PRIMORSKI DMEVMIK
_______________GLASILO	OSVOaOOiLftii-	FRONTE	SLOVENSKEGA	NAHODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
Leto_V . Cena 15 lir - 10 juaolir - 2.50~din
LE V ENOTNOSTI DEMOKRATIČNEGA GIBANJA JE JAMSTVO, DA BODO PRIDOBITVE, PRIBORJENE S KRVA-VAVIMI ŽRTVAMI NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA, OHRANJENE IN DA BOMO MOGLI NADALJEVATI BORBO DO NOVIH ZMAG!
TRST nedelja 13. februarja 19k9
PoStnina plačana v gotovini	A,	-3-7
Spedizione in abbon. postale	utSV. O/ \llZ/)
Doslednost in odkritost zahteva tržaško ljudstvo
Sovjetska zveza je predvčerajš-it;un ponovno postavila za prihodnji torek na dnevni red seje yo-rnostnega sveta imenovanje tr taskega guvernerja,
lznenadili so se vsi odkriti in Pnkriti sovražniki miru, vsi od-riti in prikriti revizionisti v sve-u in tukaj pri nas. lznenadili so vsi tisti, ki jim je žal, da se ■'e po vojni sklenila sploh kakršna koli mirovna pogodba, a kaj sele, da bi delali na tem, da bi prišlo čim prej do sklenitve novih nirovnih pogodb, ki bi zagotovile ■ ™etu mir in katerih sklenitev es miroljubni spet z nestrpnostjo pričakuje. lznenadili so se za radi tega, ker jih je v zadnjih esecih besna revizionistična propaganda mednarodnega imperiali-' icnega kakor tudi domačega re-f?®narnega tiska opoji!a z obrabami o izpolnitvi revizionistih ’^a predloga od 20. marca lan-teta. Po najnovejšem porodu tukajšnjega vrhovnega voja-e0a poveljnika gen. Airepa pa R Zvčeli celo pisariti, da je mi-vna pogodba z Italijo mrlič, ki ie treba spremeniti v prali in ® prah raztresti po obalah Sre uozemija in Julijskih Alp. Njiho-možgani so bili že tako prežeti 0 Kričečo propagando, da so
b*!?®!!’.. ie Trst -e priključen buliji. Zato ni čudno, da so bili
lian- vest{ 0 ponovnem razprav-1 tu o tržaškem guvernerju ta-Zelo iznenadeni.
str?*'1 mše demokratično Ijud-. omenjena vest ni prav nič ;2nJladda’ Trav tako kakor ga ni leant vest’ da -,e sovjetski de fer arubin na londonski kon-StriJ!,~i ? krovni pogodbi z Av-Pod Kakor vedno dosledno p;-TT Ju0°slavijo v njenih pra-ijpUm terttorialnih zahtevah gle-Cii !v°^ens^e Koroške in repara fiohr Qfe ^ldstvo se namreč prav £0,, Zaveda, da zunanja politika Polivu zveze' ki stoji na čelu bom Vse°a demokratičnega ta-Oačn Wetu’ ne more biti dru-ro_ž a. Kakor je: vzpostaviti v Evin d m ,ria vsem svetu pravičen na °Kratičen mir, ki naj sloni
ina^t0VaniU in kalnem izvr-Podni,^ ■,VSC'1 Prevzetih določb niov ? mednarodnih sporazu-Tidje Žnradi tega je bilo, je in bo Preo^ratično ljudstvo vedno
Pfost n0 in aotovo’ da bo Sc' bdslp]a 2Te2a Kakor doslej tudi he ni Ve.nUO Cedila glede mirov-ko, k	z Kalijo, tisto polifi-
doioil za^t^va uresničenje njenih ga n,.1. j' imenovanje tržaške-nega eri}crja s strani Varnost-vlade .	’ ustanovitev začasne
in nnfiZV^itev ljudske skupščine bo definitivne vlade, ki se beon T. po vseh predpisih stal-j st«ufa za Tržaško ozemlje.
Post PJ,aV t0 zaupanje v dosled-žvez ~unan-je politike Sovjetske
žaškp It ? in -ie tist0> da se ir~ niti - Tno ratične množice niso bala ”^^1* niti prestrašile zaradi Ono~lnZionistične propagande njijlor j. 'e, iških imperialistov in Boitio- ,)rpd$tavnikov pri nas ob hlat>čer*vSC tr*aške italijanske 1 • reaKcije združene v Za Dr.A :i se ja spričo sovjetskega in °~a vendarlc malo strez-
nih samPrebU(I,ra iZ sv°jiil °poj-ki ° mr*v * mirovni pogodbi.
hrju	pa	so	se	ob tem pred-
krit; rn 1 dobro znani pripeve fl'-l0nhti v v°dstvu Vidnem	uPme, ki že sedem mese-
Prariin- Use mogoče načine pri-
rn°kratič1,ter0n’ -d“ bi tržaške de-'a s0r.■ množice «preparirali;> ki n'av ,JP,n nove politične linije, no p0j-f.l.',e Krila s famozno sploš-v°JaškllZHO linij° anglo-ameriške ^kih r,„JlpraVe in vseh italijan-N . Realističnih strank.
,načinovC‘lneiSi od V3ch u'h ’ ja v noč« R.bre* dvoma Vidaii-^odočp 'Ravnega programa za
°d Prvo Jm' Za katPre i°- bi,° d<i Se . "nhove napovedi jasno.
Onienio„ ° vr3ile v znamenju že 0a o nrtff- R^kmnskega predlo-Yid<dikv £ itVi Tr,ta k daliji, kotei o>, a’am fe to dejstvo •Pinto „	honorirati	in iti
si°nisti/,f.0a }er tako pustiti revi-
namesto11^ 'voboden raz-1 ob J, ' dn bl Postavil tu-
v.°litev Z * b°dočih upravnih
u bled
ivnJ	upravnih
Trsti 7 demokratične mn o
Oiasi: ,n uoU,vno nalogo, ki se
!°Vne I.Onnriha sP°štoranie mi-'st°, zJT	c p borba za
>V*'a no Z Se bon Sovjetska atičneonCeJ , svetovnega demo-^ar°tinih , a na vseh med-ara<li .	tikih forumih.
^UZZTnue Pred Atelje Vi'-el>e, kZ TR ~ pra,’imo vo.
ljudstoo r' , demokratičnih reVi ’ °r oojil° pn-
itavlj'‘ sedaTd !-nik ŽClja ~
u iasno vrLn St- da dlasno
Z^nZe TZv° na borbo za
S ki so\ , H vsnn>mih na. Rio nedeljo S postat’ljene prej-t£Vnik°v tukJon!.erenci Prpd-tij* orgamza	dPmPk^
h mirovne Z	»POltOva-
nnie vseh n^Tbe *" « >^-a ‘šajn Z Rn, določb ki se
Tudorsko Z ZZv 0zernlie- ža
,^nost	n	Pohtiino neod-
iBa "oKratizacijo ZZ > ** naZP°darske™ iS-
host narodnostno	1
vzpostavo tesnih gospodarskih odnosov z državami zaledja.
Spričo vseh omenjenih dejstev je torej nujno, da Vidali preneha s sodelovanjem z ljudmi, ki so še tako globoko v šovinističnem in fašističnem blatu, da odklanjajo svoj podpis na dvojezičnem proglasu, kakor se je to zgodilo predvčerajšnjim glede skupne komemoracije mučencev 13. feb. ruarja leta 1902. Potrebno je, da Vidali preneha varati svoje poslušalce in bralce, da• angloame-riški imperialisti ponujajo prav tako Trst Italiji kakor Jugoslaviji, namigujoč pri tem, da je Jugoslavija danes prav tako imperialistična kot De Gaspenjeva Italija; prenehati bo moral Vidali tudi s takšnimi votivnimi programi, pod katerih brezbarvnost naj bi se zajeli nepomirljivi interesi vseh dntžbenih razredov Trsta.
Besede, ki jih je včeraj zvečer na svojem predvolivnem sestanku govoril mimogrede kot dodatek svojemu brezbarvnemu izlivnemu programu, o spoštovanju mirovne pogodbe, ne bodo smele biti več krinka za «prepariranje» pristašev za revizionistično politiko. V program, ki bo skupen in enoten za vse demokratično ljudstvo Tržaškega ozemlja bodo morale biti nujno vnesene kot osnovne tiste naloge, ki so jih postavili na omenjeni konferenci predstavniki tržaških demokratičnih organizacij.
Doslednost sovjetske zunanje politike namreč Vidalija vsako dnevno razkrinkuje v vseh njegovih prikritih revizionističnih namenih. Tržaško ljudstvo pa zahteva odkrit, jasen in nedvoumen volivni program v svojem in v interesu vsega demokratičnega gibanja v svetu s Sovjetsko zvezo na čelu. Zmaga tega programa pa je mogoče le z enotnim nastopom vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja.
Ob obletnici prve splošne stavbe tržaškega proletariata
slivo hiceh- mtfnn
za pravice tržaškega proletariata
Na današnji dan, 13. tebruarja leta 1902 je tržaški proletariat proglasil prvič splošno stavko. Ta stavka je nastala iz ekonomskih zahtev in se je pod vodstvom socialistične stranke pretvorila v manifestacijo bratstva italijanskih in slovanskih delavcev in v manifestacijo bratstva narodov sploh. Ta manifestacija je bila brez dvoma velikega političnega pomena v borbi proti avstro-ogrski reakciji, ki je skušala udu-Siti razvoj demokratičnih in naprednih sil prebujajočih se narodov avstro-ogrske monarhije.
Ze tedaj je namreč tržaško delavstvo in delavstvo Julijske krajine sploh dokazalo, da ima že dolgo tradicijo razredne borbe in tudi visoko razvito razredno zavest. Ni se borilo samo za trenutno zboljšanje življenjskih pogojev delavstva, za trenutno izboljšanje plač in delovnih pogojev, ampak je dokazalo, da je tudi že nosilec naprednih misli in idej ter center demokratičnega gibanja v tem delu Evrope. Velik pomen prve splošne stavke tržaškega proletariata je poudaril v svojih spisih sam veliki Lenin.
Tržaški proletariat je proglasil na današnji dan pod 47 leti splošno stavko zaradi tega, ker je
VARŠAVA, 12. — Vojaško sodišče v Gdansku je obsodilo na 15 let zapora bivšega gauleiterja v Gdansku SA Oberfuehrerja Ottona Andresa, ki je med vojno zagrešil mnogo zločinov nad poljskim ljudstvom.
ravnateljstvo Lloyda, odklonilo pogajanja za znižanje delovnega urnika kurjačev od 12 na 10 ur in za plačilo brezplačnih nadur. Interese Lloyda je avstrijska vlada ščitila s svojimi vojaškimi edi-nicami, ki so 14. februarja streljale na mirno povorko delavstva: padlo je 15 delavcev, nad 30 pa je bilo ranjenih. Tržaške ulice so bile prvič okrvavljene s krvjo borcev za boljšo bodočnost tržaških delovnih množic in delovnih množic vsega sveta.
Toda njihove žrtve niso padle zaman! Vse pridobitve delavske-
ga razreda dosežene do danes so rezultat prav teh krvavih žrtev tržaškega proletariata. Hkrati pa so vzpodbuda sedanjim in vsem bodočim generacijam vseh demokratičnih množic za nadaljnje borbe za dosego boljše bodočnosti človeštva.
Zato se vse demokratično ljudstvo ob današnji obletnici žrtvam za pravico — klanja in se zaklinja, da bo nadaljevalo z borbo za pravico in resnico.
Slava borcem - mučenikom za pravice tržaškega proletariata in za boljšo bodočnost človeštva!
FLRI pripravljena sodelovali
da se najde osnova za sporazum o vprašanju jugoslovansko-avstrijske meje
■■■HaHaHBaHHHHMBHHHaHMHaHHHi - -uaanamgnnmaaaBamHBnnuJHHHBMiHBinb-iMi
Pismo dr. Aleša Beblerja namestnikom zunanjih ministrov * Jugoslovanske narode živo zanima usoda 80.000 koroških Slovencev
LONDON, 12. — Kakor smo že včeraj poročali, se je namestnik ju goslovanskega zunanjega ministra dr. Aleš Bebler včeraj sestal s sovjetskim veleposlanikom v Londonu Zarubinom. Danes se je Bebler sestal z voditeljem ameriške delegacije Reberjem.
V pismu, ki ga je Bebler včeraj poslal namestnikom - zunanjih ministrov, pozdravlja v imenu naro dov Jugoslavije začetek pogajanj za mirovno pogodbo z Avstrijo.
Jugoslavija — je rečeno na koncu pisma — je zavezniška država,
Atlantski pakt - napadalno orožje
vodilnih krogov ZDA in Velitee Britanije
Norveška se še vedno obotavlja - Razburjenje v ameriških krogih zaradi izjav Trygve Liea - Poročilo ameriškega vojnega ministrstva o Daljnem vzhodu jasno priča o ameriški napadalni politiki
LONDON. 12. — Moskovski radio je oddajal članek «Izvestij» pod naslovom «Odklonitev ZDA za mirovni pakta. V članku je med drugim rečeno: Ta odklonitev ponovno dokazuje, da vodilni krogi ZDA zavestno odklanjajo dogovor s Sovjetsko zvezo, ker bi ta dogovor izločil izgovore za napadalno politiko anglo-ameriškega bloka. Vojna psihoza je potrebna ameriškim vodilnim krogom, da opravičijo svojo na. padalno politiko v očeh ameriške javnosti in v očeh zahodne Evrope ter da vplivajo na te države, ki jih hočejo potegniti j: atlantski
rartizansiti napad u predmestju men
ATENE, 12. — V Atenah se je izvedelo, da so močne skupine grške narodnoosvobodilne vojske preteklo noč napadle mesto Florino v zapadni Makedoniji. Iz Aten so sporočili, da je posadka v Florini opoldne še nudila odpor partizanskim silam. Florina je precej veliko mesto (150 tisoč prebivalcev).
Radio Svobodna Grčija poroča, da je skupina pripadnikov demokratične vojske prodrla v predmestje Aten, kjer je podminirala stavbo, v ateri je stanoval odurni agent monarhofašistične policije Kokalis.
Minister «za javni red» v Atenah je sporočil, da so v Pireju aretirali 43 ljudi zaradi obtožbe, da so ustanovili v Pireju odporniški center ter vršili nabor za partizane.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie je odgovoril na brzojavko jugoslovanskega delegata pri OZN Jože Vilfana, v kateri je ta Trygve Lieja pozival, naj se zavzame za dva grška sindikalista, ki sta sedaj pred procesom. Trygve Lie sporoča v odgovoru Vilfanu, da je o vsebini brzojavke obvestil predsednika glavne skupščine dr. Evatta ter ga prosil, naj ga obvesti, kakšne korake namerava podvzeti.
V ZDA se nadaljuje preganjanje črncev
Wallace ostro obsoja Trumanovo notranjo in zunanjo politiko in napoveduje trajno borbo za pravice črncev
WASHINGTQN, 12. — Wallace je na nekem zborovanju govoril proti razlikovanju proti črncem in poudaril, da je zatiranje manjšin v ZDA neločljivo povezano z reakcionarno zunanjo politiko Trumanove uprave. Wallace je poudaril, da se je ameriška delegacija v OZN uprla, da bi se v listino OZN vključila določba, na podlagi katere bodo državni zakoni prepovedali sleherno narodnostno, rasno ali ver sko sovražnost, ki poziva na nasilje. Wallace je nadaljeval: Naša zunanja politika dveh strank dovoljuje izvoz več milijonov dolarjev v Veliko Britanijo in Nizozemsko kljub politiki, ki jo ti državi vodi ta v Palestini, Južni Afrikj in Indoneziji. Kjer je v teku državljan-ljanska vojna — v Grčiji ali na Kitajskem — je ena od dveh strank oborožena s topovi, ki se izdelujejo v Ameriki, in jo podpirajo z do larji iz ZDA. Kjer koli se kolonialni narodi dvigajo, da dosežejo svobodo — v Vietnamu, v Indoneziji in drugod — se znajdejo pred tanki. ki ko izdelani v Ameriki. Arne riški vojaški voditelji vzpostavljajo oblast šovinistične Nemčije. Predstavniki omeriških oblasti na Japonskem izražajo svoje zadoščenje,
ker so ostanki japonske vojnohuj skaške klike zopet prišli na oblast.
Wallace je nato izjavil, da so volivci, ki so v novembru upali, da bodo izdani zakoni o popolni enakopravnosti vseh državljanov, razočarani zaradi razlikovanja proti črncem. IVallace je končno izjavil, da sta tako demokratična kakor republikanska stranka enako odgo vomi zaradi tega. Zaključil je, da bo progresivna stranka vodila trajno borbo za pravice črncev.
Voditelj hanarishe IIP
pred sodiščem
OTTAWA, 12. — Kanadski minister pravosodja je včeraj zvečer sporočil, da se bo v enem tednu pričel proces proti Sam Carru, bivšemu voditelju kanadske komunistične partije, ki je bil izgnan iz Zedinjenih držav.
NEW YORK. 12. — V petek je na procesu proti 12 ameriškim komunističnim voditeljem sodnik IVfedina že v začetku zasliševanja odložil nadaljevanje procesa na ponedeljek, češ da obramba ovira delovanje pravičnosti in nalašč zavlačuje debate.
pakt, ki postaja sedaj glavno napadalno orožje vodilnih krogov ZDA in Velike Britanije.
«Daily Worker» pa piše: Ce ena od podpisnic napove vojno, bo britansko ljudstvo potisnjeno v vojno, ne da bi vedelo čemu, in to po krivdi svoje vlade. Nikoli v zgodovini ni Velika Britanija prevzela tako težkih obveznosti. Vsi, ki ljubijo Anglijo, morajo preprečiti podpis takega pakta.
Angleški laburistični poslanec Zilliacus je na nekem predavanju izjavil, da je imela Švedska popolnoma prav, ko se je izrekla proti atlantskemu paktu, in da bi morala Velika Britanija napraviti isto.
Ameriška zunanja politika hoče uničiti mir, dočim ameriška vojaška politika lahko samo povzroči zgubo svetovne vojne, ki bi iz tega nastala ter zdrobila v prah Veliko Britanijo in zahodno Evropo.
Glede razgovorov narveškega zunanjega ministra Langeja z ameriškim zunanjim ministrom Acheso-nom je pripomniti, da je Acheson zato, da stre norveški odpor, dal zagotovila, da Norveška lahko računa na čim večjo ameriško pomoč, da bodo norveški generali lahko svobodno izdelali svoje strateške načrte in da ZDA ne bodo zahtevale po-morskih baz blizu sovjetske meje. če ne bo «nevarnosti nove vojne«. Toda ravno v zvezi s slednjo izjavo postavlja Sovjetska zveza svoje u-govore in poudarja, da bo dovolj, če se spretno razširijo alarmantne vesti, in že bodo v norveške baze prispele ameriške vojne ladje in letala.
Dopisnik «New York Timesa« sporoča, da je Acheson pri zadnjem razgovoru z Langejem poudaril tudi, da ZDA ne morejo Norveški dati nobenih zagotovil glede varnosti te države v času, ko se diskutira o atlantskem paktu. Lange je včeraj prispel v New York in je danes odpotoval v London, kjer se bo sestal z Bevinom,
Pred svojim odhodom v veliko Britanijo je norveški zunanji minister Lange izjavil dvom o možnosti kompromisa med skandinavskim in atlantskim paktom. Poudaril je, da mu je njegovo potovanje v ZDA dalo možnost dobiti pojasnila in da mora sedaj norveški parlament določiti smer politike.
Izjavo glavnega tajnika OZN
Trygve Lia, ki obsoja možnost, da bi regionalni dogovori nadomestili kolektivno varnost, na splošno smatrajo kot opozorilo državam, ki se pripravljajo na sklenitev atlantskega pakta. Pripomniti je treba, da je Trygve Lie Norvežan.
V ameriških krogih so zaradi teh izjav dokaj razburjeni.
Kako neodkrite so besede in zatrjevanja ameriških krogov o miroljubnosti ameriške politike in o ne-napadalnosti atlantskega pakta, kaže tudi poročilo ameriškega vojnega in zunanjega ministrstva glede ameriške vojaške politike na Daljnem vzhodu. To poročilo vsebuje zaključke, da je potrebno vojaško in gospodarsko utrditi zahodno Evropo. in zato je utrditev področja na Pacifiku drugovrstne važnosti. Dalje ne bi imele ameriške vojaške sile na Japonskem nobene «napadalne vrednosti«, ker ne bi mogle dobiti ojačanj iz evropskega sektorja. Dalje navaja poročilo, da so letalske baze na Japonskem predaleč, da bi se iz teh lahko ponesel napad v srce Sovjetske zveze, kar bi bilo mnogo laže napraviti z baz v Italiji, Grčiji, južni Franciji, Veliki Britaniji in v skandinavskih državah.
Z nesodobnimi «kaznimi» hoče Vatikan zabrisati svojo soodgovornost
BUDIMPEŠTA, 12. — Madžarska tiskovna agencija poroča, da se bo glavni odbor madžarskih intelektualcev danes sestal, da objavi protest proti klevetniški kampanji, ki jo vodijo imperialisti proti Madžarski ob priliki Mindszentyjevega procesa.
Iz Vatikana so sporočali, da so vse osebe, ki so kakor koli sodelovale pri procesu proti Mindszenty-ju, izključene iz katoliške cerkve. Dasi so taki odloki silno anahronistični, pričajo vendar o silni pristranosti Vatikana ter obenem o njegovi takojšnji pripravljenosti, kadar gre za nastop proti demokratičnim silam v svetu. Medtem ko se je po vojni vsaj drugič zgodilo, da se je papež poslužil te nesodobne mere. nismo nikoli slišali, da bi na podoben način nastopili proti Hitlerju in podobnim fašističnim elementom. •
ki je najbolj neposredno prizadeta pri mirovni pogodbi z Avstrijo in je pripravljena sodelovati z vsemi svojimi silami s štirimi velikimi državami, ki imajo nalogo sestaviti mirovno pogodbo. Se posebno želi podpreti jih, da se najde osnova za sporazum o vprašanjih, ki se neposredno tičejo interesov Jugoslavije, v prvi vrsti o vprašanju avstrijsko-jugoslovanskih meja in o bodočnosti koroških Slovencev.
Danes je imel dr. Bebler tiskov-no konferenco, na kateri je izjavil, da jugoslovanske narode najbolj zanima določba v mirovni pogodbi z Avstrijo, ki se nanaša na bodočnost 80.000 koroških Slovencev. Po udaril je, da so ti Slovenci pripa dali Sloveniji do prve svetovne vojne in da so bili samo po prvi svetovni vojni odcepljeni od ostalih Slovencev ter vključeni v sedanjo Avstrijo. Do sedaj niso zahodne države upoštevale tega vprašanja in jugoslovanskih zahtev, da se ta kri vica popravi. Ce te države res želijo normalizacijo položaja v Srednji Evropi in obnovo Avstrije, morajo ponovno preučiti svoje stališče.
Max Reimann
na začasni svobodi
DUESSELDORF, 12. —- Agencija DENA poroča, da so po nalogu generala Robertsona izpustili na začasno svobodo komunističnega voditelja zahodne Nemčije Maksa Reimanna, ki je bil 1. februarja obsojen na tri mesece zapora. Dovolili so mu začasno svobodo, da se bo lahko udeležil dela parlamentarnega sveta v Bonnu. Britanski častniki so ga iz zapora spremili do sedeža Centralnega komiteja Komunistične partije. Častniki, ki
so ga spremljali, so izjavili, da je Reimann popolnoma prost do zaključka dela parlamentarnega sveta in da so oni dobili nalog, naj ga spremljajo na kraj, ki ga bo sam navedel.
Reimann je izjavil, da so odločni protesti ljudstva v Nemiji vplivali na odločitev Robertsona, ki je dovolil začasno svobodo do konca zasedanja parlamentarnega sveta v Bonnu. Reimann je pripomnil, da je prej britanska vojaška uprava odklonila zahtevo parlamentarnega sveta, ki je zahteval njegovo svobodo.
Dar maršala Tita
vzgledni poljedelski zadrugi
BEOGRAD, 12. — Maršal Tito je daroval kamion, ki je bil izdelani v Rakovici blizu Beograda, članom kmetijske delovne zadruge »Rdeči proletarec«. Na poljedelski razstavi v Novem Sadu je bila ta zadruga proglašena za najboljšo v Srbiji ia je dobila 100 tisoč dinarjev nagrade. V preteklem letu so dosegli člani te zadruge donos 38 tisoč kg sladkorne pese in 1600 kg koruze na hektar.
Sovjetski odgovor
na jugoslovansko noto
MOSKVA, 12. — Sovjetska vlada je odgovorila na jugoslovansko noto v zvezi z ustanovitvijo sveta za gospodarsko sodelovanje. V odgovora odklanja jugoslovansko sodelovanje ter zatrjuje, da «bi se morala jugo« slovanska vlada prej odpovedati se« danji politiki«.
Kiiomintangoi/i načrti
za nadaljevanje vojne
Osvobodilna vojska zasedla še druge baje ob reki Jangcekiang
NANKINC, 12. — Profesor Vu-junu, namestnik načelnika delegacije 8 nankinških profesorjev, ki se ie včeraj po petdnevnem obisku v Pekingu vrnila v Nanking, je spo ročil, da je general Jahčjenjin, načelnik glavnega štaba ter župan v Pekingu zatrdil, da kitajska narod-no-osvobodilna vojska ne bo na padla Nankinga in Šanghaja, razen če bi se. izkazalo, da je nemogoče doseči mir. Vujuhju je še dodal, da ima narodno-osvobodilna vojska zbranih na severnem bregu Jang. ceja 700 tisoč mož redne vojske ter drži v rezervi še 700 tisoč vojakov generala Linpiaoja, ki stoje po pad cu Pekinga in Tjencina na razpolago za druge akcije. Po poročilu Vujuhuja je general Jahčjenin označil način, kako bi nankinška vlada lahko dokazala svojo odkrito željo za mir: politične reforme ter ukinjenje novačenja in vojaških rekvizicij.
Delegacija profesorjev pa je predložila program, v katerem sprejema 8 Maocetungovih pogojev, razen tistega, ki govori o nacionalistični!) vojnih zločincih; glede teh je nam reč delegacija želela, da se njih seznam skrči. Po tem programu, ki ga ie najbrž odobrila uradna delegacija nacionalistične vlade, naj bi se takoj prenehale sovražnosti, na
Approfittando dello stordimen-to di molti lavoratori, provocato da mesi e mesi di efumigaziones del campo di lotta localc per co-prire la «eroica» battaglia contro le piii consegucnti forze demo-cratiche del T.L.T. e gli uomini che le rappresentano, gli odiernl reggitori dei Sindacati Unici si lasciano togliere 1’iniziativa sin-, dacale dai camerati di via Duca d’Aosta e cedono financo su que-stioni di principio.
II manifesta per la ricorrenza delTeccidio del 1902 soltoscritto in comune con la C.d.L. ne i la prova.
Da mesi stiamo denunciando che uomini senza serupoli, clu-dendo la vigilanza dei migliori compagni sono riusciti ad impri-mere a tutta Vorganizzazione sin-dacale un indirizzo ideologico e tattico contrari agli interessi dei lavoratori e stiamo mettendo sul-Tatlenti la classe operaia di n on lasciarsi trasportare alTabbando-rio dclla vccchia strada che i com-pagni che non hanno smarrito il senno continuamente perseguono.
Abbiamo denunciato che la odicrna socialdemocrazia e le correnti dclla Terza F or za, cul partecipano di fatto i dirigenti del la Conf. dei S. U., lavorano per introdurre al massimo possi-bile la politica borghese nella classe operaia.
Ci chiedono le prove. Occorre forse indicarle una per una?
Tutta la pratica di setle mesi č orientata su questa via. Baste-rebbe come iinea generale il ri-
La via tracciata dai martiri del 1902
pudio ormai aperto di tutta ia lotta passata.
Tutta la politica dei vidaliani i intesa al seppellimento, magari ignominioso, della croica lotta del movimento sindacale della regione degli ultimi guattro anni.
Le continue concessioni alla teši socialdemocratica segnano come pietre migliari la triste strada imboccata dai Sindacati Unici dal luglio 1948.
E si domandano ancora se sono sulla giusta via, se Vindirizzo uni-tario classista si sia affermato in guesto lasso di tempo!
Si rispondono da se slessi: SI. Bel coraggio!
St vede che Radich ed amid consi derano ormai c osa naturale che i lavoratori dei S. U. si pon-gano sotto la guida ed egi da della C.d.L. Tanti sono i fatti che lo dimostrano. Sul «Lavoratore« del 28 gennaio si pub leggere cose di guesto genere:	«G!i indu-
striali dimostrano costantemcnte di voler sfidare i lavoratori, c o-vando il proposito di fiaccare Io spirito combattivo e dare con cid il colpo di grazia alle organizza-zloni sindacali che li guidano«. A tale mudita ajfermazione che, cioč, gli industriali vogliono dare il colpo d{ grazia anche alla C.d.L., si aggiunge la seguente: ((Abbiamo cancellafo osni rivali-
ta ed antagonismo del passato, anche di quello recente, ed abbiamo fatto blocco tra i lavoratori, e tra i loro dirigenti)). Do-ve si vede percio che nel giudi-zio degli attuali dirigenti dellf Conf. dei S. U. una organizzazio-ne vale Valtra, e gli amici dirigenti la Camera del Lavoro val-go no i comunisti che dirigono i Sindacati Unici,
Virgilio Ressauer con i suoi ar-tleoli, documenti probatori per la resa dei conti, rafforza e confer-ma i concetti su esposti e Vidali da il vplacet», proclamando ef-fettuata Vunita, di eni la reda-zione del manifesto ai Cadutidel 1902 ne sanzionerebbe Vevento.
Cedimento ideologico, politico; cedimento cerebrale (le meravi-glie di Radich sugli atteggia-menti assurdi ec c.), cedimento politico (ricerca della costitu-zione di un Comitato sindacale paritetico), e organizzativo (scio-pero spontaneo dei metallurgici ed iniziativa della Camera del Lavoro).
Abbiamo fatto blocco, dicono. Immaginate gnale blocco con strnile cemento. Gli esponenti dei CRDA, dell'Associazione Industriali, i Cosulich alVassalto per finire con un colpo di grazia i Sindacati Giuliani; ve li immaginate mettere sotto i piedi la loro
creatura, frantumare il loro ido-lo, distruggere la redditizia trap-pola.
D'altra parte immaginate i dirigenti della C.d.L. (quelli che hanno applaudito alle souadre neofasciste, formate in gran parte con i loro aderenti, alVassalto delle sedi sindacali, che si sono sempre compiaciuti per la cacciata dalle fabbriche e con-danna dei membri dei Comitati di fabbrica), sempre in lega con i padroni e persino in isciopero contro i lavoratori, ve li immaginate resistere e lottare per sal-vare i S. U. dal colpo di grazia e commemorare sinceramente i caduti, vittima della reazione capitalista!
Gli uomini che sono andati a Londra per romper e il fronte sindacale mondiale, guelli dei viaggi in America da Antonini e peggio, per ricevere direttive e foraggio, commuoirersi al cospetto dei morti per la causa operaia, per il socialismo.
Sul *Lavoratore» del 12 gennaio, a seguito di una sferzata in-solente avutasi ddgli amici came-rali, gli odierni apologisti della fratemizzazione serivevano: «La storia sindacale della n ostra cit-ta e a guesto proposito quanto mai eloquente. La definizione di vSindacati Liberis datai dal gen.
Airey alla Camera del Lavoro sanziona lapidariamente una si-tuazione di fatton.
Lapidariamente. Giustissimo. Questa e la definizione che tutti abbiamo sempre fatta e conti-nuiamo e continueremo fare.
Ma per Vidali, Radich ed amici? E' non č cosi? Sono o non sono sindacati corporativisti, pa-dronali, marshalliani quelli della Camera del Lavoro?
Sara difficile il rispondere, quando si adotta un indirizzo sindacale senza coerenza, senza principi, quando si cede tutti i giorni, tutte le ore.
Inevitabilmente: dalla medesi-ma fonte si ha la medesima acqua. Cosi, come in campo politico, altrettanto in quello sindacale Vabdicazione e un fatto po-sitivo, tangibile.
II disorientamento ideologico provocato nel campo sindacale dai frazionisti di Vidali sla por-tando lo sconvolgimento dei con-notati tradizionali della organiz-zazione di classe, sta portando la incertezza, U panico e la ricerca dell’unione a qualunque prezzo, anche a quello delVonore del pro-letariato triestino.
I lavoratori vogliono si Vunita. E’ ovvio. I lavoratori coscienti sanno che vi esistono sempre con-
dizioni affinche questa unita si realizzi, ma sanno anche che que-sto e un obictitvo da raggiunger-si sulla piattaforma della diffe-renziazione, con lotta tenace, senza creare illusioni, ma coltivan-do invece la coscienza delle lar-ghe masse dei lavoratori, edu-carli alla verita, insegnando a quelli che non sanno qualc sia la funzione specifica dei sindacali «liberi», gialli, che non mol-lano le posizioni finchč un fronte unico democratico vittorioso non li mandi a gambe alVaria.
Scuola classista, percio, dove si impara come stiano veramente le cose. Altrimenti si finisce, come ora sta succedendo, sulla base ideologica della C.d.L. che e gtianto dire su quella della bor-ghesia.
Difatti si sta cedendo al punto di avere oggi nel campo del lavoro cittadino una sola linea politico - sindacale> quella della pseudo Camera del Lavoro.
La carenza dell’organlzzazione sindacale dei lavoratori di Trie-ste, determinata dalla linea di-sfattista vidaliana, Vabdicazione ideologica e politica, il codismo devono essere superati dalla vo-lontd di tutte le masse lavora-trici di farla finita con posizioni che minacciano davvero di liqui-dare la gloriosa Confederazione del S. U. e, colVesperienza ed insegnamenti leninisti messi a profitto di tutti i lavoratori, ri-prendere la via tracciata dai Martiri del 1902.
B. P.
kar naj bi posredovale štiri velesi« le in ustanovila bi se koalicijska vlada, ki bi ukinila nacionalistična ustavo, nacionalizirala vojsko in so cializirala gospodarstvo. General Jehčjenjih je baje osebno odobri} ta program ter je obljubil, da ga bo sporočil drugim voditeljem. Kaznovanje vojnih zločincev samo na sebi za komuniste ni tako važna stvar, je doaal prof. Vujuhu, kajti prepričal se je. da je ravnanje z generalom Fucojijem, bivšim nacionalističnim poveljnikom, ki je tudi na seznamu vojnih zločincev, dokaj obzirno.
Kitajska narodno-osvobodilna voj ska je zasedla Husan, železniško križišče na progi Peking-Hankeu V Severnem Konanu. Osvobojeno je bilo tudi mesto Cingmen, pristanišče na Jangceju.
Agencija Nova Kitajska obvešča, da kuje kuomintangova vlada — kljub svojim hinavskim ponudbam miru — načrte za nadaljevanje voj ne ter ukrepa vse potrebno za or« ganiziranje odpora v sevemo-zapad-ni in južno zapadni Kitajski, kakor tudi v pokrajini Nankinga ir» Šanghaja, ki je bila postavljena pod poveljstvo Cangkajška. V teh pokrajinah ustanavljajo funkcionarji kuomintanga ter najožji sodelavci Cangkajška razne »pokrajinske zveze« za obrambo ter prirejajo sestanke vojaškega značaja. Neki taj« ni vojaški konferenci v Šanghaju ie prisostvoval šef generalnega šta ba kuomintangovega ministrstva za obrambo, začasni državni predsednik Licungjen kakor tudi druge vo. iaške osebnosti.
Agencija Nova Kitajska tudi poroča. da ameriška vlada v naglici proučuje možnost, da bi še nadalje pošiljala kuomintangu aktivno pomoč. V ta namen je bila v Tokiu konferenca visokih ameriških funkcionarjev, ki se je je udeležil vojni minister Royall, šef odseka za načrte in operacije Wedemeyer ter poveljnik ameriških okupacijskih sil na Japonskem Mac Arthur. Istočasno je bila v vojnem pristanišču Cintaou konferenca poveljnikov ameriške vo’ne mornarice, ki ii je prisostvoval tudi ameriški poslanik v Nankingu Stuart.
RlIlIPlIlKl M ''Ph^cnVrrflm
procesu oi Miiec iz Ifcreitasa
PARIZ, 12. — General Rudenko, k; je včeraj zvečer prispel v Pariz :n ki bo nastopil kot priča v procesu, ki ga je uprizoril Kravčenko listu «Les Lettres Francaises«, nikakor ni — kot se je splošno mislilo, — tisti general Rudenko. ki ie bil sovjetski glavni tožilec na nuerenberškem procesu, temveč njegov sorodnik. Bil je načelnik sovjetske komisije za nabave v Združenih državah leta 1944. katere član je bil tudi Kravčenko.
«
c J a
13. februarja 1349
TRŽAŠKI DNEVNIK
Njihova nesramnost nima meja ^
Petkov «IL Lavoratore« objavlja izjavo hišnega odbora Prosvetnega doma »Slavko Škamperle» pod naslovom »Col timbro traju-gato organizzano provocazioni». Od naslova pa do zadnje vrstice vsebuje la izjava najpodlejše laži, ki merijo na razbijanje slovenskega prosvetnega dela pri Sv, Ivanu.
Za vsakogar, ki je količkaj spoznan v junkcijo hišnega odbora ve da je hišni odbor sestavljen iz zastopnikov posameznih društev, ki imajo sedež v prosvetnem domu in da je edina njeooua naio-ga vzdrževnje doma in razpored prostorov ter datumov za aktivnost demokratičnih organizacij. Ni njegova stvar, da bi odločil, katero prosvetno društvo »Škamperle« je resnično in katero je le plod razbijaške sle nekaterih »in-ternacionalistov», ki pa le preslabo maskirajo svoj šovinizem, ki zadobiva že čiste fašistične obli ke. O prosvetnem društvu »Škamperle« odločajo pač njegovi člani sami in nihče drug. In člani so se že odločili. «Primorski dnevnik» je 15. januarja objavil izjavo članstva, ki nosi 208 predpisov, kar znaša dobri dve tretjini vpisanih članov, torej večino, ki je izrekla zaupnico staremu odboru, legalno izvoljenemu na občnem zboru 20. maja 1048. Ta odbor ima tudi društveni pečat, ki ga ni nikomur ukradel, temveč je njegov legalni posestnik in edini upravičen, da ga tudi uporablja. Ce kdo zlorablja pečat in ime slovenskega prosvetnega društva »Slavko Škamperle«, potem je to Bidovče-va itslovenslia sekcija Škamperle«. Hišni odbor, ki si lasti pravice, ki mu ne gredo, proglaša prosvetno društvo za sekcijo. Vsi. ki so spremljali kulturno delo tržaškega demokratičnega tabora, pa vedo, da so slovenska oz. italijanska prosvetna društva popolnoma samostojna in drugo od drugega neodvisna, čeprav nosita dve društvi isto ime. O tem je dobro informiran tudi Bidovec; saj je on sam pomagal nekoč pri izgradnji naše kulturne organizacije. Morda je prav zato sedaj tih in pusti, da v imenu njegove »sekcije« bevska hišni odbor.
Kakšne vrste pa je ((provokacija«, ki jo je «zagrešil» resnični in legalni odbor prosvetnega društva? Našel je za pevski odbor, ki so ga »zaščitniki slovenske kulture« vrgli iz prosvetnega doma, prostore za pevske vaje in je urejeval vse jormalnosti, ki so s tem v zvezi. Doslej je bilo slovensko petje provokacija za fašiste, za vse resnične demokrate pa kulturna pravica in potreba.
Provokatersko pa zveni zaključek omenjene izjave, ki poziva članstvo prosvetnega društva proti resničnemu legalnemu odboru. Ce misli hišni odbor, da ima on pravico proglašati ta odbor za vpseudi direzione«, se krvavo moti. Dvetretjinska večina vsega članstva šteje pač več, kot hišni odbor. Spodaj pa obljubljamo še izjavo podpisano z avtentičnimi podpisi 52 članov pevskega zbora. Tem pač niso potrebne nobene adiffide«.
Izjava pevcev Prosvetnega društva „Slavko Škamperle"
Glede na notico priobčeno v listu til Lavoratore« z dne 23. XI. 1948., ki. je povzročila govorice, ki se še vedno širijo, češ da odbor našega društva, zlasti pa načelnik pevskega zbora tov. Zajec Ludvik, brani pevskemu zboru vstop in udejstvovanje v Ljudskem domu, podpisani pevci pevskega zbora Prosvetne ga društva »Slavko Škamperle« izjavljamo naslednje:
Pevski zbor je imel pevske vaie v Ljudskem domu do dne 15. X. 48. Ko se je pevski zbor vrnil s pevske turneje po Jugoslaviji, je imel namen nadaljevati svoje veje še naprej v svojih prostorih. Vendar nam je bila ta namera onemogočena dne 25. X. 1948, ko so neka teri neodgovorni elementi na divjaški način spodili iz društvenih prostorov celotni društveni odbor, še posebej pa pevovodjo tov. Venturinija in načelnika pevskega zbora tov. Zajca.
Vsi pod risani pevci in pevke smatramo, da je društveni odbor edini pravnoveljaven predstcvnik našega društva in pevskega odseka in smo zaradi tega mnenja, da pomeni div-
jaški napad na odbor istočasno tu di napad na pevski zbor.
Iz vseh teh razlogov izjavljamo, da se bomo v Ljudski dom radi povrnili takoj, čim bo dano našemu društvenemu odboru že tolikokrat zahtevano zadoščenje.
(Sledi 52 podpisov)
Iz Mačkovelj
Tudi v našo vas eiekiriifo in vodovod
Po dolgem času so nam vendar popravili cesto iz Doline v našo vas. Sedaj je v dobrem stanju, ie malo preozka je. Obljube, da nam preskrbijo vodovod in elektriko, pa oblasti do danes še niso izpolnile.
Mačkovlje imajo skoraj 500 prebivalcev, ki ostanejo poleti, ko pritisne velika suša, brez vode. Zaradi tega trpi ob suhih napajališčih zlasti živina. Lani so nam nekaj časa vozili vodo s kamioni. Nujno jc torej, da tudi naša vas dobi vodovod, da se postavi po vasi več pip in vsaj dve napajališči za živino.
Prav bi bilo, da bi v našo vas na peljali tudi elektriko. Saj je tod	I	jo čim	prej pri	SHPZ, Trst, Largo
okoli nima le naša vas in Prebenek	|	Panfili	1 lil.
V petek zvečer smo vsi Do-
linčani proslavljali spomin našega največjega pesnika dr, Franceta Prešerna.
Proslave, ki jo je organiziralo naše prosvetno društvo «V. Vod nik«, se je udeležilo veliko število domačinov, ki nočejo vnašati spor, nastal zaradi resolucije IV, tudi o kulturno življenje in hočejo ohraniti enotnost v borbi za naš kulturni razvoj. Občinstvo kakor tudi sodelavci pri pmlavi, ki so sc sicer v začetku izjavili za eno ali drugo stran, so skupno sodelovali, ker jim je nad vsemi spon predvsem pri srcu na predek naše kulture in enotnost našega na. oda.
Upamo, da bo ta vzgled v vzpodbudo tudi drugim vasem.
Dolinčan.
Javnim knjižnicam
Državna založba Slovenije nam je odstopila dve zbirki Cankarjevih zbranih spisov in sicer zvezke št. J, 4-20, skupaj 18 knjig Za ceno Lit 15.500.— za zbirko, kateri se morata oddati prvenstveno javnim knjižnicam. Interesenti naj se javi-
sini
Pred kazenskim sodiščem »e je včeraj moral zagovarjati Anton Anton Lindi, ki je pred dvema le torna 18. novembra 1946 z motornim kolesom povozil Kozalko Pra šelj, ki jg zaradi poškodb umrla naslednjega dne v bolnišnici.
Nesreča se je pripetila zvečer pred tramvajsko postajo v Barkov ljah pred pokopališčem. Ko se je ob 18.30 ustavil tramvajski voz, so iz njega izstopili potniki, med njimi je bila tudi pokojnica. Medtem ko so se drugi ustavili na pločniku in počakali, do bi bila cesta prosta, jo je hotela Prašljeva takoj prekoračiti.. Sredi ceste se je Lindi za letel v njo in jo podrl na tla. Včeraj je sodišče po zaslišanju vseh prič spoznalo obtoženca za krivega nenamernega umora in kršitve členov 30 in 36 predpisov o cestnem prometu. Lindi ni oni večer namreč dal nobenega znaka s hupo niti ni omejil brzino motornega kolesa, ko se je bližal ženski. Zaradi tega je bil včeraj obsojen na 4 mesece ječe in na plačilo 8000 lir globe Vendar mu ne bo treba odsedeti kazni ne plačati globe, ker je bila sodba izrečena z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon.
*" Dalje so se pred sodnikom morale zagovarjati še druge osebe. Prva je bila na vrsti Helena Malfctti. Pred časom se je iz Bolgarije vrnila v Italijo. V vlaku na Opčinah so ji med carinsko preiskavo naši nekaj kg bolgarskega tobaka in ji ga zaplenili. Mallettijeva, ki je prišla na razpravo iz Milana, je bila včeraj oproščena, ker ni zagrešila nobenega kaznivega dejanja.
Slabše se je godilo Mariji Stepančičev!. Tudi ta se je včeraj mo rala zagovarjati zaradi tihotapstva cigaret. Pri tem poslu so jo ujeli na bioku. Sodniki so jo spoznali za krivo in ji naprtili 14 tisoč lir globe. Peter Vianello je prav tako bil obtožen tihotapstva in tudi obsojen zaradi tega na plačilo 24.000 lir globe, ker je hotel vtihotapiti v cono A 1-800 kg cigaret. Vendar mu globe ne bo treba plačati, ker je bila obsodba izrečena z vsemi olaj Ja vami.
Zadnji je bil zaradi tatvine obsojen na mesec dni ječe in na plačilo 3000 lir globe 21-letni Silvan Žnideršič. Proti zakonu se je pre grešil, ker Je ukradel neke knjige. Tudi ta obsodba je bila izrečena z olajšavami.
na pomoč. Na obupno kričanje Je pritekla soseda, ki ji je takoj začela trgati gorečo obleko in jo na ta način rešila strašnih muk in smrti. Kmalu zatem so poklicali rešilni avto, ki je Cetinovo odpeljal v bolnišnico. Kljub hitri pomoči pa je stanje nesrečnice precej resno. Ožgana je po trupu, rokah in nogah.
Prsd sodile in nala v umotialniiGo
Potem ko dva dni ni policija ničesar opravila z zanimivim Portu galcem Josejem Madeiro, bivšim kaznjencem iz lizabonskih jetnišnic, se je mož včeraj zjutraj pojavil pred sodiščem za določevanje narokov. S svojimi znaki duševne ne-ravnodušnosti, katere je pokazal že oni večer, ko so ga aretirali, je nadaljeval tudi včeraj zjutraj na zatožni klopi. Se preden je prišel predsednik sodišča je začel peti razne arije. Se lepša pa se je pri petila nekaj minut kasneje, ko sc je predsednik sodišča vsedel na svoje mesto. Jose se je zaletel v njega in ga skušal zagrabiti za vrat. Pod takimi pogoji je sodnik odločil, naj ga spet peljejo na glavno policijo. Tja so bilj klicani psihiatri, ki so Portugalca pregledali in ga poslali v umobolnico.
zmai ne prejemalo	mm Krušnih doklad?
Sindikalne organizacije no odločene koriti se xa rešitev tega vprašanja
Nesreča s kuhalnikom
V dopoldanskih urah je bilo, ko je Ester Cetina iz Ulice del Monte 7, v kuhinji svojega skromnega sta novanja pripravljala kosilo. Kot običajno je tudi včeraj v ta namen postavila na mizo kuhalnik na špirit. Po prvih plamenih, ki so švignili iz kuhalnika, potem ko ga je vžgala, je siknilo iz posode nekaj špirita. Ta se je takoj vnel in veliki plameni so naenkrat švignili v zrak. Pri tem so objeli tudi Ceti-novo. V trenutku se ji je vnelo kri
lo. ki ga je imela na sebi. Pre-itra šena ženska je takoj začela klicati j ljah: Ul. Mazzini št. 1.
Tramvaj ga je podrl
Včeraj ob osmih zjutraj je policijski stražnik pripeljal v bolnišnico ranjenega 30 letnega Antona Sergovicha iz Ulice sv. Frančiška 34. Ranjenca so sprejeli na kirurški oddelek in ima rane na glavi in na nogah. Poleg tega pa ima še Živčni pretres. Policijski stražnik je povedal, da je Sergovicha podrl tramvajski voz proge št X na Ulici Cavour v trenutku, ko je hotel prekoračiti cesto. V bolnišnici bo ponesrečenec moral ostati najmanj dvajset dni.
Prispela je nova
pošiljka trtnih sadik
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Irgf« javlja vsem, ki so pri njej naročili sadike trt, in tudi drugim, ki jih želijo kupiti, da je dospela nova pošiljka cepljenih trt in korenjakov. Na razpolago so sledeče vrste: malvazija, rebula, so-vignon. rizling, merlot, refošk (do mači in istrski), kabernet, kakor tudi trte za namizno grozdje.
Omenjene trte so na razpolago v skladišču zadruge v Ul. U. Foscolo št. 1 — 94-386 — proti takojšnjemu plačilu dnevno od 8-12.30 ter od 15-18.30.
Kmetovalci se istočasno obveščajo, da ima zadruga razpoložljive tudi kole za trte ter vsakovrstno drugo orodje in blago za kmetij stvo, ki se prodaja na drobno in debelo v skladišču zadruge v Ul. U. Foscolo št. 1 — tel. 94-386
Prodajalna v Trstu. Ul. S. Mer-cadante št. 4 (poleg knjigarne Stoka), tel 88-19. — Prodajalna v Mi
Olivierov „Hamlet“ in De Sicovi „rlatovi koles“
Redko se zgodi, da imamo na 1 mladeničev, ki jih je stvar zani-
tsti dan premieri dveh odličnik filmov. Pretekli petek so zavrteli V Fxcelsior ju Shakespearovega »Hamleta«, ki ga je zrežiral za film Laurence Oliver. Tisk je napovedal za to gala predstavo. V dvorani niso bili vsi sedeti zasedeni, še daleč ne, ker so veljale tudi gala-cene, ki so odbile običajno publiko. Ne moremo reči, da je bila posrečena misel v taki obliki uprizoriti slavnostno predstavo odličnega filma. G. Calisto Cosulich, ki je spregovoril za uvod neka) običajnih besed, ni podal tega niti vsebinsko niti po obliki tako, kot bi odlično delo zaslužilo, zlasti pa njegov režiser. Večeru je predavatelj, ki je znani načelnik filmskega odseka gCircolo di cultura e delle arti», vtisnil mučen pečat. Spominjam se nekega takega večera v mali dvorani Verdija. Predaval je te daj neki znani belgijski univerzitetni docent za kinematografijo o razvoju filmske umetnosti. V ogromni dvorani je bilo nekaj desetin zdolgočasenih dam in nekaj
mala, čeprav je bilo predavanje vsem dostopno. Toda filmske predstave, ki se v isti dvorani vrše redno vsak petek in na katerih predvajajo najboljše svetovne filme, so dostopne samo vabljenim članom omenjenega odseka. Ne-številni ljubitelji filma ne morejo tja, ker so te predstave le za pri vilegirane sloje. Vsled te navade je imel Belgijec prazno dvorano.
Podobno je bilo s Hamletovim večerom. Tisti pa, ki so ga doživeli, so zapuščali dvorano i) prepričanju, da se film zares more razviti v «totalno umetnost«, kakor je govoril o njem belgijski profesor. Pri tem je mislil predvsem na Eisensteinove filme, pa tudi Olivierovega ((Hamleta« bo treba šteti sem.
Na drugi strani ulice so vreli ljudje vseh obrazov in vseh mo šenj v »Fenict«. Brez posebnega pompa je podjetnik tam zavrtel »Tatove koles« italijanskega režiserja De Sica. To je film o vsakdanjem življenju, o mladem očetu, ki je dobil zaposlitev pod po-
gojem, da ima kolo, da bo lahko lepil oglase. Kolo mu pri tem neki pobalin ukrade. Navadna zgod ba. Tudi njegova skrb, kako bo prehranil ženo in dva otroka — večji ie služi pri bencinski črpalki — je vsakdanja. Milijone ljudi muči taka skrb. Milijoni iščejo vsak dan po velikih mestih Jernejevo pravico. Milijonom se sme jejo policijski komisarji: «Dovolj, da si izpolnil prijavnicoI Kaj tvoje kolo, demonstrante moram loviti«. In vendar je bil komentar neznane družbe finih meščanov, ki so po predstavi zavili v bar »Štern«, da nima vsebine in ne zaključka, ta film. Kaj bi dejal g. Cosulich, ki je obžaloval v svojem govoru o «Hamletm, da se predvajajo «Tatovi koles« brez reklame, kakor so jo posvetili »Hamletu«? Ali je bilo to naključje in ali je bilo njegovo navdu šenje za odlični italijanski film Iskreno? Saj ni važno, čigav je film niti kdo ga prireja: bistveno je, kaj more dati človeku, vsemu človeštvu, svetovni kulturi. In Olivier s »Hamletom« in De Sica s »Tatovi koles« sta mnogo dala; ustvarila sta dva odlična filma. Filma, ki ju bodo razumele in cenile množice, kajti Shakespearova drama bo vzgajala s filmom milijone in »Tatovi koles« bodo u milijonih budili misel na pra-vico, na upor...
Vojaška uprava je izdala meseca septembra 1948. ukaz št. 347, ki prevideva izplačevanje krušne doklade vsem delavcem in uradnikom v znesku 520 lir.
Ce bi morda sedaj kdo mislil, da so se tega ukaza držali vsi delodajalci ter ga izpolnili, bi se prav gotovo motili- Marsikateri delodajalec se je zelo branil izpolnjevati ta ukaz ter se je dolgo izmikal izplačevanju krušne doklade. V neštetih primerih so morali uslužbenci sami ostro nastopiti, da so tako prisilili delodajalca k izpolnjevanju njegovih dolžnosti. Drugi so zopet ta ukaz popolnoma zamolčali misleč, da zanj ne bodo izvedli njihovi uslužbenci. Ko so pa videli, da so njihovi uslužbenci o tem že obveščeni, so se hoteli rešiti izpla Čevanja doklade vsaj za nekaj me secev. Mislili so si pač: bolje kaj kot nič. Spet drugi, pri teh mislijo še prav posebno hišne last. nike. pa so popolnoma «pozabili» na ta ukaz in ga seveda zaradj tega tudi niso »mogli« izpolnjevati. Tako na primer niso do sedaj prejeli krušne doklade hišniki, ki so zaman čakali, da bi se njihovi gospodarji končno »spomnili« na krušno doklado.
Kadar koli so se hišniki pritožili pri odgovornih oblasteh zaradi položaja, v katerem so zaradi slabega zaslužka prisiljeni živeti, so se zglasili tudi hišni lastniki, ki so pričeli na ves glas zatrjevati, da bi jim bilo nemogoče izboljšati pol* Žaj hišnikov, dokler ne bo vojaška uprava dovolila, da bi se tudi najemnine povišale. V svojih zahtevah se lastniki h'š seveda ne omenijo vseh tistih, ki bi s svojo skromno mesečno plačo ne mogli plačati najemnine, če bi se ta povišala. Kako pa naj delavec, ki zasluži mesečno da ali ne 26.000 lir, plača najemnino, ki b; znašala 3000 lir?
Pri vsem tem pa se hišni lastniki niti zdaleka ne spomnijo, kako so lahko še pred vojno dobro živeli ter si nabrali ogromno denarja. ko je imel denar drugačno veljavo. Sedaj se protivijo plačati svojim hišnikom krušno doklado, čeprav je urad za delo že ob raznih
I RADIO II«
TRST II Nedelja 13. februarja 1949.
7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glasba. 7.45: Poročila. 8.00:	Jutranji
glasbeni spored. 8.30: Lahka slovanska glasba. 9.00: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. lfi.OO:	Maša iz Sv. Justa
(vmes slovenska pridiga). 11.15: Glasba za orgle. 11.30:	Slovenske
legende. 11.45:	Nedeljska glasba.
12.45; Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00:	Pestra popoldanska
glasba. 14.30:	Iz opernega sveta.
15.30: Zabavni orkester 16.00: Radijski oder: Oskar Wilde: Pahljača gospe Winriermeere. drama v 3 dejanjih. 17.00: Plesmi glasba. 18.00: To, kar vsakdo rad posluša. 19.00: Ali že veste? 19.15: Odlomki iz klavirskih koncertov. 19.45: Poročila. 20.00: Slovanski zbori. 20.30: Filmski trak. 20.45: Vaški kvintet. 21.00: Vesela ura. 21.30: Orkester Cergoli in solisti: Pertot Dušan in Kozem Rožica 22.10:	Beethoven:
Simfonija št. 3 - «Eroica». 22.55: Orkester Melachrino. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Plesna glasba.
Ponedeljek 14. februarja 1949.
7.15: Koledar. 7.20: Jutranja glas- j ba. 7.45: Poročila. 11.30:	Operna
glasba. 12.00:	Sodobna Anglija. |
12.10: Orkester Andre' Kostelanetz. j 12.45:	Poročila 13.00: Iz češkega
glasbenega sveta. 13.30: Melodije z Juga. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 14.28: Cl-tanje večernega sporeda. 17.30: Plesna glasba. 18.00: Naša povest. 18.15: Cesar Franck: Sonata za violino in klavir v A duru. 18.41: Istrske narodne pesmi. 19.00: Zdravniški vedež. 19.15: Duete iz Suppeje-ve operete »Boceaccio« pojeta An-1 zelca Sancin in Elza Barbič. 19.30: | Glasbena medigra. 19.45: Poročila. 20.00: Športna kronika. 20.10: Rap-sodie za orkester. 20.30: Sprehodi po našem podeželju. 20.45: Lahka glasba. 21.15: Koncert klarinetista De Baviera. 22.00:	Prvo	dejanje
Puccinijeve opere cMadama- But-terfly». 22.47: Plesna glasba. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Večerne me- | lodije.
prilikah izjavil, da so zahteve hišnikov upravičene ter da bi jih mo. ralj hišni lastniki upoštevati. Lastniki hiš so ostali trdno na svojem stališču ter nočejo na noben način izplačati zahtevane krušne doklade izgovarjajoč se. da je njihov gospodarski položaj izredno «težak». Bili bj pa seveda pripravljeni takoj izplačati zahtevane doklade... če bi vojaška uprava ugodila njihovim zahtevam ter povišala najemnine.
Ce bi prišlo do tega. bi bili pri vsem tem največje žrtve stanovanjski najemniki. Povišanje najemnin bi seveda ne pomenilo za bogataše tako velike žrtve, a za uboge delavske družine, ki se danes s svojimi skromnimi dohodki komaj preživljajo, bi pomenilo ka. tastrofo.
Prav zaradi nepopuščanja hišnih lastnikov jc vprašanje izplačevanja krušnih doklad hišnikom še vedno nerešeno, kljub tema da tudi odgovorne oblasti priznavajo upravičenost njihovih zahtev. Sindikalne organizacije so sklenile rešiti čim-prej to zadevo in so zato pripravljene sklicati poseben sestanek, ki bo na uradu za delo na katerega bodo vabljeni tudi lastniki hiš- S konkretnimi podatki v rokah se bodo na tem sestanku borili predstavniki sindikalnih organizacij za rešitev tega tako perečega problema.
Nabavite si sliko našega velikega pesnika dr. FRANCSTA PREŠERNA
Pripravljalni odbor za proslavo 100-letnice Prešernove smrti je v počastitev spomina našega največjega pesnika ponatisnil njegov portret v obliki in velikosti, ki je najprimernejša za okrasitev vsake slovenske hiše. Nizka cena posamezni sliki omogoča nakup vsakomur.
Slike so naprodaj v knjigarni Stoka, Fortunat in pri odsekfi za ljndsko prosveto SHPZ (Largo Panfili l/IIl).
Pripravljalni odbor.
Otroški vrtec v Rocolu in nova »Otroška naselbina"
Mestna občina je dala v najem obsežno stavbo »F erdinandeo« v Rocolu na hribu. Tu bo neka ustanova odprla novo otroško zavetišče
z lepim imenom Otroška naselbina. Vsekakor hvalevredna pobuda v tem stoletju otroka, kakor smo med obema vojnama radi poudarjali, saj so se tovrstne ustanove jpousod obnesle, kjer so pravilno pojmovali vzgojno nalogo ter se pri tem predvsem ozirali na socialno stanje otroka. Sicer nam bo bodočnost pokazala, kakšen namen imajo organizatorji te otroške naselbine.
Vendar moramo pri tej stvari o-pozoriti mpstno občino in šolske oblasti na otroški vrtec v Rocolu na hribu. Poudarjamo, da ne odklanjamo te bodoče Otroške naselbine. Vendar pa nočemo razumeti, zakaj se šolske oblasti tako površno brigajo za vprašanje slovenskih šol. Otroški vrtec v Rocolu na hribu je sedaj v neprimernem prostoru Prosvetnega društva Franjo Marušič, dasi je na drugi strani na razpolago obsežna stavba, kjer je več kot dovolj primernega Prostora za slovenski otroški vrtec. Vse kaže, da so morali tudi tu trpli-vati nacionalno šovinistični italijanski interesi, ka iti mestna občina bi morala vsekakor nsijprejc poskrbet. za svoje ustanove in nato šele zasebne. Naj se gospodje pri mestni občini končno streznijo in ne smatrajo Slovence za manjvredne. kajti dovolj dokazov smo dali o svoji enakovrednosti, da znamo biti v borbi za svoje pravice vztrajni in dosledni, da ne popustimo. kakor nismo popustil■ v neenaki borbi proti fašistom.
Ponavljamo: v »Ferdinandeu« bo dovolj prostora za novo Otroško naselbino in slovenski otroški vrtec. Stvar je le v tem, da mestna občina tako premesti otroški vrtec v stavbo »Ferdinandeo«! Kajti slovenski otroški vrtec že vrši svojo nalogo, medtem ko Otroška naselbina šele nastaja.
Nedelja 13. februarja
Katarina, Ljuboslava Sonce vzhaja ob 7.11, zahaja ob 17.28. Dolžina dneva 10.17. Polna luna vzhaja ob 17.35, zahaja ob 7.40 Jutri ponedeljek 14. februarja Valentin, Strahomir
SPOMINSKI DNEVI 1787 je umrl R. Boškovič, matematik in prirodoslovec. Rodil se je 18. V. 1711.
1945 je Rdeča armada osvobodila Budimpešto.
PRESKRBA
Riž in testenine na dodatne nakaznice. V ponedeljek 14. t. m. bo-bo pričeli deliti v mestu in podeželju v pooblaščenih trgovinah riž in testenine na odrezke «tcstenine» in «riž» dodatnih nakaznic za mesec februar. Delitev se konča 28. t. m. Cena rižu je 128 in 130 lir, testeninam 100 in 102 lir za kg.
Dvig nakazil za belo moko. V ponedeljek 14. t. m. naj razdeljevalci raeioniranih živil dvignejo pri občinskem prehranjevalnem uradu nakazila za belo moko.
Isto naj store upravitelji podeželskih prehranjevalnih uradov pri Sepralu.	x
DAROVI IN PRISPEVKI
SLOVENSKI) ŠKODNO GLEDALIŠČE
y.;i Tržaško ozemlju
NABREŽINA:
Danes 13. t. m. ob 10.30 gostovanje v Prosvetnem domu z mladinsko igro M. Surinove:
Dedek M ras
ZA DIJAŠKO MATICO
so darovali Škabar Alojz 200, Knez Jože 500 in Grgič Boris 300 lir.
Prešernova proslava in roditeljski sestanek v Dijaškem domu
Danes v nedeljo 13. t. m. priredijo gojenci in gojenke Dijaškega doma v Trstu Prešernovo proslavo s pričetkom ob 9. Po proslavi bo v do mu tretji roditeljski sestanek, na katerega vabimo starše gojencev in gojenk, kakor tudi starše, katerih otroci prihajajo v Dijaški dom samo k učnim uram.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Lekarne Alabarda. Istrska ul. 7; Cipolla, Ul. Belpogeio 4; Crevato, Ul. Roma 13 in Godina Enea, Ul. Ginnastica 6 imajo stalno nočno službo.
Prešernova proslava v Rocolu
Prosvetno društvo Franjo Marušič v Rocolu vabi na Prešernovo proslavo, ki bo danes v nedeljo ob 16 uri pri Lovcu.
Tedenski ADEX izleli
Sprejemamo prijave za IZLETE, ki bedo 13. MARCA t. 1.
v Ljubljano, Postojno, Ajdovščino, Vipavo in Kanal ob Soči
Vpisovanje do najkasneje 22. i. A. 13. MARCA t. 1.
mednarodne smuške tekme v PLANICI
Zastopane bodo vse evropske države. — Smuški skoki in poleti (120 m). — Cena vožnji je 700 lir.
Prijave do S. marca t. I.
19. in 20. MARC A dvodnevni IZLET
v Ljubljano in Bled
Vpisovanje do 25. t. m. Pojasnila pri «ADRIA EXPRESS», TRST. Ul. F. Severo 5b, tel. 29-243.
Oglejte si
pohištvo
v Ul. Madonnina 43
SPALNE SOBE
Tmrii fTiirnr t i iu>iwri iwi uiiihi iwiiui
K n H I M J E
GLASBENA MATICA KONTOVEL
DANES 13. T. M. OB 16
KONCERT pesmi in opernih orii
V Prosvetnem domu bodo nastopili naši najboljši solisti in Komorni zbor.
Zborovodja: UBALD VRABEC. Pri klavirju: M. SANCINOVA.
Gledališče Verdi
Danes ob 16 bo tretja predstava Illersbergerjeve poeme «Triptih» za dnevni abonma.
Danes 13. t. m. ob 16
Shakespeare:
Kar hočete
Franova proslava v Sv. Krili
Prosvetno društvo Vesna v Sv. Križu vabi vaščane in okoličan« na proslavo 100-letnice smrti vel** kesa slovenskega pesnika dr. Fran* ce*a Prešerna, ki bo danes v ne* deljo ob 16 uri v društveni dvorani*
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 12. februarja 1949 se je Jj Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je ™ oseb. porok pa je bilo 8.	.
Cerkvene poroke: uradnik Ml«' coli Josip in učiteljica Meniš ja, vojak ameriške vojske FluhartJ Junior in gospodinja Trevisan D0* rotea, železničar Rossetti Fulvio >« gospodinja Pierf Ivanka, mornar1' ški podčastnik Bolconi Lavrenc ip gospodinja Martini Marija, železne čar Scilipoti Srečko in bolničark* Cleva Cornelia. vojak amerišk* vojske Carson Dan in operna pevk* Stalio Eieonora, šofer Angalls Ha' rold in uradnica Sicignano MarjJ®* meriiec Pollini Lovrenc in Furlan Elida.
Umrli so: 25-letna Cerovazzi An« Marija, 68-letna Starc Ivanku, «7' letna Dimola Invonka, por. P°zz*.r’ 72-letna Brus Ana, por. Cucek, j*1' letna Coplina Bernardina, por. y~ Rossi, 79-letni Bucci Rudolf, 72-1«*' na Ferluga Karolina, vd. Škerl, letni Bucci Anton, 74-Ietni SudiJ
Anton, 5S-letna Bassi Josipina.
vd*
Bassi, 60-letni Cherin Karlo. 49-1®*' ni Urizio Ivan, 20-letni Milko^J
Ivan, 84-tetni Baldassi Cesare,
51'
*
letna Spanio Ofelia, por. Mil«"!1 31-letna Viali Cesira, por. Geri**' 78-letna Mis Marija, por. Rubess*' 77-letna Denze Josipina, por. tec, 85-letna 2ivec Josipina, P°[' Meula, 69-letna Ieičič Clotilde, P° Zimarelli.
Cene zelo ugodne
ZAH VA LA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili našo predrago
mater
na njeni poslednji poti, se prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, škedenjskemu cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so nas tolažili in nam lajšali težko bol.
Skedenj 11. IJ. 1949.	Družina	SANCIN-
Dr. 6AETA
ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja ga-I rancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 db IS. (Govori slovenski) TRST. UL. TORI1EBIANCA št. 43 VOGAL UL. CARDUCC!
POZORI
Zaradi odhoda
REDKA PRILIKA!
prodam kompletno
MIZARJI!
MIZARJI!
zakonsko spalnico
z vzmeurn m žimnicami za 68.UU0 lir, samsko spalnico za 38.000 tir, žimnice z vzmetmi, štiridelno omaro. Kuhinjo z marmorji za 45.000 lir. — Šivalni stroj «Singer», moderne zastore, štedilnike, motorno kolo, pre. proge in radijski aparat za 15.000 hr. TRST — Viale Raffaete Sanzio 29, I.
Deske smrekove
IN MACESNOVE TRDE VRSTE LESA - VELANE PLOSCE RAZNIH DEBELIN TRAMOVI DRVA
GALE A
VIALE SONNINO 24. TEL. 90-441
KINO NA OPČINAH
predvaja ramo še DANES v nedeljo 13. t. m. in v PONEDELJEK 14. t. m. enega najlepših življenjskih filmov zadnjega petletj*1
Najboljša leta življenja
V glavnih vlogah znani igralci svetovnega slovesa-PESTER SPORED PRIHODNJEGA TEDNA OBSEGA:
Ropar Zapada	Slavno žena
OGLEJTE Sl JIH VSI!	OGLEJTE	Sl	JIH	VSl!
KINO
ROSSETTI. 14.30: «Zgodba or. Was-sella«, Gary Cooper.
EXCELSIOR. 21.30: »Hamletu, Laurence Olivier, Jean Simurons.
FENICE. 16: «Tatovi koles«.
FILODRAMMATICO. 16: »Dobri Samaritan«, G. Cooper, A. Sheridan.
ITALIA. 15.30: »Crni narcis«, barvan
ALABARDA. 14:	»Ninočka«. Greta
Garbo, Mclvyn Douglas.
IMPERO. 15.30: «Bele dovrške čerla, Irene Dunne in Alan Marshal.
VIALE. 16: »Luč, ki je ugasnila«, Ronald Colman.
NOVO CINE. 16: »Luč, ki Je ugasnila«, Ronald Colman.
GARIBALDI. 15: »Hči vetra«, Bette Davis, H. Fonda, G. Brent.
MASSIMO. 16: «Monsieur Beaucaire«, Bob Hope in Joan Panfield.
KINO OB MORJU. 15.30: »Tefien sovjetskega dnevnika«.
IDEALE. 14: »Dve sestri Coston«, J. Durante.
MARCONI. 16: »Mehikanske serenade«, Shirley Temple. F. Tone.
ARMONIA. 15.30: «Zbogom dvajseto leto«, Irene Dunne, Alexander Nox.
ODEON. 14: »Assunta Spina«, Ana Magnani.
AZZURRO. 16: »Noč na prostem«, D Morgan.
RADIO. 16: «Martin Eden«, Glenn Ford in Claire Trevor.
V1TTOR1A: 14: »Veliki molk«, A. Lada, L. Voung.
BELVEDERE. 15.30: »Tarian v Ne>v Yorku».
SAVONA. 15.30: »Ranjene duie«, D.
M. Gulre.
VENEZIA. 14: »Okrvavljeni valovi«.
SKEDENJ. »Ura usode«.
KINO V NABREŽINI. »Pigmallon« v aoboto in nedeijo.
KRZNARSTVO
MERMOLJA
tul
‘TM. CzPiAneo- 3 'lete^n 3&-1&
fiiaidaue pM ftiačiiu
Nove slovenske knjige!
fl. SEZNAM
Franc Levstik: aZbranu delo« I. knjiga (Franjine pesmi, Prvi časi. Pesmi 1854) ppl. . . .
Boris Žitkov: ssKaj seta uidgj», ppl................
Valentin Katajev: aBleigi se jadro mi samotnojj, ppl.
Aleš Strojnik: «linjiga u letalstvu«, ppl...........
M. Gorki: nMoje univerze«, ppl. .	.......
C. A. Kovpak: »Od Putiki ja do Karpatov«, br. . . ,
Vcretennikov: »Volodja Uljanov«, br,................
M. 'iwain: »Puetolouiimu Huckleberrgja Firma«, ppl.
Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORIČI-
L	440.-
»	330-—
»	240.—
»	470.—
»	210.-
»	J50.—
h	65.—
»	300.—
GORICI-	
PAPYROS
TRGOVINA S PAPIRJEM NA DEBELO
Trst - Ul. F. Severo 10 - tel. 6*i-53
NU.Dl VSE VRSTE PISARNIŠKEGA, TISKOVNEGA IN OVOJNEGA PAPIRJA. VELIKA ZALOGA PAPIRNATIH VREČK IN. OVOJ. PAPIRJA ZA JESTVINCARJE.
Vse za kmetijstvo na drobno in na debelo
KniRtijska nabavna in prodajna zadruga
ž o. J. v TRSTU
Urad in skladišče: ULICA U, FOSCOLO it. 1 — Tel 94-386 Prodajalna v TRSTU: ul. S. Mercadante št. 4 — Tel. 88-19 Prodajalna v MILJAH: ul. Mazzini it. 1
CENE UGODNE	KAKOVOST	ZAJAMČENA
ZADRUGA PRODAJALCEV MLEKA
prodaja___________________
pristno pasterizirano mleko s 3% maščobe
Ulica Ginnastica
TRSI št. 1 IH
TJKST - UL. V AS A Ul. lO
Oglejte si nov n bogato pošiljko moških in žonskih čevljev po zelo nizkih cenah
Til.ST - UL. VAKAUi IO
1*. februarja 194»
	   l»	—
GORIŠKI DNEVNIK Delo v gradnji Nove Gorice
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 74»
Predpisi a ebvezai editefi lila
Podrobnosti oddaje za tekoče leto - Kolike žita morajo dati posamezne občine na Goriškem
Kakor smo že včeraj na kratko poročali, je izdal goriški prefekt od. l°k št. 24/54 od 3. t. m. glede obvezne oddaje pšenice za tekoče leto.
o tem odloku so oproščeni vsake oddaje kmetje, ki lani niso oddali obvezno več ko 5 stotov.
Vsi poljedelci bodo morali izroči-ti državnim skladiščem količino Plenice, ki je določena v tem odleti. Ker govori odlok izrecno o pše-n^> se te ne more nadomestiti pri oddaji z ječmenom ali ržjo. Prav tako morajo kmetovalci pridelati :lto> kolikor ga potrebujejo za vzdrževanje družine in za potrebo posestva. Pridelek, ki ni podvržen pri-
k let u Planico
Slovensko planinsko društvo o Gorici sporoča svojim čla-nom> da bo v drugi polovici meseca marca t. I. izlet v Planico, kjer bodo mednarodne smuške tekme.
Vpisovanje v prostorih Gorške nabavno * prodajne zadru-Qe,Piazza Christo 1 (bivša kovačnica Štrukelj) od ponedelj-
,'a H- t. m. do vključno sobote
19.	t. m.
Ob vpisu mora vsak član Plačati looo lir za potno dovoljenje, ki bo skupno.
SPD opozarja, da se izleta lahko udeleže samo člani.
1 Oi oddaji, ostane poljedelcu, ki z J.P Prosto razpolaga, ko je zado nr *trtsilni oddaji. Vendar pa se esežki ne smejo izvažati posredno [neposredno iz države, čil ir‘lstrs£vo za kmetijstvo je dolo-v .’. a m°ra letos oddati naša po-ta, ]!na 5000 stotov pšenice, ki je obč	razdeljena med posamezne
t ‘a£ Kopriva pri Krminu 92 stoje ’. Krmin 278, Doberdob nič, Do-Gcvf V Brdih 5- Kara 38. Foljan 96, M,jfa 20' Gradiška 16, Gradež 2414, Rnnv311 *37,	92, Romans 114.
gt J5.725’ ^agraj 3, fikocjan 1505, in* .	015	56■ Starancan 57
,n T«rjak 63 stotov.
m^kr^ittski statistični urad bo
°dloka \ *? dnevih P° ofciavi tega te> d Poskrbeti za razdelitev kvo-hied Ooeene za posamezne občine, teni	dolžnega kraja. Pri
Oormai ° Za vsako posestvo ocenili določi) n° površino posevkov žita, ocenili1 ,povPfečno proizvodnjo in na , doseSljivo proizvodnjo glede driblif, dot_^ne občine. Od tako za	^°l*oine	bodo odšteli žito
ostalo * za Prebrano. Kar bo katere	razP°l°žljiva	količina,	del
dajo v	prKl P°d	obvezno	od-
občine	v15111!'’ da b°d°	vsa posestva
ličnik	ce Vi pokrila	občinski	ko-
I’bčtaah^KCi odsek pri posameznih b**io, ki ■ u’avil P°Hedelcem koii-čunih	o morali po teh ra-
ke na nal	bo obiavil te podat-
Se bodo	i	deski. Zainteresirani
ski odbor, pritožili na pokrajin-ku jQ , ,2a obvezno oddajo v ro-
^metovair’ °d • objave. Seznam Plenico t, V’ kl bodo morali oddati bi«ska v ° Proučevala posebna obeski S*’ V -kateri 150 župan'
Sa oddelt-, načelnik kmetijske-?t°Pnika m ™ dVa kmet'Sska za-
h^rstem0’,^ ie ureieno po P°-, k Q ohVt.,S.S ’ bo Pr6!*51 °d-bo ^ Zni ^daji obdelovalec, ličnika 1 Poskrbel za razdelitev
traviCo do^dpi -VS8 one' ki imajo 2a nr»v-f eza na Pridelku. ’°čena knt\ teb PredPisov je do-
V celoti ,zen zaplemba pridelka
prekršite]in°-e®->*e2a 130(10 na]ožili Setkratni , -Se denarno globo v de-
89 btoral oddatliVredn°SU ki bI
eMacija bolnikov pri prefektu
,bolnikov iz sanatorija ‘ek v aL kl Cesti 3e bila v Pe-
V dolgem ®nC Pn prefektu in mu
^braziof:, brtiaieljskem razgovoru zdraviiHA,a P°trebe bolnikov v tem ,0 osebno Ble£ekt. ie obljubil, da kornisari nterveniral pri visokem olj Com„i zdravstvo, da bi se v t!blmal 2a izboljšanje raz-Cah na zdravilišču in v bolni-razila želio DfleSacija je iz-naSle ».,1 nai bi njihove potrebe v tako razumevanje in
Človeško uvidevnost pri visokem komisarju in naj bi rešil predvsem vprašanje, ki se tiče jetičnih bolnikov.
PRESKR3A
Prehranjevalni urad v Gorici sporoča vsem potrošnikom, da se je 10. t. m. pričelo v mestu in po. krajini razdeljevanje sledečih živil: 2 kg testenin po 100 lir na prvi odrezek za zakuho za jnesec februar. 2 kg riža navadnega in naj-finejšega po 123.50 odnosno 139 lir za kg na drugi odrezek za zakuho za tekoči mesec; 1 kg krušne moke po 79 lir kg, ki se dvigne na tretji odrezek za zakuho pri prodajalnah kruha; pol kilograma koruzne moke po 62 lir na četrti odrezek za zakuho.
Nadalje sporoča, da je še vedno v teku razdeljevanje dodatnega obroka olja po 500 lir liter, k; se dvigne pri agrarnih konzorcijih v mestu in pokrajini ter krušne in fižolove moke za brezposelne.
Nadaljuje se razdeljevanje nakazil za dodaten obrok pol kg kruha, ki jih izdaja Sepral na Korzu Roosevelt št. 5 in to samo za potrošnike v mestu. Cena kruha je 85 lir za kilogram.
Vozni red vlakov
ODHODI
Za Trst: 6.16, 7.29. 9.50. 14.25, 16.40 (za Ronke ukinjen ob nedeljah, 18.47, 21.27, 23.40.
Za Videm: 6.25, 8.49, 13 14, 15.10, 16.57, 18.37, 20.50.
PRIHODI
Iz Trsta: 6.10, 8.07 (iz Ronk ukinjen ob nedeljah), 8.46, 12.58, 13.58,
16.54, 18.34, 20.45.
Iz Vidma: 6.13. 7.25. 9.47. 13.57. 15.	16.12 (ukinjen ob sobotah),
18.54, 21.12, 23.36.
Izpred sodišča
Razočaram „heroji"
V popoldanskih urah preteklega petka je bila na goriškem kazenskem sodišču razprava proti 43-let-nemu odv. Italu Montena iz Ronk in Viktorju Coletta iz Tržiča, obtoženima, da sta 17. septembra 1947 leta napadla s skupino šovinistov, ki je nalašč za to priliko prišla v Ronke na dveh kamionih, sedež italijanske komunistične partije. Ob-toženca je naznanil sodnim oblastem 29-letni Firmin Toffolj iz Ronk.
Da bi se opral umazanega dejanja, je odv. Italo Montena, čim je zvedel za prijavo, vložil tožbo proti Toffoliju, češ da ga obrekuje. fCot vsak odvetnik se je tudi on dobro pripravil ža zagovor obtoženca. ki je tokrat bil pbd njegovim lastnim plaščem. Odločno je zanikal navedbe obtožnice in trdil, da se tistega dne sploh ni približal omen.iemu sedežu stranke. Dolžil je Toffolija obrekovanja. S seboj je pripeljal tudi tržaškega odvetnika prof. Cammarato. ki naj bi podprl njegov zagovor in zahteval »pravično kazen« za »nizkotnega obrekovalca«. Odvetnik Cam-marata je nadalje zahteval, naj Monteno oprostijo, ne zaradi nastale amnestije za politične prekrške, ampak ker se sploh ni udeležil tega nasilnega in nezakonitega dejanja.
Po dolgem zasedanju v posvetovalni sobi je predsednik sodišča dr. Storto odločil, da Monteno o-prostijo zaradi amnestije, Toffola in Coletto pa zaradi pomanjkanja dokazov.
Tako se je razprava končala v veliko razočaranje vseh tistih šovinistov, ki so napolnili dvorano in ploskali ob vsaki izjavi glavnega obtoženca, ki so spominjali navzoče na »herojska« dejanja šovinistov v dneh sredi septembra. Pričakovali so namreč, da bo sodišče tudi tokrat omamila odiseja povojnih »herojev«.
KINO
VERDI. 14.30: »Jetnica tajnosti«, S.
Tracv in K. Hepburn.
VITTOR1A. 15. «Velečastni mr.
Haplin«, H. Lamarr in R. Young. CENTRAI-E. 15: «Cudežno mesto«, J. Stewart in J. Wyman. MODERNO. 15: »Parada pomladi«.
D. Durbin.
EDEN. 15: »Sva cigančka«, S. Lau-rel in O. Hardy.
SMs kisa voiai v M
FRAN LEVSTIK: »Zbrano delo« I. knjiga (Franjine pesmi, Prvi časi, Pesmi 1854),
ppl......................  .	L.	440
BORIS ŽITKOV:	»Kaj	sem
videl«, ppl.................» 330
VALENTIN KATAJEV: »Blešči se jadro mi samotno«,
ppl...........................»240
A LES STROJNIK: «Knjiga o
letalstvu«, ppl.............» 470
MAKSIM GORKI: »Moje univerze«, ppl.................» 210
C. A. K0VPAK: »Od Putiv-lja do Karpatov«, br. ...» 150 VEPETENNIKOV:	»Volodja
Uljanov«. br...................»65
M. TWAIN:	»Pustolovščina
Hukleberryja Finna«, ppl. . » 300 Vse navedene knjige so v prodaji v Narodni knjigami v Ulici Car-ducc; in v K'toliški knjigarni na Travniku. Priporočamo jih vsem Slovencem posebno slovenskim profesorjem in dijakom.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestn; občini je bilo od 6. do 12. februarja t. 1. 10 rojstev, 18 primerov smrti, 7 vknjiže-nih porok in 11 porok.
Rojstva: Stegulc Marko, Sušmel Loredana, Gallo Katarina. Pellican Julija, Bensa Marij, Cristofoli Li-vij, Kramar Maksim, Vižintin Robert. Peljhan Silva, Bajrami Jurij.
Smrti: 63-letna gospodinja Forna. sar vd. Čopič Francka. 70-letni trgovec Briško Angel, 76-letna gospodinja Catani por. Bianconi Tekla, 8 dni star Braidotti Gualtiero, 38-letni mehanik Gheich Nikolaj. 47-letni strugar Danelutti Vojko, 6 mesecev stara Gregorič' Marija, 8 dni stara Pellegrini Ana, 84-letna gospodinja Samic vd. Beltram Marija, 50-]etni delavec Vidmar A-lojz, 87-letni slaščičar Kozma Avgust, 54-letni trg. pomočnik Golja Andrej. 4 mesece star Bonutti Danilo, 80-letna gospodinja Dilena vd. Valentini Ivanka. 46-Ičtna upokojenka Gherin Marija, 61-letni delavec Kozlin Jušt. 34-letni mehanik Zorzenon Guido, 54-letna Služkinja Lesjak Marijana.
Vknjižene poroke:	vozač De
Marco Ivan in gospodinja Muto Marija, agent javne varnosti Manfredi Jožef in tkalka Barsantj Dora šofer Okroklič' Sergej in tkalka Antonacei Eda, kapetan ital. vojske Fila Candiano in dijakinja Franco Jolanda, vozač Devetak Alfred in gospodinja Devetak Ernesta, agent civ. policije Zanatto Anton in tkalka Vižintin Marija, železničar Corubolo Artur in gospodinja Tasca Eleonora.
Poroke:	zdravnik dr. Walter
Rocchi in dr. Princi Marija, delavec Bajt Mihael in šivilja Tessar Jožica, uradnik Volpi Jožef in gospodinja Cassini Matilda, radioteh-nik Zolja Stanislav in gospodinja Sirk Jožica, mehanik Zupello Italo in tkalka Canola Antonija, trgovec Tomasi Savo in gospodinja Briško Vktorija. kapitan ital. vojske Albertini Angel'in gospodinja Paila Marija, podčastnik ital. vojske Bracchi Sergej in gospodinja Sarzani Gina, mehanik Franolli Klavdij in gosp. Stanič Marija, mehanik Di Lenardo Pri mo in tkalka Zanutti Regina
Vsi zavedni goriški Slovenci
se bedo udeležili današnje
Prešernove prosSove
v LJUDSKEM DOMU
Po več ko dveh letih so se vrata Ljudskega doma v Gorici zopet odprla za slovensko kulturo da bomo v njem dostojno proslavili 100-letnico smrti našega največjega pesnika.
Na sporedu je spominski govor, recitacije Prešernovih del in petje.
Pri proslavi bodo sodelovali tudi solisti iz Trsta!
Začetek točno ob 16. uri.
Ssja posvetovalne komisije 'Kmetijski tečaj v Beijanu
Novi stanovanjski bloki rastejo sredi polja - Most čez Kom in najkrajša cesta v Šempeter - Druga sežanska brigada na delu
ISTRA
Vozni red parnikov in avtobusov
PROMET S PARNIKI IZ KOPRA V TRST VELJAVEN OD 14. T. M.
Iz KOPRA: 5.45; 6.M; 7.30 (m. J. Levarje); 1.45; 12.15 (m. J. Levan-te); 13.15; 13.45; 17.15.
Iz TRSTA: 6.40; 10.15 (m. j. Le-vante); 11.20; 12.05; 15.00; 17.00 (m. J. Levanie); 17.40; 10.20. AVTOBUSNI PROMET IZ KOPR A V TRST Iz KOPRA: 7.00; 7.45; 15.30; 17.15; 18.30.
iz TRSTA; 6,38; 12,0«; 12.30; 17.00, 18.00; 19.45.
Vsi av tobusi iz Trsu imajo zvezo z vsemi važnejšimi kraji v coni B.
VOZNI RED AVTOBUSOV IZ KOPRA V DIVAČO IN NAZAJ KOPER - DIVAČA: 8.05, 5.00 (gre naprej do Ajdovščine), 8.18 (gre do Sežane), 13.00 (preko Kozine na Reko).
DIVAČA - KOPER:	3.40,	14 20,
17.40, 22.10.
Vsi avtobusi, ki odhajajo iz Kopra, razen listega ob 15.00 za Reko imajo takojšnjo zvezo z vlaki proti Ljubljani. Prav tako imajo vsi vlaki, ki prihajajo iz Ljubljane, takojšnjo zvezo z avtobusi za Koper, razen vlaka, ki gre iz Ljubljane zjutraj ob 5.25.
Jutri 14. t. m. bo imela posvetovalna komisija 7,a prosto cono običajno sejo, na kateri bodo prouče. vali predloge, ki zadevajo reorganizacijo in poživitev krajevne in-dustrije.-
Uvoz živine za refo
Ministrstvo )e s posebnimi okrožnicami izdalo predpise glede tehničnega nadzorstva živ:ne za rejo, ki se uvaža. Vsi oni, ki so zainteresirani na uvozu živine za rejo iz inozemstva, lahko pregledajo te okrožnice v uradu pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo v Gorici Ul. Duca d’Aosta 35.
Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo bo jutri 14. t. m. otvoril v Beijanu poseben kmetijski tečaj, na katerem bodo poučeval; o kulturi žita. Tečaj bo zvečer ob 19. uri in bo pouk v italijanščini.
Ponesrečena tatvina
Včeraj okrog 18. ure so se hoteli neznani vlomilci vtihotapiti v podstrešje Avgusta Veličiča v Ul. Androna della Pergola št. 2. Hotel; so namreč odnesti slanino, ki jo Velčič tam hrani, toda tatvina se jim je ponesrečila, ker jih je gospodar zasačil ob pravem času.
Ko greš ob lepem nedeljskem popoldnevu po cesti, ki pelje iz Solkana proti Krombergu. se ti naenkrat odcepi od te poti široka in gladka magistrala, ali glavna cesta novega mesta, ki raste sredi Solkan skega polja iz tal. Od tu teče nova cesta v ravni črti preko polja vse tja do regulirane struge potoka Korna, ki zdaj pohlevno in umirjeno teče v globoki novi strugi, na dnu obloženi z rezanim kamenjem, med tem ko je višje obrežje pokrito z gosto mlado travo. Cestišče magistrale je skoro v celoti dovršeno in je široko dvajset metrov. Tudi pločniki na obeh straneh so že do polovice gotovi, odtočni kanali pa, ki so tako prostorni, da se lahko ve-nje spusti sklonjen človek, so speljani v potok Korn. Ob obeh straneh ceste so se že začeli pojavljali nasadi mladih dreves, ki bodo tvorila širok zelen pas med magistralo in stanovanjskimi hišami v ozadju.
Na spodnjem koncu ceste že stoje štirje stanovanjski bloki, ki so v grobem stanju pod streho in v katerih bo po 24 lepih in zdravih stanovanj, ki so s pročeljem vsa obrnjena proti jugu in gleda le njihova ožja stran proti magistrali, ki teče v smeri od severa proti jugu. Letos bodo zgradili trinajst takšnih stanovanjskih blokov, poleg tega pa še bolnico, poslopje za okrajno gimnazijo in za okrajne urade. Na enem že stoječih stanovanjslcih blokov je velik napis z okornimi, a jasnimi črkami mladinca, ki mu je bila od deia roka težka: «Naša brigada gradi trinajsti stanovanjski blolc.«
Zimska sezona z mrazom in slabim vremenom, ki jo navadno spremljata, je le za kratek čas ustavila delo na tem gradilišču in že januarja so pripravljali teren za novo obhodno cesto, ki bo po najkrajši poti vezala Novo Gorico s Šempetrom. Takoj za stanovanjskimi bloki ob magistrali bo šla nova cesta preko struge Korna, kjer je že zgrajen velik zidan most z dvema obokoma in skozi predor, ki ga tudi že več tednov gradijo v Rožno dolino in od tu skozi drug predor pod hribom Sv. Marka v Šempeter. To bo najkrajša zveza med obema krajema in bo cesta prirejena za najtežji promet. Terenska dela in izkopi zanjo so na severnem delu Banovca že skoro končani.
Tudi pri tovarniškem objektu za izdelavo pohištva so dela že precej napredovala in sedaj gradijo že drugo veliko lopo, v katerih bodo nameščene delavnice. Začeli so tudi z graditvijo skladišča in je samo pri gradnji te tovarne že sedaj zaposle-nih 12 zidarskih in težaških brigad. Ta mesec so že prišle, ali pa so najavile svoj prihod številne mladinske in frontne brigade, ki bodo pomagale graditi novo središče Goriške. Tako bomo kmalu imeli na gradbišču ng tisoče novih mladih delavcev, ki se bodo pridružili v plemenitem naporu tistim, ki so že sedaj na delu.
2e v januarju je bila tukaj na delu prva frontna brigada sežanskega okraja, ki se je že prej odlikovala pri gradnji nove proge Sežana-Dutovlje in o kateri smo ce pisali.
Tedaj, ko je ta brigada končala sv<^
je delo, je prišla na gradbišče v Novi Gorici druga Stjenkova frontna brigada iz Sežane, ki je prijela takoj po svojem prihodu za delo. V začetku je imela 65 članov, katerim pa se je v zadnjem času pridružilo še 85 frontovcev, ki so prišli za njimi iz Sežane. V brigadi je več mladincev in mladink, ki so se udeležili raznih zveznih in republiških delovnih akcij, med njimi je mnogo članov, ki so delali že pri prvi frontni brigadi, pa jim je frontov-sko brigadno življenje tako ugajalo, da so ostali tudi v drugi skupini na delu.
2!e lansko leto je bilo opravljenega na terenu Nove Gorice mnogo dela, čeprav je skozi vse leto pogo-stoma nadlegovalo deževno vreme. Večina izvršenih del je bilo take narave, da so zahtevala mnogo truda in mnogo delovnih ur, ne da bi mogli pri tem kaj več pokazati. Taka dela so bila n. pr. regulacija Korna, kanalizacija vzdolž magistrale, utrjevanje cestišča itd. Letos bodo nadaljevali predvsem * nadzemskimi deli in zidanjem in tako bo prišlo tudi lansko pripravljalno delo prav do izraza.
DEŽURNE LEKARNE
Dopoldne posluje kot dežurna lekarna Mantovan na Korzu Verdi it. 17, ves dan pa lekarna Villa S. Giusto na Korzu Roosevelt 106.
I8TRSKIDNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. »ATTISTi 301 o PRITL. - TEL. 70
Sleveiiska slikarsha hisibIhbs!
Predavanje v okvira Prešernovih proslav v Kopru
Bolnišnica v Izoli ua smi s»wt
ao iisjtsgša in naiiederoejša«istrsta em
Gradbena dela se bližajo h koncu
Opozarjamo na razstavo slovenskih slikarjev umetnikov TO v okviru spominskih proslav ob 100-letnici smrti Franceta Prešerna. Na razstavi, lei je v mestnem muzeju v Kopru, razstavljajo:	Birsa, Cesar,
Grom, Hlava ty, Lukežič, Sa ksida, Spacal in Vogrič. Skupno število razstavljenih del je 23, vmes so tudi grafike in risbe.
Razstava je odprta vsak dan od 10 do 13 in od 16 do 19 ure.
ZUNANJE LICE BOLNICE V IZOLI, KI JE ZIDANA V PRIJETNEM OKOLJU OB MORJU.
Gradbeno stanje v splošni bolnici v Izoli je zahtevalo iz higienskih in zdravstvenih razlogov nujne ureditve in razširitve. Leta 1948. so merodajni faktorji ljudske oblasti in lokalni faktorji bolnice uvideli
potrebo, da se ta dela izvrše. Bolnica je bila premajhna spričo števila postelj, poleg tega je bila brez ope-
racijske sobe, brez centralne kurjave. brez kopalnic in je imela slabe sanitarne naprave in slabo urejena stranišča. Bila je v splošnem
zanemarjena in je nujno zahtevala
v interesu 1 udstva Izole in okolice, da se zboljša in tako omogoči njen poset v večjem številu ter da nudi bolnikom vse ugodnosti, ki so za bolnico nujno potrebne.
Spodnje prostore, ki so prej služili za kleti, je bilo treba podreti in v njih napraviti moderno kuhinjo s sobami za strežniško osebje, dalje sobo z rentgenskim oddelkom in čakalnico. V prvem nadstropju je bilo treba povečati bolniške sobe. jili prepleskati in vanje namestiti parkete, ki jih prej ni bilo. Po vsej stavbi na novo speljati elektriko, prav tako vodno inštalacijo s toplo in mrzlo vodo ter centralno kurjavo. Na novo urediti ločena stranišča za moške in ženske, kopalnice s tuši in kadmi in umivalniki. Operacijsko sobo, ki je prej tudi ni bilo, je bilo treba ure-
diti na najmodernejši način in poleg nje primerno čakalnico.
.Zunanji deli stavbe pa so zahtevali novo strehe in oiepšanje celotne fasade, da bo tudi pogled na bolnico od zunaj takoj vzbujal pozornost. Na novo je bilo treba napraviti greznice in kanalizacijo, ker je bila prejšnja nehigienska. Bolnica ni imela mrtvašnice in pralnice, zato je bilo treba sezidati primerno zgradbo, ki bo služila v ta namen. K vsemu temu spada tudi primerna ureditev dvorišča, oziroma bolniškega vrta, in dostopa v bolnico, tako da bo možno priti z avtomobilom prav do zgradbe same.
Kakor je iz vsega tega razvidno, je obsegal načrt vse te detajle in je torej zahteval ogromno dela. Predvideno je tudi bilo, kdaj naj bi bilo vse to končano, vendar so zaradi tehničnih ovir nekatera dela zaostala. Toda upoštevati moramo dejstvo da so se vsa dela izvajala, medtem ko je bolnica dejansko obratovala. To je povzročalo težave predvsem zidarskim, mizarskim tn pleskarskemu delu,
Danes se delo kljub vsem težko-čam bliža koncu. Bolnica v Izoli bo najlepša v Istrskem okrožju in bo lahko sprejemala bolnike v kirurški in interni oddelek, ki se jo bodo radi posluževali tudi zato, ker ima krasno lego ob morju.
Finalne tekme čez drn in slrn
20.	t. m. V KOPRU
V nedeljo 20 t. m. bodo v Kopru zaključne tekme v teku čez drn 5n strn. in sicer za zimsko sezono.
Program tekmovanja je enak, ali vsaj podoben onemu, ki je bil določen nedavno za to panogo teka ob priliki zadnje tekme v Kopru. Tekmovanje se bo izvedlo po kategorijah glede na daljavo in glede na starost tekmovalcev.
Zbirališče lahkoatletov je določeno na Titovem trgu v Kopru, in sicer 20. t. m. cb 9 uri. Od tu bo odhod vseh tekmovalcev na športno igrišče, kjer bodo dobili tekmovalci podatke in navodila, kaj vse morajo v določenem času preteči.
Po zaključnih tekmah se bodo vsi tekmovalci zbrali zopet na Titovem trgu, kjer bodo prejeli tekmovalci določene jim nagrade. Ocenjene bodo posamezne skupine kakor tudi društva, ki so se udeležila tekem z največjim številom tekmovalcev.
Najdena iislnica z dokumenti
Skeriič Anton iz Škocjana št. 43 (Koper) lahko takoj dvigne na poveljstvu NZ v Kopru pred dnevi izgubljeno listnico z 2.070 lirami osebno izkaznico in drugimi dokumenti.
Oglje za delavce
Te dni bedo prispele v naše o-krožje večje količine oglja, katerega je dala na razpolago Jugoslavija. Oglje bo razdeljeno preko sindikalne organizacije delavcem, ki so poglavarji družin, po 4 lire za kg.
Razkladanje te vejike količine goriva “ 100 ton — se bo izvedlo z udarniškim delom. Prve količine bodo dospele v Izolo in za tem v Kope;.
Slovensko prosvetno društvo »Oton Zupančič« v Kopru je v okviru Prešernovih proslav priredilo v zvezi z razstavo slovenskih slikarjev STO-ja v četrtek zvečer v dvorani nad «Loggio» predavanje o razvoju slovenske slikarske umetnosti. Predaval je prof. Z. Jelinčič, ki je poskušal kar najbolj poljudno obrazložiti pozornim poslušalcem, kaj je slikarska umetnost in kako se je ta razvijala preko raznih slikarskih generacij.
V uvodu je poudaril, da je bila prav slikarska umetnost pri nas najbolj zanemarjena. Na to so vplivali dogodki, ki so to ozemlje stalno vznemirjali. Slovenski umetnik je tu zelo težko razvijal svoje zmožnosti. Ostal pa je vseeno zvest tolmač narodove duše in je kot tak pripomogel, da se je slovenska slikarska umetnost, četudi je prišla kot zadnja, tako izkristalizirala, da ima da-nes čisto slovensko oznako. Zato pa ne smemo mimo, moremo in moramo o njej govoriti. Tudi je treba povedati, da je slovenska umetnost odločilno vplivala na tržaško umetnost.
Tov. predavatelj je podčrtal, da je vsak umetnik osebnost zase. Ko u-metuiško podaja bodisi z barvami ali peresom, to kar sprejema preko svo. jih oči, misli, duše, daje temu izražanju osebnosti pečat.
Na kratko je povedal, kako se je na Tržaškem ozemlju ustvarjala slikarska umetnost. Kot vse kulturno ustvarjanje je izšla iz enega žarišča — Slovenije. Zavzela pa je kmalu velik razmah med tržaškimi umetniki.
V razvojnih stopnjah slikarske u-metnosti je pri Slovencih impresionizem imel slikarje enako močne drugim narodom. Naj pri tem omenimo Riharda Jakopiča. Impresionist Matija Jama ima s svojimi slikami velik sloves še izven domovine, saj imajo na Švedskem in v Nemčiji več njegovih slik kot doma. Zelo poznana sta tudi Matej Sternen in Ivana Kobilica.
V Trstu ni bila impresionistična generacija enakovredna oni v Sloveniji: Imeli smo takrat Birolo. Smatramo ga lahko za slikarskega očeta M. Gasparija, ki slika izrazito folklorne teme. Nadalje imamo Alberta Sirka, ki je ob ognju slovenskega impresionizma našel samega sr-be. Ta je bil prej romantičen realist, kar ni čudno saj je izšel iz beneške šole.
Druga slikarska generacija ni več
tako izrazito programsko-impresio-nistična. V tej se uveljavljata Avgust Bucik, svoboden realist in Milko Bambič.
V to dobo plane prva svetovn« vojna in nikakor ne smemo prezreti pri tem trganja naše umetnosti vsled divjanja fašizma. Imeli smo tedaj Cvetka Ščuko, ki pa je moral od tod. Ostal pa je med nami ms-rinist Klodič, izrazit upodabljajoči umetnik morja in ladij. Klodič je dosegel krasne uspehe v svoji umetnosti in kot tak predstavlja rez vredno svoje morje.
V tej generaciji slikarjev-umet-nikov imamo krepke ustvarjalce, katerih dela spadajo v močno in trajno umetnost.
Tretja umetniška doba je dala tako imenovane ekspresioniste, primer brata Tone in France Kralj. Tu je potrebno zaradi večjega razumevanja povedati nekaj več.
Vsako umetnost gledamo tudi oblikovno in ne samo, kako je barvno podana. Impresionistom je bila barva glavno sredstvo za podajanje vtisov, ki so jih sprejemali iz svojega okolja. Ekspresionisti pa so poleg barve pričeli podajati svojim slikam tudi oblikovni pečat. Posluževali so se novega izraznega sredstva podati z barvami ie jasneje začrtano obliko.
Iz te ekspresionistične generacije je izšel Spacal, ki je najmodernejši in razvija svojo lastno umetniško noto.
Avgust Černigoj je prvoboritelj konstruktivizma, je eden najkrepkejših umetnikov g prostorno-deko-rativni umetnosti.
Jože Cesar je kljub temu. da j« živel v Italiji, ohranil toliko klenega. domačega, našega, da je res ves naš. Takoj za njim je Avrelij Lu-kežič-
V jedru bi ga lahko smatrali za zapoznelega impresionista, toda ima po drugi strani tendenčno u-smerjenost podati še nekaj drugega.
Hlavatv je najčistejši impresionist. Ni dvoma, da je v akvarelu dosegel veliko umetniško višino. Morda mu to narekuje tudi njegov značaj .
2e iz tega kratkega pregleda, ki ga je lov. predavatelj poizkušal podati čim bolj razumljivo, so navzoči razumeli, da ni lahko v enem samem predavanju podati jasne slike razvoja naše umetnosti, posebno pa ša slikarske, ki je pri večini naših ljudi še nepoznana.
*asu^vtrtVmar3i Se v noveSžem he stat j10 b°lj poElužuie)° voliv-28 m-J” *-ke ko£ važnega gradiva s°cia|n Ucev«hje gospodarskega, bostn..683, pol‘ličnega ali narod-
Na rBd
°bčinskfhUltate državnozborskih in *v*trijSk„ Volltcv v «Mnji dobi
°p02arjai,ga.. T*Sta £0 že zS°daj p°datke ' postavljajo na laž
r°dnostne!a ..lSke8a urad'^a na-brskih stetJa- Iz državno-
m° Crrieta imi- mme-
Trstu v.	Je žiVel° ‘edaj v
medtem uJ .83 000 Jugoslovanov, naštel0 i ° n**1 ®tetie leta 1910. Trstu J' 50'000- O volitvah v
Pred Crvn 1J' stoIetja in v času l°reJ v n -svotovn? vojno se je
'■teriuur? PredvoJni in sedanji
!asi vplivnih**3 Pilal°' Na pod'
lasn0 dok ' re7ultatov je bilo 'iddstva /,Jno’ da je bila večina
nekdan3esa
^-tsta« odlr,* eposrednega mesta 1U:iianskemf,n0 USmeriena Proti ^mu. kak nacinnnlnemu šovi-
‘talijanska lih.*!!, ^ predstavljala stranka p ? naoionalistič-*** tržaških *1a/U2Prava se
vol'tev * druge
strani: na podlagi volivnih rezultatov skuša podati socialno strukturo volivcev tedanjih treh največ jih tržaških strank m njih geografsko razporeditev na ozemlju tržaške občine. V la namen so upoštevane volitve iz let 1907. do 1913.; v tem času je dosegla stara avstrijska «demokracija» tvoj višek, ko je prišlo pod pritiskom politično vedno bolj se prebujajočih ljudskih množic do uvedbe splošne in enake volivne pravice za volitve v državni zbor (1007) ir, do manj temeljitih, a vendarle važnih reform deželno-zborskih volivnih zakonov (v Trstu 1908).To so bile zadnje volitve v avstrijski dobi tržaške zgodovine. Volitve po prvi svetovni vojni, začenši z občinskimi in parlamentarnimi ieta 1921., pa 'so bile že vse v znamenju predfaši-stičnega tr, fašističnega terorja.
O volitvah v državni zbor moremo govoriti prav za prav šele od leta 1873. dalje, ker so do tega lata volili poslance v dunajski parlament deželni zbori. Slonele »o v začetku na načelih omejene in neenake volivne pravice: vo-
Vasilij Melik: VOtITVE V TRSTU 1907-1913	,
Lela 18/3 je imelo v Trsfu volivno pravico samo 50lo prebivalslva
Iz državnozborskih volitev leta 1911, moremo povzeti, da je živelo tedaj v Trstu vsaj 83.000 Jugoslovanov, medtem ko so jih občinski uradniki našteli le 59.000
livci so bili razdeljeni v volivne razrede, tako za veleposestvo, za mesta in trge ir. za kmetsko prebivalstvo posebej. Trst je volil štiri poslance: enega je izbrala trgovska in obrtniška zbornica (okrog 40 ljudi), za ostale tri pa so bili vollvni razredi razdeljeni po premoženju, kakor pri občinskih volitvah po statutu iz leta 1850 (o k»tčrem bo govora pozneje). Prvi občinski volivni razred je volil enega, drugi in tretji skupaj er.ega. četrti in tržaška okolica skupaj pa tudi po enega. Skupno število volivnih upravičencev je znašalo leta 1873. 6121, torej 5 odst. prebivalstva. Tl upravičenci pa so bili tako.e razdeljeni:
I.	volivni razred	219
II.	in III. volivni razred 2164
IV.	voliv. razred in okolica 3738 Volivni sistem iz leta 1873., podoben volivnim sistemom v celi vrsti držav tedanje liberalne Evrope, je bil večkrat izpreme-r.jen. Najvažnejša je bila reforma leta 1896., ko je bilo število poslancev povečano (za Trst na pet) in uvedena tako imenovana »splošna kurija«, nov volivni razred, v katerem so imeli volivno pravico nad 24 let stari moški avstrijski državljani, tisti, ki so volili že v prejšnjih volivnih raz-
redih, ir, tisti, ki dotlej niso imeli volivne pravice. S tem je proleta-
riat prvič prišej do volišča in v Trstu je leta 1897. prvič nastopila
socialistična stranka v volivnem boju. Splošna kurija je imela tedaj v Trstu 36.318 volivnih u-pravičencev in je volila enega poslanca, privilegirani razredi pa so s 7.529 volivci poslali v parlament 4 zastopnike. Nadaljeval se je torej boj za enako volivno pravico; na čelu tega boja je stalo delavstvo. Prva ruska revolucija je znatno pripomogla h končni zmagi. 26.1.1907 je izšel zakon, e katerim so bili odpravljeni volivni razredi in uvedena v Avstriji splošna in enaka ~o-livna pravica. Seveda r.i pod tn oznako razumeti nikake prave demokracije v današnjem smislu besede, saj je imel volivno pravico le vsak moški avstrijski držav-
ljan. ki je dopolnil 24. leto ter je na dan razpisa volitev bival že vsaj leto dni v dotični občini, pa pri tem ni bil izvzet ali izključen od volivne pravice po državnozborskem voiivnem redu (sem so spadali ljudje pod varstvom in skrbstvom, ubožci, ki so jih vzdrževale občine, osebe v konkur-zu, obsojenci, slaboumni i. pod.). Volivne pravice niso imeli tudi trajno ali začasno aktivno službujoči častniki, vojaški duhovniki, gažisti brez člnovneg* razreda, moštvo oborožene sile in orožni-štva. Z zahtevo po enoletnem bivanju v volivni občini je bil najbolj prizadet proletariat, delavstvo, ki je najčešče spreminjalo svoje bivališče — saj pa je to
točko zakona tudi narekoval strah pred socializmom. Računano ,>d celotnega prebivalstva je imel Trst po novem volivnem zakonu približno 20 odst. volivnih upravičencev — aii, s- točnimi številkami:
prebivalcev 31.12.19C6: 196.952 -v. upr. 1907: 39.821 = 20.2% prebivalcev 31.12.1910: 229.510 -v. upr. 1911: 45.246 = 19.7%
Za volitve leta 1911. primerjamo zaradi bližine štetja lahko še podrobneje: avstrijskih državljanov je bilo 31.12.1910 v Trstu 190.956: od teh je bilo volivnih upravičencev 23.7%. Moških av strijskih državljanov v starosti nad 24 let pa je bilo 49.277; od teh jih je imelo volivno pravico 91.8%.
avstr.
preb. preb. drž.
1910	1910	1910
II.:	46.247	59.596	49.047
III.	37.342	48.218	38.129
V.:	35.818	47.091	43.746
I.:	40.768	44.595	34.222
IV.:	18.424	27.818	24.048
Za Trst je bilo po novem vi livnem zakonu določenih 5 p slanskih mest, torej en poslan« 39.*«!0 (1907) oziroma 45 902 (191 prebivalcev. Volivni okraji so bi takole razdeljeni:
I.: Staro mesto in Sv. Jakob C in 6. mestni okraj);
II.: Novo mesto in Nova mitn ca (3. in 4. mestni okraj) te predmestji Greta in Skorklja;
III.: Stara mitnica (5. mesti okraj) ter predmestje Kjadin;
IV.: Sv. Vid <1. mestni okraj ter predmestje Zgornja Carbol«
V.: ostala predmestja ter okc lica.
Razmerje med velikostjo pos« meznih okrajev je bilo sledeče
vol. uprav. 191 vol. upr. vol. upr. od od avst 1907	1911	pr. 1910 drž. 191
11.049	11.899	20.0%	24.3°
8.031	9.362	19.4%	24.6”
8.603	9.933	21.1%	22.7°
7699	8.284	18.5%	24.1»
4.439	5 788	20.8%	24.1»
(Nadaljevanje slediJ
Nas korak
je trdno	za
Zdaj je že za nami sedem mesecev, odkar je prišla resolucija IU, katero so pri nas izrabili nekateri ljudje zato, da so zanetili spor v našem demokratičnem gibanju.
Posegel je po njihovi volji v vse naše organizacije in tudi ženske se je dotaknil, čeprav so ga nekatere tovarišice iz vodstva hotele preprečiti in živo predočile ostalim vse zle posledice, ki jih bo prinesel § seboj.
Jasna, prepričljiva beseda je tedaj padla v gluho. Del vodstva v ASI2Z ni bil zanjo dovzeten in je vztrajal na argumentih, o katerih niti sam ni mogel biti prepričan o njihovi pravilnosti. Zavračal pa je otipljive argumente o potrebi naše enotne borbe proti anglo-ameriškemu imperializmu, ki hoče za vedno odložiti uresničitev mirovne pogodbe, ki vsakodnevno krši njene določbe in tako pripravlja na Tržaškem ozemlju tla, na katerih naj se razpihne nov vojni požar. Vsa ta neizpodbitna dejstva bi se morala umakniti nečemu drugemu — obrekovanju in opljuvanju tega, za kar smo se borili in kar naj bi s svojo borbo ustvarjali. 2ivljenje pa ni samo trdo, tudi hudomušno je in ne dopusti, da bi se izpodkopala dejstva, ki so v njem vedno čvrsto zasidrana. Ni jih mogoče zabrisati in nobena stvar jih ne izruje.
Tako se je zgodilo, da so se tržaške antifašistične žene kaj kmalu znašle iz tiste prve osuplosti in negotovosti. V njih se je porodila želja po konferenci, kjer naj bi se osvetlil položaj, nastal v organizaciji ASI2Z po resoluciji JU, razčistili pojmi ter bi se zavzelo v sporu odločno stališče do programa, ki si ga je organizacija začrtala na ustanovnem kongresu. Opredeljeno je bilo z zahtevo, da se nadaljuje po poti dosledne protiimperialistične borbe za spoštovanje mirovne pogodbe, za gospodarsko in politično neodvisnost Tržaškega ozemlja, za utrditev ,slovansko-italijanskega bratstva, za enakopravnost naših narodov in za socialno pravičnost, z zahtevo, da se na njej trdno zasidra naš korak. Prišlo je do konference v Izoli, kateri so prisostvovale antifašistične žene iz obeh področij našega ozemlja in katera je bila odjek te njihove zahteve.
Od konference v Izoli je držala pot samo navzgor in s ponosom in samozavestjo se danes naše žene lahko ozrejo nanjo. Njihov krog se je razširil in se venomer širi in širi. Resnica se je pričela trdovratno prebijati na piano in trkati je pričela na vsaka vrata, utirati pot do vsakega poštenega, odkritosrčnega srca. In naše žene si na svoji poti niso dale niti trenutka oddiha, niso se ustavljale na njej in ne omahovale, sveste si pravilnosti svoje borbe. Organizirale so najprej široko podpisno akcijo. Zajela je na tisoče žena, ki so postavile isto zahtevo po nadaljevanju brezkompromisne borbe proti imperializmu, ki je bila postavljena na konferenci v Izoli. Z njo so MDF2 izpričale ,da so proti rušenju mirovnih pogodb in obveznosti, ki so oporniki miru v svetu in sožitja med narodi. S tem so tudi potrdile zvestobo načelom MDFZ.
Nato so se pričele vrstiti druga za drugo v nepretrgani verigi protestne m druge akcije, ki so se nanizale in se nizajo k onim, ki so jih naše antifašistične žene v okviru ljudskega gibanja vršile vsa vojna in povojna leta. Nisi pozabile na tovariše .zaprte zara-
di obrambe dvojezičnosti. Protestirale s'i proti poučevanju tali-janščine n, račun in v škodo pouka v materinem slovenskem jeziku in proti uvedbi enojezičnih izkaznic ter tako dokazale, da se poglabljajo v slovensko nacionalno vprašanje ter si ga pravilno razlagajo. Z neštetimi resolucijami so se uprle krivični odredbi 345 volivnih imenikih in v njih zahtevale spoštovanje mirovne pogodbe. Obsodile so vojaško upravo, ki je pridržala v zaporu člane stavkovnega odbora, ki so načelovali stavki proti povratku fašističnega nasilja. Niso šli mimo njih neopazno spominski dnevi, ne božič ne novo leto. Okrasile so grobove V3eh žrtev osvobodilne vojne, pohitele so na kraj, kjer je izkrvavel tržaški prvoboritelj Pino Tomažič, zbirale so denar, da bi bili vsi naši otroci veseli božička. Potem pa, ker se božiček ni pri vseh oglasil, so povabile iz
Citajte in širite Primorski dnevnik!
sovjetske dežele in Jugoslavije dedka Mraza, da je obiskal po-zabljenčke.
Višek njihovega delovanja in obračun o njem je bila konferenca na Proseku, ki je obravnavala vse naše tržaške probleme in se pomudila pri problemu volitev, ki je danes najbolj važen in najbolj pereč. Izzvenela je v poziv k enotnosti vseh antifašističnih žena, vseh demokratičnih sil Tržaškega ozemlja, ki hočejo, da se na tem viharnem koščku ozemlja življenje enkrat ustali, mu prinese procvit in blaginjo s povezavo z njegovim naravnim zadel jem in z doslednim izvajanjem mirovne pogodbe. Odšle so na svoje domove z neudržljivo željo po enotnosti in šle takoj na delo zanjo. Do komolca so si zasukale rokave. Vedo, da pomagajo utrjevati tako mir v svetu In z njim svojim otrokom lepše dni, kot so jih same imele. In ni ga, ki bj lahko kdaj omajal njihov korak.
s
■
PO ROMANU BORISOVA STAN KOVICA «NECISTA KRI* JE JUGOSLOVANSKO FILMSKO PODJETJE «AVALA« POSNELO PRVI JUGOSLOVANSKI UMETNIŠKI FILM «SOFKA». — NASLOVNO VLOGO IGRA MLADA UMETNICA VERA GREGOVIC, KI JO VIDIMO NA SLIKI.
Težak je potil©
—gospodinjske pomočnice—
Dobro vemo, da je že stara tradicija, da so prihajala slovenska dekleta v Trst iskat si zaslužka. Prišla so z t’so dobro voljo, da bi si našla delo, ki bi odgovarjalo njihovim željam in sposobnostim. Toda na žalost je bila edina služba, ki jim je bila dana na razpolago, služba gospodinjske pomočnice. Slovenska dekleta so prihajala v mesto zato, ker so bili in so še vedno pogoji okoliških kmetov tako slabi, d® s skromnimi pridellti revne zemlje ne morejo vzdrževati svojih družin ter so zato prisiljeni poiskati svojim otrokom delo, s katerim si zagotove tudi zaslužek.
Tržaške gospodinje so rade sprejemale v službo slovenske gospodinjske pomočnice, ker so vedele, da so te poštene, vestne in marljive. Tako so naša dekleta vedno dobila zaposlitev, vendar ta ni bila takšna, da bi jim lahko zagotovila tistih pogojev, ki so za življenje nujno potrebni.
Danes je v našem mestu približno 7 do 10 tisoč gospodinjskih pomočnic, od katerih 2/3 je slovenskih deklet. Kakšni so pogoji teh gospodinjskih pomočnic, bi najbolje vedel povedati tisti, ki ima vpogled v njihove življenjske razmere.
Gospodinjske pomočnice nimajo določenega umika; vendar morajo dnevno delati približno 14 in tudi celo 16 ur, ne da bi imele pri tem vsaj uro počitka. Gospodinje jih priganjajo ter jim nalagajo vsa mogoča opravila samo, da ne bi držale »križem rok*. Za vse to svoje delo pa prejemajo gospodinjske pomočnice tako smešno nizke plače, s katerimi še zdaleka ne morejo kriti stroškov za nakup življenjskih potrebščin.
Pri vsem svojem delu itnajo gospodinjske pomočnice le malo časa, ki bi ga lahko posvetile svoji izobrazbi in kulturnemu življenju. Ostaja jim le prosti Čas ob nedeljskih popoldnevih, ki ga pa ne morejo tako izbrati, kot bi ga sicer, če bi imele več prostega časa in več možnosti strokovnega izpopolnjevanja in kulturnega izživljanja. Ob nedeljskih popoldnevih pač lahko gredo samo v kino ali pa na podobno zabavo, ki jim pa ne moreta nuditi tistega razvedrila, katero bi jim bilo potrebno in koristno.
Do danes vprašanje gospodinjskih pomočnic ni moglo biti rešeno, ker niso te vključene v sindikalni organizaciji. Sicer so formalno vštete v mešano stroko sindikalne organizacije, ki pa do danes ni mogla pričeti resne borbe za rešitev njihovega vprašanja, ker se pač ne more pogajati z delodajalci gospodinjskih pomočnic.
Do danes namreč še ni bila u-stanovljena stranka gospodarjev, s katero bi se lahko sindikalne organizacije pogajale za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev gospodinjskih pomočnic. Prav zaradi tega posredovanje sindikalnih organizacij ni imelo tistega uspeha, kot bi ga imelo sicer, če bi bile gospodinjske pomočnice vključene v svoj sindikat.
Poleg tega je življenjski položaj naših slovenskih gospodinjskih pomočnic zelo težak in jih tarejo še druge težave zaradi rx> majkanja strokovnih tečajev in kulturnih krožkov, v katerih bi lahko našle primemo razvedrilo in zabavo, so gospodinjske pomočnice prepuščene popolnoma same sebi in tako kaj lahko zapadejo vplivom raznih krogov, ki so njihovemu splošnemu napredku zelo škodljivi. Tako so jih na primer pritegnile v svojo sredo razne Marijine družbe, kjer so jih duhovniki vzgajali v napačnem duhu ter jim stalno za-bičevali, da morajo vse svoje te-
žave mirno prenašati ter se potrpežljivo ukloniti volji gospodarjev. Druge so spet zapadle v kroge šovinističnih italijanskih družin, ki so jim iz dneva v dan ubijale njihov nacionalni čut, da so že čez čas pozabile na svoj materinski jezik ali pa se ga spričo groženj bojijo govoriti.
Vprašanje gospodinjskih pomočnic ne bo rešeno prej ,dokler ne bodo te organizirane v samostojni strokovni sindikalni zvezi, dokler jim ne bo z odločno sindikalno borbo omogočeno zboljšanje življenjskih pogojev, dokler ne bodo imele možnosti, da se v raznih strokovnih in kulturnih krožkih izživljajo ter da se prekaljene v borbenem duhu uprejo izkoriščanju svojih delodajalcev.
Da bo borba resnično uspešna za visi v prvi vrsti od gospodinjskih pomočnic samih, kajti njihova dolžnost je, da odločno zahtevajo svoje pravice in sicer: zmanjšanje delovnih ur in povišanje mesečnih prejemkov, spoštovanje in upoštevanje prostih delovnih ur; imeti morajo vsaj dvakrat tedensko prost popoldan, kot so ga dosegle gospodinjske
pomočnice V demokratičnih državah, n. pr. v Jugoslaviji, kjer imajo gospodinjske pomočnice dvakrat tedensko prost popoldan, da se lahko v tistem času kulturno izživljajo ter obiskujejo stro. kovne tečaje, v katerih se izobražujejo ter izpopolnjujejo v svojem znanju.
Z zadoščenjem lahko ugotovimo, da so se naša slovenska dekleta, ki so prišla v Trst iskat službe, znala kljub vsem težavam ubraniti raznim slabim vplivom ter da so razen redkih izjem znala najti pot poštenega dela.
Naloga Antifašistične sloven-sko-italijanske ženske zveze je v prvi vrsti zagotoviti tem dekletom vso pomoč v njihovi borbi za spoštovanje delovnih pravic, preskrbeti jim prostor, v katerem bi se lahko te gospodinjske pomočnice ob nedeljskih popoldnevih shajale, se zabavale in kulturno izživljale, pomagati jim v borbi za dosego ustanovitve strokovnih tečajev, v katerih bi se tudi strokovno izpopolnjevale ter jih pripravljati in vzpodbujati na odločno borbo, ki jim bo v sklopu sindikalnih organizacij lahko rešila njihove pereče probleme.
gospodikst vlo
I TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE J
Ce bi se v narodnem gospodarstvu dogajali čudeži, potem bi lahko z vso upravičenostjo trdili, da se je zgodil na Češkoslovaškem velik čudež. Ob koncu meseca apnila 1948 je bila češkoslovaška zunanja trgovina zaradi izrednega dovoza žitaric in prehrane pasivna v znesku 4.872 milijonov Kčs, toda do konca leta 1948 se je posrečilo to pasivnost znižati na samo 67,8 milijonov Kčs, kar je malenkostno več kot pa v letu 1947, ko je znašala pjasivnost 26,1 milijonov Kčs. Toda v narodnem gospodarstvu se čudeži ne dogajajo in uspešni rezultat, pred katerim stoji češkoslovaška javnost, je rezultat izredno trdovratnega
2iva goveja živina s	•	a	s	«
Prehrana in pijače -	«	.	a	*
Surovine in polizdelki	a	a	s	a
Gotovi izdelki ...	a	a	a	a
Skupaj a a a
Če je bil torej povečan češkoslovaški uvoz v vseh svojih postavkah in če je kljub temu prišlo do skoraj izravnane plačilne bilance zunanje trgovine, pa to dejstvo pmmeni, da je bil ta boj izbojevan s piovečanim izvozom gotovih izdelkov. Pri tem je bil izvoz gotovih izdelkov skoraj za 10 milijard Kčs in izvoz surovin za 1 milijardo večji, med tem ko je bil izvoz prehrane in pijač za 1 in pol milijarde Kčs manjši, kar
boja za ravnotežje zunanje trgovine. Pri tem psa ie važno dejstvo, da ta boj ni bil morda izbojevan z omejitvijo uvoza, nasprotno češkoslovaški uvoz je bil v vseh svojih postavkah večji kot v letu 1947. V prrimeri z letom 1947 je bilo lani dovoženo na Češkoslovaško za 5 in pol milijarde Kčs več prehrane in žitaric. Toda to se ni zgodilo na škodo uvoza surovin, ki je bil skoraj za 2 milijarde Kčs večji, ali pa uvoza gotovih industrijskih izdelkov, ki se je psovečal za 1 milijardo Kčs.
Zato je tudi izredno poučna dolnja lestvica češkoslovaškega uvoza v letu 1947 in 1948, ki kaže sledečo sliko
1947	1948
v milijonih Kos 95,0	487,4
5.428,6	31.014,2
16.421,4	18,340,4
6.687,8	7.873,9
28.635,1
37.716,1
1948 v % 1,3 29,2 48,6 20,9
100,0
je bil posledica slabe letine v letu 1947. Praktično je nosila vso težo češkoslovaškega izvoznega napora industrija, ki je dala izvozu p>ovp>rečno za 800 milijonov Kčs mesečno več blaga kot pa v letu 1947. Resnična vrednost češkoslovaškega izvoza se je v letu 1948 v primerjavi z letom 1947 povečala za približno 30 odst. Izredno važno je tudi to, da je 81,7 odst. vsega obrata češkoslovaškega izvoza pripadalo na izvoz gotovih indu-
Sovjetske šole si stavljajo za cilj zgraditi čimbolj vsestransko usposobljene ljudi, ki naj bi bili aktivni graditelji sovjetske družbe. Zaradi tega nudijo milijonom sovjetskih mladeničev in mladenk poleg šolske izobrazbe tudi moralno, fizičfio in estetsko vzgojo.
Najvažnejša naloga sovjetske šole je vzgoja učencev v duhu sovjetskega rodoljublja, socialistične izgradnje in vdanosti komunizmu.
Odločilna vloga v patriotski vzgoji učencev sovjetske šole pripada učiteljem. S tem da opisujejo časovno zanimivo in trdno življenje Sovjetske zveze, kako dela sovjetsko ljudstvo, da bi izgradilo svojo domovino tem lepšo in močnejšo, vzbujajo v učencih zavest in patriotska čustva. V zgodovini, zemljepisju, književnosti in drugih predmetih proučujejo učenci junaško preteklost in sedanjost svoje domovine, njena bogastva, seznanjajo se s sovjetsko znanostjo in kulturo. Tako n. pr. profesor zemljepisa Volodske šole Novgorodske oblasti, poslanec vrhovnega sovjeta ZSSR A. Moča-lova. se poslužuje leposlovja, ko predava svojim učencem o številnih prirodnih bogastvih sovjetske države, o novih mestih in tovarnah, ki so vzrasle v času sovjetske oblasti, o bogatih kolhoznih-žetvah, o herojih socialističnega dela, o industriji in kmetijstvu.
Vzgoja otrok v duhu socialistične zgradnje in sovjetskega patriotizma se ne vrši samo v šoli, ampak tudi izven nje. Sovjetski dijaki aktivno sodelujejo v življenju svoje države, pomagajo pri delu starejših na vasi in v mestu.
Tudi razne ekskurzije, kjer učenci spoznavajo pri rodna bogat-stva in zgodovino svojega kraja, bude v njih patriotska čustva.
Znano je, da se pravilno gledanje in prepričanje otrok ne razvija samo v šoli, temveč tudi v družini. Milijoni sovjetskih roditeljev pravilno pojmujejo svojo odgovornost do države v vzgoji otrok. Aktivno sodelujejo v šolskih odborih, v družbenem življenju šole in nudijo veliko pomoč učiteljem v organiziranju izven-šolskega dela dijakov.
Največja vloga v reševanju na-
log moralne vzgoje sovjetskih dijakov pripada pionirski in komsomolski organizaciji. Vprav te organizacije so šola družbenega delovanja, šola socialistične izgradnje novega pokolenja.
V pionirskih in komsomolskih organizacijah boljševiška partija vzgaja nov zarod v duhu internacional izma, ljubezni do svoje socialistične domovine in vdanosti do komunizma. Zato je patriotska vzgoja v sovjetski šoli v skladu z vzgojo učencev v duhu prijateljstva med vsemi narodi Sovjetske zveze, v duhu spoštovanja pravic vseh drugih narodov -velikih in malih.
Pri zgodovinskih, zemljepisnih in leposlovnih urah se učenci seznanjajo z življenjem in uspehi vseh narodov SZ, z zgodovinskimi osebnostmi različnih narodnosti, z deli ljudskega ustvarjanja. Istočasno se v sovjetski šoli na veliko uporabljajo najraznovrst-nejše oblike izven šolskega dela v pogledu internacionalne vzgoje: dopisovanje učencev z dijaki drugih sovjetskih republik, srečanje otrok raznih narodnosti, organiziranje kulturno—umetniških prireditev z geslom »Prijateljstvo narodovi), izdajanje posebnih številk stenčasov in časopisov.
Vzgoja socialistične izgradnje združuje v sebi vzgojo otrok in mladine y duhu pravega humanizma.
Ena glavnih nalog moralne vzgoje v sovjetskih šolah je vzgoja učencev v duhu zavestne discipline in odgovornosti do dela.
V otrocih vzgajajo iskrenost, optimizem, vztrajnost, odločnost in hrabrost. Te visoke moralne vrline sovjetske mladine so prišle do izraza med veliko domovinsko vojno. Sovjetska šola in Komso-raol so pod vodstvom boljševiške partije vzgojili heroje kakor so Nikolaj Gasgelo, Zoja Kosmode-mjanska, Liza Cajkina, Aleksander Matrosov in Oleg Koševoj, katerih imena so znana vsemu svetu.
V primeru malopridnosti kaznujejo učence z ustnim ukorom, s pismenim ukorom v zvezku, ž javnim ukorom pred celim razredom. Največ ja kazen je izključitev iz šole za dobo enega leta.
i* h o v\vib Ul h c* 11
V sovjetskih šolah fizične kazni niso dopustne. Tudi s čitanjem primernih leposlovnih knjig vzgajajo iz otrok trdnega sovjetskega človeka.
Veliko vlogo v vzgoji imata gledališče in kino. V SZ so zgradili posebna gledališča za otroke.
Na gledaliških deskah in filmskem platnu gledajo otroci in mladinci priljubljene narodne heroje, lik novega človeka—nosi-telja visoke komunistične izgradnje. Težnja sovjetskega dijaka je slediti v vsem svojim junakom.
JEKATERINA BELASEVA - ALEKSEJEVA ,V SPOMIN 2RTVAM FAŠIZMA
strijskih izdelkov, kar daje šele pravo sliko o pestrosti in moči češkoslovaške industrije.
Češkoslovaški izvoz v letu 1948 in s tem tudi aktivnost zunanje trgovine sta se začela izrazito stopnjevati zlasti v jesenskih mesecih. V oktobru in novembru je znašala aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine vedno po 1 milijardo Kčs. Toda vse dotedanje rekorde je potolkel december 1948. Do tedaj največjo vrednost izvoza od osvoboditve je izkazoval mesec december 1947 z zneskom 3.677,5 milijonov Kčs. V le’ tu 1948 vse do konca novembra je prrestopnl izvoz mejo 3 milijard Kčs sedemkrat, toda -rekordu meseca decembra 1947 se je pribl’: žal samo oktobrski izvoz z zneskom 3.502,3 milijonov Kčs-Sele decembrski izvoz 1948, je porazil decembrski izvoz 1947, in sicer za eno milijardo Kčs. Izvoz gotovih industrijskih izdelkov za 3 in 3 četrtine milijarde Kčs ie prresegel tudi najbolj smela pričakovanja. Decembrski uvoz je bi* za približno eno milijardo Kes višji, kot pa v predhodnih mesecih in zadovoljuje zlasti zaradi il’ redno visoke vrednosti uvoženih surovin, ki je bila za polovico m1-" lijarde Kčs večja od novembrske.
Decembrski obrati so P® sc" veda na Češkoslovaškem vsakoletno iz sezonskih razlogov največjih in je px>vsem gotovo, dd ne bodo v prvih mesecih leta 1949 tako visoki. Toda po rezultatih-ki so bili doseženi v letu 1948, se lahko računa, da bo tudi letoŠnP izvoz nad gladino odgovarjajoči mesecev v letu 1948. Na ta način bo tudi češkoslovaška zunanja trgovina dosegla svoj cilj, ]ci 0° le določil petletni gospodarski načrt, to je povečanje 'za 40 otls
Čeprav bodo odpadli letos & redni uvozi žitaric in prehrane, ki so bili potrebni v letu 1948 (za 5 milijard Kčs), bo kljub temu u-vozna pjotreba v letu 1949 vedn0 večja in večja, kar tudi odgovar-ja ptovečani gospodarski aktiv110' sti. Pri tem bo pa za uvoz surovin predstavljala močno rezerv^ vsota, ki jo bo Češkoslovaška P11 hranila na uvozu žitaric.
Trst in tržišča
Sirije in Libanonci
Tržaški promet s pristan teh dveh dežel se krepko
tak*
•mri
ja. čeprav za enkrat še m visok kakor pred vojno. Pr°' našega pristanišča je v zvenLjj živahnimi trgovinskimi °dnCSait z deželami Levanta v letu/ ■ zelo narasel. Sirija pri tem že 'V ma zadovoljivega deleža. so zlasti različne valutne crne\.ll ve, ki jih je uvedla libanons vlada naspnroti tujini in uV°lu. sistem je strogo nadzorovan. 1 dj izvoz zlasti v Avstrijo in Skoslovaško se drži v okviru ko narekovanih mej, zlasti k še ni sporazumov glede zacij, ki bi odpnavili ali zmanjšali ovire, ki jih povzr°° jo valutne odredbe.
V preteklem letu je znašal PjT met med Trstom ter Sirijo in banonom blizu 130 tisoč Izvoz iz Trsta, približno 190 soč q, je obsegal za 60 odst. beni les in deske. Slede elcktnE ni izolatorji (6984 q), 70 ...» (5236 q), ki je prišlo iz Amer in se je prekladalo za Bejrut, prir (2748 q), porcelan (2993 6 1 bombažne tkanine in strojile Sirije in Libanona pa s0 /T vazali za Avstrijo, Češko ,n.!,cj5 co v glavnem južno sadje >	■
q), surove kože (10429 q),	^
ne (4601 q), suhe fige, usnje soljena čreva.
Sirija ima že mnogo drugih delkov, ki bi jih potreb00. Srednja Evropa, in bi °br,Mdt lahko nakupila velike ^ tehničnih izdelkov, ki jih primanjkuje. Zato napoveduj „ da bosta obe levantski driav\
letošnjem letu pričeli. obse!. p>ogajanja s podonavskimi vami.
M
'dri*'
VAW/^/W/A^W//A,WtAV.V.VAV.V.W/WAWWW.VAV%WA,A,A’.VWAV/.VA%-AWAW/.VWV,AV.WAVAV.,AW.VW/AVA,.,l.W.V/.V.VAVA\V.WAV.V.V.V.,.-.t
.BILO JE.
•••
V LENINGRADU
LJUBEZENSKA ZGODBA VOJNEGA DOPISNIKA
13
?
Iti na postajo je bilo r.ekam nenavadno. Nikoli nismo hodili tja. Obšli smo im pol porušeno poslopje in se takoj obrnili proti avto-parku. Vlaki S<> prihajali in odhajali na postajo navadno samo ponoči. 2e davno nisem videl resničnega vlaka. Naše uredništvo že zdavnaj ni bilo za nas več vlak, ki je tesno povezan s potovanjem in postajami.
Po poti so sem in tja hodili ljudje s svetilkami Z robom kožuha so zakrivali njihovo svetlobo. Na peronu so stali topovi. Bili so odkriti in njihove cevi so zijale proti nebu Nekje v temi je ropotal vlačilec. Avtomobili so brneli. Po mostku, ki so ga pristavili, so počasi odpeljali topove drugegi za drugim s perona.
Komandant postaje je bil nastanjen v zemljcnicl. Ko smo vstopili je	sedel za r.izko mizo. Bil je obrnjen proti	vratom. Zadaj na	steni
-o	visele telefonske priprave. Prosil sem ga.	naj	mi	dovoli,	da se
nekoliko odpočijem. Moje vreče so bile zelo težke.
V zemljeruco so vsako minuto prihajali ljudje. Spraševali so, kričali in zahtevali Čutilo se je, kako tam zunaj mrzlično delajo. Komandant se je obrnil k meni z besedami:
«Tako se dela vsako noč. Noč je sedaj za	nas	dan,	a proti	jutru
se	vse umiri. Tedaj se lahka tudi zaspi.*
Odpočil sem se nekoliko, vzel svoje vreče in se poslovil od komandanta.
«A kam ste se odpravili?, me je vprašal, ko sem mu stisnil roko.
«V Leningrad«, sem odgovoril.
»V Leningrad», je zategnil začudeno in veselo.
»No, želim vam, želim...» Stresel mi je roko. »Vagoni sc že na tiru, kar naravnost pojdite in vsedite se.»
Odšel sem iz zemljenice in šel vzdolž proge, da poiščem yagone. Na slepem tiru sem našel tri vagone izletniškega tipa. Spravil sem se v tretjega. Tam je bilo vse polno ljudi. Sedeli in ležali so na Zgornjih in spodnjih ležiščih in na prtljažnih policah*). Nekje v srednjem kupeju je gorela luč. Prerinil sem se do tja. Na mizi pri oknu je	bil velik kos voska. Vanj je bila zataknjena vrvica	in	ta	debela
sveča je svetila z ravnim, netrepetajočim	plamenom.
Na klopi v kotu je sedel star vojak. Med koleni je držal kotel z vodo in mešul v njem neki koncentrat. Pomaknil se je nekolike vstran in prisedel sem k njemu. S težavo sera stlačil vreče pod klop.
«Cemu potuješ s toliko prtljage?*, me je vprašal.
«Svoje ne teži«, sem mu odgovoril.
«Da, toda vojaku je v breme vse, kar	je odveč.»
»Daleč potujem, zato je tudi ropotije	veliko*, sem	mu	odvrnil.
«Kaj si se že dovolj navojakoval in greš v zaledje?*
Poznal sem osnovno vojaško pravilo: ne govori, če ti ni potreba, kam potuješ, a kljub temu sem rekel: «V Leningrad.*
«V Leningrad.# Prenehal je mešati kašo, razkoračil noge in postavil kotel na tla. «No, da ...»
«Kako se potuje tja v Piter?*, je vprašal glas na zgornjem ležišču.
»Z letalom ali preko Ladoškega jezera#, sem odgovoril.
«Do kam 30 pustili	Nemce	prodreti... », je rekel na vrhu tisti glas,
«K'do je pustil?*,	mu je	odgovoril na vrhu nekdo s hripavim,
prehlajenim basom. «Ti si jih pustil!#
((Morebiti tudi jaz*, je brez vsake zlobe soglašal prvi. »Pustil sem jih prodreti, a jih bom tudi pregnal.
A «2ivel sem v Pitru*, je sanjavo spregovoril stari vojak. »Cela j tri	leta sem tam živel.	Kakšno mesto ... Pitergrad ...»
s?	«A jaz imam tani	ženo#,	je tiho rekel vojak, ki je sedel v kotu
pri oknu. »Nad en mesec nisem dobil od nje nobene vesti. V zadnjem pismu mi je pisala, da 50 pojedli mačko...»
Molčal sc-m. Mislil sem na to, da sem izgovoril samo eno
bc:
il
Leningrad in že ga ni bilo poleg mene človeka, ki se ne bi koli odzval nanjo. Nenadno sc je vagon premaknil in ob nekaj Najbrže so	priklopili	lokomotivo.	Nato	smo	se	odpeljali.	«
«Lezite, tovariš*, je rekel tisti vojak in vstal. »Vaša Pot ^ dolga, odpočijte se!»
Zahvalil sem	se	mu.	toda	do	spanja	mi	ni	bilo.	Potisnil	^
oknu. Noč je bila zunaj in sneg se je. zdel ves sivkast. Pos^ nekoliko in se vrnil nazaj na svoje mesto. Cez uro ali dve me magal spanec, glavo sem naslonil na ramo tistega starega v° I in zaspal.	.
V ^
a- v
Proti jutru se je vlak ustavil na postaji majhnega mesta. ^ sem že bil nekoč'. Napravilo je name vtis nečesa daljnega in m‘,r JS-Wk l -	•	-	0d'*	j
fd.
Niti enkrat ga še niso bombardirali,
*) Vlaki t' Sovjetski zv. imajo na daljših progah l* spalne vagone.
POGLED NA KITAJSKI DVOREC V LENINGRADU
Sel sem po zasneženih ulicah in gledal v okna s celimi šip«“lL bilo porušenih hiš, ni bilo iz kupa kamenja in sajastega sneg3 5‘ u f dimnikov. Ni bilo vsega tega česar sem se že privadil. Na ok°!cj viscle zavese .otroci so se vozili na drsalkah po ribniku, P° šla ženska z dvema vedroma vode. Na ograjo je bil pritrjen p11 plakat. Poleg njega so bili pritrjeni drugi. Vabil je na ples. lti koncertu v klubu tovarne olja
Zadovoljen sem bil, da sem prišel zjutraj v to mestece. * zatemnitev in slepa okna bi me spominjala na vojno, tako Pa 5 je zdelo zelenica sredi neskončne puščave,	^
Počasi sem šel po ulicj do križišča, kjer je bil kontrolni potne dovolilnice in kjer bi mogel dobiti kakšen priložnost01 mobil. Pogostoma sem se ustavil in počival. Vreče so m« te* J/
Poročnik, načelnik kontrolnega urada, je dolgo pregledov®1 listine. Nato se je nasmehnil in rekel:
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO; UL.KJA MONTKCCH1 St. 6, Ul. nad. — Telefon št 93-60». — UPRAVA: ULICA K. MANNA št. 29 — Telefonska številka 835L I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260. Četrtletna 750, polletna 14U0, celoletna 2600 lir; Cona B; 144 , 414, 792. 1440 jugolir; KLHJ. 55 i6>> 330, eSLL.l9 OGLASI: od 8.30-ta In od 15-18. teL 27-847. Cene oglasov: Za vsak mm višine v Strini 1 stolpca: trgovski 40, flnančno-pravnl 60, osmrtnice 70 lir. | Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dr.evnlk* Trst 11-5374; za FLRJ: «Prlmorskl dnevnik* uprava f JublJana 6-9 3I Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — TUka Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battistl 301/a - Tel. 70 — Zastopstvo Založništva tržaškega tiska v Ljubljani, Tyrševa c