Iz Berolina ...! Ako bi kmet ne hotel jemati doma6ih delavcev na delo, ampak bi si jih naro6eval iz tujine, niti trenotek bi nih6e ne dvomil, da kmet zatiruje doma6e delavce, da jih ho6e izstradati. Kar velja o kmetu, velja tudi o štajarskem deželnem odboru. V Mariboru je postalo na vinarski in sadjarski šoli izpraznjeno mesto u6itelja za sadjarstvo in so6ivjarstvo. Deželni odbor je razpisal mesto do 10. majnika. Dasi se je oglasilo za izpraznjeno mesto tudi mnogo domačih prosilcev, se deželni odbor ni oziral na nje, ampak je vzel nekega gospoda Bridajsa iz Berolina. Tako ravnanje deželnega zbora je naravnost Skandalozno. Naš deželni odbor jemlje kruh našim doma6im ljudem ter ga daje tujcem iz pruskega kraljestva. Deželne stroške morajo plačevati doma6ini, deželne službe pa dobivajo tuici. Pred kratkim ie došel ravnatelj vinarske Sole iz nemškega cesarstva, zdaj je prišel za njim že tudi jeden u6itelj. Razžaljivo pa je tako ravnanje še posebno za nas Slovence. Na vinarski šoli v Mariboru je letos 37 u6enoev in izmed teh sta 2 Nernca, vseh drugih 35 pa je Slovencev. In najve6 izmed teh 35 Slovencev ne zna nemški do cela ni6, ali jo le lomi s silo. Naravno bi bilo, da dajejo slovenskim mladeni6em slovenske u6itelje, a delajo pa ravno nasprotno. Že to nam ne bi moglo biti po volji, ako nam dajejo avstriisko-neraške u6itelje, kajti^slovenski kruh naj jedo Slovenci, celo neodpustljivo in izzivalno pa je, ako hodijo našim slovenskim mladeni6em po u6itelje na Prusko. Tega niti no6emo omeniti, kako slabo upliva na domoljubni 6ut, ako se prezirajo doma6i ljudje in se nam vsiljujejo tujci iz Prusije. Deželni zbor bi se vsekakor moral tudi ozirati na gojenje avstrijskega domoljubja. Naj bo Slovenec, Nemškutar ali Nemec, 6e je le pošten Avstrijec, vsak mora odlo6no obsojati tako po6enjanje štajarskega deželnega odbora. Da deželni odbor v tem slu6aju ni prav ravnal, spoznava na tihem že bržkone sam. Kajti do6im ob enakih prilikah razbobna po vseh listih, da je pridobil za kako šolo novo u6no moč, po6epnil se je tokrat v kot ter ostal tih kakor miš. Mi se le 6udimo, da naš deželni odbornik in naši poslanci niso opozorili slovenske javnosti na ta deželnoodborni korak. Sploh se o mariborski vinarski Soli tako rado mol6i in mol6alo se je tudi letos za 6asa deželnozborskega zasedanja. In vendar se imamo o tej šoli pritožiti v mnogoštevilnih ozirih. Slovenci moramo kmalu opustiti krotkost, kajti v boju ni krotkost na pravem mestu, ampak smelost in hrabrost. Naši somišljeniki pa naj nesejo najnovejši ljubezenski dokaz našega deželnega odbora nasproti nam Slovencem med ljudstvo ter mu povejo, da se druga6e ne moremo ogniti enakim dejanjem, nego da se Io6imo od Gradca in postanemo samosvoji z lastno upravo.