Ljubljana, 15. marca 1923. Letnik XL Obseg: Setev na surove brazde. — Krma in zopet krma! — Proč s travniškim mahom! — Redka lucerna. — Lotimo se pridelovanja semena. — Namesto krmske pese. — Dve napaki pri reji plemenskih svinj. — Izbirajte prave podloge. — Preizkusi gnojenja z umetnimi gnojili 1922. leta. — Mladinskim kmetijskim klubom. — Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi. — Neprilike po naših planinah. — Ali kostna moka ali Tomasova žlindra? — O gnojilih, ki se prilegajo travnikom. — Ocena knjig. — Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Inserati. _ _ _______.... TOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe asa Slovenijo. Urejuje inž. Rad o Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. £ Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi sa Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi la »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inaerati (oznanilalse zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 'I, strani 200 D, na 'It strani 100 D, na strani 65 D, na ')u strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 para, najmanj pa s*upa| 6D Setev na surove brazde. Pri setvi moramo gledati na to, da seme kolikor mogoče enakomerno raztrosimo in da ga spravimo v enakomerno in pravo globokost. Uspeh pridelka se namreč močno ravna po tem, kako je vsa setev izvršena. Pri žitu dosežemo največ, če ga sejemo $ sejalnim strojem. Pri strojni setvi pada zrnje najbolj enakomerno in se tudi najbolj enakomerno zasuje. Pri nas sejemo žito z roko in navadno na surove brazde. Taka setev ni najboljša, ker se ne da seme v fem primeru tako pravilno razdeliti in zakriti. Uspeli setve je v tem primeru močno zavisen od uačina oranja in od kakovosti zemlje. Ce plug brazde ne drobi, ampak jo samo obrača, tako da ostane po celi dolžini cela, kar opazujemo navadno pri težki zemlji in slabih plugih, potem je setev na surove brazde zmeraj pomanjkljiva iti neenakomerna. To se vidi najbolje pozneje, ko žito izide. Kjer se brazde stikajo, na najglobljem mesni, tja pade največ semena, dočim ga ob grebenih btazde manjka. Na taki njivi se pozneje prav živo pozna, kako so brazde ležale. Taka setev ni dobra. Pomanjkljiva pa je v prvi vrsti zaradi slabega oranja, zaradi brazd,, ki se niso aiobile, ampak so ostale cele. Tako oranje ni dobro in tudi setev po takih brazdah ne velja. Treba torej, da se predvsem izboljša oranje. S tem se bo tudi vsa setev izboljšala. Brazde se morajo pri oranju zvračati in drobiti. To je pa le v tem primeru mogoče, če imamo pluT, ki ima prav zavito desko. S takim plugom se biazda tako nalomi in drobi, da je vsa poznejša se- tev po surovih brazdah boijl pravilna. Ce bi pa brazde ostale iz enega ali drugega vzroka preveč cele, potem jih je treba „prepahniti", t. j. z enkratno vlako z večjega poravnati, tako da je mogoče seme bolj enakomerno raztrositi in zagrniti. Najbolj uspešna je setev žita s strojem, le žal, da je za malega posestnika tak stroj predrag. Okoriščajo se na ž njimi večji posestniki. Mali posestnik naj zaradi tega vsaj na to pazi, da bo z dobrim in skrbnim obdelovanjem mogel žitno seme enakomerno raztrositi in prav zagrniti. Krma in zopet krma! Clavni pogcj za obstanc-k in napredek naše živinoreje je — krma. Pa ne samo za obstanek živinoreje, ampak našega gospodarstva sploh. Zadnji dve leti občutimo to prav krvavo na naših kmetijah. Nepopisna je škoda in vse zle posledice, ki jih ustvarja pomanjkanje krme na naših gospodarstvih. To pa vse, ker je dežela navezana predvsem na živinorejo in zaradi tega tudi na zadostno pridelovanje krme. Dokler ne prodre ta zavest v. nas, da je treba naše gospodarstvo podpreti z zadostnim pridelkom kitne, toliko časa ni misliti ne na uspešen razvoj naše živinoreje, ne na izdaten napredek našega go-spodaistva. Naša dežela potrebuje večjih množin krme. Pri nas je v dobrih letih premalo krm e. ?a to živino, ki jo imamo. Dokler se to ne obrne, je zastonj misliti na povzdigo živinoreje. Krma in zopet krma! Ta klic se mora razlegati povsod po naših živinorejskih krajih. Naši travnik bi morali ob navadnih letinah več donašati. ravno tako pa tudi naše njive. Povsod je treba današnje pridelke na krmi dvigniti in zboljšati. Potem Si bo tudi naša živinoreja opomogla in z njo vred vse naše gospodarstvo. Ta stiska, v kateri sedaj živimo, nas mora tako daleč spraviti, da bomo izpre-glodali nujno potrebo izdatnejše krme in da se bomo z vso vnemo poprijeli povzdige travniškega in njivskega pridelka. Ce bo dosti krme, bo dosti vse-ga, bo dosti več užitka pri živini in več gnoja, kar bo zopet ugodno vplivalo na večjo rodovitost naših njiv in travnikov. Danes nam vsega tega manjka. Mali posestnik ne more razširiti pridelovanja krme, ker ima premalo zemlje. Kar pa lahko stori je to, da svoje zemljišče bolj gnoji, da začne skrbno zbirati domača gnojila in da si pomaga t u d i z u m e t n i m i g 11 o j i 1 i. Ko bo dosegel prvi uspeh in bo pridelal več krme, potem bo dosegel tudi drugi in tretji uspeh. Pridelal bo več gnoja in s tem ustvaril potrebno podlago za nadalnji razvoj živinoreje in sploh vsega kmetijstva. Na delo torej! To pot si moramo pomagati tudi z umetnimi gnojili, k;.jr nam manjka potrebnega hlevskega gnoja. Danes nimamo ne krme niti toliko domačega gnoja, da bi bilo pomagano našim potrebam. Proč s travniškim mahom! / Naši travniki nujno potrebujejo boljšega obdelovanja, ker so več ali manj povsod zanemarjeni. Vse premalo se brigamo zanje. Ni zadosti, da se spomladi krtine poravnajo, treba je tudi, da se ruša očisti in gnoji. Za travniški plevel se nihče prav ne briga, ker ga premalo ali sploh ne poznamo. Gnojenje pa tudi premalo cenimo, keiVmu nismo tako vajeni, kakor so mu po družili krajih. Pri nas se vse preveč zanašamo na letino in pričakujemo največ od pomladne moči. V takih razmerah ni nič čudnega, da nam travniki tudi v navadnih letih pešajo. Po naših travnikih bi se lahko dosti več doseglo, če bi se zanje kaj več storilo. Saj potrebujejo travniške rastline za boljše uspevanje ravno tistih pogojev, kakor druge naše rastline. Brez gnoja in dela se tudi tukaj ne da ničesar dobrega doseči, razen v legah, kjer jih ro-dotivna voda o pravem času napaja. Na travnikih nam dela veliko škodo m a h. Ta plevel ne izpodriva trav in detelj samo s tem, da jim jemlje prostor, ampak tudi s tem, da jih duši in stiska in da jim ne da prosto živeti. Zato pa tudi lahko zasledujemo, da nam po takih prostorih, kjer se mah šopiri, gin e vajo dobre trave in detelje. Vsa ruša se nam kvari. Proti mahu nimamo drugega sredstva, kakor b r a n a n j e v ?vezi z gnojenje m. Z brananjem ttebimo mah, z gnojenjem pa dosežemo, da se opomorejo trave in detelje. Obojno delo je pri nas nujno potrebno, da se travniška ruša popravi in podpre. Sedaj je čas, da se lotimo tega dela in da se iz-nebitno predvsem škodljivega mahu. Kdor ima torej i anemarjene in mahovite travnike, naj si omisli ♦ravniško brano ali naj si jo pa izposodi. Vsaka vas in vsak boljši posestnik travnikov bi moral imeti 'ravniško brano. Preganjanje mahu pa mora biti naše prvo delo, ki ga imamo sedaj spomladi na travnikih. Proč s travniškim mahom! Redka iucerna. Lucerna mora biti gosta. Le v tem primeru nam daje najpovoljnejše pridelke. Gosta lucerna daje bogate košnje in knno, ki je bolj mehka in bolj tečna. Lucerna je lahko že prvo leto preredka, bodisi da je slabo vzklila ali pa, da je bila vsa setev preredka. Mogoče, da je trpela med kaljenjem ali pa pozneje. Redka postane lucerna pa navadno v poznejših letih, bodisi da jo zatira in izpodriva ple velna trava, ali pa da jo izpodjedajo škodljivci. V enem in drugem primeru je skrbeti, da se lucerna z g o s ti in da daje njiva čim več pridelka. Če je lucerna že prvo leto preveč redka, potem jo lahko po d sejem o. Potrebno seme naj se raztrosi in z brano dobro zavleče. Lucerno podsejemo spomladi lahko takoj po prvi košnji, meseca maja, ko je zemlja že dovolj gorka in se ni več bati poznih slan. Podsejemo jo čez in čez ali pa le po mestih, kjer je lucerna pomanjkljivo uspela. Pa tudi starejšo lucerno še lahko zgostimo, da je več pridelka v košnji. V tem primeru se priporoča vmesna setev laške 1 j u 1 i k e , ki hitro zraste in sc z lucerno precej dobro vjema. Seveda trpi taka podsetev le za par let. Laška Ijulika se močno obraste in izpolnjuje prav uspešno prazna mesta, ki so nastala med starejšo lucerno. Na dobri zemlji daje laška Ijulika po 3 košnje, pa tudi več, če je zemlja dobro gnojena in dokaj vlažna. To travo sejemo med lucerno v zgodnji spomladi, lahko pa tudi po prvi košnji. Posejano travo je treba dobro zavleči, da pride v zemljo. Zemlja med lucemo bi morala ostati .sploh obdelana in »odprta«, t. j. na površju rahla in plevela čista. Seveda jo je treba v ta namen od leta do leta redno obdelovati z brano. Ako bi se pri lucemi na vse to pazilo in skrbelo tudi za pogosto in dobro gnojenje, potem bi nam lucerna lahko dajala veliko bogatejše košnje, kakor jih daje danes. Razentega bi se njena trpežnost podaljšala. S tem bi se naš pridelek krme izdatno povzdignil. Lotimo se pridelovala semena. Ogromne vsote denarja gredo danes čez mejo za različno semenje. Iz inozemstva moramo dobivati razna poljska semena in skoraj vsa zelenjadna in evotlična semena. Upravičeno se danes vprašujemo, ali je res treba, da gre toliko našega denarja v tujino? Ali res ni mogoče taka semena tudi pri nas gojiti in pridelavati? Ali moramo vse iz inozemstva dobiti ! Naša nova država ima vendar vse pogoje za pridelovanje najrazličnejšega semena. Če ga ni bilo treba dosedaj doma pridelovati, je pa nastopila sedaj ta dolžnost in potreba, da ga pridelujemo. Na ta način bi si lahko marsikatero po trebno seme doma in ceneje zagotovili in ostalo bi lahko veliko denarja doma, ki ga moramo danes iz države pošiljati. Razna poljska semena se pri nas že danes z uspehom pridelujejo. Opozarjam na pr. le na pridelovanje deteljnega, repnega in k o-renjevega semena. To pridelovanje se da še razširiti. Vpeljati se pa da tudi pridelovanje pesnega semena, za katerega izdajamo visoke cene v tujino. Prav v našem Prekmurju bi se dalo na on-dotnih veleposestvih prav uspešno pridelovati pesno seme. Lepo priliko imamo na naših večjih posestvih tudi za pridelovanje travnega seme-n a, semena 1 u c e r n e, i n k a r n a t n e detelje itd. Treba se je le tega dela poprijeti. Ravno tako je začeti s pridelovanjem žele-njadnega semena. Ali je res treba, da se mora naša država zalagati izključno s tujim semenom? Prav naša Slovenija je poklicana, da gre z dobrim zgledom naprej in da začne vzgajati vsa tista zelenjadna semena, ki se dajo z uspehom pridelovati. Pri nas bi se lahko v večji meri gojilo seme vrtnega fižola, različnega graha, čebulno seme in č e b u 1 e k , bučno seme, seme kumar, k u m i n a, m o t o v i 1 e a , r a d i č a , zelja, solate itd. Pa tudi cvetlična semena bi šla v prodaj, ako bi jih začeli poklicani interesenti gojiti v zanesljivih vrstah. Zlasti semena raznih poletnih cvetlic bi se lahko doma vzgajala, kakor na pr. a s t r e , c i n i j e , v e r b e n e , p e t u n i j e , f 1 o k-s i, spominčice, r e s e d a itd. Prijateljem cvetlic bi bile take kulture najprej v okras domačije in potem bi se dobilo zanje še lepe novce. Pridelovanje semena se mora vpeljavati pogodbenim potom in od strani semenske trgovine, ker ima ona največji interes na tem, da se pridelujejo doma zanesljivo dobra semena. Namesto krmske pese. Pesa je izborna mlečna krma. Po pesi nam krave v zimskem času veliko več molzejo, kakor ob sami suhi krmi, tako da lahko rečemo, da učinkuje pesa v zimskem času slično, kakor zelena klaja v poletnem času. Sočna pesa pospešuje prebavo in mlečnost. Ako bi po Nemčiji ne pokladali v zimskem času toliko pese molznim kravam, bi tudi ne imeli pri svoji živini take mlečnosti, kakor jo imajo. Tudi po naših krajih je pokladanje pese silno važno pri molzni živini posebno po krajih, kjer je ugodna prilika za prodajo mleka. V tem oziru je pesa veliko več vredna kakor pa repa. Pesa se odlikuje po bogatejši vsebini na sladkorju in sploh po večji točnosti, kar vse vpliva prav ugodno na proizvajanje mleka. Iz tega vzroka bi bilo želeti, da se pridelovanje krmske pese tudi pri nas razširi. Dosedaj se uporablja pesa predvsem za klajo prašičem, pri katerih tudi izvrstno učinkuje, pa naj so to prasne svinje ali pa drugi prašiči. Pri dojnih svinjah je pesa najbolj zdrava in najbolj mlečna klaja. Če manjka pese in repe, se priporoča pokladati p e s n e z r e z k e, ki niso nič drugega, kakor posušena sladkorna pesa, kakor jo dobivamo kot odpadek iz sladkornih tvornic. Sladkorna pesa se tam najprej sreže, na ta način, kakor pri nas repa za kisavo, potem se tem zrezkom odvzame sladkor, na to se zrezki posuše in spravijo v promet. Ti zrezki pa vsebujejo še zmerej dosti sladkorja in drugih redilnih snovi in so za pokladanje prav pripravni. Zaraditega se pa tudi pridno uporabljajo po drugih deželah. Navidez so temne barve m zdrobljeni in izgledajo tako, kakor če bi našo kislo repo na vročini posušili in nadrobili. Za pokladanje se morajo pesni zrezki kuhati ali pa namočiti. Za prašiče je dosti, če jih z gorko vodo namočimo. Pri tem se napno in zmehčajo in postanejo tudi svetlejše barve. Za molzno goved jih namakamo tudi v mrzli vodi, v kateri se radi zmehčajo. Kuhani ali namočeni zrezki se lahko mešajo z drugim korenstvom ali krompirjem, ali se pa tudi sami zase pokladajo. Okusa so sladkega, tako kakor navadna pesa. Dve napaki pri reji plemenskih svinj. Naši kraji in naše gospodarske razmere so ugodne za rejo svinj, ki je zaraditega že tu in tam prav lepo razvita. Ta reja bi lahko bila pa še bolj uspešna, ako bi upoštevali vse to, kar je za tako rejo neobhodno potrebno. Prva naša napaka je to, da d r ž i m o s v i n j e vse preveč v svinjakih in da jim nudimo premalo prilike za gibanje na prostem in za pašo. Plemenske živali morajo ven! Zaprta reja je kvarna. Če tiče živali zmeraj po svinjakih in pridejo le takrat ven, kadar kidamo, potem ne moremo pričakovati najboljših uspehov. Take svinje so m a n j rodovitne, so slabše dojke in so tudi boleznim bolj podvržene. Pa tudi p r a s e t a se slabše razvijajo. Plemenska svinja mora ven, se mora zadostno pregibati in po možnosti pasti. Take male ograje, ki jih imamo poleg naših svinjakov in ki so navadno z gnojem zadelane, ne nudijo dosti prilike za gibanje. Take živali potrebujejo več prostora, na dvorišču, na bližnji trati, da se zadostno izprehodijo in da lahko tudi po zemlji pijejo. Vse to je prašičji naravi potrebno. Le pri taki reji se živali dobro počutijo, ostanejo zdrave in vse bolj sposobne za plemenske svrhe. Uvažujmo to in skrbimo, da pridejo plemenske svinje vsak dan ven in da se če le mogoče tudi pasejo! Vse to zahteva uspešna reja, zahtevajo pa tudi naši stisnjeni in temni svinjaki, ki nikakor ne odgovarjajo potrebam plemenskih živali. Čim slabši so svinjaki, bolj je treba skrbeti za premembo na planem. Druga velika naša napaka je to, da v o d i m o premlade svinje po plemenu, svinje, ki še niso dosti razvite in dosti godne. Ta napaka se še zmeraj dela na veliko škodo dotične reje. Prezgodaj ubrejene živali ne le ne morejo dajati zadosti krepkega zaroda, ampak one ga tudi navadno preživljati ne morejo. Če ni svinja dosti razvita, tudi praseta ne morejo biti. Navadno so taka pra-seta slabotna in zanikarna, še slabo redijo in tudi raje poginejo, tako da imamo navsezadnje poleg truda in stroškov še izgubo. Ta napaka se še bojj maščuje, če je tudi merjasec slab in za pleme premalo sposoben. Mlada svinja je v naših razmerah godna za pleme v starosti 8 do 10 mesecev, nič preje. Šele v tej star,osti naj se pripušča, da bo konec nesreče, ki jo imamo pogosto pri premladih svinjah. Izbirajte prave podloge. Prava podloga je tako v sadjarstvu kakor v vinogradništvu največjega po m e n a. Večinoma se njen pomen, zlasti v vinogradništvu, zelo podcenjuje. Dasi imamo že nad 30 letne izkušnje z ameriškimi podlogami, se vendar teh izkušenj pri zasajanju novih vinogradov veliko premalo poslužujemo. Poglavitna in najbolj razširjena ameriška podloga je pri nas v e 1 i k o 1 i s t n a t a r i p a r i j a, ki se mnogokrat — tudi nepravilno — naziva z imenom p o r t a 1 i s. Ker je najbolj znana in v prvih letih tudi trta na njej povsod dobro uspeva, se je naši vinogradniki najrajše poslužujejo in jo često sadijo tudi v zemljo, ki zanjo ni p r i -klad n a. Ko preteče nekaj let, cepljenke v rašči in rodovitnosti ponehujejo in v mnogih primerih celo z močnim gnojenjem ni mogoče doseči pravega razvoja trt. Zato si moramo zapomniti, da je riparija dobra podloga le za naše n a j boljšo z e m 1 j e. Kjer je zemlja revna, puhličasta, hudo lapor-nata ali peščena, kjer je presuha ali premokra, tam riparija ne stori dobro in trie na njej pešajo. Zlasti apnene in puhličaste zemlje ne prenese, na njej pobledi in opeša že v par lotili. V takih zemljah jo moramo nadomestiti z boljšimi, to je za dotično zemljo bolj prikladnimi podlogami. V zelo lapornatik, puhličastih ali peščenih zemljah jo s pridom lahko nadomestimo s kako križanko v r s t e r u p o s t ris, kakor je na pr. riparija rupestris, aramon rupestris ali tudi čisto rupestris (montikola, O hote 9 itd.).- Predkratkim mi jo rekel neki vinogradnik: »Imam vinograd v hudem laporju. Tam, kjer imam za podlogo rupestris, rasejo in rodijo trte lepše, čeprav nič ne gnojim, kakor tam, kjer imam ripa-ri]o in če še toliko gnojim.« V vlažnih, težkih, ilovnatih zemljah mora riparijo nadomestiti kaka križanka vrste s o 1 o n i s, na pr. riparija solonis št. 1616. in končno v a p n e n i h z e m 1 j a h križanke vrste b e r -landieri, na pr. riparija berlandieri Teleki (št. 8 itd.) ali šasla berlandieri 41 B itd., prva v bolj vlažni, druga v suhoapneni zemlji. Torej bodimo oprezni. Vinograd ne zasajamo za eno loto, ampak za trideset let, zato moramo natančno delati. Ce si ne znamo pomagati sami, obrnimo se za nasvet do dobrega veščaka. B. Skalicky, Grm. Preizkusi gnojenja z umetnimi qnojili 1922. leta. V 2. in 3. številki letošnjega »Kmetovalca« smo opisali uspehe gnojenja z umetnimi gnojili pri ozimni pšenici in rži, ječmenu, ovsu in koruzi. Ostane še poročati o krompirju in pesi, ki so nft vzhodi pokazali prav lepe uspehe. Krompir. Zanimanje za preizkuse pri krompirju je bilo precejšnje ter so je zanje oglasilo 36 kmetovalcev, izmed katerih jih je 29 poročalo o uspehih. Preizkusna zemljišča so merila po 100 m2, ki so bila pognojena z 2 kg kalijeve soli in 2 kg čilskega solitra. Četudi jo suša neugodno vplivala na razvoj rastlin vobčo, vendar so poročila precej ugodno izpadla, ker jo jesensko deževje precej pomagalo pri napravi gomoljev. Bujna rast krompirja na gnojenih zemljiščih se je poznala že od daleč; krompirjevka je kazala temnejšo barvo, bila je bolj košata in večja, steblovje debelejše. Gnojeni krompir se je moral prej okopati in osipavati. Krompir jo prej in popolnoma dozorel. Na negnojenih zemljiščih so bile rastline ru-Mienozoleno barve, tankih listov, slabejših stebel. Vkljub suši jo pokazal krompir najboljši uspeh gnojenja z umetnimi gnojili. Gnojilo se jo h krompirju na dvojen način: I. samo z umetnimi gnojili (čilskim solitrom in kalijevo soljo) in II. s temi ter .še s hlevskim gnojem. Tako dobimo dve skupini preizkusov. Pri 29 porabnih preizkusih se je povprečno pridelalo na zemljiščih od 100 m2 kilogramov krompirja: Negnojeno 114-1 Gnojeno z 2 kg kalijeve soli in 2 kg čilskega solitra 152-6 Večji pridelek 38-5 Gnojeno s hlev. gnojem 195-6 Gnojeno s hlev. gnojem in s 2 kg kalijeve soli in 2 kg čilskega solitra 252-8 1 Večji pridelek 57"2 Po hektarju smo torej pridelali na zemljiščih, pognojenih samo z 200 kg kalijeve soli in 200 kg čilskega solitra (brez hlevskega gnoja), za 3850 kg več krompirja — po 3 K kg je 10.550K; in na zemljiščih, ki smo jim zraven umetnih gnojil dali tudi še hlevski gnoj, pa 5720 kg = t. j. K '17.160. Tak uspeh je brezdvomno popolnoma zadovoljiv. Mladinskim kmetijskim klubom/ Navodilo za pridelovanje krompirja. Priprava zemlje. Ko je hlevski gnoj kakor običajno podoran in leži vsa njiva, ki je namenjena za krompir, v surovih brazdah, naj se na enem ali drugem koncu odmeri za poskus 100 štirjaških metrov prostora (1 ar). Na tem prostoru naj se raztrosi po surovih brazdah 2 kg kalijeve soli, 2 kg surove kostne moke in 1.50 kg apnovega dušika in se vse skupaj potem zavleče. * prinašamo prvo navodilo za praktično delo pri mladinskih kmetijskih klubih, ki naj se letos omeji v poljedelstvu na pridelovanje krompirja, ki bodi pri vseh orgauizacijah enotno in po tem navodilu izvršeno. Potrebna gnojila se dobe brezplačno pri Kmetijski družbi. Navodilo se dopošljc tudi v posebnih iztisih za vsakega člana teh klubov. Priprava semenskega krompirja. Za saditev je vzeti krompir „oneidovec", ki bodi izbran in čiste vrste. Ta vrsta je pri nas najbolj razširjena in je v splošnem tudi največ vredna. Debel krompir je nekaj časa prej narezati, da se rane za-suše. Srednji krompir sadimo cel. Za 100 štir. metrov je treba 18 do 20 kg semenskega krompirja in je prav, če tjjdi to težo doženemo. Saditev krompirja. Krompir je saditi v jarke, ki jih vrežemo z osipalnikom po dva čevlja narazen (60 cm) ali pa jih izkopljcmo na rokah ob vrvici (špagi), ki jo potegnemo od enega konca do drugega. V te jarke polagamo semenski krompir po dober čevelj narazen (35 cm). Nato ga z motiko tako zasujemo, da se površje zemlje zopet poravna. Krompir se pokrije kakor navadno, kadar ga z roko sadimo. Oskrbovanje. Ko krompir prihode in pokaže prve zelene liste, ga je prvič okopati. Ko zrastejo grmiči za malo ped visoko, ga je drugič okopati. Namesto tretje kopi ga osujemo, in sicer še pred cvetjem. Ogrebanje se po potrebi ponovi tudi še. po cvetju. Zemlja naj bo rahla in naj ostane plevela čista. _ Sestava in setev travnih in deteljnih zmesi. Sestava travnih in deteljni h zmesi je zavisna od časa, kako dolgo naj uspevajo. Če naj njiva daje košnjo eno do kvečjemu tri leta, naj še seje deteljnotravna zmes, ki sestoji največ iz de-teije, ali vsaj iz dveh petink detelje. Te zmesi so vedno več vredne kakor detelja sama zase. Pri teh zmeseh ne odločuje toliko kakovost zemlje. Domača ali štajerska detelja se lahko skoraj povsodi seje; kjer pa je ne kaže, kakor n. pr. na težkih vlažnih tleh, naj jo nadomesti švedska detelja. Za pašo je najvažnejša bela detelja. M e d detelje za e n o - d o triletno p o r a b n o dobo se navadno seje laška ljulika, mačji rep, včasih tudi t r a v u 1 j a in pasja trav a. Po težkih zemljah uspeva zlasti mačji rep, po lažjih pa laška ljulika. Koder mislijo na pašo, tam bodi priporočena tudi angleška ljulika. Iz tega je razvidno, da sestava teh zmesi ni težavna. Ozirati se je treba le na majhno število trav, in sicer posebno na take, ki se že prvo leto popolnoma razvijejo. Pri obdelovanju takih njiv je važno: 1. da ne hraniš semena in kupiš najboljšega; 2. da jeseni presilno ne popaseš, ker je škodljivo zlasti za pridelek prihodnjega leta; 3. da semensko zmes seješ spomladi pod žito. Priporočene zmesi detelje in trave za eno- do triletno porabo so: A. Z m e s i iz dvojnega semena: 1. Za dobro, rahlo zemljo: domače detelje 20 kg na hektar, laške ljulike 25 „ „ „ 2. za težko, mrzlo zemljo: domače detelje 20 kg na hektar, mačjega repa 14 „ „ „ 3. za težko, vlažno zemljo: švedske detelje 12 kg na hektar, mačjega repa 10 „ „ „ B. Zmesi iz trojnega semena: 1. Za srednje težko, dobro zemljo: domače detelje 18 kg na hektar, , laške ljulike lf> „ „ „ mačjega repa 6 „ „ „ 2. za težko zemljo: domače deteljo. 15 kg na hektar, švedske detelje 10 „ „ angleške ljulike 10 „ „ „ C. Zmesi iz čveterega semena: L Za rahlo zemljo: domače detelje 12 kg na hektar, : švedske detelje 8 „ „ „ laške ljulike 10 „ „ „ mačjega repa 6 „ „ „ 2. za težko zemljo: švedske detelje 10 kg na hektar, domače detelje 10 „ „ „ pasje trave 12 mačjega repa 6 „ „ „ Neprilike po naših planinah. Planinska paša je po goratih krajih največjega pomena za obstanek in razvoj živinoreje. Žal pa, da nam razni taki pašniki še zmeraj ne prinašajo tistih koristi, ki bi jih lahko dajali. Krive so temu neurejene pašne razmere in pomanjkljivo pašno gospoda r s t v o. Planine, ki se oddajajo v najem od leta do leta, zdaj večjemu zdaj manjšemu številu pašnih upravičencev, kakor se to godi pri nekaterih naših planinah, take planine ne bodo nikdar tako oskrbovane in obdelane, kakor bi bilo želeti, Če hočemo na planinah imeti dobro gospodarstvo, je prvi pogoj, da je paša za daljšo dobo zagotovljena. Le v tem primeru se bo lahko za planino tudi kaj storilo. Nasprotno pa nikdar ne. Če se oddajajo planine v najem, potem naj se oddajo za večjo vrsto let, da se bodo uživalci lahko poprijeli iz-boljšavanja in sploh obdelovanja takih planin. Naše planine, so vse več ali manj zanemarjene, ker se jih samo izkorišča, zanje pa nič ne stori. Drug velik nedostatek je pa to, da se na naše planine rado nažene preveč živine. Vsaka planina zamore le gotovo število živine dobro preživljati. Nič več. Če se torej preveč živine nažene, potem ne more biti pravega uspeha, ker je za vso to živino premalo paše. Živina se revno preživlja in ne daje nobenega pravega užitka. V takem primeru ni dosti molže, niti pri mlajši živini potrebnega prirastka na živj teži. Čudno, da se na to tako malo gleda! Izgleda, kakor da bi nam bilo vseeno in samo na tem, da prebije živina poletje na planini in da se doma pridelana krma hrani za zimo. Ker je s tako premalo uspešno rejo združena velika izguba časa, bi moralo vendar že tudi pri nas prodreti prepričanje, da spada na planino le toliko živine, kolikor se je lahko z uspehom prehrani in da se mora vsa druga živina odklanjati. Pri naših planinah bi se moralo na to toliko bolj gledati, ker so naše planine v slabem stanju in malone povsod zanemarjenem že iz tega vzroka manj sposobne za čezmerno pašo. Ali kostna moka ali Tomasova žlindra? Danes se godi, da gre naša kostna moka v inozemstvo, dočim vpeljujemo iz inozemstva Tomasovo žlindro. Tujci se okoriščajo z našo kostno moko, dočim pošiljamo in izdajamo mnogo denarja v tujino za Tomasovo žlindro. Kostna moka, ki ima 4 do 5% dušika in 16% fosforove kisline, nas stane 160 Din za 100 kg, Tomasova žlindra s 17 do 18% fosforove kisline pa 190 Din. Vprašanje nastane, ali je upravičeno, da kupujemo v inozemstvu bolj dragoceno Tomasovo žlindro, namesto da bi uporabljali domačo in cenejšo kostno moko? Če sta kostna moka in Tomasova žlindra enako močni gnojili za naše travnike in njive, potem je neupravičeno, če se zatekamo po Tomasovo žlindro v inozemstvo in pustimo po drugi strani izvažati našo kostno moko v tuje kraje. Če je kostna moka za druge kraje velike gnojilne vrednosti, potem je brez vsega dvoma tudi za naše kraje dobra in pripravna. S porabo kostne moke bi siprihranili mnogo stroškov in denar bi ostal doma", kar bi ugodnejše vplivajo tudi na našo trgovsko bilanco. Surova kostna moka ima blizu toliko fosforove kisline v sebi, kakor je ima Tomasova žlindra. Vsaj razlika ni toliko velika, da bi nastala v s 1 e d t e g a dosti višja ozir. nižja cena pri enem in drugem gnojilu. Tudi apna je v obeh gnojilih dosti. Razentega ima kostna moka še nekaj dušika v sebi. V obeh gnojilih je fosforova kislina tudi v enako raztopnem položaju. Za Tomasovo žlindro bi govorilo le to dejstvo, da je finejše zmleta in da je vsled tega m o r d a kaj bolj učinkovita. Na vsak način je pa spričo navedenih razmer zadnji čas, da pridemo na čisto, katero gnojilo je boljše, ali kostna moka ali Tomasova žlindra. Naj bi naši vneti gospodarji napravili tudi tozadevne gnojilne poizkuse, ki nam bodo na zgornje vprašanje najbolj jasno in najbolj tehtno odgovorili. 0 gnojilih, ki se prilegajo travnikom. (Nadaljevanje.) Fosfoi-ove kisline je v superfosfatih 14—20% in je seveda veliko dražja kakor v drugih, neto-pljivih fosfatnih umetnih gnojilih. Kmetijske rastline potrebujejo v splošnem razmeroma prav mnogo fosforove kisline. Zemlja pa je z njo ponavadi kaj slabo založena. Zato nam je treba gnojiti s fosforovo kislino vsepovsod in torej tudi na travnikih. e) Kalijeva umetna gnojila. Kalijeva umetna gnojila dobivamo iz Nemčije, ki je zalagala pred vojno ves kulturni svet s kalijem in imela zatorej takorekoč monopol na to pre-važno rastlinsko hranilno snov. V svetovni vojni i'e izgubila Nemčija Alzacijo in z njo en del svojih :alijskih rudnikov. Od surovih kalijevih soli prihajajo na trg kajnit,., trda sol in s i 1 v i n i t. Kajnit, ki je bil svoje dni pri naših kmetih v enaki časti in veljavi kakor Tomasova žlindra, je že skoraj dokopan. Nadomeščata ga pod istim imenom trda sol in silvinit, ki pa sta enako kakor kajnit za naše razmere veliko predraga. Za nas prihajajo v poštev poglavitno visokoodstotnc takozvane kalijeve gnojilne soli s približno 40% no kalijevo (K,U) vsebino. So to mešanice kalijevega hlorida s surovimi kalijevimi solmi. Najbolj znana je pri nas 4u% kalijeva sol. So boljši od 40% kalijeve soli je hlorov kalij, ker vsebuje nad 50% kalija in se torej z daljnjimi transporti poceni. Najboljše kalijevo umetno gnojilo pa je kalijev sulfat z nad 42% kalija, ker ne vsebuje rastlinstvu škodljivih hloridov. Po kaliju so kulturne rastline najbolj pohlepne in ga rabijo za svojo rast prav mnogo, pa ga je v rodovitnih tleh tudi razmeroma največ. Zato se moramo z gnojilnimi poizkusi prepričati, ce zemlja reagira na gnojenje s kalijevimi umetnina gnojili, in a vsak način pa se zemlja ne sme preoblagati s kalijevimi umetnimi gnojili. Uspešno je vedno kalijevo gnojenje na pešceninah in barskih zemljinali in so tudi travniki v raznovrstnih legah navadno prav hvaležni gnojenju z umetnimi kalijevimi gnojili. Na vsak način pa se zemlja ne sme preoblagati s kalijevimi umetnimi gnojili, ker so precej premična v tleh in se zatorej prav lahko pripeti, da se potopijo v spodnje lasti, kamor ne segajo rastlinske korenine. Spomladansko gnojenje s kalijevimi umetnimi gnojili zaleže ravno toliko kakor jesensko. (Dalje pride.) OCENA KNJIG. Jugoslaveuski Vinogradar i Vočar se imenuje strokovni list, ki izhaja v Zagrebu, Petrinjska 28 in ima glavni namen pospeševati vinogradništvo in sadjarstvo na Hrvatskem in v Slavoniji. List izhaja že peto leto in prinaša članke o teh dveh panogah kmetijstva in notice o vseh važnejših vprašanjih trtoreje, kletarstva in sadjarstva. Kdor se zanima za te panoge, temu priporočamo, da ta list naroči naravnost pri upravništvu v Zagrebu. Odgovorni urednik je Vladimir Pavla-kovič. List izhaja dvakrat na mesec. Mljekar, glasilo za mljekarstvo in mljekarsku in-dustriju. Ta list je začel izdajati dr. Stjepan Filipovie v Zagrebu, Tvornička ulica 10. Bil je res potreben, kajti dosedaj nismo imeli še lista, ki bi se bavil s to panogo, ki prinese naši državi lahko milijarde K koristi. Dosedaj so se vzhodne pokrajine naše države bavile povečini z vzrejevanjem goveje živine za meso, medtem ko je bilo mlekarstvo bolj postranskega pomena. Sedaj pa hočejo tudi to kmetijsko panogo pospeševati v večji meri. List »Mljekar« je mesečnik in se naročuje v Zagrebu, Tvornička ulica 10. Priporočamo ta list tudi slovenskim kmetovalcem, kajti iz njega bodo črpali marsikateri pouk v mlekarstvu. KMETIJSKO-ŠGLSKI VESTNIK. Gospodinjski tečaji po deželi. Ministrstvo prosveto je dovolilo ljudskošolskim učiteljicam, ki delujejo na gospodinjskih tečajih, še nadaljnje dopuste za vso dobo šolskega leta 1922/23. Zaraditega bo oddelek za kmetijstvo priredil počenši z mesecem aprilom še nekaj gospodinjskih tečajev. Za sedaj je določeno, da se vršita spomladna gospodinjska tečaja v Ljubnem v Savinjski dolini in v Št. J u r j u ob Šcavnici na Štajerskem. Interesenti za spomladne tečaje naj se nemudoma zglase. Stran 43. + . ■ ■ - Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetiisko družbo za Slovenijo ali na uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ..Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašaičevega imjna, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašan a, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetljsko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kaiti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Popravek k vprašanju 22. Kakor so čitatelji najbrže sami pogodili, se ima glasiti tako v vprašanju kakortudi v odgovoru beseda prašnata snet in ne prešnata snet, kakor se je po pomoti tiskalo. Vprašanje 23. Prodal sem deset vagonov drv na težo ter sem bil mnenja, da veljajo vagoni le za deset ton, t. j. za 10.000 kg. Železnica mi pa pošlje vagone po dvajset ton. Prosim pojasnila, ali veljajo dvajsettonski vagoni za dva vagona po deset ton? (L B. na B.) Odgovor: Če ste prodali deset vagonov drv na težo, ton, t. j. 10.000 kg. Železnica mi pa pošlje vagone po deset ton ali 10.000 kg. Če Vam železnica dostavi dajset-tonske vagone, naložite na vsak tak vagon po dva normalna vagona od deset ton. S petimi vagoni od dvajset ton ste torej izpopolnili svojo obveznost. Če dobite pa petnajsttonske vagone, naložite nanje poldrugi vagon. Če imate pismeno pogodbo, da dobavite deset vagonov drv brez označbe termina, se navadno smatra to za takojšnjo dobavo. Vendar to mnenje ni vedno merodajno in večkrat nastanejo o tem spori. Vprašanje 24. Koliko odstotkov gnojilnih snovi — dušika, fosforne kisline, kalija in apna — vsebuje pepel bora, smreke, lipe, bukve in drugega drevja! (I. P. v B.) Odg-ovor: Drevesni pepel kot gnojilo učinkuje v glavnem le vsled zadostne množine kalija. Ni pa pepel vsakega drevesa enakovreden, ampak njegov učinek zavisi od vrste in starosti dreves. Drevesni pepel ima v sebi največjo množino apna in kalija. Fosforne kisline ima malo, dušika pa nič. Pepel igličastega drevja vsebuje do 2-5% fosforove kisline, 6% kalija in do 35% apna; pepel listnatega drevja pa 3-5% fosforove kisline, 10% kalija in 30% apna. Premogov pepel nima za rastlinstvo ni kake hranilne vrednosti, nasprotno še rastlinam škoduje. Vprašanje 25. Zaradi neugodnih vinskih cen nameravam doma nadrobno razpečati nekaj hektolitrov vina, ne vem pa, ali so mi to z ozirom na davčne pristojbine izplača. Ali se vinotoč »pod vejo« izplača? (L K. v Č.) Odgovor: Vinotoč »pod vejo« jo vsled tega dovoljen, da vinogradnik lahko spravi svoj pridelek v denar po primerni ceni, ne da bi bil na milost in nemilost prepuščen vino.tržcem in gostilničarjem. Vsak posestnik vinograda ima pravico svoj vinski pridelek vnovčiti tudi na drobno, t. j. v množinah izpod 56 litrov, če je plačal tiste davke, pristojbine in občinske naklade, ki so v tisti občini merodajne. ,Te so ravno tako visoke, kakor jih mora plačati vsak gostilničar od prodanega vina, ni vam pa treba plačati obrtnega davka. Vinogradniku se vinotoč navadno izplača le tedaj, če vino lahko hitro spravi v denar. Če pa dolgo časa vino toči, potem ima izgubo, ker se veliko vina posuši in od domačih izpije. Kjer so vinotoči v navadi, tam izpijejo običajno vinogradniki-sosedje eden drugemu vino, kar je zelo kvarno za taka gospodarstva. Edino v bližini večjih mest so vinotoči umestni. Vprašanje 26. Imam sod vina, oziroma mešanico V3 tepkovke in 2/3 slabejšega vina. Pijača je zelo okusna ter stanovitna, a še ni čista, zato me sosed straši, da se mi bo ta pijača poleti pokvarila. Prosim pojasnila, ail je res nevarnost, da se tako vino pokvari in kako naj ravnam, da to preprečim? (J. M. v Št. J.). Odgovor: Če je Vaša pijača res taka kakor jo opisujete, če torej drugače ni nič pokvarjena, potem se Vam "tudi pozneje ne bo skvarila. Vsekakor jo pa pretočite že sedaj ali najkesneje aprila v dobro zažveplan sod, kar bo pospešilo čiščenje in podkrepilo stanovitnost. G-č. Vprašanje 27. Povral sem jeseni star, opešan travnik v suhi gričasti legi, ki je deloma kamnita. Ali smem sedaj na preorano rušo sejati lucerno, da bi na ta način povzdignil pridelek krme? (I. M. v S.) Odgovor: Taka posetev lucerne bi bila povsem skažena, ne glede na to, da tudi lega samanasebi ne odgovarja potrebam te rastline. Lucerna potrebuje dobro obdelane, dobro vgnojene in plevela čiste zemlje. Zemljo morate pripraviti za lucerno po kaki okopa-vini, kateri ste močno gnojili s hlevskim gnojem in med katero ste zemljo krepko rahljali in čistili. Na tako novišče pa ne spada, dokler ni ruša segnita, zrahljana in očiščena. Svetujemo Vam, da porabite ta prostor dve leti za druge njivske rastline, da se v tem času dobro vgnoji in vdela. Šele potem ga kaže porabiti za lucerno. Za sedaj ga kaže obsejati z ovsom. Po ovsu lahko pridelujete strniščno repo, kateri je treba močno gnojiti. Drugo leto bi kazalo saditi krompir ali pa turščico, da se ruša popolnoma zatre. Šele potem bi kazalo sejati lucerno, če je v ostalem lega za njo pripravna in zemlja dosti globoka. Vprašanje 28. Presaditi mi je precej star oreh na drugo mesto. Ali ga smem pri tem obžagati ali obee-kati! Kdaj in kako presadim star oreh? (F. S. v F.) Odgovor: Najprimernejši čas za presajanje starih dreves je februar-marec, toda prej nego se začne popje napenjati. Oreh izkopajte tako, da se njegovih korenin drži precejšnja gruda zemlje. Veje morate pri tem delu primerno skrajšati in kak neprijeten del celo odžagati. Navadno se skrajšajo veje na tretjino. Preveč vejevja pa ne smete odžagati, drugače Vam oreh vsahne, Vprašanje 29. Od graščine sem že petdeset let imel v najemu zemljišče, ki sem ga užival kot njivo, travnik in pašnik. Sedaj mi ga je pa agrarni odbor odvzel in ga dodelil drugemu. Z izgubo tega zemljišča je pa moje gospodarstvo ogroženo. Kako pridem zopet do užitka zemljišča, ki mi ga je agrarni odbor odvzel? (F. C. v S.). Odgovor: Č« ste že čez petdeset let imeli v najemu graščinsko zemljišče, sto si svoje gospodarstvo gotovo tako uredili, da brez tega zemljišča ne morete izhajati. Vsled tega se nam vidi postopek agrarnega odbora nepojmljiv in tudi nepravičen. Kolikor se da iz Vašega dopisa posneti, imate gotovo predpravico do tega zemljišča, če niso kaka druga dejstva vmes, ki govore proti temu. Svetujemo Vam, da se obrnete na agrarno direkcijo v Ljubljani, ki bo stvar preiskala in odločila, kar je pravilno. Vprašanje 30. Imam zemljišče v solnčni legi, pognojeno s hlevskim gnojem pred dvemi leti, ki ga hočem zasejati z majnikovo ali pomladansko ajdo, zo-reno splošno pod imenom prašna ajda. Za to setev sem j že pripravil praho. Ker se bojim, da je zemlja že izčr- pa na, b,i jo hotel pognojiti z umetnim gnojem. S katero vrsto umetnih gnojil gnojim k ajdi? (A. Ž. v B.) Odgovor: Ajda potrebuje za dobro dozoritev v prvi vrsti fosforove kisline, ki vpliva na klenost zrnja, Vsled tega je najumestnejše gnojenje k ajdi s superfos-fatom, posebno rudninskim, ki hitro učinkuje. Rudninskega superfosfata vzemite na en hektar po 300 kg (na oral po 150 kg, na 100 četvoruih metrov po 3 kg), ga jH>trofcite in podbranajte ali povlečete. Dušičnata gnojila za ajdo niso posebno primerna, ker rastline pre-bujno rasejo, dolgo eveto in neenakomerno zore. Kajnit je za ajdo naravnost strup. Kalijeva sol pa v malih množinah (100 kg na ha) dobro učinkuje. Vprašanje 31. Imam posejano ozimno pšeuico, v katero bi rad podse j al deteljo. Katero vrsto detelje naj posejem med pšeuieo? (I. D. v B.) Odgovor: Med pšeuieo je najbolje posejati domačo ali črno deteljo, in sieer čimprej, najboljše je celo še po snegu. Na 6 hektar potrebujete povprečno 15 kg. Nemške detelje ali lucerne pa ne smete sejati med pšenico, ker ta detelja ne prenese zorenja vrhnje žitue rastline in sploh ne predolgega zavetja po žitni rastlini. KMETIJSKE NOVICE. Gozdne sadike. V državui gozdni drevesnici v Ljubljani se dobijo sledeče sadike: Akacija, 2 letna, po 120 Din 50 p za tisoč komadov; akacija, 1 „ • „ 100 „ „ „ javor, 2 in 3 „ „ 125 „ „ „ hrgst, 2 leten, „ 125 „ „ „ črna jelša, 2 letna, „ 125 „ „ „ domači oreh z mehko lupino, 2 leten, po 2000 Din za tisoč komadov. Oddajajo so tudi manjše količine. Cene veljajo v drevesnici ali na železnici v Ljubljani. Naročila sprejema gozdna direkcija v Ljubljani, Križanke. Direkcija Šum. Odpis zeuiljariue pri elementarnih nezgodah. V primeru škode, povzročene na posetvah in pridelkih po toči, poplavi ali suši, mora dotični posestnik ali njegov pooblaščenec sam naznaniti in vložiti prošnjo za odpis zemljiškega davka alt pa tudi dotični občinski .predstojnik. To prijavo o škodi je vložiti tekom 8 dni }tri davčni oblasti I. stopnje, torej pri davčnih uradih, ki uradujejo mi sedežu okrajnih sodišč. Nikakor pa ne delajo tega politična oblastvu. Tudi se ne vlagajo take prošnjo pri pokrajinski upravi ali pri okrajnem glavarstvu. Bakteriološki zavod v Križevcih na Hrvaškem. V Križevcih je že dolgo obstojal bakteriološki zavod; sedaj je pokrajinska uprava v Zagrebu razširila delokrog tega zavodo in osnovala na njem poseben oddelek za proizvodnjo živalskih cepiv (seruma). Serološki oddelek je prevzel nalogo, da priskrbi uašim živinorejcem dobro in ceno cepivo in serum proti nalezljivim boleznim živine in pomaga s tem pri razširjanju cepljenja proti boleznim. Kakor smo izvedeli, je omenjeni zavod dovršil vse priprave in začel izdajati svoja cepiva in serume, in sicer po zelo nizkih cenah. Zavod deluje pod vodstvom izvrstnega strokovnjaka (dr. Hupbauerja), ki skuša z nizkimi cenami in dobrim cepivom znižati cene tem proizvodom tudi drugim zavodom, zato so cene enake samo polovici cene drugih sličnih privatnih zavodov. Pričakujemo, da bo zavod storil svojo dolžnost, v vsakem oziru in da bo na ta način vsako leto rešil mnogo gospodarjev pred ogromnimi škodami in izgubami pri živini. — V glavnem proizvaja zavod cepivo in serum proti vsem kužnim boleznim (svinjska rdečica, kurja kolera itd.). — Vsakemu živinorejcu priporočamo, da si da nabaviti serume in cepiva od gornjega zavoda. Izdajajo pa se na naročila živinozdravnikov, katerim ta zavod toplo priporočamo. DRUŽBENE VESTI. Prosilcem za subveucijske merjasce! Odbira, vzre-janje in zagotovljenje 'dobrih merjascev za pleme se ravna po številu naročnikov, kajti nihče ne mara po več mesecev gojiti merjašekov, če ni gotov, da mu jih kdo odvzame. Plemenski merjaščki se oddajajo v sta rosti 3—5 mesecev, kajti šele tedaj je vsaj približno mogoče ugotoviti njih plemensko vrednost. Vsled tega imajo naši najboljši svinjerejci le malo dobrih plemenskih merjaščkov za oddajo. Ti se bodo zagotovili šele ob pomladnih oprasitvah ter jih dobe prosilci šele .junija — julija meseca. Vsled tega trenutno ne bo mogoče ustreči željam vseh prosilcev, da bi se jim te plemenske živali takoj dodelile, ampak jih bo mogoče upoštevati šele v poznejših mesecih. Toliko v vednost prosilcem, da ne postanejo nestrpni. URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet družbe za Slovenijo-SPORED: 1. Točke 1.—6. ix) § 31. družbenih pravil. ZrSluCajii.oKti. Opomba: Opozarjalo se načelništva, da pravočasno (t. }. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem iina biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Dovje, v nedeljo, 8. aprila 1923. ob treh popoldne v »Društvenem domu«; Globoko pri Brežicah, v nedeljo, 8. aprila 1923. ob osmih zjutraj v Pišecuh pri g. Ivanu Kostevcu, h. št. 13.; Gomilsko, v uedeljo, 15. aprila 1923. ob p^ldevetih v šolskem poslopju; Kozje, v uedeljo, 8. aprila 1923. ob devetih dopoldne v ljudski šoli; Libeliče, na velikonočni ponedeljek, 2. aprila 1923. po jutranji masi v šoli; Mala nedelja, v uedeljo, 8. aprila 1923. po rani sv. maši v šoli; za Muto iu okolico, v nedeljo, & aprila 1923. ob eni uri lK>poldue v prob-torih hranilnice Lu posojilnice na Muti; Stara vas — Bizeljsko, v nedeljo, 15. aprila 1923. ob dveh popoldne v šoli v Stari vasi; Šmartno pri Litiji, v nedeljo, 8. aprila 1923. ob polosmih zjutraj v »Društveni dvorani«. Vabilo na občni zbor zveze kmetijskih podružnic za Belokrajino, ki bo v torek, na sejmski dan, dne 27. marca 1923. ob eni uri popoldne v šoli v Črnomlju. Spored: 1. Ustanovitev zveze kmet. podružnic za Belokrajino. 2. Volitev načelstva in odbora. 3. Posvetovanje kako povzdigniti kmetijstvo v Belokrajiui. 4. Razni nasveti in predlogi. K temu obč. zboru se vabijo vsi interesenti, ki se zanimajo za napredek kmetijstva v Belokrajini, Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (07nanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 400 D, na 11, strani 200 D, na •/• strani 100 D, na >,',» strani 65 D. na >/»« strani 35 D Vsaka beseda v .Malih naznanilih* stane 25 para, najmanj pa skupaj 8 D Urejuje ir.ž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Tur-ški trg štev. 3. — Ponatisi i2 »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir št. 5. Ljubljana, 15. marca 1923. Letnik XL Mijslia družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi naslednje Kmetijske potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Semena: Domača detelja je razprodana. Na tozadevne naročbe se radi visoke poštnine ne bo odgovarjalo. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: lucerna ali nemška detelja......40:— „ „ „ pokončna stoklasa.........15*— „ „ „ laška ljulka . ^.........20 - ...... angleška ljulka..........20 -- „ „ „ trava mešanica..........18 — „ „ „ Semenska pesa in sicer: Eckendorfer, rdeča in rumena j>o Din 20-— za kg. .Vlamut, rdeč in rumen po Din 20-— za kg. Seme je pristno severno-nemško blago od svetov-noznanega vzgojevalca Metteja iz Quedlinburga v Severni Nemčiji. Semenska pšenica se oddaja v vrečah po 80 kg po Din 6 za kg z vrečami vred. Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg fran-ko vreče. Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 150-— za 100 kilogramov. Kostni superfosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 260-— za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210 — za 100 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforovo kisline po Din 160•— za 100 kg. Thomasova žlindra razprodana. Krmila: Lanene tropine po Din 6"— za kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 6 za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg. Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3:50 za kilogram z vrečami vred. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6:— kilogram, v manjših množinah po Din 7-— kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8'— za kg, na drobno Din 8-50 za kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Vinski epoiiit po Din 70'— za kg. Poštnina posebej. Gumijevi trakovi po Din 220.— za kg. Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnico po Din 10:— komad. Nahrbtni žveplalniki po Din 300.— za kg. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeno sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo, po Din 7 za 1 kg. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnici po 5 kg Din 35 brez poštnine. Trtne škropilnice so zopet v zalogi po Din 500-— za komad. Urania zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9-— za komad. Vinometri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40,— brez poštnine. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din 6-— za kg. Želatina za čiščenje vina po Din 45-— kilogram. Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50 - . Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40 —. Mlečne cevi št. 3561 po Din 7-—. Mlečne cevi št. 3562 po Din O1—. Požiralnikove eevi št. 3455 po Din 160 —. Požiralnikove cevi št. 3457 z gobčnim lesom po Din 10C-—. Telečji napajalniki po Din 100- Gumijevi seski po Din 15-—. Antiavit v varstvo setev pšenice, Uirščice, gralia, grušice, travnih in deteljnili, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicab po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Uspulum, • sredstvo za razkuženje semena, v za-klopnicah po '/' kg po Din 35-— za komad. Emajlna posoda. Prva pošiljatev te posode je došla in se prodaja po naslednjih cenali: Lonci, z */« I vsebine po lin S.—; Vi I vsebine po Din 10.— ; '/u I vsebine po l)in 12.—; 11 vsebine po Din 14.—, (1B.E0): tMi i vsebine po Din 18___ (23.—); 2Wi I vsebine po Din 22.—. (27.50); 3Ml I vsebine po Din 27.-, (33.—). Kožice, z 114 i vsebine po Din 14.—, (19.50); 1% I vsebine po Din 18___ (24.—), 2Vi I vsebine po Din 20.—, (27.—); 4 1 vsebine po Din 36.- (48.—); 8 1 vsebine po Din 40.—, (54.—). Ponve po Din 17.—, (22.50); 21.—, (27.-) in 23.-, (30.-). Cene v oklepaju se razumejo s pokrovkami vred. Skali, z •»Sem premera Din 80__; z 50cm premera Din 90,— za komad Vedrlce po Din 43.— za komad. Zajemalke po Din 9__in Din 10.— za komad. Penovke po Din U.— in Din 14__za komad. Podružnice, ki hočejo naročiti večjo množino te posode, naj poSljelo svojega zastopnika, ki mora osebno Izbrati in prevzeti blago. Na pismeat naročila se ne bo pošiljalo. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Slamoreznice, po Din 1500.— za komad. Plužnl trupi AW 5 po Din 225 —. Brane, V a po Din 455 — za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 it komad. Ročni okopovalnlkl po Din 280 —. Obračalni plugi UW 7 po Din 700 — za komad. Obručaln iplugl UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400 — za komad. Ltuieži za plug D 8 MN po Din 25 — za komad, t.emcžl za plug UW 7 po Din 50 — za par. Plazi (Sohlen) za pluge po Din 10 — za komad. Posnemalnikl Jubilca za 50 1 po Din 625 —; za 75 1 po Din 700 —. UM 1 p.> Din 1250 —; 125 1 po Din 1300 —; 150 1 po Din 1500 — komad. Stroji za izdelavo surovega inasla C Gr 3 po Din 500 — komad Orodje. Družba jc prejela in ima v zalogi sledeč* orodje: ('.rablje železne, 10 zobne po Din 9 —; 12 zobne po Din II —; 14 zobne po Din 13 —: 1. . bne po Din 15 — za koinad. Škarje za trte št. 37 a po Din 20' — ; št. 45 po Din 22 —; št. 116 pt Din 20;— za komad- Vrtue žage po Din 15-— za komad. BOLEČINE? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Klzafluid! Vi še bodete čudili! Dobrodejen pri drgngiiju celega telesa i» kot kosmelikiiin za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnatc ali 1 špecijalna stcklenica 24 dinarjev: dvojnatih ali 12 špe-cijalnih stcklcnic 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilja: lekarnar EVGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 333, Hrvatsko. jVIala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačali 25 pars< vv denarju alj znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne nrevzame posredovanja. Lepo domače Platno,^^^ najceneje tkalnica ..KROS,NA", Liubljana. Zrln-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Spre-ema tudi laneno prejo v tkanje. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorčne. Oskrbnika iščemo za srednjeveiiko posestvo. Prošnje /. izpričevali pod ..neuženjen" takoj ua upravništvo ,,Kmetovalca". Kupim oplojena jajca voliklh rac In belih kokoši. — Ignac Par, Jesenice. Landauer prvovrsten, za dva konja na prodaj, pri upravništvu ..Kmetovalca". Poizve se Sadno drevje hruške in jabolka boljše vrste, 4—5 letne, okrog 2000 komadov ima naprodaj Janko Vilar, posestnik v Dohu pri Domžalah. Dve kravi simodolske pasme, ena v zadnjem tednu breosti, ena pa 6 in pol mesca breja, sfe naprodaj pri Jožetu Lavrič, Vič 14. Smodnik, dinamon, vžigalne vrvice itd. vedno na zalogi pri: Franc Stuplca. Ljubljana, Gosposvetska cesta I. — Trgovina s poljedelskimi stroji in železnino. — Nakup starega železa in kovin. Divjakov in hrušk okoli 20.0(10 proda Anton Cof. Dorlarll 12. p. školla Loka. Imam za prodali lepo težko svinjo po mladičih za pitanje, po primerili ceni. — Ignac Hrovat, Jesenice Pravo semensko urahoro za zeleno krmo in vsa dru^a poljska in vrtna s.eiuena priporoča Josip Urbauič, trgovina s semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union. Gospodarski oskrbnik oženjen, vešč v vseh gospodarskih panogah z dobro prakso, išče primerno mesto. Ponudbe sprejema Ivan Stampar, Sv. Tomaž pri Ormožu, Cepljene trte najbolj rodovitnih vrst na Ripariia Portalis, nro-daja Franc Zelenko. trtnar, Rucmanci. Sv. Tomaž pri Ormožu. Rabljeno pocinkano bodečo žico po Din 5 za 1 kg nudi tvrdka Levstek & Oblak, Rakek. Ovčjo volno striženo na živih ovcah, kupuje po najvišji dnevni ceni vsako množino Vinko Crnilec. ročno ple e-nje volnenih jopic, Naklo pri Kranju. Na« penil* cpmpn i>: 2a Pošljemo nas. turni btmtn „a 7ahtcvo zastonj. SE. VER & KOMP., Ljubljana. \Volfova ulica št. 12. 2 kozi, čistokrvni samski, 3 do 4 ali petletni se kupi. Ponudba z navedbo cene. Radovljica, poštno ležeče pod št. 12. Kozolec toplar, osem oken, streha iz pocinjcne pločevine: nadalje kočija in kosilnica, je naprodaj pri M,aj/.eliiiii v Bell Cerkvi. Sprejme se takoj samski vrtnarski pomočnik za samostojno obdelovanje zelenjadnega iu sadnega vrta. — Hrana in stanovanje v hiši. — Pov-piaša se v restavraciji na glasiiem kolodvoru v Ljubljani. Pn ovrstnf semenski oves, očiščen, priporoča Bor. Sbll. Kočevje. Apno, portlandcemcnt, deske, late, traverze itd. se do-bi najecneie pri V. Bratina, Krlževcl pri Ljuto- i nicru. Hlode, goizdove, trarne, deske In drva ponudite Lesni dražbi Ilirija, Liabllaaa, Kralja Petra trg št. 8 pred sodallo. Plačujejo se najvišje dnevne cene Kobila 5 letna, 172 cm visoka, ležka, ruiave barve, belgijske pasme, domače reie, pohlevna, brez napake, za kmečko delo in tovorenje sposobna, ie vsled pomanjkanja prostora na prodaj pri Mari'1 Kač, Vrbje, p. Žalec. Semenski krompir „Jubcl" ki ile postane rakov, zelo trpežen iu rodoviten, 1922. 1. jc dal na oral 10« stotov pridelka, oddaja Ernest Osslaud.r, Guštanj (Koroško). Imam naprodaj ročni mlin za moko v jako dobrem stanju z najboljšimi kamri iu tremi siti; se lahko rabi na gepelj in motor. Cena po dogovoru. Alojzi Legat na Selu, pošta Žirovnica. Gorenjsko. Korenje in repo i-d. prašiče proda Alojzij Blzjik, Dovsko. pošla Dol pri Ljubljani. Modro galica prvovrstna angleška 98 99%, žveplo prvovrstno siciljansko za vinogradnike se dobi v večjih in manjših količinah pri ,ZORA" d. l o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. Prava sredstva lepote! Imaš bolečtoe v obratu? V celem te'esu? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebuje! li dobrodelno in okrepčujoče mazilo? Uporabljaj E za-Fluid! Ali tč muči glavobol? Zobobol? Trga it? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiš najbolje za negovanje zob, kože, glaše? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali si preveč obSutljivi gltde mrzlega zraka? Uporabljaj Elza-Flu klenica 42 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 špecilalne steii o, se ja o dobro peni in je milega finega duha. 4. velike kjse s pakovanjem in pošt 11,0 35din. Elza-pomada za rast las krepi kožo na gla-v', zabranjuje izpadanje, lomjenje in cepljenje las p but in prerano osivelost itd. veliVa porce-iannsta lončka s oa-kovanjem in poštnino 25 dinarjev. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete; „To je ono pravo" IšMte v vseh poslovalnicah samo prave Elza-preparate od lekarnarja Feller. Kmetska posojilnica m m ■ ■ ■ m m <9 n registrov, zadruga z neomejeno zavezo IjubBjanske okolice . w ljubljani ■ v lastnem zadružnem domu na Dunajski cesti št. 18 Obrestuje hranilne vloge po 5 ^jg (4) brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica .sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem račiuiu v zvezi s čekovnim prometom ter •ih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vley nad 160,000.000 kron. ===== Stanje rezervnih zakladov 1,200.000 kron --- Volilne stroje kempktne perutninske dvore kot glavni ali stranski zaslužek urejuje po stiokovnjakih znana tvornica valiinih stroje-' NICKERL S CO Ceniki zastonj. Ilustrovan katalog oK 2(100 ČILSKI SOLITER Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, kostni in rudninski superfosfat ter MODRA GALICA IN ŽVEPLO vedno na zalogi pri TONEJC & ROSMAN MARIBOR, ALEKSANDROVA UL, 35. Blagostanje in napredek kmetovalca zavisi od njegovega znanja in umnosti. Kmetovalec, ki se skuša poučiti, kako je treba delo pri kmetijstvu boljše izvajati, ta svoje žetve in pridelke lakko podvoji. Pri tem njegovem stremljenju po -i-boljšanju svojega gozdarstva, mu nudi svojo potmč Delegacija proizvajalcev čilskega solitra Miloša Velikog ulica v Beogradu, ki vsakemu kmetovalcu nudi knjižice o umnem obdelovanju zemlje, o uspešnem gnojenju naših najvažnejših kulturnih rastlin, o pravilni uporabi hlevskega in umetnega gnoja. z Vse knjižice in letake, ki jih je Delegacija izdala, dobi lahko vsak kmetovalec brezplačno od Delegacije ali od Kmetijske družbe v Ljubljani. Cement, gips, romancement, apno, drvo cement, strešno lepenko, karbolinej, wat proof, umetno gnojilo, eternit (Hat-schek) gips-plošče i. t. d. nudi po najnižji ceni Kosta Motiič in drug Ljubljana, Miklošičeva c. 13. Kmetijska družba • ZA SLOVENIJO 9 je izdala in prodaja naslednjo knjige: Zvezek Cen* II 2. Fr. štupar: Apno v kmetijstvu..... 3. Fr štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . . . 5. M. Kostanju vet: Oužit-itini od vina in mesa 8. Boh. Skalicky: Siljenje ali kaljen je ameriških ključev...... in. 13. Skalickv: Kmetijske razmere na Češkem 12. Pridelovanje in razper čavanje namiznega ero/ ja ter v/sjoja trt na špalirju. (13. Skaj>;-,> lickč)..... 13. O sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Wein-zierl-Tiirk).....2 H. Ing. Anton Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa..... 13. tfteuert - Jamnik: Soseda Razumnika konjereja ........ ?jytiqzdr. ' -nro Tepi-Podkovstvo, pouk kovačem in konierej-cetn .....<.12 1.- 3.— 1,— 2,— 10.-- 2.50 Vlnometre ..BernadoF — Asbeste bombaž in prašek — Eponlt —. Francosko želatino — Lipovo osti je Marmornat prašek — Modro ga-ilco — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Talin — Žveplo v prahu — Llmo-■ovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drogerija 3NT0N K S H C Ljubljana, Židovska ulica 1. Sodi za vino, žganje, olje, mast, med petrolej transpnrt In shrambo Im* vtduo v zalogi viako množino Franjo Repič sodarskl mojster Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila. Solidno delo! Cene zmerne! Točna postrežba! KOSE prima avstrijski produkt, i BRUSO VI uz originalne tvornlčke cljene kod „ORBIS" d. d. Zagreb Paromllnska cesta 1. Telef. lO I 1230. — Telegr. „Orbls" Iv. Jax in sin Ljubljana. Gosposvetska c«»t» šivalni stroji in strojiz pletenje Izborna konstrokcila li elegantna Izvršitev it tovarne v Uncu. Ust»- novliena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „A D L E R" Ceniki zastonj ln franko. Kolesa Iz prvi!' tovarn: dCrkopp, styria, WAFFENRAD 10 letne garanelje. ..Gospodarska navodilo" ponatisi lz ..Kmetovalca". Vsako posamezno navodilo stane I Dinar. Denar ali znamke je treba ob naročitvi nnprei poslati. (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil). sad- : Počrnicnic vina ali ievca. Rjavenje vina. Gnojenje vinogradov z novejšimi umetnimi gnojili. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro vino, Ciste drože in nilh raba v kletarstvu. Vzroki neplodnosti pri govedi. Sluzavost ali vlačljivost vina. Krmljenje nami. Čiščenje na. z oljnimi tropi-in pvecejanle vl- Kesna beseda vinogradffi-.kom ob trgatvi. O bistvu alkoholnega vranja (kipenja). Vnetje vimena ali volčič na vimenu. Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva. Kislost (kislobfil in razki sanje vina. Močno krmilo ..ribja moka" za rast in pitanje prašičev. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase. Napenjanje govedi. Bradavice- (gobe) pri živini. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužtlh bolezni s copiienjem (Rdečica). 54. Nove zakonske določbo o sporih pri kupčiji z živino. 56. Kako živi žitni molj ln kako se pokončujS 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo. 60. Kako se obnavljajo in po-pr"-"-'- meie? 62. Presojanje krmi! po škrob-nih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žveplu. : 68. Tobak. Pridelovanje in zn-: konski- predpisi. : 6«. Sečni 'k-rnni pri živalih. ; 70. O priiavi sekanja v gozdih. : 71. Kisanje in cikanje vina : 72. Trošarina na vino. : 73. Precejanie in filtriranje š vina. : 74. Glodanje lesa po goveji /i-: vini. : 75. Dve nuini nalogi naše živi-: norejc. : 76. Sredstva za pokončevanje : škodljivih rastlin In živali. | 77. Skoda, povzročena po lov-: cih in divjačini. : 78. Moderno zatiranje živalskih : kužnih in nalezljivih bo-! lezni. Gospodarska zveza v LJubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih stro- jev. iz najslovitejših tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornic „Welsla". 'Dobre obrestiYa Svojim cenj. odjemalcem vljudno naznanjam, da pridem z večjo množino dobro izbranega blaga '" na sledeče sejmove: 20. marca v Zdensko vas; 22. marca v Zagorje ob Savi; 24. marca v Žužemberk; 26. marca v Moravče; 29. marca v Stično in 4. aprila v Loški potok. Komur je na tem ležeče, da bo dobro in pošteno postrežen. naj se z zaupanjem obrne na stojnico Vendelina Staneta, trgovca iz Ljubljane. Vedno zmerne cene! Upravništvo ..Kmetovalca" sprejema pnmepite inserafte po cenah, ki so razvidne na porlavju. Objavljenie bo imelo vedno zadovoljiv uspeli, kajti „Kme- tovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. i-.............................. Kaka setva, taka žeiva! Zanesljivo se dobi pri SEII1E ,Vrtc Džamonja in drugovi družba z c. z. Mai*lbop--Čopova, ulica Zahtevajte cenik! Zahtevajte cenik! LJUDSKA POSOJILNICA v Ljublja n (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne mIos^© po 51 Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, fffTTTfl l,l„lll,lllll,IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM i.iHtiiiiiiti.iUMaii)iiiiiHiiii..iiiiiihiii,Uiii,i.i.iiiiiil;uii.iii.