Posamezna Številka stage 1 din.
Naročnina lisfcp : Celo lei© 80 din., pol leta 40 din, &M Leta 20 din., mesec«© 7 dia. irren J«Q0sltovt]fe: Celo leto 448 din. !»$»• «sii a» oEBfiaSa se zaračunajo p© dogovara j
......MiiMMui«»rawwi^^
97. éte“*.
tlssciski Ijaästw
Poštnina plačana v golovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravnJštvo je v Maribora, Koreška cesta šL 5 Z aredn^eora se more govoriti vsaki dan sasso od til. de 12. uri.
Rokopisi se bo vranjo.
Nezaprte rekkuua^o so po5to*[|;2 prosta, Telefon iaterarbaa št 4113.

IMI curldoe 22. angusta 1924*	- Imetnik XVI.
Fantovski dan v Mariboru.
Kadar je ozračje vsled vročine in vzduha prenapeto, zemlja vsled dolgotrajne suše izžeta, takrat si narava da duška v velikem orkanu. Maja se zemija, treska iu grmi, vlivajo se plohe, plašno se poskrijeta človek in živo bitje pred razvnetimi silami narave.
Ko pa mine vihar, zasije solnce in v lepšem razcvetu, bujnejši rasti je vsa narava.
Slično orkanu je tudi delovanje mladine v narodu. Kadar je sila najhujša, napetost razkroja v narodnem organizmu na višku, se vzbudi očiščujoči orkan. Samoozdravljajoče sile se zbudijo, nastanejo veliki pretresljaji, a ti so samo znamenje novega zdravega življenja, novih svežih sil v narodu.
Mladina zbira svoje moči, zdrave odporne sile se nasproti postavijo razkrajajočim, ne v imenu revolucije, krvavega uničevanja, temveč ozdravljenja.
Danes je začela prihajati v Maribor naša moška mladina, naš orkan. Fantje mladi kot mleko, sveži kot kri, kremeniti kot pojoče jeklo se zagrinjajo od vseh strani. Zbirajo se v teh fantih temni, sivi in preteči oblaki za vse staro, plehko, nizko in naturalistično, da bo vstalo na ruševinah novo življenje pomlajenega naroda.
Naša mladina, cvet in up naroda, postavlja te dni zase nov program. Ker mladina postavlja zase nov program, postavlja ga tudi za ljudstvo. Vsak mladinski program je narodni program, program bodočega ljudstva/Zato so trenutki, ki se ob njih zbira naša mladina, zgodovinski trenutki, začetek nove dobe, preroda ljudstva.
Ker pa je vsak narodni prerod, prerodljudstva vnjegovih življenskihsrediščih, se m.o r a prerod začeti v jedru. Ako bodo življenjski centri ■ organizma-zdravi, bo kmalu okreval ves narodni organizem.
Zato moška mladina postavlja kot prvo točko svojega programa družino. Sveta, skrivnostna mora biti družina, kot zakrament, vir naravnega življenja. Mladina začenja svoj program v velikem spoštovanju do očeta, matere in do družinske avtoritete. Oče, mati in otroci, med njimi vez krvi in srca, nad njimi ;vez živega Boga, to je prva točka našega programa.
Zdrava družina, zdrav narod. Narod je širša skupina združenih družin, sorodnih po krvi, jeziku, veri, običajih in srcih. Naš mladinski program je narodno slovenski program. Javno in jasno bomo povedali, da hoče naša mladina nasloniti svoje delo na narodno podlago.
Mladike, ki se ločijo od stebla, se izsuše. Vsak narod, ki ne spoštuje debla svojih narodnih preteklosti in tradicij je mladika, ki hoče iz sebe rasti. Le zemlja domača slovenskim otrokom ugaja, tuja jih mori.
Mladina bo zato izpovedala, da noče kakih umetnih ' krink, ali umetne zemlje, temveč prist*© domačo grado, do-
mač zrak za svojo hrano. Njen organizem »oče prebavljati kake umetne čorge, ima preveč slovensko dušo, «la bi j« mogla zatajiti v prilog kakim utopijam.
Zato hoče zajeti svoje življenje in iskati svoje zdravje na zemlji in v ozračju še nepokvarjene slovenske vasi. Stara domača in grčasta lipa je naš simboi in znak.
Mladina bo ljubila svojo državo, ki be spoštovala njen dom, narod, šege in običaje. TakiodBogahotenidržavibodalana razpolago svojo kri in svoje srce. Za njo bo živela, umirala, ker bo živeč in umirajoč za tako državo živela in umirala za svoj narod. Zato kličemo velikemu nositelju te naše države: Živel kralj!
Narodno slovenski naš program je obenem tudi naš kulturni program.
Življenje, ki se začenja v zdravi, blagoslovljeni družini, se razcvete v narodu, njegovem verskem, narodnem in kulturnem udejstvovanju. Na vseh teh poljih s mora izraziti pristno naše narodno življenje, naša duša.
Ne živi naš narod sam zase na svetu. Bog ga je postavil v bratsko tekmo z drugimi narodi, da z njimi skupno ustvarja človeško kulturo, kraljestvo božje na zemlji.
Zavedajoč se tega univerzalnega namena, ki ga ima od Boga vsaka narodna kultura, bo naša mladina delala za narod po takih vidikih, da bo obenem delala za človeštvo sploh, za velike ideale kraljestva božjega na zemlji.
Zato bo šla naša mladina za versko-kulturno in socialno delo med narod z energijo Samsonovo, široko bo odprla svojo slovensko dušo za vse resnično in lepo širom sveta in sprejela to v svojo slovensko miselnost.
Tako bo obogatila svoj narod in varujoč njegovo samobitnost, nadaljevala delo naših kulturnih oračev, Mahniča, Kreka, Prešerna, naših pesnikov in umetnikov, politikov, kmetov, obrtnikov in priprostih delavcev, izpolnjujoč veliko svojo dolžnost, ki jo ima naloženo od samega Boga, da urešničuje idejo slovenskega naroda.
S tem pa, da bo naša mladina delala za narod in njegovo kulturo, bo ustvarila tisto vsečlovečansko kulturo, ki temelji v samoniklih kulturah vseh posameznih narodov celega sveta.
Naša mladina je še zdrava v svojem jedru, ubil je še ni tako šablonski in plitvi duh materializma, da bi se ne zavedala, da sestoji občečlovečanska kultura iz organičnfe, živih narodnih kultur.
Človeška kultura ne triumfira na mrtvih »arodnih kulturah, to bi bila kultura strojev, šablonskih mehanizmov, mrtvaških kosti brezbarvne internacionale —, temveč na živih samoniklih organizmih narodov.
Naša mladina je živa, sveža, iskrena, zato hoče sveže, živo življenje ustvarjati v drmmi, narodu m človeštvu. T# je naš program!
Vseh i sa famtovsfe« številke »SfMüb«:
t. Kulturna Haloga Orla.
2.	Verska obnova in «rlovstv*.
3.	Orlo v sivo » J «go »lova »div®.
4.	©ijafc m OrdL
5.	Orel n knaeŽka mfadM*.
6.	Orel to «lelnvska mladina.
7.	Farsivaà
Dr. Franc Sušnik:
Slovensko kulturno življenje se grupira vedno jasneje iz dveh faktorjev: orlovstva in sokolstva. Ta dva faktorja sta idejni sili, iz katerih pronicajo vsi drugi pojavi našega narodnega življenja. Sokolstvo in orlovstvo sta najvišja naša kulturna pojma: prvo naturalizem, drugo romantika. V romantičnem duhu mora biti usmerjeno kulturno delo Orla, ako hoče odgovarjati notranjemu idealu.
Naše prosvetno delo ni dovolj samoniklo. Edino v tem se razlikuje cd nasprotnega, da kaže drugo tendenco, včasih sploh le drugo firmo. Kljub povdarjanju krščanstva sloni v bistvu na istih principih kot protikrščansko: racionalistično je. Krščanstvo je za nas le filozofska smer, socialni program, nam je evangelij le še v taki sekundär-nosti. Usodepclna zmota našega prosvetnega dela je v tem, da smatramo krščanstvo in njegovo praktično udejstvovanje za znanje; ni pa krščanstvo nikako znanje, nego milost božja.
Zato je do temelja pogrešeno, ako naše prosvetno delo kulminira v publiciranju vseh mogočih modernističnih sistemov, poantiranih s krščanstvom. Tako smo vzgojili naziranje, da je krščanstvo vrednota šele v svojih praktičnih efektih, ne pa samo v sebi. Takega sekundarnega krščanstva je toliko med nami, da mirno lahko trdimo: naš sodobni kulturni ideal je — katoliški racionalizem. Taka krščanska kultura pa je krščansko framazon-stvo. Naši politični, naši ekonomski, socialni »kristjani«
-— to so »krščanski« framazoni; to so taki, ki se bistveno ne razlikujejo od Heineja, ki se je dal krstiti, češ, da dobi vstopnico za evropsko kulturo . . .
Potreben nam je modern, tipično krščanski kulturni ideal. Tisti steber manjka v našem kulturnem gibanju, ki goji krščanstvo samo v sebi; tisto žarišče, iz katerega bodlo1 izhajali vsi praktični sistemi krščanske ideje: gospodarske, politične, stanovske in druge organizacije. To žarišče mera biti Orel, kulturna centrala vsega krščanskega udejstvovanja. Orel je poklican, da nam ustvari moderni kulturni ideal.
Anima naturaliter Christiana — to apriorno krščanstvo, ki ga ubija naš racionalizem, mora zaživeti. To apriorno krščanstvo je pesem človeških duš, ki smo jo stokrat prevpili s svojim znanjem. V tem znanju pa ni in ne bD' nikdar Resnice, to znanje človeško je in ostane veden circulus vitiosus. Razum nikdar ne bo objel Boga, objelo ga bo le naše čuvstvo.
Kulturna naloga Orla.
Svojo kulturno nalogo bo vršil Orel v čuvstveni vzgoji sebe in naroda. V tem duhu se mora napolniti društveno življenje Orla z liriko in romantiko. Zato se mora odgojiti Orel za estetsko doživljanj e.
Dosedaj smo gojili simbolično telovadbo, petje, deklamacije, dramatske igre in privatno čtivo. Smoterna je bila edino telovadba, vse drugo je bilo- nesistematičnio-. Čtivo oskrbujejo orlovske knjižnice, ki so često v neveščih rokah in še češče napolnjene z neprimernimi deli. Da pride v to panogo smotrenost, je potreben kanon, ki ga sestavijo možje, ki poznajo svetovno slovstvo in ki so neodvisni od židovskih literarnih kriterijev, pa se znajo tudi dvigniti nad katoliško quasi-umetnost.
Poleg knjižnice je najvažnejši činitelj za estetsko občutje dramatika. Baš dramatika, ki je najbolj gnila partija našega prosvetnega dela. Krivo je pomanjkanje tèktsov, še bolj pa predstave, ki se lovijo zgolj za individualnimi efekti, krivo občinstvo, ki le te efekte išče. Da doseže dramatika svoj namen, je potrebni» dvoje: doživljajoči igralci in naivno gledanje. Dokler teh dveh premis ni, niso vse igre nič drugega kot zakulisne priložnosti in lov za vstopnino. Kakšna je n. pr. predstava »Dveh mater« pred natlačeno dvorano mešanega občinstva, polovica ga je nekrščanskega kulturnega naziranja, policvi-ca zasmehuje idejo igre, si le pase oči? Naše dramatske predstave ne smejo biti prostitucija blagajni na ljubo, ampak estetsko, morda celo religiozno doživljanje izbranega in vzgojenega občinstva. Manj veselice, bolj — intimne, molitve srca.
Dobra šola za estetsko doživljanje so literarne ure. Deklamacije so danes zgolj memoriranje, včasih ne odgovarjajo niti po vsebini. Tako deklamiranje, ki ne zbudi estetskega občutja, je kakor telovadni nastop v cokljah. Toda deklamacije naj bi bile jedro literarnih ur; pri deklamacijah ubija navadno teatralika v-sak estetski užitek. Jedno literarnih ur naj bi bilo čitanje izbranih poglavij. V nekem odseku smo imeli fantovski večer; eden je citai iz sv. Janeza ono poglavje, kjer pripoveduje o Kristusu in ženi, ki so jo zalotili na prešuštvu. Ko je bilo poglavje prečitano, prečitano z mehko sanjavostjo1, smo obsedeli zamišljeno, tupatam je kateri kaj opomnil, dolgo smo molčali v čuvstvu neizrekljive ljubezni, ki odseva baš iz tega poglavja. In čez par dni mi je rekel fant, ki ni bil na najboljšem glasu v odseku, rekel brez vsake zveze: Tisto poglavje je prelepo . . . Prepričan sem, da je doživel v meditaciji onih vrstic veliko duševno doživetje.
Pri teh literarnih urah gre v prvo za snov. Našlo se je bo dovolj: iz sv. pisma, ki nam je vse preveč tuje, ki nas vabi s poglavji starega in novega testamenta, ki so nedosežena; -potem romantična literatura (Katarina Em. itd.); in Pregelj ni med zadnjimi, saj Ion bi, da ni sin tako majhnega naroda, veljal za enega najiizrazitejših katoliških pisateljev v svetovni literaturi. Pri. Preglju so lapidarne scene, vredne skupne meditacije takih literarnih večerov.
Poleg snovi gre tudi za mentorja. Mentor bo navajal v lahnih potezah na meditacijo, ki pa ne sme biti razumno oblikovanje, nego či-m bolj čisto- čuvstvenio, doživetje. Ravno v tem bo naloga mentorjeva, da odvaja od sentimentalnega in navrača na naivno sprejemanje.
S takimi sredstvi se vzgoji estetsko doživljanje. To -doživljanje pa ima namen, da vzbudi v nas močnlo- čuvstvo ter mu pomore izpod nadvlade razuma. To vzbujeno in vznegovano čuvstvo se bo samo usmerilo v religiozno čuvstvo; estetsko doživljanje so vrata do re.» 1 i g i o z n e g a doživljanja,
To religiozno doživljanje, ki s o g a imeli v svoji n a j v i š j i d o s e ig 1 j ivi p op o Imos t’i svetniki, je romantični ideal Orla.
Iz tega romantičnega ideala bo vdaril sam pc sebi -most v realno življenje: etično hotenj e. Krščanskega etičnega hotenja ni v nik-a-ki definiciji, vse gibalo-njeg-o-vo je — c a r i t a s.
T a r o m a n t i č ni kulturni ideal je tipično slova n's k i. Vsemu neizraženemu skrivnostnemu hrepenenju ruskega ljudstva lebdi pred očmi, kot spomin ne~ -znanih večniosti; živel je in živi v Poljakih in Slovakih in tudi v Cehih; sanjal je in sanja na Balkanu. V hrepenenj« za to tajno je odpor slovanske duše proti zapadnemu naturalizmu, ki ga pri nas in pri Čehih reprezentira Sokol.
Kult u r na naloga Orla je v tem, da ustvari ta romantični k ul (ur ni ideal, ki je tipično katoliški in tipično slovanski. In kakor je čudovita slovanska vera v božje kraljestvo- na zemlji, ki bo vstalo v znamenju slovanske kulturne ideje, tako verujemo, da bo vstvaril Orel ta romantični kulturni ideal, ki bo podrl trhlo zapadno kulturo.
Narod, ki ne zida na temelja narodne preteklosti in narodnih tradicij, je podoben mladiki, ki hoče iz sebe rasti brez drevesnega debla in korenin.
Verska obnova in Orlovstvo.
Posebna lastnost Slovanov je, da sfe zelo zanimamo i za verska vprašanja. Različne debate o gospodarskih, političnih in socialnih vprašanjih nas puste hladne, ako pa pride enkrat do vprašanja vere, takrat s-e pokaže vsa občutljivost in globok-očutnost slovanske duše.
Razprave o cerkvi, veri, polnijo knjige vseh večjih slovanskih mislecev, n. pr. Solov j e va, Dostojevskija i. dr. "Zalo lahko trdimo, da se plemenitost slovanske duše kaže predvsem v tem velikem zmislu Za verska vprašanja, za odnos človeka do Boga.
Tudi Slovenci smo taki. Hudi gospodarski, soci- : alni boji nas nič kaj ne razburjajo. Kadar pa gré za verska vprašanja, takrat pokažemo vso svojo vznemirljivost in razboritost. O tem nam priča protesta-ntov-ska doba in hudi načelni boji, -ki jih imamo s svobodo-' miselstvom.
Ta naša miselnost se kaže posebno danes, ko gré po vsej Evropi mogočen val verskega idealizma, ki je našel posebno pri nas odmev v mladinskem gibanju. Naša mladina gre prva na delo za versko obnovo naroda.
Prav posebno se- j-e to pokazalo v naši orlovski organizaciji, ki je pravzaprav zajela vse svoje življenje iz verske misli- in t e m e 1 j i g 1 o b o k o v verskem' idea 1 i z m u našega 1 j u d s t v a.
Naše ljudstvo je prepleme-nito oblagodarjeno, da bi moglo ostati indiferentno ali hladno nasproti Bogu. Nujno je bilo, da je nastal slovenski Orel kot reakcija proti brezverski kulturi 19. stoletja. V 19. stoletju j-e triumfiralo brezverstvo, materializem in relativizem. Mislili s-o, da je človek le materijalni pojav, ki je danes, jutri pa izgine kot brezpomembni atom, kot enodnevna muha v vsemiru.
Naša slovenska verna -duša je nastopila proti temu ponižanju človeka z velikim mladinskim gibanjem orlovstva. Proti relativizmu je povdarjala absolutnost, proti- mahT-ijalizinu -duševnost, proti ča-sovemu(, enkratnemu jie povdarjala neumirjočn-ost človeške duše; proti uničenju -svobode posameznika v železnem to-ku razvoja je povdarila svobodo osebnosti. Proti u,dajanju vsemi slom in strastem je orlovstvo postavilo kot ideal zatajevanje, viteštvo, proti sebičnosti in individualizmu nesebičnost in socialno čustvovanje.
Od tistega časa je veličasten razvoj orlovske misli, vedno b-olj se oklepa verske misli i-n cerkve. Danes pa je postal Orel nosilec verskega -preroda slovenskega naroda, -danes so Orli prvi pijonirj-i v boju proti brez-verstvu in nenravnosti. Orel, s-e pripravlja, da zanese svojo versko navdušenje do zadnje koče v hribih.
Orlovstvo si je i z o b 1 i č i 1 o svoj: verski -p r o g r a m. V svojem Poslovniku -ima določene posebne orlovske praznike, ki jih obhaja slovesno s sprejemanjem sv. obhajila v cerkvi, udeležuje se marljivo župnijske službe božje, -praznuje z župnijo cerkvene praznike, procesije, se udeležuje na evharističnem in liturgičnem gibanju- Lahko rečemo, da ni skoro kake pomembnejše cerkvene -prireditve, kjer ne bi sodelovali Orli.
Kar pa je posebno znamenito, -da j-e n a š e O r 1 o v-stvo spojilo in navezalo vse svoje versko udejstvovanje na d o -m a č o župnij o. V -praktičnem verskem udejstvovanju v domači- župniji se najbolj pokaže in tudi razvija resnično krščanstvo. Splošne fraze in navdušanje za katoličanstvo, ki se tolikokrat ponavljajo po naših društvih, imajo le toliko resničnos-ti, koliko so se udfejs-tvile v žu-pnijskem ob-
čestvu. Tu je ognjišče, kjer se vžigajo iskre piare krščanske ljubezni, ko so vsi župljani -kakor ovčice zbrani Okoli svojega domačega dušnega pastirja.
Orli so dobro spoznali, kje je težišče verske obnove človeštva, zato so vse svoje versko udejstvovanje naslonili in -popolnoma spojili z župnijskim1 občestvom.
S.	tem gojijo tudi v svojih članih najbolj cerkveni duh, -ki nam je v naši -dobi verskega individualizma tako potreben.
Verskega obnovitvenega gibanja pa ne omejuje orlovstvo samo- na las-tni narod, išče stike tudi z drugimi narodi. Orel postaja katoliška mednarodna organizacija, za njegove ideale so preozke meje eno s t-ra n skegunac ionhl i zrna. Njegovo ime je znano v Parizu, Ameriki in Pragi, povsod -so znani kot neustrašeni 'katoliški vitezi-.
Kako globok in vsestranski ter obenem ljudski je naš orlovski program, se kaže danes najbolji ob mladinskem gibanju. Drugod, n. pr. na Nemškem, je mladinsko gibanje povzročilo ustanovitev novih organizacij, stare so zrušile. Naš Orel pa ima tako solidno organizacijo in tako široko ideologijo, da more sprejeti vase vsako zdravo mladinsko gibanje, ga vloviti in razviti v svojem pravcu. To je znamenje neomejene prožnosti, životvornosti in bogatosti orlovske misli.
Ako gré danes velik verski optimizem po našem narodu, ni bolj naravno kakor to, da stoji orlovstvo v os-predlju) tega gibanja. Saj je orlovstvo prvi začetek obnove našega naroda, po njem bo tudi obnova dosegla svoj vrhunec.
Mladi ljudje, združeni z Bogom premorejo vse.
Orlovstvo io Jugoslovanstvo.
Naši sorojaki drugačnega mišljenja, ki se zbirajo pod zastavo krščanstvu odtujenega in celo sovražnega sokolstva, ràdi očitajo našim organizacijam pomanjkanje domovinskega čuta, ljubezni do lastnega jezika in naroda. Vedno in vedno besedičijo o »črni interna-cijonali«. To so prazne klevete in laži, ki jih lahko otipa tudi najpriprostejši človek. Brezversko svobodomiselstvo, ki so sl ga Sokoli zapisali na prapor, je baš tako «mednarodho«, kakor krščanstvo. Vera v nad-sve-tovnega Boga, očeta in sodnika vseh ljudi, ni last samo enega naroda, temveč zadeva enako vse ljudi in narode, a ravno tako je mednardno, če kdo taji Boga. Pregreha in razuzdanost je baš tako mednarodna, kakor čednost. Ideje pravičnosti, ljubezni, dolžnosti, prostosti, dela, spoštovanja do staršev in zakonite oblasti so talco mednarodne, kakor nasprotno krivičnost, nasilje, zani-kernost i-n lenoba, upornost in oderuštvo. Razloček je pa ta, da tistim, ki zametajo veljavnost krščanskih resnic, končno ne preostane drugo, kakor velika praznina.
Odstranite vero v Boga, njegovo postavo, ki veljeva: to moraš, tega ne smeš, kaj še p-otem ostane? Nič dnugo kakor tvoje strasti, tvoja sebičnost in pohotnost. Vse drugo so prazne besede, figovo -pero, s katerim skušajo zakriti -svojo nagoto.
Krščanstvo je vera dejanja in ne samo besed. Svobodomiselstvo je pa vera razdirjanja in praznih besed, brez vsakega višjega nagiba. Ako svobodomisleci govore o dolžnosti ljubezni do domovine, govore le, ker so v svojem mišljenju nedosledni, in še te ideje, o katerih govore, so si izposodili iz zaklada krščanskega svetovnega nazora. Dosledno njihovemu nauku je edina gonilna sila surova pest in trebuh. Vse druige ideje predpostavljajo že veljavnost nadčutnega reda, to se pravi, da ne velja samo to, kar se da z očmi gledati, z ušesi poslušali, z rokami prijeti, z usimi pojesti; so še druge višje -dobrine in plemenitejši nagibi, ki presegajo in obvladujejo vidni tvarni red.
Tako tudi domoljubje dobiva le v luči krščanskih idej pravo veljavo in trdno podlago.
Orlovstvo ima predvsem vzgojni naia e n. »Zdrav dbh v zdravem telesu«, to je pravi cilj, -ki ga naj skuša uresničiti pri svojih udim. V okvir vzgojnega orlovskega dela spada tudi to, -da vzgaja do bre državljane in narodu zavedne sinove in hčere, ki ljubijo svoj narodi Ljubezen do svojega naroda in domovine izvira neposredno iz četrte zapovedi, ki veleva ljubiti svoje starše in ravno zato tudi jezik, ki smo ga od! staršev sprejeli, zemljo, v kateri -s-o nas starši rodili. Ivako veličasten vzgled rodoljub j a; je na primer veliki apostol Pavel! Bil je apostol narodov, »vsem je vse -postal«, vendar ljubi svoj: narodi in pravi, da bi hotel: biti celo zavržen, če bi mogel s tem- rešiti svoje brate po krvi.
Komunisti, socijalni demokrat je in, slični krivi preroki oznanjujejo dandanes zlasti v delavskih: slojih neko brezdomovinsko mednarodnost. Vsi ti so k v službi
imperijalizma, to je gò-spodovalnosti velikih narodov nad manjšimi, pri nas Vsem-emcev, Madjarov in Italijanov. Od prvega kardinala do zadnjega komunista je pri njih vsak' zaveden Italijan, Nemec ali Madjar, nikdar ne bo zatajil svojega rodu. Tudi ruski boljševiki so prav tako Rusi kakor drugi. Samo pri nas hočejo uspavati itak medlo narodno zavest v korist tujcev.
Namen orlovs-tvu mora hiti vzgajati jeklene značaje iakoipri moških kakor ženskih članih. Pri tem je pa narodnostna ideja velike vzgojne in moralne vred nosti. Značaj se udejstvuje in kaže predvsem v družabnosti. Tu pa pride najbolj v poštev zavest skupnosti s tistimi, ki so z nami ene krvi, enega jezika, ene vere. Že stari Cicero pravi, da ljudi najbolj združuje vez onega roda, narodnosti in jezika (Dß offic. I, 17). Kdor se ne zaveda svoje narodne osebnosti, postane napram tujstvu suženjskega mišljenja in suženjski duh je najbolj nasproten pravi značajnosti. Narodni neznačajnež, ki je danes to, jutri ono, je tudi navadho osebno ne-«načajen, neslanovitnež in nezanesljiv človek. Lahko se naučiš jezikov, kolikor hočeš, a tvoj materinski jezik ti bodi vedno častitljiv.
S slabo razvito (narodno zavestjo je navadno v «sveži pomanjkanje čuta za rodbinsko skupnost in ljubezen. Ta žalostni pojav opažamo žalibog pogostoma ravno pri naših rojakih. Kako postopajo mnogokrat odrasli otroci, ko so prevzeli posestvo, s svojimi osivelimi starši! Pritrgujejo jim izgovor, zaničujejo jih, celo pretepajo. Koliko nemira v' družinah, koliko nepotrebnih pravd med brati in sestrami nastaja vsled pomanjkanja medsebojne zastopnosti in ljubezni! Kdor je potoval n. pr. po Italiji, je lahko opazoval, kako nežne in trdne vezi vežejo sorodnike skupaj. Orlovske organizacije naj torej budijo zavest, da smo vsi Slovenci ena velika družina, ta zavest pa naj poglobi tudi ožje rodbinske vezi.
Naš prejšnji položaj je prinesel s seboj, da smo svojo narodno zavest osredotočili le v boju proti tujstvu in bučnemu veseličen ju. Kdor je hotel biti prav
Dr. K. Capuder:
Ko se je začela slovenska katoliška telovadna organizacija, je bilo slovensko katicliško dijaštvo že močno organizirano. Obstojala so že akademična društva, ustanovljena je bila že Slov. dijaška zveza in slov. kat. dijaštvo je že krepko poseglo v kulturno življenje, slovenskega naroda. In vendar ni klic po kat. telovadni organizaciji izšel iz dijaških vrst, temveč iz vrst naše podeželske mladine iz obmejnih krajev. Tam, kjer so najbolj čutili potrebo krepke, disciplinirane in organizirane mladine, na od nemštva ogroženem Štajerskem, se je porodila misel kat. telovadne organizacije. Na I. zborovanju slovenskih nepolitičnih društev v Ljubljani je dal izraza tej misli delegat od Sv. Jurija ob južni žel. R. Nemec in na občnem zboru SKSZ v Mariboru leta 1905 je potrebo kat. tel. organizacije povdaril dr. A. Korošec. V Ljubljani se je ta od meje izražena misel izvršila z ustanovitvijo' prvega telovadnega odseka dne 18. novembra 1906. Prvi delavci v kat. telovadni organizaciji so bili nedijaki. Posebno delavska in za njo kmetska mladina se je oprijela nove organizacije.
Kaj pa slov. kat. dijaštvo? V dijaških vrstah se je v tistih časih duševna izobrazba mnogio bolj gojila kot pa telesna. V šolah telovadba ni bila obvezna in tudi neobvezna telovadba slabo zastopana. Šele pri vojakih je dijak čutil, kako je telesno zanemarjen. Sokolstvo je le maloštevilne dijake zainteresiralo za telovadbo1. Naravno torej, da dijaštvo ob rojstvu kat. telovadne organizacije ni moglo stopiti na vodilna mesta.
Ni pa se dijaštvo niti en hip pomišljalo, temveč je takoj vstopilo v nic-vo organizacijo, se tu vstrajno med mladino drugih stanov vežbalo in uživljalo v posebne na-
naroclen, je moral letali od veselice do veselice in tam na zdravje domovini junaško popivati. To mora naša organizacija popraviti in s-popolniti.
Mi Slovenci Hrvati smo nadalje živeli skozi tisočletje v tujerodni državi, ki nam je bila nasprotna. Sedaj je stvar drugačna. Naše narodno mišljenje in čustvovanje mora vključevali vedho tudi državnost. Naša jugoslovanska država mora biti naš ponos, punčica našega očesa. Le v njej in po njej nam je zagotovljena naša narodna individualnost. Tisti dan, ko hi šla ta država narazen, smo izgubljeni tako Slovenci kakor Hrvati. Pa tudi Srbi Ibi postali brezpomembna zakotna državica, igračk mogočnih sosedov. Kdorkoli ruši našo državo, pade nanj prokletstvo izdajalca, ki stoji v službi Nemcev, Madjarov in Italijanov. Za to našo državo moramo biti pripravljeni delati, trpeti, žrtvovati.
Naša grda navada je večno zabavljanje; podobni smo stari sitni ženski, kateri n dular nič ni prav.
Res je marsikaj slabega pai nas, ki bi lahko bilo drugače. A -pomisliti je treba, da so razne nadloge in težave splošno povojno zlo. Drugod1 še več trpijo, pa. ne psujejo toliko zoper svojo državo. To babje zabavljanje in godrnjanje zoper državo naj zatirajo naše organizacije. Ni treba biti z vsem' zadovoljen, kar kaka vlada ukrene, a vlada še ni država. Kaj pomaga samo zabavljati -čez vlado, če pa ljudje ob volitvah ostanejo doma v zapečku ali pa se dajo premotiti ljudem -slabše vrste, ki obetajo zlate gradove, iščejo pa le svoj' ima-j zan dobiček. Večna sramota je na primer, da je pri zadnjih državnozborskih volitvah toliko slovenskih kro-g-ljiic padlo v skrinjico grdih nemčurjev, naših stoletnih : tlačiteljev in zasram-ovalcev. Mnogi so čisto -pozabili, ■ kar ve celi svet, da so Nemci in Madjari s svojo oholostjo in oblastnostjo zakrivili -svetovno vojno-, ki je prinesla toliko gorja. Tu je še treba veliko dela, da se za-; spanci zbude in se zavejo, -kaj so.
Celo napačno si mnogi razlagajo narodno zavest : tako, kakor bi ljubezen do lastnega rodu in jezika pomenila sovraštvo do drugih narodov. Pravilo je namreč
Pijuk in Orel.
loge telovadne mladinske organizacije. Bili so lepi dnevi -mlade telovadne organizacije, ko so najrazličnejši ljudje (mladi srednješolski dijaki, vajenci, pomočniki, trgovski sotrudniki, uradniki, profesorji) po- mestnih telovadnicah raznih prvih odsekov v pravi bratski ljubezni in mladostnem veselju spopolnjevali svojo zanemarjeno telesno vzgojo.
K» pa je ta nova generacija dozorela za vodstvo mladinske telovadne organizacije, je tudi prevzela to njej pripadajočo nalogo in začela se je nova doba v razvoju mladinske organizacije.
Mnogo vprašanj se je tedaj pojavilo. Nekaj jih je praksa sama rešila. Število dijakov ,ki so se z vnemo oklenili Orla, je zelo naraslo. Pa tudi organizacija je vedno bolj zahtevala - prehoda iz prve razvojne dobe v stadij popolno zgrajene, načelno, tehnično in organizatoričnio časovnim potrebam primemo razvijajoče se organizacije. Treiba je znanstveno utemeljenega dela pri vzgoji mladine ter duševne in telovadne izobrazbe. Zato je„ moralo di-jaštvio v lastne odseke in se v njih pripravljati za svojo bodočo vlogo v organizaciji, kakor tudi častnike armada vzgaja ločeno od vojakov.
Nastalo je vprašanje, kdaj- pričeti z delom v Orlu. Jasno je, da je treba v pravem času pridobivati naraščaj.
! Tu so prišli razni »prijatelji mladine«, ki pa imajo mladi-I nic> najrajši, če je daleč proč od njih, da jih ne moti v ; modrem premišljevanju. Ti so začeli tarnati, da mladina,
! če se pridobi za razna društva, podivja. Tisti, ki prej niso : nič nenavadnega videli, če so se dijaki in šolski otroci i raznih stanov, raznih vasi in šol med seboj zmerjali in pretepali, so videli naenkrat veliko nevarnost, če so se
tole: Svoje ljubi, -tuje -spoštuj. Krivice ne delaj nikomur. Nikdar pa ne smeš tujcu na ljubu zaničevati svoje lastne narodnosti.
Vse obsodbe vredna je tudi hujskanja nekaterih sanjačev, ki v enomer ženejo lajno o neki samosvoji, -popolnoma neodvisni Hrvatski', o skupni državi pa ne marajo nič slišati. Ti ljudje ved-oma ali nevedoma na-peljavajo vodo na mlin grabežljivim .sosedom Nemcem, Italijanom in Madjarom. Pojasnimo stvar s primerom. Zemlja -se -obrača okoli s-olnca, obenem pa okoli lastne osi. V-se to se vrši v najlepšem redu in drugo drugega prav nič ne moti. Ako bi solnce hotelo, naj- se zemlja obrača samo okoli njega in ne tudi' okoli sebe, bi ena polovica zemlje imela večno- noč, druga pa večen dan, nastal bi največji nered in propad, nasprotno, ako bi se zemlja hotela vrteti le okoli sebe in ne .tudi okoli soln-ca, hi zamrlo vse življenje na zemlji. Solnce je naša skupna država, ljubezen do slovenstva, hrvatstva, srbstva je kretanje okoli lastne osi. Drugo ne sme drugega motiti. Ddber Jugoslovan bo ljubil tisti del naroda, v katerem je rojen, ob enem- pa skupno državo, v -kateri edini se njegova lastna -narodhost lahko ohrani in prosto razvija.
Najboljša učiteljica nam je zgodovina. Ona nam kaže skupnost našega pokolenja, pa tudi različna pota, -po katerih smo v preteklosti hodili. Zato bomo drug proti drugemu prizanesljivi in bomo povdarjali bolj to, kar nas druži, kakor da bi se -držali -plotov, -ki jih je sovražni tujec med nami zgradil, da hi nas lažje strahoval.
Zgodovina nam tudi kaže, da smo neštetokrat bili sami krivi svoje, nesreče s svojo lahkomišljenostjo, kratkovidnostjo, zavistjo in neslogo. Naše narodno geslo bodi: Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene!
Slovenska mladina bo živela in umirala za tisto državo, ki bo spoštovala slovenski narod, njegovo vero in običaje.
slišale začetkom novega gibanja psevke: »čuki« in so se I psovke tupatam morebiti tudi vračale v tej ali oni obliki, j Uprav dijaštvo je pa poklicano, da ta začetni stadij vsa-I kega gibanja premaga in celo gibanje napelje v prave j tokove. To se tudi godi, čimbolj se voditelji zavedajo svoje nalic-ge. Razne izrastke je pa treba iztrebiti in tu so u-I mestna pravična, nepristranska disciplinarna postopanja proti vsakomur, 'ki se resničn-o pregreši. Če se tako dela, potem lahko pričnemo z naraščajem že kar v otroškem vrtcu. Vzgoja v domači družini in šoli naj se izpopolni z vzgojo v telovadni organizaciji. Starši naj odločajo, 'šola in cerkev naj imata vpliv, da vse dejanje in nehanje naših mladinskih organizacij ne zablodi, temveč uredi in spravi v pravi sklad.
Pa še eno vprašanje! Kako bo pri splošni vnemi di-jaštva za telovadno organizacijo z umstveno izobrazbo in posebno dijaško organizacijo? Mens sana in corpore sano! Kakšne učene pokveke vidimo tupatam! Kako smo nerodni in nespretni, kako boječi! Kaj nam pomaga znanje, če se pa ne znamo uveljaviti. Danes, ko se hocé s surovo silo uveljaviti neke zmic.tne ideje, ko se goji moriini fanatizem nekega imaginarnega nacijonalizma, danes nam je treba disciplinirane armade. Treba je modro in pametno združiti obe sili: duševno in telesno. Rabimo krepkih, discipliniranih ljudi. V prvih vrstah pa naj koraka naše dijaštvo. Tu je tvoje mesto, slovenski katoliški dijaki
Naša mladina je živa, sveža, iskrena, zato hoče, da je živ, svež in iskren ves naš narod.
Dr. J. Jeraj:
Pisati o razmerju med Orlom in kmečko mladino ni težko, saj je pravzaprav naša orlovska organizacija popolnoma zrastla iz naših kmečkih fantov. Vsa njena ideologija, Poslovnik in vse njene metode so bistveni izraz in podoba slovenske kmečke vasi. V Orla je naš slovenski narod projiciral svojo dušo in če govorimo o kaki eminent no-slovenski narodni organizaciji, potem je gotovto- taka slovenska orlovska organizacija.
Kako md čna primera je med Orlom in kmečko vasjo. Stara naša fantovska navada je, da se zbirajo skupaj pod vaško lipo, ki je naš slovenski simbol. Tu se snidejo starejši in mlajši fantje in med seboj pokramljajo. To zbiranje fantov izhaja iz neke notranje naravne potrebe, ki jo čuti fantova duša, da se druži z enakimi, njim razodeva svoje misli, želje in čuvstva ter sklepa z njimi prijateljstvo.
Moč te naše kmečke fantovske druščine je tako- velika, da so fantje pripravljeni drug za drugega vse žrtvovati. Redkokedaj se zgodi pri naših kmečkih fantih, da bi bili medsebojno nesložni ali neiskreni.
To lastnost družabnosti in velikega zmi-sla za skupnost naših fantov je uporabila orlovska organizacija, ko je ustvarjala našega Orla. Fantovska druščina tvori jedro naših orlovskih odsekov. Ne drže fantov skupaj samo le pravila, Poslovnik in disciplina, temveč tiste prirodne vezi naše kmečke fantovske druščine v naši slovenski vasi. Ker je Orel tako spretno izrabil -to fantovsko nrav, že vsled tega temelji globoko v naši narodni duši.
Orel in kmetska mladina.
Orel pa si je stavil zadač-o, naše ljudstvo versko-kul- J • turno dvigniti, vse dobre njegove sposobnosti usicvrševati j j in pripravljati mu mesto med prvimi kulturnimi narodi, i Kdor pozna delo orlovstva v kmečki vasi, bo priznal, da j se mu je to izborno posrečilo-. Orlovstvo širi v kmečkem ! jedrn našega ljudstva prosveto in kulturo, ki je v resnici . zdrava in smo na njo lahko ponosni.
Da se je to Orlu tako posrečilo, je vzrok ta, da , je naslovil vse svoje delo na vero in cer- j k e v. Kaj je našemu kmetu vera, more povedati le tisti, ! ki je enkrat kot otrok sam rastel iz kmečkih vrst. Naši kmečki domovi so nekako či-st-o posvečeni po verskih sim bolih, šegah, navadah, slikah, najbolj pa po globckover-nih dušah naših slovenskih kmetov in kmetic. Vse udejst- j vovanje v naravi, na polju, njivah, njegovo mišljenje in I čustvovanje prevevajo liturgični simboli in obredi in ne-omajana vera v Boga in skrivnostno -božjo Previdnost, ki se ji klanja naš kmet v veselju in žalosti.
To versko čustvovanje ni izraženo samo v pobožnih, priprostih podobah in razpelih Križanega v naših kmećKin domic-vih, temveč tudi v vaških kapelicah in v cerkvah. Kako nobožen je naš kmet, kako zelo njegovo dušo preveva misel na onostranost življenja, je živ dokaz tudi to, da skoro v vsaki večji vasici postavijo cerkvico, j kot podružnico, če je župnija drugje. Naš kmet hoče sta- j novati v bližini Boga in neizrečeno je zadovoljen, ako sliši > glas zvonov, kakor da bi slišal zvonenje nebeških sferskih ! glasov. Zato si vsak Slovenec, ki se je preselil v tuje i
kraje, vedno vnovič zaželi nazaj v domačo, od košate lipe zasenčeno vas, nazaj v svoj kmečki dom, nad katerim se dviga cerkvica z ličnim belim zvonikom.
To versko misel jnost naše kmečke vasi je sprejel vase tudi Orel. V vseh svojih pravilih ima prvo mesto vera. Povsod, kjer ima domača vas ali fara kako slovesnost, tam se pokažejo tudi rdeče srajce in poredno- zasukane čepice naših Orlov. V cerkvi pri obhajilni mizi, pred prižnico ali zunaj pri javnih prireditvah, povsod sta naš kmet in Orel skupaj. To je napravilo Orla domačega, sorodnega kmečki duši, na drugi strani pa tudi tako plodovitega. Ravno vsled tega, ker se je popolnoma stopil z narodno dušo, ima tako mogočen vpliv na kmeta.
Ta vpliv in ugled, ki ga ima pri kmetu Orel, nasproti vsem drugim organizacijam, je notranji vzrok vsega njegovega mogočnega kulturnega dela na vseh poljih. Orel •dviga kmeta, ga uči organizacije, fantje, ki jih vzgoji Orel, so najboljši zadružni, gospodarski delavci, najboljši občinski svetovalci, župani itd. Orel jim širi s predavanji, sestanki in organizacijo sploh znanje, utrdi njihovo disciplino in moralo.
Da je Orel tako zrastel z našo kmečko vasjo, je vzrok tudi to, da je sprejel starejše, očete, k sodelovanju v svojem starešinstvu. Orel zato tako dviga našo stanovsko kmečko kulturo, ker je starejše pridobil, da tudi prihajajo v društvo. Fant se ne da tako rad od vrstnika podučiti, pa rad posluša besedo starejšega, izkušenega moža, ki se zanima za fante in dfobro želi fantu. To sodelovanje
mladine ir. starešinstva v Orlu označuje čisto posebno orlovsko metodo in ji zagotavlja trajne uspehe.
Prav posebno se kaže vpliv orlovstva na našo krneč-Isa vas pri javnih prireditvah. Nekdaj so imeli skupne va-ike prireditve, tam se je shajala vsa vaška mladina, očetje, matere, in se ob skupnih praznikih veselila. Starejši sio pazili, da se mlajši niso ob velikem veselju tu ali tam kaj pregrešili zoper nravnost ali dobre šege.
Danes so to mesto prevzele orlovske prireditve in se je naše odovstvo tudi v tem pogledu prilagodilo kmečki
vasi. Pri orfcvski javni prireditvi so tudi zbrani stari in mladi, isti dobri običaji in šege se izpolnjujejo, samo da je nekdanja čisto priprosta vaška prireditev zelo pridobila po orlovski izobrazbi, telovadni spretnosti in zunanji po~ polniosti. Tako je tudi orlovstvo v. tem oziru popolnoma posnelo naše kmečko življenje.
Danes je že orlovstvo na tem, da je čisto slovenska narodna organizacija na kmečki vasi. Družinski oče je bil kot mlad fant v Orlu, kot oženjen zakonski mož ničesar, tako ne želi, kakor da bi kaj kmalu'videl svojega sinka
med malimi rdečesrajcmki pri -naraščaju. Tako gre oj-lovstvo naprej skupno z našim kmetom, kmečkimi fanti. Boig živi Oriel Bog živi slovenske kmečke fantel
Vsečloveska kultura ne triumfira na mrtvih, temveč na živih, samoniklih narodnih kulturah. Kdor
dela za plemenito narodno kulturo, dela tudi za človečansko kulturo.,
Sr. J. Menina:
Orlovska 'organizacija je splošna, mladinska organizacija. Vendar pa bi bilo napačno, ako bi kdo mislil, da vzgaja'vse stanove po istem kopitu. Drugače vzgaja krneč ko mladino, drugače mestno. Posebno pozornost pa zasluži v današnjih časih delavska mladina po industrijskih krajih, po kmetih viničarska in malih kmetov. Orel že s tem dejstvom računi in misli o tem, kako bi ji v svojem delokrogu nudil kar najboljšo vzgojo.
Nihče ni tako zapuščen kakor delavec. Nima nobene stanovske kulture, nobenih stanovskih tradicij, šeg in trdnih običajev. Naenkrat se je znašel v nlcvih razmerah med stroji, tovarnami, čez noč vstajajo novi delavski stanovi, brez vsake dolgoletne predpriprave, prepuščeni samim sebi, brez vodstva, brez -prave ljubezni do domovine, rojstnega kraja in naroda'.
Še slabše se godi delavskemu otroku: rojstvo med stroji, bivanje v podzemeljskem stanovanju v neprijazni mestni ulici, brez zelenja, vrta, igračk. Kako bi mogel tak otrok vzljubiti- domovino, rodni kraj, soljudi?' Rapidni in mevzdržljivi industrijski napredek je vrgel Ubogo delavsko mladino v tako duševno in telesno mizerijo-, ki kriči k odpomoči.
Umljivo je zato, da se posebno Orel kot splošna mladinska organizacija tudi intenzivno bavi z vprašanjem, kako vzgajati mladino.
Najbolj pogreša delavska mladina toplega družinskega doma in družinske ljubezni. Mati in ic-če, ki sta vedno v tovarni, ji te ne data, ker je nimata ali pa ne moreta dati.
Kar ji tukaj manjka, ji mera dati orlovstvo, ki je po vsem svojem zamislu eminentno družinska organizacija. To je radi tega, ker podpira družinsko življenje in avtoriteto staršev nasproti otrokom in vzgaja po načinu, ki je čisto družinski. Družinski duh najbolj izraža orlovsko bratstvo.
Nobena umetna organizacija nima toliko socialnih in ljubezenskih moči, kakor jih ustvarjajo krvne vezi med
Orel in delavska mladina«
starisi in otroci. Za družino je med vsemi organizacijami za vzbujanje družinskega čuta najbolj sposobna orlovska, ker je že od vsega začetka sem zamišljena kot družinska organizacija. Zato ona najlažje daje delavski mladini družinsko veselje, ljubezen, posreduje družinske 'občutke in vzgojo. Vsi sestanki, telovadba, javni nastopi, prireditve, skupna udeležitev pri sLužbi božji, do skrajnosti izpeljano bratstvo služijo le temu velikemu cilju, dati delavski mladini pogrešani družinski dom in ljubezen.
Drugo, kar pogreša delavstvo:, je stanovska kultura. Delavci so stan od včeraj, nimajo še nobenih stalnih tradicij, tudi ne prave ljubezni do naroda, domovine, države, tudi ne do cerkve. To prihaja odtqd, ker ni nikogar, ki bi delavca navajal spoštovati svoj stan, ustvariti mu trdno podlago, čednostim- življenje, stanovske lepe šege, obleko in sploh kulturo, kakor jo ima še danes kmečki stan. Delavstvo je čisto pripuščeno lastni nemoči, udaja se nihilizmu, boljševizmu, a krivi niso predvsem delavci, da so taki, temveč mi, ker jim ne pomagamo, da bi postali iz nihilistov ljudje, ker jih ne vzgajamo za pošten delavski stan.
Dati moramo delavcu stalen poklic, vzbuditi v njem veselje do njegovega stanu, potem bo s a m o o b s e bi zopet dobil z m i s e 1 za celokupnost, za občino, državo in narod.
Orlovstvo je tudi v tem oziru izbralo pravo pot vzgoje delavske mladine. Delavsko mladino vzgaja za resen poklic, za stanovsko zavest in z njo za odgovo-rnostni čut - nasproti celokupnosti.
Povdarja, da bistvo delavske stanovske kulture ni,
: da delavstvo posnema druge meščanske stanove v ob-•leki, obnašanju, -manirah, temveč da ustvari svoje stanovske navade, ki so primerne njim in so tudi ponosni na nje.
Tudi je izbralo orlovstvo pravo metodo, da da delavstvu to vzgojo-. Resne stanovske vzgoje ni, ako se starejši stanovski tovariši ne zanimaj«: za
: mlajše in čutijo za njihovo vzgojo soodgovorne. Zače-I tek vsake stanovske kulture in prvo znamenje, da kak stan stremi kvišku, je, da začne sistematično vplivati na obnašanje svojega naraščaja.
To 'odgovornost starejših nasproti mlajšim goji posebno orlovstvo- v svojem starešinstvu. Starešine tvorijo moralno in umsko ozadje v orlovski organizaciji. Orlovstvo ima zastopnike iz vseh stanov, inteligentnih in kmečkih in prav posebno tudi delavskih, v svojem starešinstvu, ki "se trudijo za mlad naraščaj in dosledno gojijo zanimanje starejših za mlajše.
Tudi bi nič ne pomagalo vzgajati samo mlajše in ne pritegovati starejših, ker v današnjih razmerah skupnega dela v tovarni obstoja vedno velika nevarnost, da starejši mlajše pokvarijo. Vse društveno delo na mlajših je brez -uspeha, ako ne pridobimo tudi starejših za vzgojno delo.
Uspeh smotrenega orlovskega dela se kaže vidno v delavski stanovski kulturi, ki se pojavlja povsod, kjer orlovstvo intenzivno dela. Nastajajo v takih krajih lični delavski domovi z malimi vrti, delavci se primerno svojemu stanu oblačijo, imajo lepa delavska stanovanja itd.
Delavska mladina se tudi kaj rada oprijemlje orlovstva, kakor da bi instinktivno čutila, da so tukaj ljudje, H -imajo- srce in dušo za nje. Zato imamo veselo upanje, da bo med islovenskimi delavci -potom Orla nastala nova stanovska delavska kultura brez vseh mddernih šablonskih manir in neiskrenosti, 'kremenita, trda in priprosta.
Zadnji cilj, ki ga zasleduje orlovstvo glede delavske mladine, je, ustvariti s t a n o v s k o - ž i v 1 j e n s k o izročilo vsem delavskim slojem. To bo potem samop-osebi vodilo delavsko mladino po- pravem potu, slično kakor so nekdaj v rokodelskih cehih stara in posvečena stanovska izročila posameznika vodila in bila zanj merodajna v življenju.,
To bo tudi višek moderne delavske stanovske kulture.
Fant Orel je najlepši naše gore Ust.
Ds, Fr*p, Suiaik.
Čudovita je stara -pravljica o svetem Gralu. Sveti Gral je bil čudotvorna posoda, ki jo je napolnil Jožef iz Ar ima tej e s Kristusovo srčno krvjo. To posodo so «uvali angeli, dokler je ni izročil Gospod1 v varstvo kraljem sv. Grala. V bajnem -gradu sredi neskončnih gozdov je bil shranjen sveti Gral. Nihče ni našel -poti don j, komur je ni pokazal sam Bog. Poln nebeških skrivnosti je bil grad, krasne device so bile -posvečene •sv. Gralu. Skrivnostni grad z vsemi, ki so bili v njem, je bil kakor velika živa evharistična monstranca. Ni je bilo večje časti in večje sreče na zemlji ko za tistega, ki -ga je izbral Bog za kralja svetemu Gralu.
Tisti čas, ko je tam' 'daleč doraščal mladenič Parsival, je bil -kralj sv. Grala na smrt bolan. Težek greh je bil obtežil njegovo dušo in Bog ga je kaznoval; smrtna rana mu je zevala na prsih, toda umreti ni mogel. — Umreti ni mogel, dokler ni prišel od Boga mu izbrani naslednik. Poklicanega naslednika pa je Bog izvolil za kralja še le, ako je -stavil na varuhe sv. Grala dvoje odličnih vprašanj: vprašati je moral za skrivnosti sv. Grala — in vprašati je moral za kraljevo -smrtno bolečino; vprašati je moral za čudežem božjim in storiti je moral vprašanje sočutja in človeške ljubezni ...
Takrat je doraščal tam daleč sredi daljnega gozda mladenič Parsival. Njegova mati je bila kraljica, toda svet in posvetno viteštvo je je vsekalo toliko težkih ran, da se je odločila, da bo vsaj sina obvarovala pred ostudnim svetom' ter -ga vzgojila v samoti, daleč stran od svetnega viteštva, da ji Parsival ne spozna nikdar sveta. In doraščal je Parsival v samoti gozda in živel ko brat drevesom in cvetlicam in divjim živalim. Ko je dorastel v vitkega mladeniča, je srečal nekoč v gozdu svetlo opremljene ljudi na konjih, storni in oklepi so se jim bliskali v žarnem sol-ncu. Naivni Parsival je padel na kolena in molil k -svetlim prikaznim, ker je bil prepričan, da so angeli. Vitezi so se smejali neumnemu mladeniču, povedali so mu, da so vitezi, da tudi on lahko postane vitez, naj se napravi na pot k mogočnemu
parsival.
kralju Artusu, ki zbira krog sebe najimenitnejše vse zemlje; -tam bo našel prilike -dovolj, da se proslavi.
Parsival je hitel k materi in ji razodel, da bo šel v svet, da postane vitez. Mati -se je razbolela in ko je videla, da ne -obdrži sina, -ga je oblekla v smešno obleko, 'kakor pustno šemo, misleč, da se b-o sin žurno vrnil, čim bo v taki obtoki posmeh l-j-udem.
Toda Parsival je šel in postal junak svetovnjak. 'Neki vitez ga je naučil olike, obnašanja v odličnih, posebno ženskih družbah. »Ne vprašaj nikdar mnogo!« Poln posvetnih naukov je prišel do kralja Artusa, premagal orjaka in si priboril njegovo viteško opremo; po slavnih junaštvih je 'bil -sprejet v najožji krog dvanajstih naj slavnejših vitezov kralja Artusa.
V vsej -svetuj aški slavi pa ni imel miru. Skrivnostna sila ga je -gnala dalje in je bila ta sila Bog in poklic. Parsival je odjezdil', zmagoval 'in šel za neznanim glasom v sebi. Nekega večera je stal pred bajnim gradom sv. Grala. Vrata -so se odpirala, ko da sprejemajo že davno -pričakovanega. Peljali so ga v prekrasno dvorano, kjer so se iskrili lestenci in je bilo lučic ko zvezd in svetlobe ko od! sedmerih m-e-scov. In lučice in lestenci in modrina sten in vse je bilo kakor angelsko petje in drhteče cimbale. -Potem so prišli, vite-zi molčeči in bolestni, k-ralj sam bolan -in smrtno ranjen, da- je zastokala dvorana- v težki bolečini in prišle so device, z njimi skrivnost, ki je bil sv. Gral. In ko se je -ob' sv. Gralu še huje razbolela -bolečina kraljeva, je jokalo v vsej dvorani in težka žalost je bila v nji.
Parsival je gledal. Parsival j-e strmel. Toda Parsival je bil olikan, napreden vitez in držal se je olike: ni stavil usodepolnih vprašanj, ki bi odrešili kralja in njega posadili na prestol. In še težje je legla žalost in še ni odšla, ko je zginilo vše drugo in je ostal Parsival sam in so luči bledele.
Trpeči človek je bil čakal v ranjenem 'kralju nanj — in ni ga odrešil s vprašanjem -sočutja.
čudovita -skrivnost božja -ga j-e obiskala s sv. Gralom — in ni spoznal obiskanja in ni odprla -srca čudežu božjemu . . . Molčal je in mirno je šel mimo poklica svojega iri mimo skrivnosti božje v -prekletstvo svoje . . .
Ko je drugo jutro odhajal, j-e bilo v -gradu, ko da je vse umrlo. Ko pa -so -se zaprla vrata za njim, je zavpila žena kakor furij-a za njidi in ga klela, klela in preklela . . .
In Parsival j-e šel. Vrnil se je k junaku sveta, h kralju Artusu. Toda še sem je prišla maščevalna furija in -ga pregnala s svojim prekletstvom; vsi- prijatelji so ga za-pustili.
Blodil je Parsival po svetu in iskal sv. Graia in- ga ni našel. Blodil je Parsival in je obupal. Nad Bogom, nad dulšo -svojo, nad večnostjo svojo, -nad svojim -poklicem. Blodil j-e in ni več i-s-kal . . .
Neki veliki petek ga je zanesla pot k pušča vnifcu. Puščavnik m-u je dal nauk Resnice in Življenja in milost je prišla v temno dušo Parsivalovo. -Spokorjen in očiščen je šel na pot in prišel -do sv. Gra-la, videl -skrivnost in je odprl srce, videl trpljenje in ga odrešil z besedo, zasadel prestol kraljestva -svetega Graia.........
* * *
Odšel je Parsival, simbol poklicanih in 5biskanih, odšel k B-o-gu. Z-a njim j-e prišlo že ti-soč-e mladeničev, poklicanih za kraljestvo sv.- Grala. In tisoči so kolebali med posvetnim viteštvom kralja Artusa in njegovih junakov — in med' duhovnim viteštvom sv. Grala. Koliko jih je 'bilo, ki so našli pot k puščavniku?
Ali vidite dve armadi danes? Dve armadi vitezov: eno vitezov sveta — eno vitezov Duha.
Fant, vitez biti moraš! Pri kateri armadi boš?
Vsak mladinski program je obenem tudi narodni program, ker je program bodočega ljudstva.
S O B O T 0, 23. t. m.	ob 8. uri zvečer
F. S. Finžgar:
«NAŠA KRI« V NARODNEM GLEDALIŠČU. Vstopnice od 3 do 13 D pri gledališki blagajni.
Prerod človeštva pomeni prerod družin, stanov in narodov.
Prvi korak k narodnemu napredku je spoznanje narodnih slabosti.
Prawü
Schithktro mils z znamko „Jelen“
prihrani Čas in denar. Zadostuje, ako s Sehicht-ovim milom samo enkrat po perilu potegnete, tam kjer morate z navadnim milom trikrat.
22. avgusta 1S24.
STRAŽA.
Nainoveiši Pašičev .državotvorni* govor.
Za Bjelino — Beograd, Pašič govori in ne more brez saint-germairiskega dogovora in brez napovedi krvi in krvavih obračunov končati svojega »pričanja.« Vse, kar ni za njega, je »abnormalno« in vsi nasprotniki njegove politike so »avstrijanci«, »avsirijanščina.« — Slovence in Hrvate imenuje Pašič prevzetne in nehvaležne za veliko »svobodo« v hiši (državi), kjer je več sinov, pa se lahko kličejo za Petra, Marka ali Jova. Preveč svobode smo jim dajali, zato nam je žal, da ni prišlo do velike Srbije.
Tudi tokrat je Pašič opravičil centralizem z velikim napredkom od Dušanovega carstva sem. Pravi, da so v Dušanovi dobi konjeniki po 12 dni jašili konje, da se je zvedelo, kaj se godi po deželi, danes pa takoj vemo, kaj se godi v Zagrebu in Ljubljani. Sedaj imamo telegrafe in telefone, sedaj lahko poslušamo koncerte iz Pariza, pa zakaj bi se delili'? To je neumnost, če se ločimo brez potrebe. Mi smo vsi brača, ena fabrika, ena hiša in ni potreba, da se delimo.
Priznam, da smo bili neprevidni, pravi Pašič, k Oi smo dali v s e m e n a k e pravice! Škoda, da so dane iste pravice! Ustvarili smo lepo državo in če je ne bodo lepo čuvali, jih je treba nagnati s silo! — Ta del govora so spremljali klici: Živela Velika Srbija!
Spomina vredno iz Pašičevega govora je še naslednje: Jugoslovanski cdbcr imenuje »neki odbor«, bosanske muslimane — Hrvate — Turke, za katere je višek svobode, če imajo kedaj kakega ministra, Hrvate je treba udariti z obznano, da je Radič šel v Moskvo, je veleizdaja in po § 18 zakona o zaščiti države njegova stranka ne bi smela imeti poslancev. Zanimivo je končno še to, da je Pašič poprej izdajal ogromne svote, da bi svet doma in v inozemstvu prepričal, da pri nas ni Bolgarov, sedgj je pa na veliko začudenje in presenečenje svojih ljudi Bolgare naenkrat priznal, ko je rekel: Pa pri nas so Bolgari i Nemci i Madžari i Arnauti, eni (»avstrijanci« — Hrvati in Slovenci) jih pa združujejo, da dobijo nad njimi vplivi
Pašič je tudi prav nesrečno primerjal naš parlamentarizem z angleškim, češ, da pri nas ne bi smeli biti poslanci, ki niso za to sposobni. Mislil je pri tem seveda na vse razven svoje in Pribičevičeve družbe, svet pa gre seveda dalje ter primerja govore kakega Macdonalda in kateregakoli drugega evropskega politika z gevori Pašiča ter si tudi misli, kako bi njegovi ljudje izgledali v kakem drugem parlamentu.
Shod sam in posebej še Pašičev govor je zelo osupnil večino radikalov. Pričakovali so 30.000 ljudi, prišlo jih je pa komaj okreg 1500 z najetimi razgrajači vred.
Ker je Pašič brezobzirno in nepremišljeno podal čisto velesrbski govor proti ustavi in proti mednarodnim dogovorom, na temelju katerih je nastala državo, je jasno, da bo ta samo okrepilo sedanji režim ter Jovanovičevo strujo v radikalni stranki, ki se ob vsakem Paši-čevem nastopu bolj bliža svojemu razdoru. Pašičev krog se popolnoma spaja s Pribičevičevo fašistovsko skupino in po shodu so že vpili fašisti po beograjskih ulicah: živijo Pribičevič, drugi šef radikalov! — Če bodo za spo* pazum in zakonitost zavzeti srbski voditelji obdržali dovolj 1 energije in vstrajnosti, bo Pašičev govor — labudja pesem Velike Srbije!
Politične beležke.
Kak« sta nameravala Pašič in Pribičevič »apelirali« na narod. Beograjska »Pravda« razkriva zanimivo •ozadje nameravanega in zaželjenega Pašič—Pribi cevi-deve ga »apela na narod«. Ko se je po vseh vladnih resorjih pregledovala zapuščina prejšnjega režima, se je našlo dovolj podatkov o naklepih Pašičeve vlade. Veli-Ito tega so prejšnji režimovci odnesli seveda s seboj1, a še od tega, kar je ostalo, se dobro vidi, kake priprave «o se delale za volitve. Izdelan je tudi načrt, po katerem bi se imela na podlagi zakona o zaščiti države razpustiti Radičeva stranka. Pašičeva vlada je hotela to stran feo na vsak način izločiti od volitev, ni pa izključeno, da je bilo podobno naperjeno tudi proti drugim. Take hi torej bile «svobodne« volitve in radi tega sta torej Pašič in Pribičevič s toliko vnemo zahtevala volilni mandat.
Skrunilci grobov. Ko so pri razpravi o vladni deklaraciji radikali in Plribičevci vse mogoče govorili proti vladi ter se zaklinjali tudi na vse mogoče, je vstal radikalski poslanec dr. Grgin, ki je začel patetično rotiti vlado, naj se vendar spomni na grobove srbskih junakov in mučenikov iz vojne in naj ne skruni teh grobov S tem, da popušča pred Hrvati in (Slovenci,' - Vladni predsednik Davidovič, ki je mirno poslušal doslej: vse izbruhe Pašičeve in Pribičevičeve družbe, je resno in dostojanstveno prekinil velesrbskega »patfijota« z besedami: Gospodine Grgin, ne brigajte se vi za vojne srbske grobove, o tem imam pač jaz več pravice govoriti. Poslanec Grgin je takoj umolknil ter se osramočen izgubil iz zbornice. S tem pa zaklinjanje na srbske vojne grobove še ni prenehalo, s podobnimi stvarmi so ser oglašali še drugi govorniki, enaki poslancu Grginu, ki’ se vojne ni udeležil, ampak je verižil in letoviščaril po Švici, Franciji in Italiji. Proti Davidoviču je s cinično-predrznim pozivanjem na srbske grobove nastopil na svojem beograjskem klavernem shodu tudi sam Pašič in njegova podkupljena drub al je še dolgo po shodu po beograj sikih ulicah razgrajala in vpila^slavo Pašiču, ki je v politiki in vojski obogatel ter še svojega sina «svobodi! vojaščine in napravil za težkega milijonarja,
proti poštenjaku Davidoviču, ki je v vojni izgubil sina in v politiki ni obogatel, so pa Pašičevci vpili: »doli m fuij;!« Ta srkunitev grobov od strani najtemnejših elementov Pašič—'Pribičevičeve družbe ne more ostati brez odmeva in obsodbe med srbskim narodom, dokazuje nam pa tudi to, da je radikalom in policajdemo-kratom izguba oblasti res omračila um, kakor je rekel sam notranji minister, ker se v svojih frazah spuščajo na tako nevarna in neprimerna polja.
Politično sorodstvo. Kakor malo pred padcem svojega režima, tako tudi sedaj irašičevo velesrbsko časopisje hvali Canfcov režim v Bolgariji.. Cankov tisk pa simpatično piše o Pašiču in žaluje za njegovo vlado. Vzrok temu je to, da sta ta dva dična državnika zadnje čase stopila v ozke stike med seboj, da bi drug drugega podpirala v svrho vzdržanja reakcije. Zato tudi oba složno pišeta o nekaki boljševiški zaroti na Balkanu in sta lansirala vest, da je sovjetski delegat Rakovskij od angleške vlade zahteval, naj: se Balkan federalizira, kar se je izkazalo kot gola izmišljotina, na katero je nasedel tudi ljubljanski »Narodni Dnevnik«, uankov je upal, da ga bo Pašič podpiral, ako bi zemljoradniki v Bolgariji dvignili vstajo, Pašič pa upa, da mu bo Cankov s svojimi četami pomagal, kadar bo Pašič v Jugoslaviji dal signal za revolucijo, katero napovedujeta tudi »Narod« in »Jutru«. Pa iz te moke ne bo kruha in bo Cankova, ki je dal v Bolgariji pomoriti najmanj že
10.000	ljudi, doletela ista usoda kakor njegovega prijatelja Pašiča.
Bajka o boljševiški nevarnosti na Balkanu. Pašič—-** Pribičevičeva družba je poprej ob vsaki nevarnosti za svoja oblastna mesta in zlasti še sedaj, ko je oblast izgubila, z najtemnejšimi barvami slikala nevarnosti za državo in pri tem še s posebno vnemo veliko boljševiš-ko nevarnost na Balkanu. Poleg oficijelnega radikal-skega in. samosiojno-dtemokratskega tiska so se napovedovanja raznih nevarnosti in vseh senzacij lotili še nekateri drugi listi in med temi tudi beograjski »Trgovinski Glasnik«. Ljudje okrog tega lista so pa v prvi vrsti trgovci in so kmalu uvideli, da je to. kar gre v račun politiki, prav škodljivo trgovini in gospodarstvu. Spoznali so boljševiško nevarnost za bajko in list je prišel do zaključka, da imajo interes na vzdrževanju bolj še viške legende nam neprijazne londonske »Times«, ki jim sekundira sofijski dopisnik pariškega »Tempsa« in mnogi drugi žurnalisti. Po teh informacijah mora vsak trenutek izbruhniti boljševiška revolucija, prvi žrtvi pa bi postali naša država in Bolgarija. »Trgovinski Glasnik« zaključuje, svoja interesantna izvajanja s sledečimi besedami:. »V naši državi zaenkrat ne obstoja nevarnost boljševizma, kakor ludi ne obstoja nevarnost •glede oboroženih konfliktov, ki jih naša država ne želi. Vesti o nevarnosti boljševiške revolucije in možnosti nove vojne so tendenciozne in pripravljajo le teren za revizijo mirovne pogodbe v korist Bolgarije. Vlada g. Cankova zna voditi propagadno, a ne zna skrivati svojih namenov. Potrebno je, da naši diplomati razpršijo to bajko.«
Po svetu.
Stebri In zaupniki sedanjega bolgarskega režima. V Pariz je dopotoval prvak bolgarske tajne policije jčemirov. Njegov prihod1 je bolgarsko kolonijo silno razburil in ne brez vzroka. Čemirov je najintimnejši zaupnik notranjega ministra Ruseva, ki je znan po svoji krvoločnosti. Prihod Čemirova v Pariz spravljajo bolgarski emigranti v zvezo z nameravanim umorom Koste Tödorova, ki je bil za časa Slambolijskega bolgarski poslanik v Beogradu in je eden prvih voditeljev bolgarskih zenit j oraxinikov. čemirov je bil po državnem udaru imenovan od vlade Cankova za prefekta v Varni, kjer se je proslavil s svojo grozovitostjo in s tem, da je vse Vranglovce uvrstil v tajno policijo. Za svoje »zasluge« je bil imenovan nato za šefa tajne policije in je bil v tej lastnosti poslan v Prago. Par dni po njegovem prihodu v Prago je bil umorjen iprvi voditelj bolgarskih zemljoradnikov Daskalov. Čemirov je nato pravočasno izginil iz Prage in postal voditelj politične policije. Uspeh njegovega delovanja se je skoraj pokazal. Dne 14. junija je umoril Čcmirovu podčinejni policijski uradnik Karkalašev zemljoradniškega poslanca dr. Petkova. Sokrivda Čemirova je bila tako jasna, da je moral položiti svoje mesto. Nato je bil imenovan za osebnega tajnika notrajnega ministra Ruseva. V posebni misiji je bil nato poslan v Pariz. Po njegovem prihodu so začeli bolgarski vladinovski dijaki divjo gonjo proti Kosti Todorovu.. Sledili so prav isti dogodki, kakor pred zavratnim umorom Daskalova v Pragi. Gotovo je, da hodi špijon in krvnik Čemirov za to okrog po svetu, da organizira napade na še ostale zem-Ijoradniške voditelje. — Drugi zaupnik sedanje bolgarske vlade pa se je na Dunaju razkrinkal kot slepar naj-hujše vrste. Tudi neki Stefanov, ki je bil poprej pod reakcijonarnim bolgarskim režimom velika in visoka policijska osebnost in nekaj časa policijski šef Sofije. Pod vlado zcmljoradnjivov je zbežal ter je z nekim svojim tovarišem odprl agenturo in banko na Dunaju. Ko je zemlj orad niška vlada padla, je prišel zopet v Bolgarijo, kjer pa ni dolgo ostal, ampak se je kmalu zopet vrnil na Dunaj ter se še bolj posvetil bankirstvu in trgovini. Sedaj so si pa avstrijske oblasti bolj natančno ogledale njegovo poslovanje, razkrile vse kot največjo goljufijo, a, prepozno, ker jo je slepar Stefanov s svojim sinom zapet odkuril v Sofijo.
Preki sod v Albaniji. Albanska vlada je proglasila nad celo državo obsedno stanje. Zelo energično preganjajo oblasti pristaše bivše Ahmed begove vlade ter I
Stran 3.
jih izročajo izrednim sodiščem1. Potom službenega lista poživlja sedanja vlada vse bivše ministre, ki se nahajajo v begunstvu z Ahmed begom, da se prijavijo političnemu sodišču v Tirani, ki bo nad njimi izreklo obsodbo.
Svečanosti slovaške Matice. Te dni so se vršile v Turčanskeni na Slovaškem velike slavnosti. Vzidan je bil temeljni kamen za zgradbo slovaške Matice, ki je igrala od svoje ustanovitve leta 1860 dalje v slovaškem narodnem gibanju veliko ulogo. Matica je stvorila naj-jačjo vez med Čehi in Slovaki. Njeno delovanje je pred vojno bilo silno ovirano od madžarske vlade, njeno imetje je bilo parkrat konfiscirano in Madžari so nekaj časa iz konfisciranega imetja izdajali madžarski šovinistični list. .
Meksikanski predsednik v Evropi. Predsednik republike Meksiko, general Golles, je dospel te dni v Hamburg. Nemška vlada mu je priredila službeni sprejem. Golles se namerava dalje časa zadržati v Evropi ter poseliti poleg Nemčije tudi druge evropske države.
liiivni novice.
Značilno dejstvo. Davidovič—Koroščeva vlada je bila sestavljena 28. julija 1924. Od trenutka sestave nove vlade je »Jutro« prineslo vsaki dan na prvi strani senzacijonelne vesti o kar najhitrejšem padcu vlade. V »Jutru« od 21. avgusia pa ni nobenega stavka glede padca vlade, niti poročila o njenem »obupnem, stanju«, niti vesti o demisiji kacega ministra. Ako je enkrat »Jutro« nehalo s svojimi delfinskimi prerokovanji o labilnosti vlade, potem je ta gotovo na trdnih nogah. Jutrovci so sedaj kakor svojčas politično rajni ata Kukovec, ki je izgubil po zadnjih skupščinskih volitvah orientacijo na političnem obzorju in je še do danes ni našel. Starinu dr. Kukovcu sledi sedaj v puščavo zablode političnih orientacij tudi — mladin — Agro-merkur in kranjski Žid — dr. Žerjav.
Tega odloka bodo še Žerjavovi šolniki veseli. Pribičevič se je kot prosvetni minister proslavil tudi glede u-porabe šolskih knjig. Pod Pribičevičevim ministrovanjem je bil izdan spisek učnih knjig, v katerem pa so manjkale slovenske knjige. Za meščanske šole je bil od vseh dosedanjih učnih knjig odobren samo katekizem in Brinerjeva čitanka. Vsak šolski voditelj je bil po ministrski naredbi osebno odgovoren, da se bo držal spiska učnih knjig, ka-I terega je potrdil g. Pribičevič. Šolski voditelji in to tudi oni dr. Žerjavovega kova, so s strahom gledali, kako bo v novem šolskem letu, ako se bodo morali držati Pribi-čevičevega spiska učnih knjig. Hvala Bogu, g. Pribičevič je dobil slovo in novi prosvetni minister dr. Korošec je izdal odlok, da se mora spisek učnih knjig, ki ga je izdalo prejšnje ministrstvo, izpopolniti z vsemi slovenskimi I knjigami, ki jih je dozdaj odobril prosvetni oddelek veli-: kega županstva (višji šolski svet, prosvetni oddelek pokrajinske vlade). Kot učne knjige se bodo uporabljale v Sloveniji iste kot dosedaj. Obenem je prosvetni minister dovolil prosvetnemu oddelku, da more do preklica odobravati šolske knjige za vse šole v Sloveniji. Ravnokar citirani dr. Koroščev odlok bodo pozdravili vsi slovenski šolniki.
Koliko je vredna narodnost slovenskobistriških demokratov? Iz Slov. Bistrice poročajo: Demokratsko časopisje trobi v javnost, kako je Slov. Bistrica skoz in skoz napredha, ker je zopet dobila župana — policaj-demokrata Danijela Omerzu. Res je Omerzu zopet župan, a izvoljen s pomočjo Nemcev ter nemškutarjev in za drago ceno na škodo narodnosti. Da so dobili demo-kratje svojega župana, so morali sprejeti v občinski svet tri najbolj zagrizene Nemce oziroma nemškutarje in sicer:- Wallanda, Katza in Kukoviča. Da imamo v Slov. Bistrici ravnokar imenovano germansko prepričano gospodo v' občinskem svetu, je zasluga g."'naprednjaka, Sokola in orjunaša dr. Pučnika. Tako zgleda narodnostno lice v napredno orientirani Slov. Bistrici.
Novice iz šmartna ob Paki. Našim Pr ibiče v i čkom in Žerjavčkom, katerim pridno sekundiraj o orjunčeki, lepo uspela prireditev naših Orlov nikakor ne gre iz glave. Na vso moč razočarani, da je bila udeležba od vseh strani, vkljub skrajno slabemu vremenu, tako krasna in jezni, ker sami niti od daleč niso zmožni prirediti kaj podobnega, začeli so z osebnimi napadi po časnikih, seveda v zloglasnem »Jutru«. Revčki! Ne pomislijo, da se na te lažnjive demokratske cunje že nik-do več ne ozira in jm le malokdo čita. Napadi seveda niti ne škodujejo Orioni, niti komu drugemu. Glede polomije pa jim prav liho povemo na uho, da izkazuje prireditev poleg lepega moralnega, tudi še precejšen gmoten uspeh. — V petek, dne 15. t. m. je bil za župana enoglasno izvoljen dosedanji župan g. Martin Steblovnik, posestnik v Rečici ob Paki, občinskim svetovalcem pa gg.: Franc Klančnik, Franc Irman in Ivan Korman-šek, sami vneti pristaši SLS.
Za pomnjenje Makedonije. Nova vlada je vsem političnim oblastem v južni Srbiji, oziroma Makedoniji zaukazala, da se morajo prostovoljni četaši (komite), ki jih j,e prejšnji režim uporabljal v borbi proti makedonskim revolucijonarnim organizacijam, razorožiti, ker vojaštvo in orožništvo popolnoma zadoščata v to svrho. To je jako umestna odredba, ker so četaši ubijali in plenili tudi nedolžne ljudi ter niso služili državi, ampak Pašičevemu režimu in njega temnim namenom. — Notranji minister je tudi obljubil, aa bo mnogo upravnih organov v Makedoniji izmenjanih in da bodo na novo imenovani samo ljudje, ki so energični, pošteni in pri tem zelo obzirnj.
Železniška zveza Ljubljana—Sušak. V prometnem ministrstvu se ponovno pretresava vprašanje direktne zveze Slovenije s Sušakom. Pripravlja se projekt za trasiranje proge Kočevje—Srbske Mora vice.
Popravljanje krivic bivšega režima. V Beogradu se je mudil šef ■oddelka za prosveto v Zagrebu dr. Jemrič, da prejme od prosvetnega ministra dr. Korošca instrukcije glede razvrstitve profesorjev dn učiteljev na Hrvatskem. Dr. Jemrič je ministra natančno obvestil o personalnih razmerah, v kolikor se tičejo prosvetnega resorta na Hrvatskem. Prosvetni minister si je zadal kot glavno nalogo odpraviti krivico, kojo je napravila Pribičevičeva prosvetna politika na Hrvatskem.
Pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev in državne borze dela. Spričo nejasnosti, 'kako je postopati delodajalcem proti vlaganju prošenj v smislu člena 3 pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 2. avgusta št. 71.) sporočamo glede na tostvarne odredbe ministrstva za socialno politiko v Beogradu z dne 5. avg. br. 339-IV. in z dne 14. avgusta, br. 361-IV. naslednje: Prošnje za izjavo pristojne državne borze dela morajo napraviti delodajalci popolnoma ločeno od onih, ki jih pošljejo delavski zbornici in inšpekciji dela. Vsako takšno vlogo na državno borzo dela je kolkovati š 5 D kolkom, priloge z 2 D. Rešitev teh vlog pošlje državna borza dela naravnost pristojni inšpekciji dela, o čemer takoj obvesti obenem prizadeto stranko. Stranke torej s od državne borze dela ne dobe rešitve v roke in zato ni treba prilagati za rešitev 20 D kolefca. Prošnje na inšpekcijo dela more poslati stranka istočasno ko na drž. borzo dčla, ki izda potrebno izjavo v smislu člena 3 pravilnika itak inšpekciji dela, torej na to izjavo strankam! ni treba čakati. Državna borza dela v Mariboru1.
Zanimivo pismo komitskega vojvode. Ob priliki spopada med našimi varnostnimi oddelki in bolgarskimi komiti je bil ubit hajduški vojvoda Čardarov. Pri mrtvecu ■so našli zanimivo pismo, naslovljeno na zdravnika kočan-skega sreza, dr. Harziiana. Iz pisma je razvidno, da je bil dr. Harzijan komitski zaupnik ter imel osobito nalogo zdra viti ranjene komite. Ker pa je zadnji čas nameraval izstopiti iz službe makedonskega komiteta, ga Čardarov pro si,naj jim še nadalje ostane zvest. Opisuje tudi splošne razmere v Macedoniji, osobito z ozirom na kcmitsko akcijo ter ugotavlja, da je prebivalstvo pestalo komitom sovražno. Tega so največ krivi komitski vojvode, posebno vojvoda Jovan Brio, ki so z domačim prebivalstvom zelo surovo ravnali. Oblasti so famoznega zdravnika na podla-gi tega pisma aretirale, teda isti trdovratno taji, dasirav.no domače prebivalstvo potrjuje njegove zveze z makedonst-vujušči.
FANTOVSKI DAN 22., 23. in 24. avgusta 1924.
Iz Maribora.
Odkritje nagrobnega spomenika dr. K. Verslovšeku na njegovem grobu v Pobrežju bo v soboto, 23. t. m. ob 6. uri zvečer. Spregovorita dr. Anton Jerovšek in dr. K. Capuder. Nagrobni spomenik je umetniško delo v kamnu kiparja Ivana Sojča. Ponazoruje v reliefu Maribor, za katerega današnjo slovensko in jugoslovansko last ima rajni dr. K. Verstovšek nesporne zasluge. Nad reliefom širi svoje veje vrba-žalujka, ob vznožju pa v tugi in žalosti sloni slovensko dekle z lavorjevim vencem v roki. Delo samo je že vredno, da si ga človek ogleda in se čudi res umetniški roki našega domačega umetnika g. Sojča, ki mu gre v tem oziru vse priznanje. Prijatelje in znance rajnega dr. K. Verstovšeka vabimo vse, da se udeleže te pomembne slovesnosti.
Razobešanje zastav ob priliki fantovskega dne. V soboto in nedeljo, 23. in 24. t. m. bo imel Maribor izreden in poseben dan, kakor ga ni še imelo nobeno drugo slovensko mesto. Slovenski fantje praznujejo v njem svoje slavje, nepolitično, namenjeno le versko-nravni in prosvetni obnovi. V nedeljo dopoldne nastopijo tudi javno v sprevodu po mestnih ulicah. Mislimo, da je zato umestna prošnja do hišnih posestnikov, da razobesijo ta dneva narodne in državne zastave in pokažejo s tem udeležencem! svojo nepristransko gostoljubno naklonjenost. Povdarjamo pa, da naj odloča prosta, svobodna volja vsakega, kako se hoče ravnati ob tej priliki.
Zasebna prenočišča še rabi pripravljalni odbor za fantovska mladinska dneva. Kdor ima kašno prenočišče na razpolago, prosimo, da to prijavi v pisarni pripravljalnega odbora, Aleksandrova cesta 6- I, soba 5, palača Zadružne gospodarske banke. Za prenočišča se dà določena odškodnina.
Pozdravni večer v soboto, 23. t. m. ob priliki fantovskega dne, ki se vrši ob pol 9. zvečer v vseh prostorih Gölzove dvorane, je dostopen vsem prijateljem naše mladine ne glede na to, ali je kdo dobil posebno vabilo ali ne. Razume se, da imajo k pozdravnemu; večeru dostop tudi ženske. Svira godba iz Mladinskega doma v Ljubljani.
»Naša kri« v Narodnem gledališču. Ob priliki fantovskega dne uprizori Ljudski oder v Mariboru v soboto, 23. t. m. zvečer ob 8. uri v "Narodnem gledališču krasno F. S. Finžgarjevo narodno igro »Naša kri«, ki je že ob dekliškem dnevu dvakrat napolnila vse gledališke prostore. Posebno udeleženci fantovskega dne z dežele naj ne zamude prilike, da si pogledajo lepo gle-
slulžba božja; 15. septembra pričetek pouka-. Podrobnost» na črni deski zavoda. — Ravnateljstvo.
Drž. gimnazija v Mariboru. Začetek šolskega leta 1924-25 se vrši po sledečem sporedu: 1. V petek, 5. sept. sprejemni izpiti na I. razred, začetek točno ob 10. uri. Istega dine od 8. ure dalje ponavljalni (razredni) izpiti za lanski 4a in 4b razred. 2. V soboto, 6. septembra odi 8. ure dalje, nižji tečajni izpiti (mala matura) za četrtošolce. 3. V torek, sredo in četrtek, 9., 10. in 11. sept, ponavljalni (razredni) izpiti za vse razrede, razen četrtega. Priglasiti se morajo vsi v torek ob 8.30. Ob teh dneh so tudi dodatni in sprejemni izpiti za razrede odi drugega dalje. 4. V petek, 12. septembra od 9. do 10. ure, redno vpisovanje lanskih dijakov vseh razredov; vsak se mora izkazali z lanskim izpričevalom. Istega dne se vpišejo (pri ravnatelju) dijaki, ki prihajajo z drugih zavodov. 5. V nedeljo, 14. septembra, otvoritvena služba božja. 6. V pondcljek. 15. septembra reden pouk, ob 8. uri. Dijaštvo se mora točno držati napovedanih dni in ur.
Na državni realki v Mariboru se vrše sprejemni izpiti za prvi razredi v petek, dne 5. septembra 1924. — Priglasili se je treba dian poprej v pisarni ali tudi pismenim potem. Dne 1. septembra je pr igla sevanj e učencev z druigih razredov, ki se hočejo vpisati v II.—IV,. razred in morajo morebiti napraviti še dopolnilne sprejemne izpite. — Dne 4. in 5. septembra so razredni ponavljalni izpiti učencev IV. razrgda, dne 5., 6. in 9., pa nižji tečajni izpiti. Dne 9., 10. in 11. so vsi drugi razredni in naknadni izpiti. Dne 12. septembra je glavno vpisovanje dosedanjih učencev v vse razrede ob 8. uri v razredih, dne 14. septembra otvoritvena služba božja in 15. septembra redni pouk ob 8. uri. — Za višji tečajni izpit se je treba osebno zglasiti dne 1. septembra. — Podrobna pojasnila so na objavnih deskah v šoli.
Draga moja! Odkar delam po Tvojem nasvetu juho s pomočjo »Juhan«-a, uživam glede kuhanja največjo zadovoljnost svojega soproga. Imenuje me prvakinjo vseh. kuharic!	94B
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
Pa Gbauvelitn nli trenili. Tudi ni zinili besiedle. Dosegel jie, kar je potreboval. Dosegel je popoli* uspeh.
Pa njegov uspeh ga je ppstiil hladnega,, njegovi
Petek, 22. avgusta:
Ob 8. uri: Sveia maša v stolnici.
Od 9. do 12. ure: Zborovanje učiteljstva, akademikov in di-jaštva v dvorani palače Zadružne gospodarske banke.
1.	Dijaštvo nositelj verskega preroda slovenskega naroda. Dr. A. Korošec.
2.	Izobrazba inteligenčnega naraščaja. Dr. M. Slavič.
3.	Ljudska šola. Ivan Prijatelj.
Od 14. do 18. ure:
4.	Program slovenske mladine. Dr. Karol Capuder.
5.	Humanističen in realističen prosvetni ideal. Dr. Fr. Ks. L u k m a n.
6.	Romantična ideja orlovstva. r. Jos. Jeraj.
Sobota, 23. avgusta:
Ob 8. uri: Sveta maša v stolnici.
Od 9. do 12. ure: Zborovanje verskoobnovitvenega odseka v Götzovi dvorani. Načelnik prof. Ivan Bogovič.
1.	Verskoobnovitveno gibanje mladine. Dr. Josip Leskovar.
2.	Verskonravna obnova posameznika. Evald Vračko.
3.	Verski prerod družbe. J. M i r t.
4.	Dobrodelnost in misijonstvo. P. Pavel Potočnik. Od 14. do 17.30 ure: Zborovanje prosvetnega odseka v
Götzovi dvorani. Načelnik dr. Jos. Jeraj.
1.	Smoter moške izobrazbe. Ivan Vesenjak.
2.	Prosvetna sredstva. J. Stabej.
3.	Telesna vzgoja moške mladine. Dr. Ivo Pirc.
4.	Osebnost prosvetnega delavca. Alojzij R e z m a n.
5.	Prosvetna kultura slovenskega naroda. Dr. Andrej Veble.
Ob 18. uri: Odkritje spomenika dr. K. Verstovšeku na njegovem grobu, Pobrežje. Spregovorita dr. Anton Jerovšek. in dr. Karol Capuder.
Ob pol 20. uri: Baklada po mestnih ulicah.
Ob 20. uri: Gledališka predstava v Narodnem gledališču. F. S. Finžgar »Naša kri<, uprizori Ljudski oder v Mariboru.
Ob 20.30 uri: Pozdravni večer v veliki Götzovi dvorani. Svira godba »Mladinski dom< iz Ljubljane.
Nedelja, 24. avgusta:
Ob 5.30 uri: Sv. maša in skupno sv. obhajilo v cerkvi Matere Milosti.
Ob 8.15 uri: Zbiranje udeležencev za slavnostni sprevod v Kersnikovi ulici in Tomšičevem drevoredu.
Ob 9. uri: Slavnostni sprevod po mestu.
Ob 9.45 uri: Pridiga in sv. maša na Slomškovem trgu. Pridigar prevzvišeni gospod škof dr. A. B. Jeglič, celebrant prevzvišeni gospod škof dr. Andrej Karlin. Od 10.45. do 12. ure: Istotam manifcstacijsko zborovanje. Govori:
1.	Vzoren mladenič — vzoren mož. Dr. Ant. Korošec.
2.	Orel — ideal slovenskega fanta. Dr. Joža B a s a j.
3.	Izobraženec in ljudstvo. Jožef Meško.
4.	Ljubezen do rodne grude. Matija Napotnik.
Ob 14. uri: Slovesne večernice in »Te Deunu v cerkvi Matere Milosti in v stolnici.
Ob 15. uri: Javen orlovski telovadni nastop v Ljudskem vrtu. (Ob deževnem vremenu orlovska akademija y veliki Götzovi dvorani.)
dališko predstavo. Vstopnice od 3 do 13 dinarjev se dobe pri gledališki blagajni, Slovenska ulica št. 27 in v pisarni pripravljalnega odbora za mladinska dneva v palači Zadružne gospodarske banke.
Policijski zapor — edino zavetišče na cesti omedlelih bolnikov. Tu v Mariboru imamo ta škandal, da na cesti ljudje vsled' bolezni omedlevajo — in ne najdejo nikjer drugje prostora kot v policijskih zaporih v lako-zvanem »hotelu Graf«, kjer spravljajo črez noč tudi pijance, vlačuge, vlačugarje in vso sodrgo predino pride v sodnijske zapore. Te dni je neki delavec —epileptikar obležal zvečer sredi Koroške ceste. Mož je najbrž pil in si je tako še pospešil epileptični napad, a ko je omedlel ležal sredi ceste, niso vedeli kam drugam ž njimi kot v
—	»hotel Graf«. Ko se je zavedel, so ga seveda odpravili v njegovo stanovanje. Takih in podobnih slučajev je bilo že Bog zna koliko. Mnogo revežev, ki v smrtnih težavah prvič v svojem življenju stojijo pred zaporom ali ga celo okusijo, gre gotovo v velikem številu mimo pozornosti javnosti, fakt pa je, da pri nas za ponesrečence na ulici ni nobenega drugega zavetišča, kot — policijski »hotel Graf«. — Pred dobrim letom1 je neka siromašna žena omedlela na cesti. Izgledalo je, da bo takoj umrla, pa: vsi, ki so se zbrali okrog nje, niso vedeli, kam z njo. Sploh nalogo in dolžnost, da je treba revo nekam spraviti, je zbranim dobrimi meščanom in predstavnikom reda in zakonitosti raztolmačil še le neki mariborski novinar in ko se je na tej podlagi dalje sklepalo in iskalo, se je našlo, da za na cesti s smrtjo se borečo siroto ni drugega zavetišča kot policijska ječa.
—	Podobni slučaji so pa gotovo še sledili v veliki množini. — Rešilni oddelek, ki bi vsled največje in naj-hvalevrednejše požrtvovalnosti svojih članov rad pomagal, nima ponesrečencev brez pomoči merodajnih či-niteljev kam dejati, bolnišnica nima budge ta in tako da samo policija kar ima — policijski zapor, Ki je še za obdolžence jireškandalozen, lcaj še le za nesrečne bolnike. Merodajni, ki nočejo sramote za celo mesto, naj dajo vsaj rešilnemu oddelku pomoč, da bo lahko črez noč in če treba za dalje časa — kar rad stori — oskrbel na cesti omedlele bolnike.
Nova slovenska stenografija. Na mariborski industrijski razstavi in sicer v IV. oddelku v drugem nadstropju pod št. 110 se nahaja nova slovenska stenografija, sistem Duployé—Kovač, katero je izdelal ali pravzaprav slovenskemu jeziku prikrojil Viktor Kovač, učitelj tujih jezikov in stenografije v Mariboru. Sistem je geometričen, stenografija je pa, kakor avtor pravi, baje zelo enostavna tako, da se je vsakdo lahko v par urah nauči. Ta stenografija ima tudi to prednost, da se onemu, kateri se je nauči, ni treba učiti francoske stenografije, ker so znaki posameznih črk ravno isti.
Pričetek šolskega leta 1924-25 na drž. moškem učiteljišču v Mariboru. Dne 1. septembra priglas za sprejemni izpit v IL, III. in IV. letniku; 2. in 3. septembra od 9. ure dalje ponavljalni izpit in sprejemni izpiti v II.,
III.	in IV. letnik; 4. septembra priglas za sprejemni izpit v I. letnik; 5. in 6. septembra odi 8. ure dalje sprejemni izpiti v 1. letnik; 9. septembra vpisovanje gojencev v letnike in učencev v vadnico; 13. otvoritvena
plodoviti možgani so že snovali duhovite načrte. Strah* ni bàlio v njegovem srcu, mlimo je čakal, da Robespiierr* konča svoj grozeči nagovor.
»MopeJjfitk/ je nadaljeval veliki viodijia revolucije,, »imoretoitR da že uganete, kaj vam še hočem povedati. Pa če bi >se še tudi le samo senca kalkegai dviotma skrivala v vaši dlušlii, — nalj; vam tole jasno in brez ovinkov povem!
Revoluicijtonairna viladla vam dajte priliko, da popravite svoj piogrdšek, toda nudi vam le še to in zadinj)» priliko! öe vam tudi topot izpodiMi, — razdražena i» užallljena domovina ne bo ipoznaila ne usmiljenja n* prizanesi jiviasti !
Vrdiitie se na Franicoiskio ali ipa ostanite na Angleškem, potujte ma sever, na jug, n» vzhodi, na zapaid, pobegnite črez Alpe ali pa -črez morje, — maščevalna rok® užaljenega, varanega ljudstva vas bo našla! Smrt vas čalka, če še tudi topot zgrešite, simrt pod guiilffiotiino, č® vas dobimo doma v Franciji, smrt pod roko morilčevo, če se skrijete drugam —. Pazite, Ghauvellin! To pot na n» ne uidete, pa če bi vas branili tudi najimogočmejši vladar svela, pa če bi Uidi sedli mai sam kraljevi prestol —!«
Robcisipiiierrov visoki bodečji glas jie presiunflljirvo odmeval po praznem, golem budoarju.
Chauvelim ni odgovoril.
Čemu tudi? Vse kar mu je Robespierre sedajle povedal v svojem vžinešemem govoru, vse to je že tudi sam vedel, na vse to je bil pripravljen že tistikrat, ko je š®' snoval svoje drzne naičirte —.
AI — ali, talco se je /sedaj reklo! Ali uspeh, ali smrt ■—.
• Ghauveliin se je spomnil prizora v londonskem, opernem gledališču.
Usodimo, strašno izbiro je tistikrat .stavil pred Margareto Bllakenev: ali Armand — ali »Dušica«, krut brezsrčen ali — alii.
Topot je veljalo njemu .
Pa nič za tol ChauVellin se ni bal ničesar.
Pripravljen je bil, dia tvejga Vse. Vedel je, dia tvega poslednjiiikrat —. In čutil je, prepričan je bill, dia se mu toplot ne bo ponesrečilo. Pbd zelo uigodkiitmi pogoji bo potoval na Angleško, razmere so bile čisto drugačne ko 'lami. Imeli bo denar, imel bo moč, oblast.
In — poiznat jie moža, kii ga Frahcija zahteva.
Pogumno im neustrašno je zrl1 grozečemu Robes-pierru v oči. Nato pa se je odpravil.
Vzel je površnik itn klobuk, odprl vrata im pogledal za hip Vem na hodnik.
Temen, prazen je toil. Enakomerni koraki samotne straže je odmeval odnekod' iz dal jnega kota.
Ia kovaški premog garantiran, kg od K 2'— do 3 20, vedno velika in stalna zal ga. Tudi ves stavbeni materijal se dobi od sedaj naprej po čudovito znižani ceni pri V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru.	484 3 -J
I
Gotove moške obleke, perilo za mošie in ženske, moške hlače in delavske obleke kakor tudi vse drugo manufakturno blago od najcenejše do najfinejše vrste, nadalje gotove obleke za birmance kupite v trgovini F. Starčič, Maribor Vetrinjska ulica št. 15. '	319
Izvrsten glasovir, skoraj nov, izvanredni glas, se odda po ugodni ceni. Pojasnilo da tvrdka M. Berdajs, Maribor, Trg svobode.	466 2—1
Josip Nekrep, tesarski mojster in podjetnik, Maribor, Smetanova ulica 59, telefon št. 140, prevzame vsa dela s točnim in cenim izdelovanjem.	465 11—1
Talarje, birete, ovratnike, dngule in civilne obleke i-sefs trst
izdeluje po primerni ceni in se priporoča vlč. duhovščini in cenj. občinstvu
LEOPOLD SU PAMEČ,
kreiaiki mojster,
Maribor, Wilssnsva ulica 13 Malie
1
Pr@evrs§nisedi
v vseh velikostih, se dobavljajo takoj in poceni od mehanične sodarne
le.	sin, j^Earibor.
Stföiso mizarstvo	ff
H0CHNEGER&W1HER *
Korsika c. 53 MflR’BÖR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi1. Postrežba točna!	Cene zmerne!
Vsak, kdor hoče kaj kupiti,
naj si ogleda cene in prvovrstne izdelke sukna, platna, hlačevine, parhenta, perila nogavic itd. samo v manufakturni trgovini
Ivo Vekjet, Maribor,
Šolska ulica 4 ("blizu stolne cerkve).

Kolesaril pozur!
Popravila koles, kakor moderniziranje, emajli -ranje, poniklanje i. t. d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v
mehanični delavnici
Oimk & Gustinčič,
Maribor
Vojašniška ulica štev. 13

Pišu» naioiita
nulls® Ulil	mfämmrnm
pri
Spodnještajerski Ifudski aosoiilnld r.z.zn, z.
sp
g Nadal'e se sprejemajo popravila šivalnih in pisalnih strojev vseh vrst, gramofonov i .t, d., kakor tndi vsa specijalna strupi ----- garska dela. -----
I« affla al
^giflrajfe
za
naš tiski
iüä
v Saribars, Stolas ulica št. 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
8% - 1Q7o
oziroma po dogovoru.
Od slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi j FRANČKOV : kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-ir.odro-hsli etiketi, — Na tej se posebno iz tičejo karakteristični znaki razlikovanja, ki soi im~ »Franck« m »kavni mlinček«,
»Pravi : FRANCK s z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti.
aKnKUBvmi«»s*(s*ysiirsceainiitastiiB*siiE
!K>DiBa(isMi»i3KNaMa»naMnsa:
NAZNANILO
Še enkrat se je obrnil nazaj v sobo.
Nepremičen, je stal Robespierre na svojem mestu in ga opazoval.
In nato je odiše 1 Cham e! in svoje pot.
RICH M O N D.
XVI.
Ljudska veselica..
Krasni septembarski dinevi so prišli v deželo.
Bito je kot bi se poletje ne moglo ločiti odi lepih livad in zeleni h gozdov, kot bi jih boleto za slovo obsipati z majleipišim cvetjem in najbujmejšitm zelenjem, poslikati deželo z najipestrejšimd barvami in ji nasuti v krilo vse bogastvo svoje rodovitnosti.
Ker je bilo povrh tudi vreme krasno in je sijalo toplo solnce z jasnega neba, zato nti čuda, da se je vse, mlado in star o, t istoga popoldne zbralo na prostorih velike ijpdlsfce veselice v Richmopdto
Pa "je bilo tudi sicer vredno Snida io denarja, že od daleč so se ti belili platneni šator/:, izza drevja in če si prišel bliže, kar risi vedel, kaj bi si najprvo ogledal, koga najprvo poslušal.
Tu so kazali čudovito izobražene pse im psičke vseh vrst, tam plešoče medvede, spe t drugje šega ve opice. V enem šatoru,je razkazoval svoje ogromne ude velikan, ki je baje prišel naravnost iz Rusije, so pravili, v drugem so sedeli pritlikavci, — same sóla zanimive reči za richrnomdsko ljudstvo,
V nekem šatoru je bil postavljeni »čudodelni mlin«. Spustil si novec v špranjo, kolesa so zavrvela, stroj je zaropotal in izza ogla je prišel dolg sprevod samih stalili sključenih hab. Izginile so skoz vrata v mlin in boj nato, je. priplesala pri drugih vratih vesela družba mladih deklet na presto, zasukale so se paniera t po cesti in izginile za drugim oglom. Radosten smeh m plosk gledalcev j.e spremljal drobne za ped visoke, lz lesa .'izrezljane in slikovito oblečene podobe.
Največ r adovedni i h gledalcev pa se je zbralo krog odra, ki je v malem kazal grozote pariške revolucije.
Oder je predstavljal trg de la Grève v Parizu. Nekaj hišic — i!z lesa izrezijia>r/:h — v ozadju, pred njimi pa vzvišen prostor in na njem guiHcfioa. Krog guillotine diruta ljudi, za ped visokih lesenih podobic, oblečenih j v raztrgane cunje, — pariško ljudstvo. Podobe so sta- j le na; kupu in nemo molele roke kvišku. Rabelj, oblečen v šlkrtot, je čakal pri guillotini.
(Dalje prihodnjič.
Dva dijaka sprejme v popolno oskrbo Voršič, Maribor, Vrba-nova ulica 19.	486
Dva dijaka se sprejrreta na stanovanje in hrano. (Glasovir brezplačno na razpolago.) Maribor, Tättenbachova ulica 16 vrata 19.	49° 2-i
Učenec za slaščičarsko obrt se sprejme pri Emami Ilich, slaščičar v Masiboru, Slovenska ulica 5.	50i
Učenec, poštenih starišev, iz mesta ali okolice se sprejme v uk v trgovini Albin Novak, Maribor, Glavni trg 18. 492 j
Samostojnega mlinarja za eksportni paromlin sprejme takoj Üprava veleposestva Beltinci (Prekmurje). 498 3—1
Trgovski pomočnik (-ica), samo prvovrstna moč, se sprejme pri Nabavljahu zadrugi drž. uslužbencev Stolna ulica 5. Osebno predstaviti s predložitvijo spričeval ob delavnikih popoldne od 15,—16. ure.	500
Pozor! Vsled družinskih razmer se proda po zelo nizki ceni lepo vinogradno posestvo v Rošpohu pri Mariboru z vsem mrtvim in živim inventarjem. Isto obsega 15 oralov, od teh je 3 orale vinograda, 2 orah g< zda. ostalo njive, travniki in lep sadenosnik. Vinko Belja, Rošpoh I38,	502
Lepo majhno posestvo, primerno za letovišče, penzijoni3te itd, je na prodaj. Sp. Hoče 46.	495
Mlekarna z vsemi pripravami se pod ugodnimi pogoji da v najem. Ponudbe do i5. septembra 1924 sprejema,»Zadruga zamrejo bikov pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. 485 3—1
-----------------i------------------------------------------ j
Sredi Maribora — med novim mostom in koroško železnico — je na piodaj zemljišče, ki meri 13.863 kv. metrov in se da razdeliti ca I7 krasnih stavbišč. Oglasiti sa: Maribor, Magdalenski trg 3.	3~1
Tri prasce se proda. Studenci pri	Mariboru, Frankopanova
ulica 2.	496
Duhovniški ovratniki vseh vrst vedno v zalogi pri tvrdki R. Niefergal, Maribor, Koroška	cestà	1.	493
Železna peč, skoro nova, se poceni proda. Maribor, Koroška cesta 1 (trgovina).	494
Gnmbe iz blaga in usnja različnih vrst ter žeblje za tapetnike napravlja F. Plankl, Tattenbachova ulica 16.	491 2 —1
I a. bnbovo oglje, dobro žgano, popolnoma suho in vilano ter brez primesi kupuje za takojšnjo in poznejšo dobavo v vagonskih dobavah družba Carbonaria, Kočevje. — Ista prevzema vsako količino dobrega blaga ter ga plačuje vedno po najvišjih cenah. Ponudbe prosimo za-eno z navedbo razpoložljive količine, cene in dobavnega roka na naslov: Družba Carbonari^, Kočevje	479 3—1
Tvrdka
M. Turič, Maribor, Vodnikov trg 1
naznanja, da je’svojo trgovino z mešanim blagom oddala svojemu nasledniku
ALOJZIJU PLOJ
ter se s lem zahvaljuje cenjenim odjemalcem za izkazano zaupanje in prosi, da se isto blagovoli prenesti tudi na njegovega naslednika, ter beleži z odličnim spoštovanjem
M. Turič.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel trgovino z mešanim blagom od tvrdke
M. Turič,
Maribor, Vodnikov žrg,
ter bodem isto vodil pod imenom prejšnjega lastnika
! F- Zorko, nasi. Alojz Ploj,
] ................——T- ........
I
z vso natančnostjo in skrbjo ter postregel z najnižjimi cenami, se priporočam za obilni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem
Alojz Ploj.
ZVONARNA IN LIVARNA
V JUHI IN PRIKUHAH IZBOLJŠA HRANO NEPOPISNO!
K • El ‘
FoFdson traktorji.
Univerzalni stroj za poljedelstvo in prevažanje velikih tež. - Pogon s petrolejem. - Letna produkcija 300,000 traktorjev. - Velikega pomena za nar. gospodarstvo.
Dosedaj čez 10 milijonov avtomobilov izdelanih. - Zadnji milijon izgotovljen v 132 dneh. - Vsled tega naicenejši ---------- avto sveta. -----------
Zastopstvo: American Import Co. Maribor, Koroška c. 24


fc ' “ì 1 ' AWAVWvA'	^ flV
Jöiösri tìù.
Stran 8.
ni poskus Vas prepriča, da je najloljša zobna krema >ITO«i -------dobi se povsod.-------------
Enkrat
09Ì4ACA
ÌARfUCA
TOVÄ5.1A N
VOLTA»
MARIBOR
SIPUAŽA.
28. avgwsta
CUNJI
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvižjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15. Zamenjam tudi staro železje, j katero je za vporaho, s ko» | vaškimi odpadki in vlifea [
Prvovrstno volovsko meso !
Ker sem opustil nadaljno mesno dobavo za vojaštvo, s-m se odločil, da svojo mesnico v Aleksandrovi cesti tako uredim, da bodem že od pondeljka naprej prodajal prvovrstno volovsko meso.
Dob io se ode tudi vedno svinjsko in telečje meso.
Priporoča se p. n. občinstvu in prosi za obilen odzov
31j-a,d.oxrì3s: "^lalio^ič..
n%xnnn*nn*HX*nmmnuu
J. Nežkudla
tvornica cerkvenih psramestev, zastav in orodji Sv, Petra e 25 Ljubljana Sv. Patra c. 25
vabi preč. duhovščino, cenjena društva in dr., da si ogledajo bogato razstavo cerkvenih paramentov, od priproste do najfinejše izdelave, cerkvenih in društvenih zastav ter vsega cerkvenega orodja kakor kelihov, ciborijev, monštranc i. t. d.
V ieSkosicvaškem paviljonu na iutošajsm vele* sejmu v Ljubljani
15, — augustu 1§24»
Mmhivmvv
Najcenejše in najuspešnejše
©iiisiiijet#
samo potom
Oglasnega zavoda
F. Voršič-a
nasledili,
feibsr, Sicmlte trg 16,
Pojasnila brezplačno!
kkkkkkkkkkkk
Trgovina
Martin Šumer
I s Konjice -
priporoča veliko izbiro rasnega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došlo se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
ST. VID HO LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podružnice in kapele po najnižji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
Somišljeniki, širite naše
ZHZ. UNIVERSAL CAS
cMj

Zadružna gospodarska banka d. d.
podružnica v Mariboru.
V lastni, novozgrajeni palači. Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek računu,
JPoeMašcenl prodajalce sreék državu© razr.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.«