakšne skrbi me tarejo na stara leta.
— Kaj se ti je pa pripetilo?
— Moj sin se je dal krstiti.
— Ne bodi žalosten, tudi moj je že krščen.
Pijančeva iznajdljivost.
Župnik sreča pijanca s steklenico žganja v žepu.
— Vidim, da si ostal nepoboljšljiv grešnik. Pa vendar ne misliš popiti vsega žganja?
— Ne. polovica je namenjena mojemu tovarišu.
— Dokazi torej, da si jtmak in izli j svojo polovico.
— Obžalujem .gospod, toda moja polovica je spodnja in zato je ne morem izliti.
Kralj in bankir.
Angleškega bankirja Saira i*o obdolžili, da je snoval zaroto z namenom, da bi ugrabil kralja Georga III. in ga odpeljal v Filadelfijo. Ko so ga privedli Dred sodnika, je dejal:
— Zelo dobro vem, Čemu bi rabil kralj bankirja, ne gre mi pa v glavo, kaj bi počel bankir s kraljem.
Zdravilo za pitance.
Fini: — Povej mi vendar, kako si odvadila svojega moža. da več ne pi-iančuje?
Puri: — Zelo enostavno. Vedno kadar je prespal svojo pijanost, sem mu rekla, da mi je ponoči, ko je prišel iz gostilne domov, obljubil nov klobuk ali pa novo obleko itd. Pekla sem mu tudi, da sem obljubljeno stvar že takoj tudi kupila. Tega mu je postalo končno le preveč in nehal ie ponočevat'i.
Dvoumen odgovor.
— Je-li res, da izvira človek od opice?
— Tega ti ne povem, ker ne poznam nobenega tvojega sorodnika.
V kopalni sezoni.
— Gospod doktor, cele noči ne spim. Preganjajo me strašne sanje, da se v reki potapljam. Kaj mi je storiti?
— Najbolje je, Če se naučite plavati.
Zakaj ni smetane.
Mlad zakonski mož: Dragica, ali si vprašala mlekarico, zakai ni nikoli na mleku smetane?
— Da, toda mlekarica je to dobro utemeljila.
— In kaj je rekla?
— Dejala je, da nalije v lonec toliko mleka, da za smetano sploh ni prostora.
Edgr.r Wallace:
ROMAN
»Če bi bil kdo ponoči prišel, bi ga ne bil slišal,« je priznal. »Spal sem kakor ubit.« Previdno se je prijel za glavo. »Še vedno je občutljiva, toda bolečine so ponehale. Doktor je reke!, da je za las manjkalo, da ni bilo po meni Menil je. da je načeta lobanja. — Ali naj vam pripravim čaja ali pa naj pokličem kuharico?« ,
Odkimala je, on pa je med tem že izginil. Čez deset minut je prišel nazaj s čašo čaja. Že v drugič ji je je 1 pripovedovati, da je upokojen policijski uradnik in da je že tri leta v Gonsalezovi službi. »Trije« so dobro plačevali in so bili, čemur se je zelo čudila, zelo imo-viti.
»Ali se jim mar ta posel — privatno detektivstvo — izplača?«
»O ti sveta nedolžnost! Ne. Mis!« Zagrohotal se je. »Zelo so bogati. Mislim, da je to znano vsakomur. Pravijo, da je Mr. Gonsalez že pred vojno imel milijon funtov šterlingov.«
To so ji bile same neznane novice.
»Toda zakai se potem ukvarjajo,« — beseda ji je zastala — »s takimi posli?«
»Iz samega veselja do stvari Nekateri ljudje se zabavajo z dirkalnimi konji, rjjugi z jahtami... Ti gospodje imajo pri vsem tem svojo zabavo — in dobro plačajo!« je dodal.
Možje, ki so bili v službi »Treh
pravičnikov«, niso dobivali samo lepo plačo, nego pogosto tudi premijo, ki se more označiti samo z izrazom »velikanska«. Ko so nekoč ti možje obkolili in uničili tolpo španskih bančnih roparjev, so »Trije pravičniki« dali vsakomur, ki je bil pri poslu aktivno soudeležen, po tisoč funtov šterlingov.
Bilo ie bolj prikrito namigavanje kakor določna trditev, ko je rekel, da je bil ta denar del piena. ki so si ga prisvojili »Trije pravičniki«, in njegove besede so vzbujale vtis, da on v tem razdeljevanju nedovoljenega dobička ne vidi ničesar nepravičnega.
»Z eno besedo, Mis.<* je menil filozofsko, »kdor zajema denar na tak način, ga vedno ne more vrniti pravemu lastniku. Ta Diego je leta in leta plenil banke, in banke niso kakor individiji — njim denarne izgube ne pomenijo ničesar.«
»Ali to so vendar docela nemoralni nazori!« je rekla Mirabela, marljivo tr-gaje cvetice.
»Že mogoče, Mis!« je priznal Digbv, ki je bil po vsem videzu eden tistih, ki je bil prejel premijo in je bil zato v sodbi nekoliko prizanesljiv. »Toda tisoč funtov je cela kopica denarja.«
Dan je minil brez posebnega dogodka. Iz gloucesterskih listov ie zvedela o požaru pri Oberzohnu in je nezgodo pri-pisovala zgolj nesrečnemu naključiu. Ni žalovala za hišo. Ogenj je uničil nakazno poglavje n^ene minulosti. Slučajno je pogorela tudi slaba oljnata slika, ki je bila dr. Oberzohnu dražja od katerekoli Leo-nardove ali Raffaelove; toda o tem ni vedela ničesar.
Malo pred večerjo se je primeril prvi nenavadni dogodek tega dne. Mirabela je stala pri vrtnih vratih in gledala v lepo večerno nebo, ki je. bilo posejano z rdečimi in skrilavosivimi kumulusi. Barometer je padel in je napovedoval deževno noč. Ljubkost barvnega razkošja io je docela prevzela. In tedaj je nejasno opazila, da nekdo prihaja iz Gloucestra proti hiši. Hodil ie sredi poti; tako, kakor bi tudi on občudoval prizor in kot da bi se mu nikamor ne mudilo. Roke je imel na hrbtu, mehki klobuk potisnjen nazaj; čokat možak, njegov obraz pa se ji je zdel čudovito znan. S svojimi resnimi očmi je gledal v njeno smer in ko je pozorneje premotfila njegove odločne Črte. njegove dtobcene srvo melirane brčiće pod orlovskim nosom, si je postala svesta, da ga je bila že nekje videla.
Jel je stopati počasneje, dokler Ji rii prišel nasproti, ter je pred njo obstal.
»Saj je tod Heavytreejska uličica?« je vprašal z globokim melodičnim glasom.
»Ne, uličica se začne šele s prvo vr-zeljo v seči.« Nasmehnila se je. »Bojim se, da vam pot ne bo preslaba ... navadno bredemo tod do gle-žnjev v blatu.«
Gledal je mimo nje proti hiši. Z očmi je meril razdaljo med okni, nato pa se je zopet obrtlil k njej.
»V Gloucestehiru nisem kaj doma ... Zelo ljubko hišo imate.«
»Da,« je odvrnila presenečena.
»In vrt« In nato nedolžno: »Ali gojite Čebulo?«
Začudena ga je pogledala.
»Mislim, zanesljivo pa vam ne vem
povedati. Za kuho se briga moja teta.«
Zopet so se njegove melanholične oči obrnile k hiši. »Zelo lep kraj.« Privzdignil je klobuk in je odšel.
Digby je bil odšel iz hiše in ko je gledala za tujcem na cesti, je opazila Digbyja, ki je pravkar prišel izza ovinka in govoril s tujcem. Oči vidno sta se poznala, zakaj dala sta si roko, ko sta se srečala; in čez trenutek je videla, da je Digby pokazal na cesto v smeri proti njej. Možak je prikimal. Kmalu nato je neznanec izginil. Kdo neki ie bil? Ali je bil kak novi stražnik, ki so ga ji poslali »Trije pravičniki«, da čuje nad njo? Ko je Digby prišel k njej. ga je vprašala:
»Kdo je ta gospod, Mis?. Mr. Poic-cart.«
»Poiccart?« je odvrnila prijetno presenečena. »Škoda, da tega nisem prej vedela.«
»Njegov prihod mi je docela nepričakovan,« je odvrnil stražar. »On je tisti Ižtned ,Treh\ s katerimi sem imel največ posla. Navadno živi na Curzo-novi cesti, kjer ga najdete tudi takrat, kadar drugih dveh ni doma.«
Digby ni vedel mnogo povedati o Poiccartu, razen da je zelo miren gospod iri da se podvzetij .Pravičnikov' aktivno ne udeležuje.
»Rada bi le vedela, kako da je prišel na čebulo?« je zamišljeno vprašala deklica. »To je bilo tako tajinstveno.«
Leonu bi se zdelo mani tajinstveno.
Kmalu po desetih so šli spat. Alma je še enkrat pregledala in prehodila vse sobe in preizkusila nove zapahe in ključavnice, ki so jih bili zjutraj dali napraviti na vseh vratih.
Mirabelo je prevzela nepojmljiva utrujenost; jedva je legla, je že zapadla v globok sen.
V sanjah je čula, kako je dež udarjal na njena okna; zbudila se je in se je skušala toliko zbrati, da bi se dvignila na postelji. Nato je zaprla okno, ki je bilo odprto in v čigar zavese se je lovil veter. Pri tem je močneje udarilo ob šipe zaprtega okna; nekaj je za-škrabljalo na tleh. Vstala je. Toča ni mogla biti, čeprav ie v dalji bobnelo, kakor da bi grmelo.
Mirabela je vstala, si odela spalni plašč, stopila k oknu in se je jedva premagala, da nj kriknila. V vrtu na gramozni poti je nekdo stal. Ženska!
Mirabela se je nagnila venkaj. »Kdo je?« je vprašala.
»Jaz sem! — jaz! — Johana!« Nekaj ie zavzdihnilo.
Čeprav je bilo temačno, je Mirabela vendar opazila, da je deklica mokra, da je kar teklo od nje.
»Ne budite nikogar! Pridite doli! Moram govoriti z vami!« jo je rotila deklica.
»Kaj se je zgodilo?«
»Mnogo! — Vse! Požuri se!«
Johana se je zdela vsa pobita.
Mirabela ie prižeala svečo in le tiho, da ne bi zbudila Alme, odšla po stopnicah dol. Spodaj je svečo postavila na mizo, odrinila zapah in odprla vrata.
Še preden so bila vrata docela odprta, je smuknil v hišo neki možak. Deklica ie hotela zakrivati, toda njegove močne roke so uduŠile krik, ki se se ji je trgal iz grla.
h N Z
m
CD
l/l
II
E u
(L
N Z UJ
m
II
cr
UJ D.
h
N
Z
m m
m
a.
BENZIT !
V DOMU
kjer vlada čistoča, je mir in zdravje Oboje dosežete s vporabo BENZITN ADMILA
ki ne čisti samo obleke, perilo in druge predmete, temveč jih Istočasno tudi desin-ficira vsled svojih antiseptjčnih svojstev.
Nobeno drugo milo nima tako učinkovite čistilne moči kot B EN Z IT-NAD MILO,
ki opere brez truda navadne in najfinejše
tkanine, volno in svilo.
BEKZIT-HflDMILO čisti belo in barvasto perilo, flanel, volno, svilo, čipke» zavese, preproge itd
Dobiva m v vseh dro. g»njah In trgovinah kolonijalnoga olaga po ceni od Din. 5.« za komad.
cdmilo
TVORNICE ZLATOROG MARIBOR
PERI
BENZIT !
TJ Pl
jO
in
CD
m z
N H
TJ
m
71
in
II
m m z
N
"D
rn u
bi
CD
m z
N
H
Lovske puške
flobert puške, brownmze, pištole iz strašenje psov, samokrese, to-piče, zaloga lovskih ra ribisMcib potrebščin ter umetatoi ogenj.
F, K. Kaiser,
puškar,   Ljubljana,   Selenburgova ulica 6.
Tvorn'šk« prostore
z 90 m* površ ne er
»kladivce
z 20 m2 površine s stalno vodno močjo od 20 HP oddam v naiem s 1 seotembiom t. 1. Makso Zaloker, Krakovski nas«p stev. 26.
Čudovito nizke cene
Izbira velika, — DVOKOLESA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240—  MOTORJI prav po ceni. —
Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke. — Ceniki franko — pri
»TRIBUNA«. F. B. L.. Ljubljana, Karlov.
ska c^sta št. 4. 126L
za
Dunajska   c 12
Točiio se pnsina domača in tuja v^ma Do jOidan >n popoldan sveži zakusek wmmm
Note za trio
če mogoče Smetana ind . kupim poceni- Pismene ^KHiudbe na upravo •S   Na»-• pod »Trio 13b7«
Opremljeno sobo
iŠ5e gospodična v sredini mesta event. tudi s hrano Pismene ponudbe pod »Takoj« na upravo »SI.
Naroda«
136C
IVAN GENUSS1
oleskarstvo to llčarstvo. Igriška ulica 10. — Za delo se Jamči! 2-ene   oizke 59/T
Klavir ali planino
Jobro ohranjen, kupim Pismene ponudbe pod »Klavir« na upravo »Slov. Naroda« 1368
KNJIGI?, BROŠURE, ČASOPISE, VSAKOVRSTNE TISKOVINE ZA DRUŠTVA, POSE-TNICE. OSMRTNICE l.T.D IZDELUJE LIČNO HITRO IN CENO
i
13
o
*>\A TI***
J?
Svetujemo Vam nabavo samo edino na.-boliše in trpežno
kolo
„Gritzner"
nizke cene, tudi na mesečna odplačila pri
Josip Peteline-u
Ljubljana. Teleton štev 2913.
kredita i
VSEH VRST
kolori strop
posa.r.ezni   in   univerzalni   z vgrajo. oimi motor n' ali brez njfb
Polnotaremniki
Welker VVerke I. VVachstein, Wien X/ll,
LAXENBURGERSTRASSE !2
i«I.HI.«f 84;raJTJ,IJJJJJJJJJ Za dom!
13 Stville. krolače. čevljarje Itd.
STOEWER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja entla lobšiva). veze (Stika). krpa perilo 'd aoictvlce Bre2 vsakega premlnjanja plošč in drugo Je >txoJ v minuti oripravljen aH za vezeni« in ravno tako hitro zope* za navadno šivanje — Poleg vseh prednosti. ki Jih za-vzeiua   šivalni   stroj STOEUER,
le tod! aalcenelšL Ne zamudite agodne prilike in oglejte   si   to   tz rednost pri
Lud. Baraga,
LJubljana   Seleaburgova 6, I.
Brezplačen pouk v vezenju, rabi aparatov  itd.  —    Ugodni plačilni pogoji. —  l51erno Jamstvo.
mM si mmi u m mm Doiezm i
Bolezni želodca in čreves, telesno zaprtje, glavobol pritisk krvi v glavo, nervoznost, pomanjkanje spanja, zlata žila in slab tek nastaneio zaradi slabe prebave
Urejujte sa prebavo s preizkušenim eliksir jem «Fl» GOL», da premine bolezen.
«FIGOL» eliksir urejuje prebavo in vam vTača zdravje.
«FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah, izdeluje ga pa in razpošilja s postnim povzetjem z navodilom vred
LEKARNA DR. SEMELIC. DUBOVNIK 2
Izvirni zabojček s 5 steklenicami, omotom m pošt* nino Din 105—, z 8 stekl. 245 Din, 1 stekL pa 40 Din.
Stevilr    zahvp!n:ce  o  uspešnem  delovanju »Fifjola«
Pianino
skoro nov. In LUKSUS AVTO — •Citroen*, prodam. — Kdo, pove uprava »SI. Naroda«. 1378
Intel, gospodična
želi v svrho razvedrila korespondirati z resnim gospodom Cenjene dopise na upravo »Slov. Naroda« pod »Sreča 1372«.
Stavbne parcele
v predmestju Ljubljane, od 400 — 500 metrov velike, ugodno prodam Naslov v upravi »SI. Naroda«. 1379
Prodajalka
mešane stroke. boljša moč. želi službo za takoj Gre tudi na deseto- — Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Boljša moč — I 372«
Sobarica
dobro izurjena, išče mesta pri boljši rodbini. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Na-roda« pod »Sobarica 1382«.
			
			1
Brek voz
za 10 oseb, v najboljšem stanju, po nizk: ceni proda: Fran VVisJan.
sedlar    v  Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. 13S5 I
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki prerane smrti našega srčnoljublje-nega soproga, predobrega očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Andreja Kneisel
inšpektorja drž. žel. v pokoju
kakorkoli izrazili svoje sočutje, pokojnika pa počastili z mnogobrojnim spremstvom na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetja, se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. zdravnikom in čč. sestram usmiljenkam na kliniki v Zagrebu za požrtvovalen trud, p. t. rodbini S. Volkovi za tolažljivo pozornost h. naklonjenost v najtežjih urah. ravnatelju mestnega pogrebnega zavoda g. Šaplji za veliki trud za prevoz predragega pokojnika iz Zagreba v Ljubljano, g županu dr Pucu in občinskim svetnikom, društvu Sokola T, političnemu in gospodarskemu društvu za šenrpeterski in kolodvorski okraj, zastopnikom CMD, žel. godbenemu in pevskemu društvu >>Sloga« za ganljive žalostinke, g. načelniku Vargazonu za tolažilne besede pri odprtem grobu, kakor p. n. uradništvu in nameščencem drž. železnice ter vsem drugim prijateljem in znancem za mnogobrojno, nad vse Častno spremstvo.
Ljubljana, dne 27. julija 192S.
Žalujoči ostali*
W O O D
n i 3 lini siroi *ms» svetovni sloves Nad 2 OOO'OOO strojev w promeiu Nedo^eglii" I
tf trpežnosti in «s ed tega najcenejši *~**IS
raga riV^sc Šelenburgova ulica 611
i.
ZADRUŽNA HRA
reg. pos in gosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
r*odeltu,e vsakovrtne Kredite. eSKomtirb menice, »nka- Sprejema nranilnt /loge na knjižice ali v tekočem sira fakture tet izvršil ie razen deviznih in valutnih vse   računu  tet   ;lh  obrestufe oo dogovoru  naiuoodne t
===== v bančnr  strogo «it>^rta oc+ ooslf =====
\Q\ pooo.dsceni prutlaja ec sreCK Urzavnt razreuntr loienu /odi poseben oddelek za njih prodajo, poieg tega proda ; nd* srećke ^^ipj Ntett* na »broit«-        /elo u^odnirn« nor>o
Urejuje;  Juoip  £uptu>Č3&   — Z« «.N«vrtxliic  [i->Jt»niu».  tt±i\  Jezer&elL. —> Za upiavo ic uuciaitu del Usta. Oun. Clhn&tol   -   V» « LjuMiuni
43
84