Poštnina plačana v gotovini« Štev. 26,_v Ljubljani, dne 29. junija 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako t r e d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mn je 30 K na leto. — Za inozemstvo SO K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K, Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, reklamacije in inserati pat Upravuištvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. V nedeljo, dne 3. julija, se zbere vsa gorenjska orlovska mladina in nje prijatelji v Kranju. Po pripravah in lepem vremenu sodimo, da bo maševal presv. škof dr. A. Karlin in govoril dr. Korošec 15.000 Gorenjcem, zbranim na glavnem trgu v Kranju, pelo pa bo nad 400 pevcev. Telovadcev in telovadk nastopi 700 na krasnem telo-vadišču na Farovški loki, kjer bo 2000 sedežev pripravljenih. Vozili bodo trije vlaki. Priglasite se takoj za polovično vožnjo. Centralizem sprejet. Centralistična ustava je končnove-ljavno sprejeta in regent je nanjo že prisegel. Sprejeta je z večino 223 glasov. Ti glasovi so v ogromni večini glasovi srbskih strank. Izmed Hrvatov je glasovalo zanjo samo 10 liberalnih poslancev izvoljenih s srbskimi glasovi, izmed Slovencev 9 samostojnežev in trije liberalci. Poslanci Ljudske stranke, hrvatski Narodni klub, komunisti in Radičevci (skupaj 161 poslancev) v znak protesta proti centralizmu niso hoteli biti navzoči pri sprejetju ustave, socialisti, komunisti, narodni socialisti in srbski kmetje so bili navzoči, pa so glasovali proti ustavi. Centralizem je sprejeti Kaj se pravi to? Slovenci ne dobimo svojega deželnega zbora, kjer bi delali v okviru splošnih državiih postav svoje postave, ki jih za svoje gospodarske in kulturne potrebe nujno potrebujemo in ki bi bile našim razmeram prilagodene. Postave nam bodo delale belgrajske stranke, ki nimajo za naše zahteve — kakor smo se že dovolj prepričali — ne umevanja ne smisla. Ves naš denar se bo do zadnjega vinarja zbiral v Belgradu, kjer bodo z njim razpolagali drugi. Davke nam bo nalagal Belgrad. Vlade ne bo nastavljalo ljudstvo, temveč bo imenovana iz Belgrada in samo njemu odgovorna. Vsa država bo razdeljena na celo množico oblasti (Slovenija v mariborsko in ljubljansko), ki bodo imele vsaka svojo vlado in uradništvo in bodo zato stroški z* državno upravo silno narastli. Za vse važnejše prošnje in pritožbe bo merodajen samo Belgrad, ki je daleč. Centralizem bo Slovence gospodarsko, kulturno in politično ubijal, kar se je žer sedaj dovolj videlo. Zato se je uprla proti tej ustavi ogromna večina Slovencev in vsi Hrvatje. Glasovali pa so za ustavo slovenski samostojneži, ki so s tem izgubili slednjo pravico zastopati slovenskega kmeta. Glasovali so pa zato, ker so bili dobro plačani. Kaj pa sedaj? Ustava je tu in jo radi ali neradi sprejemamo. Nečemo nasilja, in zato nam je tudi vsako nasilje proti sprejeti ustavi tuje. Vršili bomo svoje državljanske dolžnosti na podlagi sprejete ustave. Kadar pa bi seveda oblast od nas kaj zahtevala, kar je proti božjemu zakonu, takrat pa mora itak vsak državljan poslušati svojo vest, ker Boga je treba bolj poslušati kot ljudi, Samoobsebi pa je umevno, da se bo naša stranka z vsemi ustavnimi sredstvi tudi še nadalje borila za pravice slovenskega delavnega ljudstva in za izpremem-bo ustave. Izvoz živine. Znano je, kako so naši poslanci vedno pritiskali na vlado, da se znatno olajša izvoz živine s tem, da se zniža carina. Bel-grajska vlada, ki ni imela še nikdar srca za slovenskega kmeta - nasprotno: vse je storila, da bi ga gospodarsko čimbolj izmoz-gala — vedno hujši davki so nam dovolj jasen dokaz — ta vlada se ni mogla na eni strani ustavljati vednemu pritisku in dre-ganju naših poslancev; na drugi strani pa se je zbala, da ne bi izgubila za uvedbo smrtonosnega centralizma, glasov slovenskih samostojnežev, ki so se v zadnjem trenutku spomnili, da jo je treba krepko ubrati za Slovensko ljudsko stranko pa ne samo zase, temveč tudi za slovenskega kmeta kaj zahtevati, sicer bo njihovo izdajstvo preočitno. Pod tem vidikom je belgrajska vlada ne iz ljubezni temveč da bi s pomočjo slovenskih samostojnežev temgotoveje uko-vala slovenskega kmeta v centralistične verige, dovolila nekatere olajšave pri izvozu živine. Tako n. pr, se zniža carina za kos izvožene živine na 1000 K, za zaklano živin-če na 8000 K. Znatno se zniža carina pri izvozu konj. Svobodno klanje telet je Zopet, dovoljeno. Natančnejše podatke prinesemo, ko jih objavi »Uradni list«. Kakor smo na eni strani veseli naših' poslancev, da je njihovo dolgotrajno prizadevanje rodilo vsaj nekaj uspehov, tako smo na drugi strani žalostni samostojnežev, ki so se sicer tudi zavzeli za te zahteve naših kmetskih zvez in raditega pripomogli k uspehu — a so zato prodali s svojimi glasovi našega kmeta belgrajskemu centralizmu in srbski nadvladi. Našemu kmetu so se rešili vsaj za nekaj časa nekateri desettisoči, a kaj pomaga, ko pa mora na drugi strani plačevati v belgrajsko kašo milijone, ki ne pridejo več nazaj. In ko mora jugoslovanski kmet — slovenski bo pri tem znatno prizadet — plačati turškim veleposestnikom 1200 milijonov kron odškodnine! Ko vsled centralizma slovenski kmet pri sklepanju gospodarskih postav ne' bo imel nobene besede in ga bodo vedno v belgrajskem državnem zboru preglasovale srbske stranke, ki poznajo samo Srbijo, o naših potrebah pa niti pojma nimajo'. Mi sedaj niti ne slutimo ne, kakšne milijone škode bo imel v prihodnjosti samo raditega naš kmet! Ko smo imeli svoj deželni zbor, koliko koristnih in za kmeta nad vse dobičkanosnih postav se je sklenilo — saj so ravno liberalci očitali, da se dela samo za kmeta, a v centralistični državi vse to odpade in slovenski kmet bo moral le čakati, kdaj mu bo padla kakšna drobtinica z belgrajske mize, da bi pa z lastno postavo si stalno zagotovil gospodarsko korist, je izključeno. Res je, slovenskemu kmetu je vlada vrgla nekaj desettisočev, a izmozgala iz njega stotisoče milijonov in to — o žalost! — s pomočjo slovenskih samostojnežev, ki so s svojimi glasovi pripomogli, da je nas belgrajska vlada vtaknila v jarme centralistične uprave in postavodaje. Za strojne zadruge. Poslanec Janez Brodar je poslal ministru financ sledečo vlogo: V Sloveniji imamo mnogo poljedelskih strojnih zadrug z bencin motorji, kateri služijo za omlatev žita in rezanje slame. Vedno so delovale te zadruge v veliko korist našega kmeta. Ustanovili so si te zadruge zato, da so stroji nadomestili pomanjkljivo, pa tudi predrago človeško delavno moč. Pri nas so se te vrste zadruge vedno podpirale in sicer ne samo denarno, ampak tudi s tem, da so imele brezobdavčen bencin {kar je pomenilo polovico ceneje} ter se je s tem pripomoglo, da so kmetje hitreje, ceneje obdelali in izdelali poljske pridelke, obenem pa tudi podprli in dvignili zavest zadružništva. V Sloveniji je večina kmetov učla-njenih pri teh zadrugah, toda zadnje dve leti se člani teh zadrug niti ndso mogli posluževati teh strojev vsled predragega bencina, kar pomeni veliko škodo za našega kmeta, ker ne more ob pravem času obdelati, obenem pa tudi trpi duh zadružništva. V prepričanju, da je vlada voljna podpirati kmetijsko zadružništvo v naši državi, prosimo vljudno g. ministra financ, da ugodi naši prošnji ter dovoli našim poljedelskim strojnim zadrugam rabiti brezobdavčen bencin, kakor je to bilo pri nas že popred običajno. Janez Brodar, narod, poslanec. Končno o občinskih volitvah. Socialistični list »Naši zapiski« je prinesel o končnih številkah pri občinskih volitvah te-le podatke: Zmagala je z več kot nadpolovično večino odbornikov Slovenska Ljudska Stranka v 528 občinah, samostojneži v 105 občinah, socialisti v 28 občinah/komunisti v 4 občinah, liberalci v 5 občinah, narodni socialisti v 1 občini, neopredeljenih je 14 občin. Centralistično nasilje. V Žužemberku — kakor smo že poročali — je agrarni odbor tako po pravici in nepristransko razdelil veleposestniške parcele, da celo generalni ravnatelj za agrarno reformo dr. Lukan ni mogel najti nobene krivice in je prvo pritožbo liberalnih samostojnežev zavrnil. Toda žužem-berški notar Carli je dopovedal generalni direkciji, da ni zato tukaj, da deli pravico, temveč zato, da streže liberalcem in samostojnim bogatašem, za pravico se pa pristen liberalen urad ne sme meniti. Ti dokazi so šli dr. Lukanu v glave in je na drugo pritožbo imenoval komisijo samostojnežev in liberalcev, ki so ubogim zemljo vzeli ter jo dali premožnim somišljenikom. Vsled odločnega odpora nad to krivico se je gospod dr. Lukan sam pripeljal v Žužemberk, toda Carli mu je odločno povedal, da je liberalizem več kot pravica. Dr. Lukan je pripoznal krivico, toda na pomoč mu je prišel centralizem. G. ravnatelj je rekel: Sam svoje naredbe ne morermr razveljaviti; to more samo Belgrad. Ker pa se Belgrad ne meni niti za celo Slovenijo, toliko manj pa za žužemberške siromašne ljudi, ki potrebujejo zemlje, zato je jasno, da bo ostalo toliko časa pri krivični odločitvi, dokler se samostojnim centralistom ne porežejo perutnice, kar — kakor vse kaže — ni več tako daleč. Naši ljudje pa zopet vidijo, kaj je centralizem, kateremu so nas za težke milijone prodali samostrojnežL Cerkev fe govorila. Vsi krščanski starši, ki jim vera ni prazna beseda, sicer vedo, da je sokolstvo protiverska organizacija, v katero katoličan, ki mu je versko mišljenje in življenje resna stvar, ne more in ne sme vstopiti, še manj podpirati. Toda, da bodo končno pregnani dvomi tudi vsem onim, ki še danes ne vedo ali nečejo vedeti, pri čem da so, in se še zmeraj izgovarjajo, da sokolstvo z brezvero nima nič opraviti, so jugoslovanski škofje izrekli svojo končnoveljavno sodbo, katere se more vsak katoličan držati. V pastirskem pismu, ki so ga izdali te dni jugoslovanski škofje — 17 po številu — beremo sledeče: Krščanski roditeljil Zato se ne bOste čudili nam škofom, vašim pastirjem, da smo takoj • dvignili svoj glasen ugovor, ko smo čuli, da se resno namerava vzgajati vaša deca ne v duhu Jezusovem, ampak v duhu sokolskem. Pa kakšen je ta duh sokolski? To vam pove najbolje odločna in jasna beseda nekega Sokola v imenu vseh v hrvatskem listu »Novi Rod« od 1. marca 1920, ki se glasi: »Da, to ie jasno, da noben Sokol ne more hiti rimski vernik, kar je isto kakor duševni suženj... Res, sokolstvo in katolicizem se izključujeta, in nepošten je oni, ki bi kdaj mislil, da to zanika .,. Enkrat za vsele! in enkrat za vse Sokole: mi smo v boju ne samo proti Orlom, ampak proti papežu, kardinalom in vsem nenarodnim duhovnom,« Ali niso to najsilnejše zmote, ki se protivijo jasno razloženim resnicam, ki smo jih početkom premislili? Ali bi vi, krščanski roditelji, smeli dopusliti, da se vaši neodrasli otroci v tem bogomrzkem, protikatoliškem duhu vzgajajo in napolnjujejo z mržnjo proti duhovnikom, proti službi božji, proti Cerkvi, proti Jezusu in Matri božji, proti samemu večnemu Bogu? Mi škofje smo se odločno ustavili tej krivični nameri. A kaj so storili prijatelji Sokola? Čujte. Javno so pisali, da škofje lažejo. Grdo zasramovanje! Ali dobri katoliki so raznisali nagrado deset tisoč kron onemu, kateri bi dokazal škofom najmanjšo neresnico. Pa nihče še ni poskusil, da bi na ta lahek način zaslužil sebi te tisočake. Predragi naši verniki! Še eno resno vprašanje! Povejte nam: ali smejo vaši odrasli mladeniči v Sokole, vaše odrasle hčerke v Sokolice? Ako hočete, da se vaši sinovi in vaše hčere odvrnejo od Boga, od Jezusa, od Marije, od Cerkve, od krščanskega življen a, od resnice, od blažene večnosti, potem le dopustite svojim mladeničem v Sokole in svojim hčeram v Sokolice! Ali vi, dragi kristjani, ne vidite v Jezusu in v Cerkvi edino rešitev, vi tega ne boste nikdar dopustili, vi boste z vso močjo za-eno z nami škofi zabranili svojim otrokom zahajati v društvo Sokol, vi boste z nami škofi odločno obsodili to društvo. Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zveze! Razgled po svetu. GRČIJA IN TUBCIJA. Grško-turška vojska se vedno bolj zamotava. Zavetniki bi jo radi mirnim potom rešili, a ne Turčija in B« Orčija nočeta njihovih mirovnih predlogov. Ker se je Anglija pričela nagibati na stran Grčije, so Turki pohiteli na pomoč k Rusom. Boljševiki bo jim ie poslali na pomoč stojo rdečo armado. Grki so zato vsled prevelike mnči nasprotnika opustili misel na svojo otenzivo. Grška armada namreč dale« zaostaja za turško in boljševiško. Tudi so njeni vojaki zelo upornega duha. Zadnji Jas so celo Konstantina izžvižgali, ko jih ie prišel obiskat v Malo Azijo. Splošno prifft. kujejo, da bodo sedaj Turki pričeli i olcujivo. NEMŠKA AVSTRIJA. Voditelji Nemške Avstrije so si končno premislili in opustili volitve za priklopitev k Nemčiji. Videli so, da bi se končno le moglo i?oditi, da bi velika in mala ententa uresničili svoje grožnje. To pa bi bil za Nemce velik udarec. Tndi novo vlado so ie sestavili. Na Koroškem so bile volitve t deželni zbor. Teh volitev so se tudi Slo« venci udeležili polnoštevilno. ITALIJANSKI DRŽAVNI ZBOR. V Italiji se je sešel državni rbor. Toda takoj v lačetku so si razni poslanci in ministri skočili v lase. To so slaba izpričevala za »zmagoslavno« Italijo. Tudi slovenski poslanci so se že oglasili k besedi in so postavili »a pravice našega naroda. Stavili so vladi celo kopo upravičenih zahtev. Ko so prvič prišli v parlament, so jih Italijani menda tako gledali kakor bakrenožolti Indijanci bele Evropejce, ko so ti prišli v Ameriko. IZ RAZNIH STRANI. V Albaniji > sklican parlament. V sporu med njo in Jugoslavijo ne bo odločala »voza narodov ampak vrhovni svet. Jugoslavija jc namreč lasedla nekaj Albanije, ki se je nato pritožila pri ivcii narodov. Na Angleškem 6e se vedno posvetujejo držav-niki o notranji preureditvi države. Proti upornim Ircem pripravljajo menda novo vojsko. Delavci kljub velikemu komanjkanju žc 11. teden štrajka-jo in zahtevajo boljše plače. — Glede pripadnosti Gorenje šlezijc še vedno ni nič končnoveljavnega določeno. KRKA PRI STIČNI. Šele sedaj, ko so jc volivna burja malo polegla, zdaj šele naj pošljem par mirnih besed v »Domoljuba«. Krčani so so pri volitvah dobro odrezali: nasprotniki so nam obetali samo štiri odbornike, dobili smo iih pa še enkrat toliko, samostojni sedem, enega pa kovač Grebene, ki našim ne bo maral več kovati, če pride sedaj šo en kovač na Krko. Najbolj so sc postavili Lešanje. Vsa čast tudi Podbukovccm! Samo osem jih imajo med seboj takih, ki jih je bilo sram voliti s svojimi vaščani. Čast tudi Znojilcem, ki niso marali iti volit največjega »dobrotnika« naše občine, » bomo njegovo nagajanje še veliko let pomnili, ko bo treba plačevati, kar je pred vojsko preprečil « nagajanjem. Med 25 odborniki smo jih prej imen samo" pet, zdaj jih imamo polovico. Ce bi zdaj volile vse posestnice, kot ie bilo po starem, ne verjamem, da bi v katerem razredu samostojni ima-gali. Na Slovenskem jih je šlo pri volitvah p« zoper enega, in vendar je naša stranka vseh P nasprotnih strank vrgla na tla. Zato tudi mi »« Krki zdaj pokoncu glave driimo in se samostojnim smejemo, ki svojega iupana niso nie kaj vene . Drugod se župan lahko pol»alia: župan sam *»»> ker so ljudjo sami od sebe mene iirolill. «»8' samostojneiem pa jim ni iupana prav nihče v čini izvolil, iupanov prijatelj ga jim je ker po»®s Bil U klobuka. Zato se s svojim »potegnjenim i panom«, ne pa i izvoljenim ae mereio itojnl pr«» nie pobahati, ko cdoj pri sejati niti večine nimajo in si »ato ns upajo sklicati seje. A. Župana moramo pa vendarle pohvaliti, ker se je rešil Borštnika. Naj se otrese še zobavljočev po oStarijab, pa mu bomo kmetje zaupali t STARA VRHNIKA. Dan 11. junija je bil za našo vas vesel dan. Pripeljali so namreč na lepo okrašenem vozu dva nova bronasta zvonova. Dobili smo jih iz Dun. Novegamesta skupno z tremi vrhniškimi. V nedeljo 12. junija je vseh pet blagoslovil sam prevz. gosp. knezoškoi na Vrhniki. Drugi dan smo jih pa jako slovesno pripeljali domov. Ta dan ostane vsakemu v nepozabnem spominu. Zvonova imata res tako prijeten in mil glas, da moreta vsakemu razveseliti srce. — Da pa smo zvonove tako hitro in veliko ceneje kakor pa v Ljubljani dobili smo dolžni na tem mestu javno se zahvaliti sledečim gospodom: č. g. dekanu vrhniškemu Jan. Kete-ju, kateri je imel največ potov in skrbi, našemu narod, poslancu gosp. Ivanu Stanovniku, kateri nam je izposloval v Belgradu prosto carino, našima ključarjema gosp. Franc Rode-tn in tf. Franc Ceserman-u za vse pota in skrbi, gosp. Iv. Ogrinu, stavbnemu podjet. v Ljubljani, ter g. Iv. Ogrinu, veleposest. in veletrg. na Laverci za darovane velike svote.Slednjič vsem domačim darovalcem bodisi v denarju kakor tudi v lepih mlajih. Bog bodi plačnik vsem skupaj) — Vrnila sta se torej zvonova s tujine, dremite kot nekdaj s cerkvene nas line! TRZIN. Občinske volitve so minule. Ker je bila pri nas samo ena lista, smo imeli le volitev župana in svetovalcev. Za župana je zopet izvoljen Miha Čolnar, ki si upa tudi glavarju povedati, da je zvest pristaš SLS. Tajništvo SLS in SKS je poslalo svojim zaupnikom polo, na katero naj se podpišejo lastnoročno odborniki dotične stranke. Dasi je pri nos vseh 16 odbornikov kandidiralo na listo SLS, se vendar 2 odbornika nista nikamor podpisala, dva pa, da bi se prikupila na višjem mestu, sta podpisala ia Somostojneže, 12 se jo pa podpisalo kot odločne pristaše SLS. Med pristaše SLS se je podpisal brei vsakega prigovarjanja tudi Ivan Zaje (p. d. Pereugec), zato je bil izvoljen u svetovalca. Ko j« okrajni glavar poklical vse izvoljene župane in svetovalce v Kamnik k zaprisegi, jo v svoji očetovski skrbi še vsakega posebej izproše-val, kateri stranki pripada. In glejte, Fercugec, ki je kandidiral na listo SLS in se tudi podpisal kot odločnega pristaša SLS, se je iz strahu pred okr, glavarjem izjavil za Samostojnega! — Ko je bil opomnjen na tako netaktnost, se je moško odrezal: »Človek mora biti na več plati; ko bi bil okr. glavar komunist, bi pa tudi jal rekel, da sem.« Kaj si mora pač okr. glavar in sploh vsak pameten človek misliti o tokom možu-svetovalcu? — No, pa pri vsem tem Trsinci nismo tako pod nič. IS. junija smo imeli kar 2 škofa v svoji gredi. Zjutraj, na svojega godu dan, so imeli naš ljubljanski škof pri nas ceikveno opravilo, popoldne pa so prišli na obisk bivši tržaški škol dr. Andrej Karlu. SV. GREGOR. Dolgo žo čakam kakšnega »Domoljubovega« poročila od Sv. Gregorja. Pa ti ljudje gori se nekaj neradi oglašajo v časopisih, zato pa na tihem veliko bol jpridno delujejo. Zato hočem jaz napisati par vrstic, saj so mi Gregorsko razmero dobro poznane, in sicer mislim nakratko omeniti delovanje dosedanjega župana J. Adamiča, ki jo bil tudi letos določen ob volitvah za župana, pa jo izvolitev odklonil. — Tik pred izbruhom svetovne vojske je prevzel po umrlem županu Antonu žužku občinsko vodstvo. Vsa županska leta so ga nam pokazala kot blagega, skrbnega in nesebičnega moža, — Koliko škodo je trpelo njegovo gospodarstvo vsled županske službe! Dva sina sta bila v vojski, gospodar pa se jo moral cele dopoldncve muditi v občinski pisarni, čeravno ga jo delo na vseh koncih klicalo. Koliko tisočakov bi si bil na primer lahko pridobil že s tem, če bi poiimi v topli hiši obodaril; on pa je za malenkostno nagra-«o, ki mu še škode na čevljih ni povračala, mešal blato in gazil sneg in zaineto za blagor občine, in sicer ne le od Grabna do Sv. Grogorja, ampak neštetokrat tudi proti Laščam, Ribnici, Kočevju in Bog v« kom šc. — N« občinski tabli lahko vsak here, kdaj so uradne ure. Pa med vojsko je bilo to samo na tabli, v resnici si pa pri Sv. Gregorju opravil svojo zadevo, kadar si hotel, saj sta bila župan in njegova desna roko, g. svčtnik, ljudem vedno na razpolago. Kadar sem prišel g. svetnika obiskat, sem ga šel iskat v občinsko pisarno, in po navadi sem ga tam dobil, kako sta i županom pisala in podpisovala prošnje in pritožbe, delila vojaške podpore, tehtala in razdeljevala moko in podobne reči. — Kako skrben in varčen gospodar je bil, za to je najboljši dokaz občinska blagajna, ki jo jo pustil s prebitkom broz dolga; in ko je vlada na vseh koncih vsiljevala vojna posojila, tfi župan Adamič hotel podpisati niti vinarja za občino. Pri oskrbništvu graščine je opravičeno zahteval iu tudi dosegel visok povišek najemnino za občinski lov. — Gregorski občanjo in občanke! Prepričan sem, da smem na tem mestu izreči v Vašem imenu dosedanjemu g. županu J. Adamiču Vašo globoko spoštovanje, Vašo iskreno hvaležnost in prisrčno željo, naj mu Bog obilo povrne vse, kar je v dolgih in težavnih letih svojega županstva storil dobrega za Vas in se žrtvotal za Vaš blagor! MENGEŠ. V nedeljo, dno 12. junija smo imeli v Mengšu birmovanjo in zlet ljubljanske sokolske župe. Pre-svitlemu knezoškofu se je napravil slovesen sprejem. Posebno ga jc razveselilo obilno število Orlov in Orlic. Cerkvena slovesnost se je ob ugodnom vremenu lepo izvršila in zaključila. Za sokole so trdili, da jih bo okrog 4000. Bilo jih je v sprevodu i vsemi sokolicami in naraščajem nekaj manj kot 500. Najbolj zanimiv pri vsej prireditvi je napis, ki so ga obesili Sokoli na slavolok: »Sokolu, nosilcu morale in kulture«. Sokolsko kulturo poznamo že iz raznih razprav pred sodiščom, posebno o dogodkih na Bledu. V Mengšu so jo samo malo potrdili. Ko je godba igrala Presvetlemu podokni-<■0, je prišel odposlanec sokolstva ropotat s svojim motorjem. Hitro je moral ustaviti motor in jo od-kuriti. Vse to jo bilo dogovorjeno, ker se jo bivši nadučitelj malo preje izrazil »u motorju, da je fletna ropotuljca«. Zanimivejše je poglavje o morali. Sedaj šele vemo, kakšno ima Sokol. Kazali so jo popoldne pri kopanju. Kopali so se kar pomešani sokoli in sokolice. To je gotovo zelo moralno. Kazali so jo pa šo pri obhodu. Okrog 80 sokolov jo bilo namreč samo v kratkih hlačieah brez vsake druge obleke. Ljudjo so jih gledali in premišljevali, ali so to evropejci ali zamorci iz Afrike. Moralo so kazali zvečor na postaji, ko so si na preveč viden in slišen način izkazovali bratovsko in sestrsko ljubezen. Mengeški liberalei so hoteli s to prireditvijo podpihati sokolskega duha, ki se jim nikakor noče vneti. Namen se jim je popolnoma ponesrečil. Naredili so najboljšo reklamo ca Orla, kar se žo vidi, ker so se priglasili žo novi člani in članice. Bog živi! OD SV. MOHORJA PRI MORAVČAH. Sprejmite gosp. urodnik tudi z naših hribov dve novici, eno veselo pa eno žalostno. Dne 5. t. m. smo obhajali slovesno »ustoličonje« naših novih jekleno-želeinih zvonov. So srednjo velikosti: 1377 kg, 800 kg in 500 kg. Dobili smo brez dvoma prvovrstno blago; zvonovi so lepo ubrani. Stanejo 45.000 kron. Vsa čast in zahvala gre livarni jeseniški, predvsem pa znanemu strokovnjaku v ivonarskih zadevah ter velikemu prijatelju kmetskega ljudstva, g. nadučitelju pri Sv. Trojici K. Igliču, ki se je potrudil z nami v daljnjo Jesenice, nam izbral tako izborne zvonove in nos raivesolil ob cerkveni slovesnosti z lepim nagovorom pred cerkvijo. Trk mož, prijatelj ljudstva, zasluži res časten naziv »ljudski učitelje! — Za veseljem — pride žalost! Ob streljanju s topiči na ta slovesen dan se je smrtno ponesrečil Hrovatov hlapec-be-gunec iz Svin. Star je bil komaj 17 let, priden za delo in krščanskega življenja. Imel je veliko veselja do streljanja. »Nataje sem granat z doma,t tako je večkrat poudarjal in jo nesel nabit mož-nar prav v bližino ognja. Topič sc vname in fanta strašno razmesari; živel je ubožec še čotrt ure. JURJEVICA PRI RIBNICI. V odgovor dopiscu »Domovine« z dne 27. maja t. 1.: Zelo bahato pišeš o zmagi demokratov pri volitvi župana in svetovalcev, misleč, da ste dosegli vso zanpanjo v občini, češ le demokrati znajo in vejo gospodarstvo občine. Za enkrat samo toliko v odgovor: bodite demokrati hvaležni možu, ki ste ga z voliko vnemo 8 svojimi pristaši tri dni pred volitvijo pridobili ca gospodarsko stranko ter xa »Jblekli r liberalno suknjo, kater« i« bil« tako velik«, da je isti mož Se pet drugih odbornikov pod njo spravil, ki so oddali glasove proti svoji volji ja demokrate. S tem so seved« vsi ti možje izgubili vse naše zaupanje. V dodatek zadnjemu dopisu Žegnemu Johanu pa le toliko gled« jegovega županovanja v občiui, da je bil isti mož, ki si ga »odaj pridobil, tvoj naslednik, ko se ti je županstvo odvzelo svoj čas, pa se ni nikdar zatekel v posvet do Tebe. Ako te jo poznal takrat, zakaj te sedaj ne, ko je vedno isti. Župan Kovočič, tudi demorkat, je priden, marljiv in postreiljiv birt, kmet in kot lastnik več obrtnih koncesij na koristi svojega žepa, zato ga ne moremo čislati ali vpo-števati kot gospodarja občine; iz pretečene dobe nima nikake zasluge, posebno za nižje sloje ne. Torej nam vodstvo domokratov ne kaže dobre bodočnosti, kakor vemo to žo iz prošie zgodovine. Pač pa se bodo ščitili trgovci in nekateri posestniki, kar so pokazali liberalci prvi dan volitev. Gostilničar-župan: že prvi dan si prekoračil policijsko uro, naslednjo jutro je bilo videti ljudi, ki so ležali ob cesti, ki so se napili brozplačno vinske kapljice. Kje je red in ponočni mir? MIRNA NA DOLENJSKEM. Zadnjič smo se oglasili šo pred volitvami. Od tedaj pa je žo mnogo novega pri nas. Močan je še vedno vpliv volitev. Od jesenskih volitev smo napredovali mi za 70 glav, samostojni pa nazadovali za 35. Imamo 14 odbornikov, med njimi župana ia vse svetovalce, samostojnim je pripadlo 10 odbornikov. Po porazu so se hoteli maščevati nad klerikalci. Komandirja orožniške postaje so se poslu-žili, da je odposlal na glavarstvo lažnjivo ovadbo glede samo3tojega shoda. Mimogrede rečeno: čudimo se preprosiosti g. Kobala, ki upa tako ovadbo podpisati, še bolj pa okr. glavarstvu, ki na tako ovadbo kaj da. Vsa kriva pričevanja ne pomagajo za zmago po porazu. Vodo so mislili samostojni polivati na shodu na naše, pa so se kopali sami v njej; z gnojnico so se oblivali sami in klo-potci, ki so loteli, so bili samostojni. To izpriča-jejo samostojna poročila • Majcenovem shodu dno 5. maja. Surovost nadučitelja Benedičiča s »presicomi« na delu, s »čuki« v nočni temi v Trebnjem, s klet-vino opolnoči od Bulca do šole po Mirni, v posmehovanju med procesijo Sv. Rešnjega Telesa prt Kolencu, blagoslov gasilskega doma na Selu i vinom ne sme biti zamolčana. Otroke raje kolne kot pa uči. Stariši, zahtevajte račun! IZ KROPE. V soboto, dno 2. julija na praznik Marijinega Obiskovanja obhajajo kroparski kovači svoj praznik, kovaški Šmaren. Zato je pri kapelici prv« božja služba ob pol 7. uri, druga pa ob 10. url, popoldne ob 2. pa peto litanije. Romarji, častilci Marijini, pridite! SKOPJA LOKA. Tukajšnje šole so se ta teden zaključile —< le naša ljudska šola ima še 14 dni pouk, da bodo mogli učitelji-Sokoli lahko do konca naučiti otroke sokolsko himno. Sploh je nekaj neverjetnega, kaj si vso drzne par liberalnih učiteljev na tukajšnji šoli. Z začudenjem poslušamo doma otroke, ki nam pripovedujejo, da jih silijo učitelji prepevati sokolske pesmi. Znabiti so ti liberalni tiči pozabili, da mi ne pošiljamo otrok v šolo zato, da bi se učili sokolščine in da ne plačujemo davkov ca šolo iu učitelje zato, da bi nam vzgajali otroke po sokolsko! Cujemo, da jim je na poti g. kaplan, ker ne pusti, da bi delali z otroci, kar se jim poljubi. Odslej bomo pa tudi mi stariši bolje pazili na te tiče in jim na primeren način pokazali, d« so otroci naši, ne pa sokolski! IZ ST. JERNEJA. »Ali ste žo naročili zvonove. Kdaj pridejo?« Tako povpraševanje je bilo dan na dan. Pa so nam majnika meseca pripeljali vse štiri nove zvonove Orlovska godba jim je šla polnoštevilno v pozdrav naproti do Mokregapolja. Kakor v zmagoslavju so prišli v St. Jornej. Sedaj se začne prva kritik«. Lepi go res, a kakšen bo glas? Železo je železo, in preveliki so! Zvonik so bo podrl itd. A vsa kritika je utihnila, ko so nam zapeli prvo akorde z visokih lin. Glasi C-F-As-c »o jasni, mili, polni. Priznati moramo, da je Jeseniška livarna od po-četka sem močno napredovalo. Z ponosom lahko trdimo, da ima sedaj St. Jernej pod Ljnbljano doli najlepše zvonilo. Z instalacijo smo pač imeli velike težave, ker je zvonilo mnogo večje, težje od prejšnjega. A vse težave je kaj mojstrsko preauk-gal g. Fran« Jerman h D«l« pod Ljubljano. Tedenske novice. ........miŽM Politične. p Bombni napad na regenta. Na sv. Petra in Pavla dan se je regent po zaprisegi na ustavo odpeljal nadzorovat čete. Med potoma je iz nekega poslopja vrgel nekdo bombo, ki pa se je preje razpočila, preden se je regent pripeljal. Smrtne nesreče ni bilo. Napadalca so prijeli. Menda je bil neki boljševik. p V svobodni državi Samostojno-libe-ralna vlada izdeluje načrt o redu in radu, katerega določbe so tako stroge, da bo vsakdo zaprt in kaznovan z visoko denarno globo, kdorkoli bi kaj samostojnega povedal. Če bodo te določbe strogo izvajali, bodo izhajali na Slovenskem samo še liberalni listi in od liberalnih bank plačani Kmetijski list, vršiti se bodo smeli samo še shodi samostojnežev in njihovih liberalnih varuhov. Vse stranke, ki se ne dajo kupiti kot samostojna kmetska, se bodo razpustile. Kakor sc vidi, so liberalne stranke zelo pri koncu. p Dva tisoč milijonov kron posojila. Vlada je podpisala pogodbo, s katero dobiva dve milijardi kron na posodo. Rabi jih, da plačuje svoje ministre, ki vedno potujejo po raznih »inšpekcijah« in »misijah« ter da podkupuje vladne stranke. p Komunisti Stranka komunistov povsod hitro propada. Na Angleškem se je nad 4 milijone delavcev uprlo proti temu, da bi sprejeli komunistično stranko v svojo zvezo. Za sprejem komunistov je glasovalo samo 200.000 delavcev. Domače novice. Dolenjci-Posavcil V nedeljo 3. julija v Cerklje pri Krškem na Orlovski tabor, d Pod liberalno-samostojno vlado. — Davčno najmočnejši del občine Stražišče pri Kranju je Gorenja Sava z železniško progo, kolodvorom Kranj in raznimi skladišči. Liberalni občini Kranj so se pocedile sline po teh davkih. Zato so šli v Ljubljano in liberalno-samostojna vlada je rekla: vzemite, stražiški občini pa plačajte 100 tisoč kron. Občine Stražišče seveda samo-stojno-liberalna vlada niti za mnenje ni vprašala: kmet, tiho bodi pa ubogaj! d Minister brat Sokol Pucelj se jc udeležil sokolske prireditve v Kočevju. Sokol je brezverska organizacija, ki so jo jugoslovanski škofje slovesno obsodili, Pucelj je samostojnež, »Kmetijski list« pa zadnjič piše, da samostojneži »ščitijo sveto vero« proti klerikalcem. Ker so škofje tudi klerikalni, je iz tega razvidno, da je Pucelj zato Sokol, da ščiti sv. vero proti jugoslovanskim škofom, ki jo hočejo zatreti. d Ti pa znajo! Višji šolski svet je sklenil, da otroci od sedaj naprej ne smejo več šteti enoindvajset, dvaindvajset itd., temveč po srbski: dvajset in eden, dvajset in dva itd. Za prihodnjo sejo Višjega šolskega sveta imajo liberalni učitelji pripravljeni tale predlog: Strogo se ukazuje, da hodijo vsi otroci v šolo v širokih hlačah, opankah, s atsom na in s čibukom v ustih. p Po albansko. V Zemunu pri Belgrti-du je gospod kapetan Branko Mihajlovič pri obravnavi oklofutal dva obtoženca, ki sta bila wrhutega še na 8 dni obsojena, a takoj na to oproščena pod pogojem, da o klofutanju molčita. Ker imamo centralizem, borno balkanske klofute dobili v najkrajšem času dobili tudi v Sloveniji. d Otroci Strajkajo. V neki šoli blizu Ljubljane liberalni učitelj sili otroke peti sokolsko himno, ki proslavlja brezversko sokolstvo. Otroci pa so se uprli in so bili rajši zaprti, kot pa da bi peli to, kar je proti njihovemu verskemu prepričanju. Če skrajno zagrizenemu svobodomiselnemu učitelju nikakor ni mogoče na drug način dopovedati, da naj pusti versko prepričanje otrokovo pri miru, potem seveda ni drugega sredstva kot štrajk. d Kje je denar. Naša država je zaplenila ob prevratu velike množine vojnega blaga. Sedaj vprašuje poslanec Stojič, kje je denar za to blago. — Za blago, ki je bilo zaplenjeno v Ljubljani, lahko mi povemo: gospod srbski polkovnik Vasič ga ima večino v svojem žepu in ga noben vrag ne bo vprašal po njem razen kakšen siten poslanec, ki bo pa za svoje nesramno vprašanje dobil od belgrajske vlade krepko brco. Čemu imamo pa centralizem, če ne zato, da si demokratska in radikalna gospoda polni žepe! Gospodje samostojneži kljub temu glasujejo za centralizem — že vedo, zakaj. d O protiverskem boju v Jugoslaviji obširno pišejo amerikanski in francoski listi ter se ne morejo načuditi, da so v naši državi, ki tako nujno potrebuje vseh moči za delo, mogoče take budalosti. d Samostojna surovost. V nedeljo 19. t. m., ko so se vračali naši ljudje z orlovskega tabora v Črnomlju, so jih na Zidanem mostu napadli trebanjski samostojni fanta-lini z noži in revolverji v rokah. Ker so bili tako pijani, da niso mogli pokonci stati, seveda niso mogli nič opraviti. d Razmejitev na Gorenjskem. Poslanec Brodar je v zadevi razmejitve na Gorenjskem, kjer imajo Italijani še vedno zasedene kraje, ki po rapallski pogodbi pripadajo Jugoslaviji, stavil na ministrskega predsednika Pašiča pismeno vprašanje, ali mu je znano, da Italijani ne kažejo nič volje zapustiti dotične kraje, kar bi pomenilo nenaravno mejo in škodo za našo državo v strategičnem oziru? Ali hoče podvzeti potrebne korake, da se meja določi tako, kakor jo predvideva rapallska pogodba in korist naše države? d Za razbremenitev občinskih uradov. Poslanec K. Škulj (Ljudska stranka) je vložil na ministra za notranje zadeve naslednje vprašanje: Županski uradi v Sloveniji so že v prejšnji državi morali opravljati razne posle takozvanega prenešenega delokroga, kar je zelo obremenjevalo župane in njihove pomočnike. Vse to se je vzdržalo tudi sedaj. Zadnje leto pa se je skoro ves vojaški referat, posebno sestava nabornih seznamov itd. odvzel okrajnim glavarstvom in pridelil občinskim uradom, kar v vseh občinah pomnožuje delo nad polovico vseh poslov. Mnogo pa je občin v Sloveniji, kjer vseposle občinskega urada opravlja župan sam. Vojaške oblasti pa napravljajo toliko dela, da mnogi župani morajo baš vsled novo dodeljenih poslov najemati pisarniške moči ali pa morajo odložiti mesto župana. Povdarjam, da mesto župana je častno. Vprašam g. ministra: Je voljan potrebno ukrenili, da se občinskim uradom na novo prideljena opravila, spadajoča v delokrog vojaške oblasti, odvzamejo in izročijo kakemu iz državnih uradov, ker je sedanje stanje nevzdržno, ali pa oskrbeti, da država občinskim uradom prizna plačilo za opravila prenesenega delokroga. Prosimo ustmen odgovor. d Poštna zveza z zavitki med Ameriko (Zjedinjenimi državami) in Jugoslavijo je otvorjena, kakor poročajo amerikanski listi. d Požrešnost. Višji šolski svet je plačal katehetu za pol leta krščanskega nauka v eno uro oddaljeni šoli (6 ur tedensko) 478 K % vin., in to za pouk, pot in hrano. »Ljudski glas« bo najbrže to imenoval farško požrešnost, d Slana je padla pretekli četrtek, dne 23. junija, po Gorenjskem in dolenjskih hribih. d Ponesrečeni Slovenci, V ameriški državici Colorado se je nad mestom Pueblo utrgal oblak. Nastala je velikanska povo-denj, v kateri je našlo konec več sto ljudi. Ker je v Pueblu močna slovenska naselbina, je med ponesrečenci tudi mnogo Slovencev, kakor javljajo amerikanski listi. d Corkvica sv. Mohorja v črneči vasi nad Kostanjevico je popravljena in sezidan nov zvonik. Na nedeljo po sv. Mohorju bo tam zopet sveta maša ob 10. uri. To v vednost onim, ki so prihajali semkaj častit sv. Mohorja. d Štajerski romarski vlak popelje dne 11. julija t. 1. iz Maribora k Mariji Pomagaj na Brezje. Južna železnica je že dovolila polovično vožnjo, državna pa še ne. — Priglasilo se je že veliko romarjev. d Romarski shod v Ovšišah pri Pod-nartu ne bo letos — kakor običajno — na prvo nedeljo v juliju temveč na drugo nedeljo t. j. 10. julija. Vzrok preložitve je orlovski tabor v Kranju, kamor nas kliče dolžnost. Tržiški romarji. d Umrla je v Horjulju g. Mina Stanov-nik, žena narodnega poslanika Stanovni-ka. Blagi krščanski ženi trajen spomin in večni pokoj! d Iskra od lokomotive užgala ženski obleko. 241etni Ani Tomšičevi, hčeri kaj-žarja v Vel. Mlačevem, je dne 17. junija v Mlačevem, ko je sedela ob železnični progi, iskra iz lokomotive užgala obleko, tako da se je močno opekla po životu. Morali so jo oddati v deželno bolnišnico. Poškodbe so smrtnonevarne. d Požar. Dne 15. junija je ogenj vpe-pelil hišo Mar. Čuden iz Dragomelj. Ogenj je nastal na ta način, da so se na podstrešje speljane cevi od štedilnika preveč segrele in zažgale v bližini se nahajajoče seno. Hiša ni bila zavarovana proti požaru in ima posestnica škode nad 40.000 K. d 9 let težke ječe je dobil delomrznež 17 letni Ambrož Malek s Štjerskega, ki je umoril 17 letno Marijo Brandstatter, d 14 let težke ječe je dobil pred ljubljansko poroto Rajko Hrastnik, ki je 20, novembra t, leta v Po«tojni umoril lastno mater. , d Zgorel je 19. t. m. v nekih' svislih na ootoški planini Viktor Baloh iz Mast pri Žirovnici. Pil je rad žganje. Pri sebi je imel precejšnjo vsoto denarja. Če je sam zažgal, ali se je morda kdo polakomnil njegovega denarja in se Baloha na ta zverinski način znebil, se ne ve. d Kotel se je pri preskušanju razletel aa kolodvoru v Šiški. Ključavničar Lukman iz Rožne doline je prišel ob tej priliki ob življenje. d Poštnega uradnika Simončiča, ki je (zginil svoj čas v Belgradu, so našli in sicer rvr rječi, kamor ga je zaprla belgrajska policija radi poneverjenja poštnega denarja. Simončič-je bil vedno zvest pristaš liberalne stranke/ d Ženo je umoril. Blizu Ljubljane ob kamniški progi je neki Tomazin iz ljubosumnosti zabodel s kuhinjskim nožem svojo ženo v srce, obenem pa tudi samega sebe sunil v prsa. Žena je bila takoj mrtva, moža pa so prepeljali v bolnico, kjer bo ozdravel. d Išče se vojak Jožef Jeriček; služil je pri 27. pešpolku, I. vod, 1. stot. Nazadnje se je nahajal v Galiciji, od koder je pisal zadnje pismo dne 13 .avgusta 1916. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli naznaniti njegovi materi, katera rada vse stroške povrne. — Terezija Jeriček, Črmoš-njiee pri Stopičah, p. Novo mesto. d Šmarjeta. Tako dolgega dopisa radi pičlega obsega našega lista nikakor ne moremo sprejeti. Torej znatno krajše! «000000000000000<000<»0000000000»0<»gggg000c0000000000000c Gospodarski obzornik. i«xxxxoockxxx>oooooooo©cwooooooooo^^ CENE. g Žitne cene v Novem Sadu. Pšenica tO.20 do 10.50 K, ječmen 520 do 540 K, oves 440 do 450 K, koruza 400 do 420, moka 0 15 K do 15.30 K. Vsled skakanja dolarja in malih zalog v Ameriki se je v Nemčiji in Avstriji zopet začelo živahno povpraševanje po našem žitu. g Cene lesa v Trstu padajo. Cene na tržaškem lesnem trgu padajo polagoma že dolgo časa. Cena rezanemu lesu je v zadnjih dveh mesecih padla povprečno za 100 lir pri kubičnem metru. Povpraševanje iz vzhoda je zelo neznatno. Grška drahma je padla zelo nizko in grški trgovci se vsled krize grškega gospodarstva drže zelo rezervirano. Položaj na tržaškem lesnem trgu se bržkone ne bo prej zboljšal, dokler se razmere v Grčiji ne zboljšajo. Jugoslovanski trgovci zahtevajo za rezan les okoli 1500 jugoslovanskih kron (približno 226 lir) za kubikmeter, postavljen na obmejno postajo. Avstrijski les se vled visokih ccn malo kupuje, živahnejše pa je povpraševanje po češkoslovaškem lesu. DENAR. Vrednost tujega denarja. Denar iineriSki dolar avstrijska krona češkoslovaška krona angleški funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka riununski lej švcarski frank poljska marka uiažarska krona g Zamenjava obrabljenih bankovcev. Državne blagajne vedno zamenjujejo obrabljene eno- in poldinarske bankovce proti novim. g 600 milijonov zlatih mark dobi naša država — oziroma Srbija — od vsote, ki jo je plačala Nemčija. Radi bi še vedeli, koliko časa bomo prejemali in koliko bomo še sploh dobili. Gotovo je, vsaj izkušnje uče tako, da nas antanta prav nepošteno vleče za nos, kajti znano je, da je središče 20. junij r 25. jun. 27. jun. K v K v K v 137 50 113 60 144 50 — 23 — 21 - 23 1 98 2 — 2 02 _____ 11 60 11 60 7 15 _ _ 7 20 _ _ 1 58 1 58 — 32 -- - 32 2 15 2 14 2 10 2 23 2 2fi 2 28 -- — -- -- naše zunanje politike ne Belgrad, ampak Pariz. g Dviganje vrednosti dinarja. Iz Pe- čuha, ki pripada po mirovni pogodbi Ma-žarski, poročajo, da namerava naša vlada izplačevati plače tamošnjim uradnikom in vojakom v starih kronah. Na ta način misli vlada, da se bo dvignila vrednost dinarja. Da delajo gospodje račun brez krč-marja, je gotovo. Dokler bodo razne stranke kupovali z milijoni, ubogega kmeta in delavca, ki sta že izmozgana, obkladali z davki, bogataši, v prvi vrsti pa banke, pustili odirati, tako dolgo vrednost dinarja ne bo zrasla, pač pa bo še padala. Sicer so pa gospodje bankirski policajdemokrati umetno ubili krono na račun revežev. g Poljska marka je vredna le še 39 av-I strijskih vinarjev. TOVARNE IN PODJETJA. g Predilnica v Ajdovščini na Goriškem, ki je imela do 600 delavcev, stoji sedaj vsled pomanjkanja naročil že četrti teden. Pač blagoslov fašistovske Italije! g Tovarno igralnih kart nameravajo ustanoviti v Ljubljani. Razen centralizacije je po mnenju kapitalistov za nas Slovence to najnujnejša potreba. g Železniška delavnica v Belgradu, Iz Nemčije so odposlali celotno železniško delavnico za Belgrad, katero nam Nemčija izroča na račun vojne odškodnine. Prevoz do Belgrada spremljajo nemški strokovnjaki, ki imajo nalogo, izročiti vse dele te železniške delavnice od železniškega ministrstva določeni komisiji. ŽIVINA. g Nakupovanje plemenske govedi v Sloveniji. Po naročilu kmetijskega ministrstva v Belgradu sc bo v drugi polovici julija in v avgustu t. 1. nakupovala plemenska živina za Črnogoro po posebni komisiji. Nakupovale se bodo krave do petega leta, telice nad enim letom in biki v starosti od 1 do 2 let. Kupovala se bo izključno le živina enobarvnih pasem, t. j. sive, pšenične in bele barve. V svrho lažjega nakupa se bodo vršili plemenski sejmi v sledečih krajih: Grosuplje, Velika Loka, Velike Lašče, Stična, Št. Jur ob juž. želez., Laško, Brežice, Sevnica, Slovenjgradec in Slov. Bistrica, Dnevi plemenskih sejmov, se bodo pravočasno naznanili; živinorejci, ki imajo odveč označene plemenske živine, naj isto predstavijo nakupovalni komisiji na teh sejmih. Kraji, ki imajo dovolj opisane živine in kjer bi se lahko računilo na nakup vsaj 30 glav, se lahko po pristojni občini ali živino(biko)rejski zadrugi prijavijo na poverjeništvo za kmetijstvo v Ljubljani. g Piše se nam. Skočnina za krave irc svinje je zdaj z 20 K gotovo primerna. Za prav nizko skočnino se gotovo nobenemu posestniku ne bo izplačalo, da bi še redil bika ali mrjasca. In to bi bilo le kmetom samim na škodo. Zato so kaj prav naredile nekatere občine, ki so z oklicem pred cerkvijo vpeljale skočnino po 20 K. RAZNO. g Izgledi žetve v Jugoslaviji. V Jugoslaviji bo žetev najbrže zaostajala za letino drugih, kolikor se da razbrati iz zasebnih poročil. Žetev ječmena je v južnejših krajih naše domovine že končana, dočim se pri nas še vrši. Po nekod v Srbiji je ječmen bogato obrodil, pri nas v Sloveniji ne kaže kaj posebno, v Vojvodini se je pa menda zelo slabo obnesel. Pšenica kakor tudi ko*, raza kažeta boljše. O ovsu poročajo iz Hrvatske, da je slab. g Kmetijski pouk po deželi. Poverjeništvo zi kmetijstvo priredi na podlagi došlih prošenj sledeča predavanja tekom meseca julija in sicer: 1, v nedeljo, dne 10. julija: v Braslovčah (predava ravnatelj Belle o kmetijstvu), v Št. Jurju ob Taboru (instr. M. Zupane o živinoreji), v Starem trgu pri Slov. gradcu (vet. Peršuh o živinoreji), v Mali Nedelji (instr. Jos. Zupane o vinogradništvu in Y Žabnici pri Škofji Loki (predava višji živinorejski nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji). — 2. V nedeljo, dne 17. julija: zjutraj v Sromljah in popoldne v Stari vasi na Bizeljskem (predava višji vinarski nadzornik Skalicky o vinogradništvu int kletarstvu), v Čermošnjicah (predav višji živinor, nadzornik ing. Zidanšek o živinoreji), v Gotovljah' pri Celju (predava instr. M. Zupane o živinoreji)? in v Mengšu (predava kmet. svetnik Rohrman V travnišlvu in pridelovanju krme). g Stanovanjska naredba. Pred pat), dnevi je potrdil ministrski svet stanovanj* sko naredbo dr. Kukovca, ki velja za vs0 dežele razen Srbije in Črne gore. Po tej na-redbi se povišajo najemnine na šiirikratni znesek predvojne najemnine. g Posli ribarskega odbora za Kranjsko1« Ker se je izrekla nadpolovična večina vow lilnih upravičencev za to, d ase prene* sejo posli kranjskega ribarskega odboraj na odbor novoustanovljenega Sloven« skega ribarskega društva v Ljubljani, raz« rešilo je poverjeništvo za kmetijstvo Slovensko kmetijsko družbo, ki je-izvrševala! dosedaj nalogo ribarskega odbora, teh poslov in jih preneslo za dobo 10 let oziroma! do končne ureditve po novem ribarskemi zakonu na Slovensko ribarsko društvo. Ribolovne knjižice, ki jih mora imeti vsak't kdor lovi kot gost v kakem revirju, se dobivajo odslej le pri odboru imenovanega! društva. g Brezdelnost v Ameriki. Angleško časopisje trdi, da je v Združenih državah brezposelnih nad 6 milijonov ljudi. Neza« poslenost je zlasti velika v New YorkU( kjer je pol milijona ljudi brez dela. Za Nevi Yorkom pridejo mesta Čikago, Filadelfijaj Boston, Pitsburg, Cleveland itd. Kmetje, naročajte .Domoljuba'! '4P/ Bog se ne pusti zasramovati Povest. fKonec.l Hitro je iztrgal poglavarju piStolo, jo nameril nanj in sprožil. V istem trenutku jo je obrnil proti svojim sencem in zopet sprožil. Oba strela sta bila sledila tako hitro drug drugemu, da jih je bilo komaj razločiti. Komaj smo videli, da je poglavar pri prvem strelu skočil v stran in obenem zamahniti z roko proti pištoli. Vsi smo skočili pokonci in smo mislili, da sta oba mrtva. Toda poglavar je bil nepoškodovan in je rekel, smeje se: »Ni me zadel, ker sem ga udaril na roko in v pištoli ni bilo še krogelj, temveč samo smodnik. Toda glejte belega psa! Kaj se mu je zgodilo?« Res, kaj se je zgodilo s Flečerjem? Spustil je pištolo iz rok in je stal ves trd pred nami ter držal obedve roki na očeh. Nato je umaknil roke in pogledal proti nebu. kot bi hotel gledati zvezde. V tem hipu je zarjovel s pretresljivim glasom, se vrgel na tla in s pestmi kopal v kamenito zemljo. »Uf, uf, uf,« je zaklical Vineton. »Hotel je oslepeli, če je kriv umora, in sedaj si je res s smodnikom izžgal oči. Sodišče ga je obsodilo; toda veliki Bog ga je še pravičneje sodil. Temu prekli-njevalcu in bogokletnežu se je prav tako zgodilo, kakor je sam od Boga zalitevaL Vineton, poglavar Apaeev, jo veliko videl in doživel, česar mnogi niso mogli verjeti; te sodbo pa ga je strah. Ilovg!« Tresel so je kakor mrzličen in se je obrnil proč. Zgodilo se je tako, kakor je-rekel: Flečer si je hotel pognati kroglo v senca, toda ker ga je v tem trenutku poglavar Pantov udaril po roki, se je pištola za toliko premaknila, da mu je smodnik zletel v oči. Tudi mene je pretresla ta božja sodba in šel sem preč. Ko sem se vrnil, so med tem Pauti »vezali Flečerja, ker ni nihče vež na to mislil, da bi ga še nocoj navezali na kol. Kakor nam je bilo spanje vsem zelo potrebno, vendar dolgo časa nisem mogel zatisniti očesa. Neprestano sem se obračal na ležišču in vedno so mi donele v ušesih Apačeve besede: »Toda veliki Bog ga je sodil še veliko pravičneje.« Ko sem naposled zadremal, sem še vedno r sanjah slišal oba grozna strela iz pištole. Toda ali je bilo to res v sanjah? Ali pa sem morda iul? Streli so v resnici padli in slišal sem po taborišu zmedeno letanje in klicanje. Ko sem skočil pokonci, sem videl, da je vse taborišče na nogah. Povedali so mi, da je Old Kursing-Dri u bežal. Ali je bilo to mogoče? Slep in uklenjen? Morda pa ni bil popolnoma slep? Tedaj priletita Hamerdul in Hoibers in prvi je hitel pripovedovati, preden je prišel do nienrt »Ali že veste, da je stari FleSer ubežal?« »Slišal sem, pa ne morem verjeti!« »Ce verjamete ali ne, je končno vse eno, a res je kljub temu, gospod Šaterhand.« >Ali ni bil zvezan?« »Bil.« »Potem ga Pauti niso zadostno stražili.« »Najbrže. Toda če je slep in uklenjen bi človek mislil, da je dovolj varno, i »Pa kako je mogel ubežati? Nekdo mu je moral pomagati?« »Seveda, pomagal mu je njegov sin, ki je tudi izginil. Eden izmed vojnikov, ki je stal na straži, je videl dva moža, ki sta sedela na enem konju.« ^Najbrže nbta imela več časa, da bi si ukradla še drugega konja. Ali njegov sin ni bil več zvezan?« »Ce je bil zvezan ali ne, Je končno vseeno, resnica je, da so mu vezi odvzeli, ker je prosil in obljubil, da bo miren. Pa so mu verjeli, zakaj njegovega očeta so imeli itak že Pauti v rokah in se je zdelo, da ne moreta priti več skupaj.« »Kako neprevidno! V katero smer pa sta bežala?« »Proti jugu stoji vojnik, mimo katerega sta bezala. Vojnik je zaklical, toda ker nista odgovorila, je streljal za njima.« »Pojdimol Videti hočem, kje je stala dotična «ra|ja. Morda kljub temu ta pazimo kakine sledit Sli smo. Veliko jih je Slo za nami, toda kmalu zaslišimo, kako Vinetou glasno ukazuje, naj ne hodimo dalje, da ne zabrišemo ;n pokvarimo vseh sledi. Ubogali so ga. Ko pride Vinetou do mene, mi reče: »Moj brat je slišal, kaj se je zgodilo. Sedaj moramo — —« Tedaj je. obmolknil in napeto poslušal r noč. CM daleč se je slišal konjski peket, ki so nam je počasi bližal. Sli smo mu nasproti z nastavljenimi revolverji. Toda ta previdnost je bila odveč, zakaj konj je bil sam, in sicer je bil konj mladega Flečerja. Ko smo ga pripeljali k ognju, smo videli, da je bil zadaj oblit s krvjo, a nismo mogli najti nobene poškodbe na njem. Torej je vojnik s svojim strelom moral ubežnika zadeti. Konj je vrgel oba raz sebe in so je vrnil v taborišče. Sedaj jo bilo gotovo, da bomo oba Flečerja še dobili. Zato smo lahko čakali do jutra. Ko se je zdanilo, smo se odpravili jih iskat. Ni nam bilo treba daleč hoditi. Od mesta, kjer je straža oba Flečerja videla, nas je peljala 9led k večjem tisoč korakov naprej. Tam je ležal sin, mrtev in že mrzel. Krogla mu je prodrla hrbet in prša in se je mogel le malo časa še držati na konju, ki je dirjal s starim Flečerjem naprej, ker pa je bil ta slep, ga je napačno vodil proti skalnati steni, ki je padala trideset metrov globoko proti strugi. Tam konj ni hotel več naprej in je vrgel jezdeca raz sebe. Ko smo posrledali čez rob, smo videli spodaj ležati starega Flečerja. Še je živel, zakaj videli smo, da se je še premikal in slišali smo slabotno ječanje. Skoro se mi je zavrtelo v glavi pri misli, da so je morda tudi drugI del krive prisege uresničil. »Naj oslepim in naj bom razdrobljen,« je govoril, in sedaj je ležal tu doli! Poskrbeli smo za potrebno pomoč in splezali po steni navzdol tam, kjer ni bilo nevarno. Ko smo prišli do Flečerja, je še vedno vzdihoval, zatekle oči pa je imel zaprte. Pokleknil sem poleg njega in ga vprašal: »Gospod Flečer, ali me slišite. — Ali me razumete?« Počasi je odprl trepalnice. Od smodnika za-črneli očesni jabolki sta topo zrli proti meni; toda odgovora nisem dobil. Ponovil sem vprašanje, toda z istim neuspehom. Tedaj sem ga preiskal. Na glavi ni bilo videti nobenih zunanjih poškodb, toda obedve roki in nogi j e imel zlomljeni. »Razdrobljen, kakor je sam hotel,« mi je za-Sepetal Vinetou. Brez dvoma je bil tudi notranje težko poškodovan. Ko smo ga namreč hoteli vzdigniti, je zatulil kakor tiger in ni prenehal. Vsled groznih bolečin, ki jih je trpel, se je zdelo, da se mu je vračala zavest; ko sem ga namreč zopet vprašal, če me sliši in razume, je nehal vpiti ia je odgovoril: »Kdo je? — Kdo je tu?« »Old Šaterhand in Vinetou.r »Kje je moj sin?« »Mrtev je.*: »Ustreljen?« »Da.c »U—stre—ljen,« je jeeal, »u—stre—ljenl Tega — sem — jaz — kriv!« »Da, vi ste vsega krivi, svoje grozne smrti in žalostnega konca svojega sina!« Globoko, globoko je začejal in je zopet zaprl trepalnice. Tako je ležal nekaj časa, nepremično in brez glasu. Tedaj sem ga vprašal: »Ali se šo zavedate? — Ali me še slišite?« »Da.« je dihnil. »Le malo minut življenja vam je še prlsoje-nih; mislite na smrt. Mislite na svoje grehe in na večno sodbo! Mislite pa tudi ua božje usmiljenje, ki je brez konca!« »Povejte konJno po pravici! Ali ste vi ust., lili oba Paula?« »Da,« je pristal. »Ali obžalujete ta greh in vse svoje prejšnje grehe?« »Ob—ža—lu—jem, oh, ob—ža—lu—jem I Mo-lite — zame — oče—naši« »Poslušajte še, kaj vam povem. Ce so vam vaše hudobije žal, lahko umrete v zavesti, da vam bo neskončno usmiljeni Beg milostljiv sodnik, $ tem upom pojdite v večnost! Sedaj bomo pa molili!« Skusil je premakniti roke, da bi jih sklenil pa ni šlo. Tedaj sem mu jih jaz sklenil in sera glasno molil očenaš in potem še dalje, kar sem mislil in čutil. Na njegovem obrazu sem zapazil lahen nasmeh — počasi in trudno je nagnil glavo kakor kdo, ki hoče zaspati, potem je bilo Varčna gospodinja rabi edino le GflZELfl MILO ki je najboljše in najceneje. Izjava. Preklicuem vse žaljive besede, katere sem govoril v opekami na Hudem o Marjeti Cedilnik, posestnice hčeri iz Rudnika St. 7, in se )i zahvaljujem, da je odstopila od sodnijskega postopanja. V Rudniku, dne 8. junija 1921. Matevž Burja lz Rudnika St. 5. Fotograf gre na deželo. Na deželo pride fotograf na zahtevo in ne računa nobenih potnih stroškov, ako se javi vsaj pet družin v enem kraju, ter izvrSuje najlepše slike v najkrajšem času. Pišite dopisnico z natančnim naslovom na Hugon HibSer, fotograf, Ljubljana Valvazorjev trg Stev. 7. nasproti Križanske cerkve. ~~ Pozor, mllnaril! m— voiDena mm sila JUrčES znižani ceni, kakor Ct/ilnna cila svetovnozn&ne tudi prvovrstna J!ilCllU JIIU Švicarske znamke .Albert Wydlcr\ priporoča trgovina Avgust Čadež, Ljubljana Kolodvorska ulica St 35, nasproti .Stare Tlšler-jeve gostilne*. Zahtevajte cenikel Na javni dražbi prodam dne 24. julija t. L popoldne kSSC^ oddaljeno 15 minut ob 2. url IIISO od mesta Črnomelj, imenovano Kanižurica. V hiSI, ki leži poleg črnomaljskega premogovnika, je dobro idoča gostilna, ki bo velike vrednosti, ko se razvije zgoraj omenjeni premogovnik. — Dražbenl pogoji se bodo objavili na licu mesta pred začetkom dražbe. Pri hiši je tudi več prostora, kot njiva, sadni vrt itd. _fl. Kaj tež, Kočevje- Ugodna prilika za flmerikance ali za Primorce. Proda se enonadstropna hiša po ugodni ceni, nova, vodovod v hiSI, zraven dveh tovaren ob periferiji mesta. Pismene ponudbe na upravo tega lista pod »Prilika". _ Proda se |<0$iInB StfOl ^ plefilni stroj BtfStfSfii Stegna*. Podbrezje Stev. 2. ižifli!! za Celko mannfaktnro. Gospodarska zveza, Lfnblfana. Kupim zlato — srebro staro, zlomljeno, F. Čuden — Ljubljana 22. PreSernova ul. 1. Sprejmeta se dva učenca za trgovino z dobro šolsko naobrazbo ter pošteno vzgojol Spreime se tudi hlapec zanesljiv. Nastop takoj. Franc Majdlč, Kranj, trgovina špecerijskim in kolonialnim blagom, delikatese deželni pridelki. irno opekarne v Momljali IV. ŠARC ln dragi nudi zidno in zarezano strešno opeko ročno in strojno delo. Hiša naprodaj na Duplici pri Kamniku. Ima približno 1 oral zemlje. Natančneje podatke v Domžalah 76, H. Novak. Menjalnica Slovenske eskomptne banke LjjGBLJjRMR nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. : Ima poseben borzni oiffloli. Prevzema vse bančne posle. Telefon Stev. 3. Lanišče godeno in negodeno v vsaki množini kupi MehanlEna vrvarna, terllnlca In predilnica Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje. Ponudbe je nasloviti na tovarno v Grosuplju. >-( Tkalci platna! Vsake vrste laneno prejo dobite v poljubnih množinah pri Mehanični vrvarnl, terllnicl In predilnici Anton Šinkovec, Kranj-Grosuplje. Vprašanja je nasloviti na tovarno v Grosuplju. . ---—■——- M aHtintror sladek in pristen razpo-, „ , ' . SUja najceneje Industrija sadnih Izdelkov v Selnici ob Dravi. Farovškf hlapec za župniSče na Dolenjskem se sprejme, najraje od 40—50 leta, navajen kmetskega dela in konj. Sedanji gre k vojakom. Nastop 1. avg., plača po do-govoru. Ponudbe na upravo lista pod št. 2228. Sprejme se pekovski vajenec Naslov v upravi .Domoljuba" pod št. 2278. kompletna mlinska naprava s 6 kamni in stopami. — Kje, pove upravništvo .Domoljuba" pod št. 2265. Za sedanjo SC&6V priporočam: ajdo, koruzo, grahoro ln rdečo deteljo. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. pppppapppppppppppppppppppppppppp i Zadružno Gospodarska MU & d. i Ljubljana, Dunajska cesta 38/1. § □ „ 5 zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v g Štiri milijone kron i drugem kolu drž. razredne loterije. Nad 1,200.000 K § so zadele srečke v prvem kolu državne raz- g redne loterije kupljene pri Zadružni Gospodarski Mi, Ljubljana. Žrebanje se vrši v prvem razredu □ 15. in 16. julija 1921. g S Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka § □ 48 dinarjev, polovica 21 dinarjev, Cetrtinka □ □ 12 dinarjev, osminka 6 dinarjev g □ □ s Ljudijans. Dunaja cesta 38|i. tffiSa Zafflie zveze.) g D □ nonnanapnponpooppppnoppnoonnanna Srečke prodaja Zadružno fiospMa Danfta 1. d. R. SMIELOWSKI, stavbenik LJUBLJMU Rimska cesta šl. 2. Kludi se dobro žgana opeka proo-orsfne kakocosti po dnevnih cenah. Cosulich-Line j (prej Hustro-flmerikana) a Trst - Amerika l prevaža potnike v New-York redno 3 krat 5 v Južno Ameriko po 1 krat mesečno. Pojas- a nila in prodaja voznih listov. J Simon K mete c s glavni zastopnik za Slovenijo. — Ljubljana, 5 Kolodvorcka ulica 26. ■ Odplov poštn. parnika Argentina 9. julija 1921. " Odplov brzoparnika Presldent VVilson ■ 25. julija 192L ■ 2. državna razredna loterija Prvo žrebanfe 15. in 16. julija t.l. 5 premij! 100.000 srečk - 50.000 dobitkov Absolutna sigurnost in državno jamstvo. V teku pet mesecev Izžrebalo se bo 69 lijUV 180.001) ftFOR brez vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti: 4 mine Bron, i iijona u, i milion m, ODO 000. 600.000,400.000,320.000, 280.000, 240.100, 200.000, 160.000, 120-000. 80.000 1 IIH srečko na izbiro: 1 18.684 1 | 24.672 28,8011 | 34.7141 | 36.4641 [ 38.753 44.830J | 49.5141 | 52.969 | | 88.866 | | 64.9741 | 87.110| | 69.363 | | 71.828 72.869 | | 78.408 | | 83.217 84.470 | Cena srečk za vsako izbiro: Cela srečka Polovica srečke Dinarjev 48'— ali Kron 192'- DInarJsv 24 — ali Kron 98-- Čotrtlna srefike Osmlna srečke Dinarjev 12-— ali Kron 48-- Dinarjev 8-— ali Kron 24- Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju! Hitra in točna postrežba. — Naročila iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije. Mednarodna banka d. d. (Oddelek razredna loterije.) Nikollčeti ul. 7. Zagreb Gajtn ul. 8. Telefon 11—19 In 23-98. Naročila se izvršujejo samo proti predplačilu zneska. Poroč. prstani Double verižice Stenske ure Budilke Že nc ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine In srebrrlne p £]JDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1 Zahteva ite ponudbe I Prvovrstne Pfftff šivalne stroje «a Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igu. Volt, Ljubljana, Sodna ulica St. 7. A Kupujemo suhe gohe priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, LJubljana, Wolfova ulica šicv. 12. iipnria tn hiča s hlevom in skednjem ter lepim rlUUO 5B I''Ju sadnim vrtom pri cesti, pol ure od Skofjeloke in toliko od kolodvora, vse v dobrem stanju, krito s cementno opeko, pripravno za vsako obrt, posebno za žganjekubo, ker je pri liiSi studenec, v vosi Pungert St. 18, poŠta Skofjaloka. Ve«, se poizve pri M. Ob ak v PuStalu St. 37._ Prvovrstna E5-KA KOLESA C Najfinejše predvoj.| no kvalitetno blage, Zelišča Podleskovo ali prešičkovo _________ seme, lipovo, bezgovo in arnika cvetje, norično ali beladona perje, čemerika in sladke koreninice, tršlikovo lubje i. t. d. kupi vsako množino in po najvišji ceni — Ed. Piiler, Vrhnika, Stoveni|a. Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. i. €@^I€S Uubliasia Gosposvetska testa M. sumo bel, mandalon in koks (prepe-■uifawfl ličar) kupim ali zamenjam za rdetegj ali druge vrste in doplačam eno krono pri kilogramu Sprejmem vsako, tudi najmanjšo množino. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. sdm&L fižiši - podgane ®stenice; - šfinrhl in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji najbolje preizkus, in splošno hvaljena sredstva kot proti poljskim in hišnim mišim 12 K, za podgane 16K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec molj« 10 in 20 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 in 12 K, prašek za uši v obleki in perilo 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in nazt< lenjadi (unič. rasti.) 10 in 20 K, prašek proti mravlja« 10 in 20 K. Preprodajalcem popust. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1, : t i i i ERJAVEC & TUBK : TRGOVINA Z ŽELEZffIMO : pri »ZLATI LOPATI" preže Hammerschmidt (MUhleisen) LJubljana, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti Krlianak« cerkve. — Zaloga cementa. s Angleška parobrodna dražba CUNARD LINE. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko TRSTA-REKE in CHERBOURGA v NEW YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: CUNARD LINE, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. Za poletje priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in čeSkega sukna, volnenega blaga za moSke ln ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogpti izbiri, dalje različne volnono In šivane odoje za postelje, svilene, volnene in bombažasto robco za na glavo itd. Opozar smo tudi na raznovrstno ostanke po zelo znižanih ceuah. . 2 L IU Mestni triII in koristno Je, da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poStno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Rodi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat sc dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke, Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo. FRANK SAKSKR STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. koetotej) »Domoljuba«. W J Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani. liika Jugosioraaefca tkktf**-