Ameriška Domovina NO. 249 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 28, 1965 SLOVCNIAN MORNING NCWSPAP® ŠTEV. LXin — YOL. LXm Baldwin g položaju ssa flelnamsfelh fronlsli V o jaški s t r o kovnjak N ew York Timesa p o r o č a iz Saigona, da se razpoloženje počasi obrača v ameriško korist, da pa je do odločitve in konca vojne še dolga pot. SAIGON, J. Viet. — Baldwin je vojaški dopisnik N.Y.T. in ima odlične zveze s Pentagonom. Zato velja večkrat kot trobenta te ali one struje med našimi generali. Sedaj je bil ves mesec v Vietnamu in od tam je poslal sledeče poročilo o stanju na frontah. Podatke je naravno dobil iz vojaških krogov. Vietnamsko prebivalstvo je sito vojne. Opaža se pa, da sedaj prvikrat začenja misliti tudi na to, da bi Amerika utegnila zmagati. Do sedaj je verjelo v zmago'domačih partizanov. Sedanje hujše vojskovanje je proti pričakovanju utrdilo tudi političen položaj sedanje saigonske vojaške vlade, česar tudi niso pričakovali. Ako so dezerterji barometer za vojskovanje, potem se ta barometer v Vietnamu ne obnese. Od saigonske strani še zmeraj dezertira k partizanom, zlasti v delti Mekonga do 1,000 vojakov na mesec. Zato pa je v novembru prebežalo od partizanov na ameriško stran skoraj 1,500 partizanov. Vsekakor je letos partizanskih dezerterjev še enkrat toliko kot lani. število .beguncev še zmeraj raste. Ameriški vojaški krogi cenijo, da jih je že 730,000. Kar se tiče zgub na človeških življenjih, jih imajo več partizani kot ameriške in saigonske čete. Mislijo, da padejo štirje partizani za vsakega ameriškega vojaka in dva partizana za vsakega saigonskega vojaka. Partizani imajo sedaj okoli 150,000 vojakov, organiziranih v različnih vojaških oddelkih. Poleg tega je v njihovi službi še kakih 40,000 “političnih gverilcev”. Svojo obliko je dobilo tudi vojskovanje. Prevladuje še zmeraj tipično gverilsko bojevanje, toda zmeraj bolj se vršijo spopadi tudi v večjih skupinah, s primerno podporo 'artilerije in vojnega letalstva. Severnoviet-namske čete so namreč kar dobro vojaško izvežbane, pri tem pa se vojskujejo z neverjetno zagrizenostjo. So torej tudi za ameriške čete nevarni sovražniki. Inicijativo za spopade imajo pa še zmeraj partizani v svojih Novi grobovi Walter L. Ducic Včeraj je umrl po dolgem bolehanju v Womans Hospital 51 let stari Walter L. Ducic z 946 Ansel Rd., preje z 12613 Philips Avenue, rojen v Clevelandu kot sin pok. Josepha in pok. Antoinette, roj. Deanovic, brat Josepha, Elija, Mrs. Edward (Helen) Jelenich in Daniela, oče Walter] a in Kathleen. Pokojni je bil član Sv. Nikole br. 21 H-BZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E, 62 St. na Kalvarijo. Podrobnosti še niso določene. Tfii man! spsssfem bedb kllsani k vlakom WASHINGTON, D.C. — Tisoči mladih nabornikov, ki so bili preje zavrnjeni kot nesposobni za vojaško službo, bodo morali znova pred naborne komisije. Te bodo znova premerile njihove telesne in duševne sposobnosti in jih znova razporedile po njihovi sposobnosti. Merilo za sposobnost za sprejem v vojaško službo bo precej znižano. Doslej so vsi vojaški rodovi stavili visoke zahteve, posebno vojno letalstvo in vojna mornarica. Večinoma sta svoje vrste dopolnjevala s prostovoljci. To postaja vse težje in težje, ko je število vojaških vpoklicev na-rastlo na 40,000 na mesec. Vojaške oblasti so se odločile pregledati vrste študirajočih in vrste tistih, ki so bili po dosedanjih predpisih zavrnjeni, da bi jim ne bilo treba klicati v vojaško službo mlajše letnike ali pa tiste, ki so poročeni in imajo o-troke. Po odredbi obrambnega tajništva je prepovedano pošiljati v Vietnam vojake, ki še niso izpolnili 19 let. Študentje iz Severnega Vietnama odhajajo iz Kitajske? CLEVELAND, O. — Po poročilu znanega tednika Newsweek odhajajo; študentje iz Severnega Vietnama, ki so študirali v rdeči Kitajski, na visoke šole v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah. Okoli 200 so jih opazili v Moskvi in na visokih šolah Vzhodne Nemčije in Češkoslovaške. Pol na Daljni vzhod naj dvigne podpreds. H. Humphreyju ugled Ugled podpredsednika Hum-phreyja v deželi na splošno j£ sorazmerno majhen. Potovanje v vzhodno Azijo naj bi ga povečalo in u-trdilo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson zna podpredsednika H. H. H u m p h r e y j a spretno držati v senci in vezati na sebe zanimanje javnosti, v kar zadeva posle zvezne vlade. Humphrey naj bi bil osebno s svojim položajem zadovoljen, vendar pa so. izgleda prišli v Beli hiši do spoznanja, da je treba podpredsednika ZDA le vzeti izpod mernika in ga postaviti nanj, da ga bo javnost videla. Gallupovo povpraševanje javnega mnenja o Humphreyju in sen. R. Kennedy ju je pokazalo, da uživa zadnji v javnosti veliko več ugleda in podpore kot oodpredsednik ZDA. Od po-vprašanih se jih je 40% izjavilo, da bi rado videlo Kennedy-ja v Beli hiši, pa le 25%, Hum-phreyja. Proti Humphreyju se jih je izjavilo 58%,, proti R. Kennedyju pa le 46%. Da bo Kennedy imenovan za predsedniškega kandidata, sodi 55%, po-vprašanih, da bo Humphrey pa le 26%. Predsedniku Johnsonu tak položaj verjetno ni posebno prijeten, tako se je odločil Hum-phreyja postaviti vsaj malo bolj na luč. Potovanje na Daljni vzhod je za to prav primerno. Podpredsednik se bo ustavil na Japonskem, zastopal Združene države pri umestitvi novega predsednika Filipinske republike Marcosa, pa obiskal tudi ČangkajškoVo Formozo in Južno Korejo. Na vsej poti bo v prvi vrsti poslanik dobre volje, kot sta bila na podobni poti pod predsednikom E i s e nhowerjem podpredsednik R. Nixon in pod predsednikom J. F. Kennedy-jem podpredsednik L. B. Johnson. Nekdaj pod eno vlado STOCKHOLM, Šved. — švedska, Norveška in Danska so bile nekdaj pod skupno vlado v znani “kalmarski uniji”. Ladje Sovjetske zveze vohunijo tadi v Mehiki MEXICO CITY, Meh. — Ko je imela Mehika velike vojaške vaje ob svoji tihomrski obali v začetku tega meseca, je nenadno priplula v pristanišče Salina Cruz ruska oceanografska ladja Lira. Njen kapitan je izjavil, da nujno potrebuje gorivo in bolnico za bolnega mornarja. Mehiške oblasti so kapitanu sporočile, naj zapusti pristanišče, kar pa ta ni storil. Vlada je vloži la pritožbo na sovjetsko poslaništvo. Šele po petih dneh je ruska ladja odplula, seveda je imela priložnost s svojimi elektronskimi napravami v vseh podrobnostih zasledovati službo zvez mehiških oboroženih sil. Omenjene mehiške vojaške vaje so bile ene največjih v mnogih letih. Obsegale so vojaško izkrcanje na zemeljski ožini Tehuantepec in njeno zasedbo. Ena od njihovih nalog je bila tudi preskušnja naprav za zvezo, ki jih je Mehika nedavno nabavila za svoje oborožene sile. To preskušanje so nemara Rusi proučili bolj podrobno po zaslugi ladje Lira kot sami Mehikanci. Kjerkoli se v zadnjih letih vrše kake pomembne vojaške vaje, se v bližini pojavijo “ruske ribiške ladje” in po možnosti še letala, ki skrbno pazijo, da bi “ujele” čim več. Zakasnelo božično darilo Amerikancem v Vietnamu WASHINGTON D.C. — Armadna radijska in televizijska služba postavlja v Južnem Vietnamu televizijsko postajo, ki bo začela oddajati prihodnji mesec. En kanal bo na razpolago za oddaje za ameriške oborožene sile, drugi pa bo prepuščen južno-vietnamski vladi, ki bo preko njega skušala obveščati prebivalstvo o svojih programih in načrtih. Za južnovietnamski televizijski spored bodo Združene države dale na razpolago televizorje za vsako vas, da bodo ti programi tako lahko dosegli večino prebivalstva, ki ne zna ne brati ne pisati. Vojaški program bo obstojal pretežno iz filmov, pa seveda tudi iz novic in raznih obvestil ter navodil. KO BOMBNIK! POČIVAJO, ČAKAJO V WASHINGTON!! NA KAK GLAS IZ HANOJA Združene države niso obnovile letalskih napadov na Severni Vietnam, čeprav je vojna v Južnem Vietnamu že zopet v teku. Čakajo, če bo odmor v letalskih napadih le odprl vrata k razgovorom s Severnim Vietnamom. WASHINGTON, D.C. — Od božičnega premirja se ameriški bombniki in lovska letala niso dvignili za polet nad Severni Vietnam, posegajo pa v boje na tleh v Južnem Vietnamu. V državnem in obrambnem tajništvu o tem odmoru v letalskih napadih na Severni Vietnam ne marajo dati nobene izjave, niti ga ne potrdijo niti ne zanikajo in seveda ne zinejo nič o njegovem namenu. Kljub temu ni veliko dvoma, da Združene države pazljivo čakajo, kaj bo k temu storil Hanoj. Bo priložnost uporabil in začel razgovore za končanje vojne ali jo zavrnil kot v preteklem maju in nadaljeval boj do “končne zmage”. Tu seveda tudi ni nobene uradne besede o tem, kako dolgo bo odmor trajal, sodijo pa, da kvečjemu nekaj dni ne pa tednov._ V vladnih krogih ne marajo reči nič o tem, ali so Združene države napravile še kak drug korak, da pride do razgovorov z rdečimi, ali je odmor v letalskih napadih vse in da sedaj le čakajo na odgovore poskusov, ki so jih za končanje vojne napravili drugi, med njimi zlasti papež Pavel VI. Med tem je prišla v javnost vest, da so trije Amerikanci, komunistični vodnik H. Apthe-ker in levičarja prof. S. Lynd z univerze Yale in T. Hayden, ustanovitelj levičarske študentovske skupine “Students for a Democratic Society”, odpotovali preko Evrope v Severni Vietnam, da “razčistijo pogoje za mir”. Nihče od njih nima nobenega polnomočja ali kake naloge od državnega tajništva, niti nimajo dovoljenja od tega za potovanje v Severni Vietnam. Zato je zelo verjetno, da jih bodo oblasti, ko se vrnejo v Združene države, prijele in stavile pred sodišče. Grozi jim globa po $5,000 za vsakega in do 5 let ječe. -----o---- — V eni milji železniške proge je okoli 3,000 pragov. lijonov za 113 socijalnih akcij. Vsem tem je federalni tajnik za pravosodje Katzenbach poslal posebno okrožnico, ki v njej opozarja voditelje teh federalnih organov na tiste paragrafe zadnjega zakona o civilnih pravicah, ki prepovedujejo vsako rasno diskriminacijo tistemu, ki dobiva federalne podpore. Katzenbach jim tudi svetuje, kako naj postopajo. Pove jim pa tudi da morajo o svojih korakih proti diskriminaciji poročati v smislu zakona kar naravnost Kon-,:grgsu. Katzenbach začel boj proti rasni diskriminaciji WASHINGTON, D.C. — V federalni administraciji je 22 federalnih tajništev in samostojnih federalnih uradov, ki letno razdelijo po deželi okoli $14 bi- Sovraštvo vodi v odkritosrčnost MOSKVA, ZSSR. — Sovraštvo je tudi pot v odkritosrčnost. O svojem nasprotniku la-žeš le takrat, kadar bi moral o njem povedati kaj dobrega; ako veš kaj slabega, ne zavijaš besedi. Tega pravila sta se začela držati tudi Moskva in Peiping. O tem priča nazorno zadnji prepir med njima glede vojaške pomoči Severnemu Vietnamu in južnovietnamskim par tizanom. Peiping je očital Moskvi, da je pošiljala v Severni Vietnam že1 zastarelo in obrabljeno orožje, i Iz Clevelanda in okolice K molitvi— Članice Podružnice št. 41 SŽZ so vabljene nocoj, v torek, ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Ano Skolar. Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Ano Skolar. Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so vabljene nocoj ob sedmih v Grdinov pogreb, zavod k molitvi za pok. Ano Skolar. Lovsko psico zastonj— G. John Marinček na 1023 E. 63 St. je pripravljen podariti ljubitelju psov lovsko psico, staro eno leto in pol. Na Silvestrov večer vabijo^— Slov. društveni dom na Rech-er Avenue v Euclidu vabi v petek zvečer v svoje prostore na ples in zabavo. Igrala bo J. Grabnerjeva godba. Odbori za 1. 1966— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima za 1. 1966 ves stari odbor s tajnico Mrs. Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833. Podr. št. 15 SŽZ ima za leto 1966 ves stari odbor s tajnico Mrs. Frances Novak, 3552 E. 80 St., tel. Dl 1-3515. Devet križev— G. Franc Kocina iz Medane pri Gorici, oče Vide Sfiligoj iz Willoughby, Ohio, bo 10. januarja dopolnil 90 let. Čestitamo in mu želimo še dosti zdravja in zadovoljnosti! Božičnica STZ— Vodstvo Slov. telovadne zveze obvešča starše, da se božičnica članov, naraščaja, mladcev in mladenk prične nocoj ob 6.30 v dvorani pri Sv. Vidu. Starosta g. Janez Varšek prosi, da pošljejo starši vse one, ki zaradi bolezni ali počitnic niso bili pravočasno obveščeni. -------o------ RIBIČEVA SMOLA Žena (med čiščenjem rib mo-Sedaj pa Moskva odgovarja ta-1 žu): “Le zakaj nisi tak kot ve- Božično premirje v Vietnamu dobra šola za vse idealiste CLEVELAND, O. — Ves svet rokah. Le redko jih ameriške alij3e je veselil božičnega premirja saigonske čete prisilijo, da spuščajo v bitke večjega obsega. Rdeča Kitajska še vedno obstreljuje Kvemoj TAPJEJ, For. — Rdeča Kitajska je v avgustu 1958 začela obstreljevati otočji Kvemoj in Matsu nekaj milj od svoje obale z namenom, da ju iztrga iz rok Čangkajškove vlade na Formo-zi. To ji ni uspelo, vendar nadaljuje -z obstreljevanjem obeh o-tcerj vse od tlej vsak drugi dan. FAIR ♦ COLO Vremenski prerok pravi: Oblačno in hladnejše z možnostjo naletavanja snega. Naj-Višja temperatura 25. , ■ litično in vojaško izredno važno. Predsednik Johnson je bil previdnejši: je samo naročil generalu Westmorelandu, naj odredi premirje tam, kjer stojijo naše čete, toda čete ostanejo le v defenzivi, vedno pripravljene na sovražnikov napad. Podobno izjavo je menda dala tudi južno-vietnamska vlada. Vidi se takoj, da se obe izjavi ne krijeta. Ostalo je odprto vprašanje, ali bodo partizani vpoštevali premirje tudi napram saigonskim četam. O-stalo je odprto tudi vprašanje, ali bodo partizani mirovali tudi napram civilnemu prebivalstvu v Južnem Vietnamu, to se pravi: ali bodo prizanašali saigonskim pristašem med podeželskimi prebivalci. Šele pokaženo premirje je pokazalo, kako važna so ta vprašanja. Premirje je menda trajalo samo nekaj ur in ne celih 12 po komunističnem predlogu ali 30 po Johnsonovem. Med premirjem se je pa dogodilo, — tako trdijo prva poročila — kar 84 napadov od komunistične strani, med njimi tudi nekaj na naše v Vietamu. Sv. oče je svoje veselje prav posebno poudaril v svojih božičnih voščilih. Kot ves svet, je bil tudi on prepričan, da bo premirje potekalo po navadi: vrhovni poveljniki obeh sovražnih skupin bodo dali potrebna povelja poveljnikom na .posameznih odsekih strnjene fronte, povelja bodo izvršena in začasen mir bo zavladal na minuto natančno. Pa vsega tega ni bilo v Vietnamu, kar je hudo razočaralo vse, ki niso pomislili, da je vojskovanje v Vietnamu bojevanje svoje vrste, ki se ne da primerjati z navadnim. V Vietnamu imamo čudno mešanico standardne in državljanske vojne, ki se jo udeležujejo ameriške čete kar uradno, čete Severnega Vietnama neuradno, saigdnske čete uradno in partizanski oddelki dejansko. V vojskovanje je vmešano tudi civilno prebivalstvo Južnega Vietnama. V čigavem imenu je torej Hanoi ponudil 12-urno premirje? Za to vprašanje se ni nihče dosti brigal, čeprav je po- vojaške postojanke. Točnega pregleda o napadih še ni, kar je že znanega, pa dovoljuje sklep, da partizani niso prav nič vpoštevali premirja proti svojim civilnim nasprotnikom po vaseh na deželi. Zahrbtno so napadali tam, kjer so ljudje zaupali v premirje. V vas Than Fu Long so po mesarsko pobili 14 moških, 2 otroka požgali, ranili 18 oseb, med njimi večji del ženske. Za nameček so še izropali vso vas in večino hiš tudi požgali. Bil je to tipičen slučaj partizanskega terorja sredi premirja. Nihče se ne sme čuditi, da bomo morda zvedeli še za par takih slučajev. V urah premirja so bile napadene tudi naše čete, takrat je bil ubit ameriški vojak in nekaj jih je bilo ranjenih. Gotovo je bilo še par takih slučajev. Večinoma so pa bile napadene saigonske čete. Kako je moglo priti do tega? Da partizani niso hoteli vključiti v premirje svojih obračunov s civilnimi nasprotniki med prebivalstvom, to lahko verjamemo. Tako divjaško so na pri mer postopali tudi med zadnjo svetovno vojno na Dolenjskem. V tem pogledu ni med sloven- kole: “Pomoč komunističnih držav bi bila veliko bolj učinkovita, ako Peiping ne bi bil odbil skupne akcije za podpiranje čina drugih mož? nič ne ujamejo!” Oni nikdar do Vietnama. Vse to je napisano v moskovski Pravdi in doda-Vietnama. Kitajska ima namreč! no, da napačno poročanje kitaj- čisto poseben interes, da razbija enotnost komunistične fronte.” Moskva se pa na drugi Stra- škimi in vietnamskimi komuni- ni trudi, da bi prav natanko iz sti nobene razlike. Dalje je zelo polnila vse obveze, kar jih ima verjetno, da so partizani in nji-!^=..................... hovi zavezniki iz Severnega! Vietnama v premirju hoteli na-1 padati le saigonske čete, ki jih! sploh ne priznajo za neodvisne skega tiska samo škoduje interesom v i e t n a mskega naroda. Moskva seveda odbija očitek, da pošilja staro in obrabljeno orožje. Naročnikom in čilaieljem Ameriške Domovine vojaške formacije, ampak samo za ameriški privesek in izdajalce vietnamskega naroda. Da so pri tem naleteli tudi na ameriške postojanke, je zelo verjetno. Še na eno okoliščino moramo opozoriti: na vprašanje, koliko so posamezni partizanski poveljniki sploh ubogali vlado v Hanoju. Kdor pozna partizansko vojskovanje, ve, da tako vprašanje ni odveč. Saj so na primer generala Mihajloviča v glavnem pogubili vsaj politično njegovi lokalni poveljniki, ki so se kar na svojo roko vojskovali, kakor je to šlo v račun njihovim lokalnim interesom, Mihajloviče-vih povelj pa niso vpoštevali. Kot rečeno, je bilo božično premirje dobra šola. Upajmo, da ne bo več potrebna za prihodnji Božič. Naši vojaški krogi mislijo seveda drugače. V zadnijih petih letilh so se cene vseh življenjskih potrebščin precej dvignile, v skladu s tem so bile povišane tudi plače delavstvu in uslužbencem po vsej deželi. Tudi Kongres je zvišal plače uslužbenstvu zvezne vlade, pripadnikom oboroženih sil in prejemnikom preživnin in pokojnin Social Security. Uprava Ameriške Domovine je skušala naraščajoče stroške kriti z varčevanjem, kjer je bilo to le mogoče, sedaj pa ji ne preostaja nič drugega, kot vsaj en njihov del prenesti na naročnike in oglaševalce, žal ni druge poti, zato upamo, da boste vsi kot v preteklosti tudi tokrat ta naš korak razumeli in ostali listu zvesti. Ohraniti ga moremo le s skupnim naporom in s skupnimi žrtvami. Z novim letom bo stala celoletna naročnina $16 za ZDA, $18 za Kanado in ostalo inozemstvo. Kdor plača naročnino pred 1. januarjem, četudi mu še ni potekla, jo lahko plača še po stari ceni. MARY DEBEVEC, lastnica in urednica Ižieusk^i Tmmmim 6117 St. Ciair Ave. — Henderson 1-0628 — Clevetaua, oni c/ 4410& National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; fco Zdrj.iLons države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Sta Ke::ado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto j proti svoji politiki, ne proti sistemu, ki ga je vpeljal v Franciji. V prihodnjih dveh letih se bo torej francosko politično življenje rnt|;no razgibalo. V “dveh letih” pravimo zato, ker bodo 1. 1957 v Franciji parlamentarne volitve. Takrat se ne bo samo pokazalo, kako odporna je proti političnim tokovom sedanja generalova stranka, ampak tudi, kako močne so posamezne stlranke in koliko volje kažejo v praksi za politično integracijo. Političnega mrtvila je torej v Franciji konec. BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES; United States: $14-‘)0 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $1C.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class ij postage paid at Cleveland, Ohio No. 249 Tuesday, Dec. 28, 1965 NOVICE 00 SV. VIDA Struje v francoski politiki Do sedaj je bil general De Gaulle istočasno tudi politična Francija. Le on sam je govoril v imenu francoskega naroda, nihče mu ni oporekal, akoravno kritikov ni manjkalo. Imeli so pa samo to nesrečo, da jih francoska politična, javnost ni vpoštevala. Zadnje predsedniške volitve so v tem pogledu nakazale novo dobo. Ni vse zlato, kar general misli, da je, to je bil odgovor 45% francoskih volivcev. To je prva zanimivost ter volivcev, ki pa obenem tudi pove, da v Franciji ni politično življenje ugasnilo, dasiravno je bilo mnogo znakov, ki so na to cikali. De Gaulle je dobil mandat, da nadaljuje svojo politiko. Verjetno jo bo z dosedanjo brezobzirnostjo, kjer se bo le dalo. Moral bo pa pristajati tudi na kompromise, česar ni bil do sedaj navajen. Ker prezira strankarsko življenje, se nanj ne bo oziral, v kolikor ga k temu ne bo prisilila skrb, komu naj zapusti novo, po njegovi zamisli rekonstruirano (Francijo. To skrb bo pa moral zmeraj bolj vpoštevati, njegova starost ga bo naganjala na to skrb. Sedanje volitve so namreč dale jasen namig, da bo francoska politika zopet začela živeti svoje življenje, ki ne bo čisto odvisno od generalovih načrtov in želja. Da začnemo pri francoski levici, ki je pri zadnjih volitvah nastopila pod zastavo socialista Mitterranda. Mit-terrandov načrt je jasen: rad bi združil vse francoske levičarske struje, razen komunistov, v eno stranko. V ta namen je že ustanovil poseben odbor s 6 člani. V odboru sta namreč po dva zastopnika francoskih socijalistov, radikalov in neodvisnih levičarskih skupin. Da komunistov ni vključil, mu svetuje sloves, ki ga francoski komunisti uživajo v francoski javnosti. Javnost je še zmeraj prepričana, da stranka stoji pod tujim vplivom s središčem v Moskvi, zato se nobena stranka noče vezati z rdečimi tovariši, ker nihče ne ve, kdaj bi ga taki zavezniki na moskovsko povelje ne zapustili. Pri zadnjih volitvah so sicer francoski komunisti pokazali, da se za moskovske želje ne menijo. Moskva ima De Gaulla prav rada, saj ji igra v njene karte, toda francoski komunisti so rajše šli volit Mitterranda in mu dali okoli 4.5 milijona glasov, torej več kot 40%! Francoski komunisti razumejo Mitterrandovo politiko in mu jo ne zamerijo. Bodo pripravljeni na volivne bloke z njim ali s katerimkoli francoskim politikom, ki ga bo francoska nekomunistična levica priznala za svojega voditelja. Tu pa se začno bolečine francoske levice. Ne socijali-sti ne radikali niso konsolidirane stranke, v njihovih vrstah je vse polno struj, večkrat jih samo tradicija veže v politično skupnost. Za politično integracijo v eno stranko še niso dozoreli. Vendar se bodo med francoskimi levičarji zmeraj našli politiki, ki bodo skušali skovati veliko levičarsko politično skupnost, ki bi se lahko dokopala do oblasti, ako bi bila dosti disciplinirana in složna. Seveda bi taka skupnost bila odvisna od komunistov. Ti bi bili gotovo pripravljeni, da odstopijo svoje glasove, toda po kaki ceni? Odgovori na to vprašanje bodo odločili o usodi francoske leve politične koncentracije. Sedanje volitve so samo dokazale, da je taka koncentracija mogoča in lahko tudi optimistična, saj je celo proti De Gaullu dobila 45% glasov. Več megle vlada med francosko politično sredino in desnico. V sredini ima sedaj glavno besedo DeGaullova stranka. Je pa to tipična priložnostna stranka, ki živi od De Gaulla in bo z njim vred tudi odšla iz francoske politične stvarnosti. Kam se bodo obrnili njeni volivci, to je za Francijo usodno politično vprašanje. Na levico gotovo ne bodo:silili, ker jim je zoprna že misel na sodelovanje s komunisti. Ali pa bo desnica dosti privlačna zanje? Ali se ne bodo dali zapeljati in se preleviti v ostanke sredinske stranke, ki bo kvečjemu lahko pomenile jeziček na francoski politični tehtnici. Ako bi se to zgodilo, je francoska politika zopet tam, kjer je bila pred De Gaullom. Ta nevarnost je resna, toda ni neizogibna. Nihče ne ve namreč, kako se bo konsolidirala francoska desnica, ako se sploh bo. Sedanji njen kandidat Leca-nuet se resno trudi, da bi konsolidacijo dosegel, toda se pri tem lahko opira samo na sebe. Se je namreč preveč oddaljil od francoske krščanske demokracije, da bi mogel najti v njej odskočno desko za svojo politiko. V vrstah krščanskih demokratov vlada precejšnja zbeganost, so brez pravega voditelja, ne vedo, po kateri poti naj gredo, ali naj silijo v unifikacijo desnice ali naj ostanejo pri svojem neodvisnem gibanju. Iste skrbi tarejo tudi ostale desničarske stranke. Da je Lecanuet dobil zadnjič toliko glasov, je lepo, toda ni noben dokaz za konsolidacijo francoske desnice. Ako pa desnica ni konsolidirana, kam naj gredo sedanji DeGaullovi pristaši? Vse to bo sililo De Gaulla, da še bolj utrdi sedanji režim “predsedniške republike”, ki ima v njem predsednik republike več oblasti kot parlament. Utrdil ga bo že, ker režimu nihče ne nasprotuje, opozicijo ima general samo Praznovanje božiča CLEVELAND, O. — Božični praznik je že za nami in z njim tudi praznik sv. Štefana, prvega mučenca, kakor tudi praznik sv. Janeza, apostola in evangelista; danes pa je že praznik nedolžnih otročičev. Pri Sv. Vidu smo 'bili letos na te najlepše praznike v letu duhovno dobro pripravljeni; k temu so gotovo veliko pripomogle tako lepo obiskane in dobro o-pravljene duhovne vaje za matere, žene in dekleta konec no-mebra. Enako je bil tudi letošnji obisk pri zornih mašah v adventu lep. — Na sam božični praznik je tako rekoč vsa verna vidovska skupnost prejela sv. obhajilo. Letos nam je bilo dovoljeno prejeti sv. obhajilo na Božič celo dvakrat, t. j. pri pol- čen, a mrzel zimski dan. Včeraj, v ponedeljek, ob 6. zjutraj je kazal termometer 21° F.; oblačno. Nova nedeljska razvrstitev maš pri Sv. Vidu Že pred mesecem je vidovski župnik napodeval, da bomo z novim letom dobili novo razporeditev nedeljskih maš. Med posameznimi mašami ob nedeljah namreč ni bilo dovolj časa, da bi se mogla cerkev pravočasno izprazniti in spet napolniti; pa tudi s parkiranjem vozil so bile težave, ker so bili ljudje od ene in druge maše še tu. Po starem redu bodo maše samo še v soboto, t. j. na Novega leta dan; v nedeljo, 2. januarja, pa stopi v veljavo nova mašna razvrstitev, ki bo takale: ob 6. nočni maši in nato še pri kateri sl%v- ob 1M slovr’ ob 9' ,angL izmed maš na sam Sveti dan. (šolarska), ob 10.30 slov. in ob ' . v v . ^ , 11.45 angl. sv. maša. V zimskem Polnočna masa pri Sv. Vidu „ , , , , r ..L ... ,. času bo vsako nedeljo ob 5. po- je znana po svoji izredni lepoti. Kakor druga leta jo je tudi letos opravil msgr. župnik Alojzij B. Baznik, asistirala pa sta mu kaplana Viktor Cimperman in Jošt Martelanc. Letošnjo polnočnico si bomo zapomnili tudi zaradi tega, ker je bila prvič slovenska. Berilo je bral kaplan J. Martelanc, evangelij pa je pel V. Cimperman. Kor in z njim vsa cerkev je odgovarjal in čudovito lepo prepeval. Pol ure pred polnočjo--'je-bila cerkev že popolnoma polna, tako da je bilo treba nekaj ljudi spraviti tudi na cerkvene galerije; nekaj pa jih je moralo stati tudi v veži. Kakor druga leta tako je tudi letos vidovski cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodja Martina Košnika od pol 12. pa do polnoči prepeval naše lepe božične pesmi. V zvezi s praznovanjem Božiča velja posebej omeniti še cerkveno pobožnost na Sv. dan po-ooldne. Pred oltarjem so peli litanije Matere božje msgr. župnik A. B. Baznik in njemu ob strani kot levita kaplan J. Martelanc in bogoslovec Tone Sršen; nraven pa je klečal še kaplan V. Cimperman ter vsa današnja vidovska katoliška srednješolska in visokošolska mladina. Peti so, da jih je bilo veselje poslušati; božje Dete je moralo riti tega gotovo hudo veselo. Prav tako je mogočno odpevala cerkev. Lepo je bilo, da je bila .udi tokrat polna. Starši so pripeljali s seboj mladino, ki je z njimi vred pela. — Omenjeno rodi še to, da je bila za praznike cerkev okrašena, kakor si je samo po človeško misliti da lepo. Glavni oltar je bil ves v cvetju: same prekrasne rdeče poincentije. poldne še ena maša. — Novi red ustreza župljanom; posebno so zadovoljne ž njim matere-gospo-dinje. Ravnajmo se po njem! Slovenski župljani, sodelujmo pri njem zlasti še tako, da se bo vsak izmed nas udeleževal katere izmed treh slovenskih služb božjih. V spremstvu svojih staršev ali varuhov naj se teh maš kot tudi drugih cerkvenih pobožnosti v našem jeziku udeležuje tudi slovenska šolska mladina, da se tako navadi sodelovanja pri službi božji v svojem materinem jeziku ter da sliši slovenssko pridigo in se privadi na slovenske molitve kakor tudi na petje slovenskih cerkvenih pesmi. Stoletnica prve slovanske naselbine v Ameriki Pretekle dni je bilo v A.D. parkrat pisano o bivšem župniku pri Sv. Lovrencu v New-burghu msgr. Johnu J. Omanu. To in pa dve beležki v mesečnik “News Notes”, ki jih izdaja šentlovrenška Bratovščina Najsvetejšega Imena Jezu sovega, mi daje pobudo, da se vsaj sedaj, ko gre leto 1965 h kraju, spomnim stoletnice, katere bi se vsekakor morali maja meseca letos spomniti s posebno prireditvijo ameriški rojaki. Gre nam namreč za stoletnico prve strnjene slovenske naselbine v tej deželi, t. j. pri Sv. Štefanu v Minnesoti, iz katere izhaja veliki slovenski župnik msgr. J. J. Oman. Poročilo o tem povzemam po Zgodnji Danici iz leta 1865, stran 119 in 121. Zgodnja Danica je bil verski mesečnik, ki ga je izdajal znani slovenski duhovnik Luka Jeran. V tem listu je bilo namreč takrat izšlo poročilo, da se je 8. maja 1865 Vidovski katoliški veterani pa j pri Mariji Pomagaj na Brezjah so postavili pred cerkvijo jasli- na Gorenjskem zbrala romarska ce, ob katerih se radi ustavlja-no, posebno mladina. Čast jim! Vreme ob praznikih ni bilo skupina 51 Slovencev, ki so prišli po slovo in blagoslov na daljno pot v Ameriko. Z njimi je ravno najlepše. Ko smo šli k I prišlo tistega 8. maja na Brezje, polnočnici, je skoro lilo; deže-/alo je še tudi, ko smo odhajali od nje. Na Sv. dan zjutraj je cermometer kazal skoraj 50° F., dopoldne je od časa do časa rosilo. Do opoldne je termometer padel že za 14 F.; popoldne se je še bolj obrnilo — zapihala je severna sapa in dež se je spremenil v sneg. Zvečer je kazal termometer samo še 30 F. Sneg ni obstal. Naslednje, nedeljsko jutro je bilo mrzlo: ob 6. zj. je kazal termometer samo 25° F.; v teku dopoldneva so se oblaki pretrgali in dobili smo lep son- ki so ravno v tistih letih začele sloveti kot božja pot, tudi 11 duhovnikov, njih duhovnih pastirjev, da jih med mašami izroče in priporoče Mariji v varstvo. Pevski zbor iz gorenjskih Gorij je med sv. mašo ganljivo prepeval in župnik z jeseniškega Rovta je imel pretresljiv govor. Po sv. maši so se še vsi vpisali ter bili sprejeti v Karmeljsko bratovščino; vsak je dobil okrog vratu tudi škapulir. Tako o-premljeni so nastopili pot proti svoji novi daljni domovini Ameriki. Rajni dr. Hugo Bren je ob Omanovem sre brnomašniškem jubileju v znani knjigi “Za božjim klicem” (Kranj, 1939) v tej zvezi zapisal: “Tu nas prvič srečajo poznejši pionirji Sv. Štefana v gozdu in Sv. Antona v Kraintownu. Sicer to ni nikjer v mojih virih izrečno zapisano,” piše dr. H. Bren dalje, “a je gotovo. Isto poletje so se pojavili v tamkajšnjih šumah.” Misijonar Pirc o ustanovitvi slovenske duhovnije v Ameriki Franc Ksaver Pirc iz Godiča pri Kamniku (roj. 20. nov. 1785), “za Baragom najznamenitejši slovenski “pionir” na amerikan-skem severozapadu” (Dr. Jan. Zaplotnik) piše v “Zgodnji Danici” 8. apr. 1865 iz Crow Win-ga: “Ako se kje čedna družba pobožnih Kranjcev odmeni k iz-seljenju in naseljenju pa mojih misijonih, bi jim pokazal dobro deželico, kjer bi si s pridnostjo zamogli napraviti prav draga posestva in bi imeli prijetno domačijo, napravili bi slovensko duhovnijo s slovenskim dušnim pastirjem.” Urednik Luka Jeran o “novi Sloveniji” V svojem dodatku k zgornjem Pijčevem predlogu glede ustanovitve slovenske duhovnije v Ameriki je urednik L. Jeran dodal tale zanimiv nasvet: “Svetovali bi pa slovenskim novim naseljencem v Ameriko tole: Naj se deržijo skupaj, kakor drugi narodi, ki se ondi naseljujejo. Deželico, kjer (bodo, naj bi imenovali “novo Slovenijo”, per-vo vas ali mestice, ki ga utegnejo sčasoma ustanoviti, naj kličejo “novo Ljubljano”, drugim naselbinam naj dajejo slovenska imena iz domačih krajev, n. pr. Kranj, Selo, Grad itd. Čez vse pa nar bolj naj skrbe, da o-stanejo dobri katoličani, lepe navade naj s seboj v Ameriko vzamejo, zanikarnosti pa naj popotvaje v morje potope.” Obletnica mašniškega posvečenja msgr. J. J. Omana Dne 26. dec. 1911, t. j. pred 54 leti je bil v svoji rojstni vasici Brockway, Minn., posvečen v duhovnika John (doma so mu rekli “Čan”) J. Oman. V maš-nika ga je posvetil v svoji hišni kapeli škof Jakob Trobec. Prihodnji dan je pel slovesno novo mašo v domači cerkvici sv. Štefana. Tega jubileja se v kratkem zapisu v svojih decembrskih “News Notes” spoštljivo spominjajo udje šentlovrenške Bratovščine Najs. Imena Jezusovega. Istočasno se v svojih “Noviških zapiskih” spominjajo 54- letnice ustanovitve svoje šentlovrenške župnije. Lepo je to od teh mož in fantov, udov DNU v Newburghu, ki so vidno hvaležni duhovni dediči svojega dolgoletnega župnika odn. duhovnega voditelja J. J. Omana. O obojnem tem pa še prihodnjič kaj, če Bog da. Silvestrovanja v Slov. domu na Holmes km, Cleveland, O. — Leto se bi ža h koncu. Enim je prinesi srečo, drugim žalost, nekaterii oboje. Vsakdo ima v življenj poleg veselja tudi križe in tež£ ve. Prav je, da se za oboje z: hvalimo Bogu, še posebno o koncu leta. Ni pa nič narobe, č se ob tem času tudi malo pov« selimo in pozabavamo. Slovenski dom na Holme Ave. prireja v petek, 31. decerr bra. zvečer veselo Silvestrove nje. Lačnim bo postreženo z dc brotami, žejnim pa z dobro kaj Ijico. Za ples in zabavo bod igrali “Veseli mornarji”. Prav ime so si zbrali “Veseli”, kajl te fante vidiš vedno z nasmeje nimi obrazi, še posebno, kada igrajo. Če si še tako nerazpolc žen, ob pogledu nanje moraš tu di ti biti dobre volje. Povser potrebno bi bilo pisati, kako od lično igrajo počasne in hitre i: tudi tiste navmes, katere s ljudje zažele. Kdor je prejšnja leta v Slov. domu stopil v novo leto, tisti se spomni, kako veselo je bilo. Nekateri, ki bodo letos prvič, se bodo gotovo odločili, da ne bo zadnjič, kajti letos bo lepše kot kdajkoli prej. Torej na svidenje! Odbor Slov. doma -------o------- Iz BARAGOVE DEŽELE Marquette, Mich. — Vsekakor nekateri berejo poročila iz Baragove dežele. Dvoje vprašanj je prišlo, eno iz Clevelanda, eno iz Chicaga, — če ne ibo več teh novic. Pa smo samo za par dni v zaostanku. Bilo je nekaj več dela s postavljanjem tiskarne v sosedni sobi poleg pisarne Baragove zveze. Ta tiskarna je tako-zvana offset-na tiskarna, ki tiska s plošč. Manjše offsetne tiskarne naročijo plošče v posebnih fotografskih podjetjih, ker izdelava sloni na fotografskih principih. Baragova tiskarna ima svoj tak fotografski oddelek in zadnjo soboto je Mr. Joe Stupar, ki je skoraj sosed škofijske cerkve, v kateri počiva Baragovo truplo, končal obe potrebni fotografski temnici v prostorih tiskarne. Prva tiskovina tiskarne je bilo pismo slovenskim Travničanom za božič. Druga bo pismo postulatorja v Baragovem svetniškem procesu msgr. Szoka. Pismo je naslovljeno na vse Baragove prijatelje. Člani Baragove zveze dobijo pismo po pošti: v marquettski škofiji preko škofijskega lista, izven škofije (n. pr. Cleveland, Chicago ...) pa kot posebno pismo. G. postulator napoveduje za leto 1966 živahno delavnost škofijskega tribunala v svetniškem procesu Barage. Pa so tudi druge novice iz naše dežele. ŠKOF TOMAŽ NOA, ki je sedmi naslednik škofa Barage, se je 9. decembra vrnil iz Rima. Ob prihodu na letališču in pri družabnem večeru svojih obletnic je kazal izredno živahnost, posebno v Baragovi zadevi. Rad in s ponosom poudarja, da je on sedmi Baragov naslednik. On je prvi, ki je rojen v tej škofiji. Prejšnji so bili vsi od drugod (prvi trije — Baraga, Mrak, Vertin — so bili iz Slovenije). Božič, njegov rojstni dan, njegov god in dan mašniškega posvečenja so vsi zvrščeni v teku enega tedna, tako da je dne 14. dec. z imenovanim družabnim večerom opravil vse te slovesnosti. ŠKOF NOA OBIŠČE LJUBLJANO in Baragove kraje v Sloveniji. To je oznanil, ko se je vrnil iz Rima. V Rimu se je dvakrat srečal z nadškofom Pogačnikom (Ljubljana). “To je zelo simpatičen in aktiven mlad škof. Srečanje z njim je bilo izredno prijetno. Res je ljubezniv, dvakrat me je obiskal,” se je pohvalil pred svojimi duhovniki. Povedal je, da se je srečal s poljskim kardinalom Višinskim in da se je odločil, da prihodnje leto pojde na proslavo 1000-let-nice krščanske Poljske in obišče kardinala in Poljsko. Ob tisti priliki obišče tudi nadškofa Pogačnika in Baragove kraje v Sloveniji. “Saj sem jaz poljskega rodu in sedmi naslednik Baragov. Seveda, če je božja volja, do bom takrat še živ.” “VES MOJ BLAGOSLOV ZA ROMANJE v Fatimo, Rim, Baragove kraje in druge slavne kraje v Evropi, ki ga pripravlja Baragova zveza za 14. julij 1966. Srčno rad prevzamem pokroviteljstvo čez to potovanje.” Tu je mišljeno tisto potovanje, ki smo ga že nekajkrat napovedali. Pokroviteljstvo škofa Noa nad romanjem je res posebna odlika tega potovanja. V prvih dneh januarja prejmejo vsi, ki so se že priglasili, podroben načrt pota. Informacije daje potniška pisarna August Kollander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Preden se odločite za potovanje v Evropo v letu 1966, vprašajte najprej za informacije. Potovanje (14. julij - 1. avg.) vključuje: Lizbona, Fatima, Rim, Monte Casino, Assisi, Loreto, Padova, Benetke, Gorica, Trst, Višarje, Bled, Brezje, Šmartno pri Kranju, Ljubljana, Dobrnič, Gospa Sveta, Heiligen-blut, ledenik Pasterca, Kitzbu-chel, Innsbruck, Milan, Lago Maggiore, Simplon, Brigg, Le-mansko jezero, Lausanne, Geneva. — Možno je ostati tudi po 1. avg. v Evropi. Na Višarjah skupno slovensko romanje. Potovanja se udeležijo tudi msgr. Scheringer in Zryd, znana sodelavca v Baragovem procesu. Načrt je napravil Father J. Godina, ki pojde z romarji. Organizacija potovanja je v spretnih rokah pisarne August Kollander. V Italiji in Avstriji sodeluje g. Vinko Levstik, hotelir v Rimu, v Švici clevelandski poslovodja Swissair-a Ivan Potu-rica, strokovnjak v zadevah svetovnega potovanja. Zračna potovanja oskrbi švicarska zračna linija Swissair, ki je znana po svoji odličnosti. BARAGOV DAN se obhaja na njegov smrtni dan, to je 19. januarja. Na nedeljo prej ali po tem dnevu so v marquettski škofiji duhovniki naprošeni, da pridigajo o Baragi. Tudi v nekaterih župnijah izven te škofije praznujejo na ta način Baragovo nedeljo in zbirajo darove za Baragovo zvezo. (Bishop Baraga Association, 6th and Fisher St., Marquette, Mich. 49855). Rev. J. Godina —------o------ Avtomatizacija bolnišnic V švedskem glavnem mestu je bila razstava “Hospital 65”, na kateri je 315 razstavljalcev iz 14 držav pokazalo novosti s področja bolniške oskrbe. Razstava je dokazala, da se tudi na tem področju zmanjšuje delež neposrednega človeškega dela in da postaja avtomatizacija tudi v bolnišnicah bolj in bolj pomembna. Z roko ali na stroj napisanimi dnevniki o bolezni se bodo umaknili sodobnejšim načinom za tovrstno dokumentacijo. Na magnetofonski trak posnamejo skupaj z zdravniško diagnozo še izsledke laboratorijskih preiskav ter odgovorov, ki jih dajo na vprašalni poli bolniki sami. Prispevek tovarne Saab za obdobje elektronskih bolnišnic je avtomatični sistem, ki pošilja izsledke rentgenskega pregleda in diagnozo rentgenologov v določeni oddelek bolnišnice. Izdelali so tudi že centralo za elektronsko upravljanje vsega prometa znotraj bolnišnice. Dalje so izdelali novo operacijsko mizo, ki ni fiksirana v operacijski sobi. Ta miza omogoča, da bolnika že v predsobi operacijske dvorane pripravijo na operacijo, ne da bi ga bilo treba kasneje premeščati na drugo ležišče. Operacijsko mizo, ki ima hidravlične naprave za spreminjanje položaja, je mogoče u-pravljati na daljavo. Tvrdka Autokemi je na razstavi prikazala svoj novi analizator krvi, ki ima teoretično zmogljivost 30 milijonov krvnih analiz letno, S venska Ackumu-lator AB Jungner pa je pokazala svojo lasersko napravo, ki je uporabna pri operacijah očesne mrežnice. Razen številnih drugih sodobnih zdravniških in bolniških naprav so na razstavi prikazali v posebnem oddelku pohištvo, ki naj olajša gibanje invalidnim o-sebam; to so predvsem deli kuhinjskega pohištva ter vozički za tiste invalide, ki ne morejo hoditi. -------o------ Prevara za tatove avtomobilov V Veliki Britaniji so izdelali napravo, ki naj bi preprečevala krajo avtomobilov. Tat bo .avtomobil sicer mogel spraviti z mesta, toda že 10 minut nato bo motor utihnil in ga ne bo mogoče več pognati. Tvrdka, ki izdeluje napravo, trdi, da bi pri tem tudi najbolj trmast tat izgubil potrpljenje in se bo umaknil od avtomobila. r 3 HAINADSHA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta “Deseti brat” v Torontu Zanimanje za igralska dela med nami pada. Zgleda, da nam ni več dosti do tega, da bi gledali pred seboj na odru življenje, ki so ga živeli naši predniki, ali življenje, ki je nekoč bilo naše; niti nam ni dosti do tega, da bi v mraku in tišini dvorane podoživljali sedanjost. Zato moramo biti veseli vseh naporov in hvaležni vsem, ki jih doprinaša-jo, da od časa do časa kdo še priredi kako igro. V nedeljo, 19. decembra, je Slovensko gledališče igralo v cerkveni dvorani na Manning Ave. Jurčičevega “Desetega brata”. Deseti brat je Jurčičev roman, ki je izhajal leta 1866 in v začetku 1867 (kmalu bo- sto let, ko je začel izhajati) v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov. Ob tej priliki je izšel tudi t. zv. Gledališki list, ki je za mlade in stare prav zanimiva kulturna listina, čeprav je majh na. Poleg oseb, ki nastopajo v igri, nam list prinaša kratek oris Jurčiča kot pisatelja z naštevanjem njegovih del. Obenem nam pa razloži razvoj zgodbe v “Desetem bratu” ter nam pove, da je roman priredil za igro Fran Govekar. Prvič so to igrali v Ljubljani 26. februarja 1901. Kdor je dobil ta list v roke, je lahko na hitro ponovil ali pa se naučil drobec slovenske literarne zgodovine. Vsekakor lepo poslanstvo Gledališkega lista kulturni zimi novega sveta. P. M. Smrt rojaka ‘niiHjoiiarja’ ¥ Wistmpegii Premalo poudarjeno Med udeleženci letošnjih du-j WINNIPEG,, Man. — V bol-hovnih vaj, ki so bile za sloven- niči sem ga spoznal. Ko sem ga V novem Slovenskem domu bodo silvestrovali Pred leti, še na slovenski zemlji, smo se pred Božičem in med prazniki spraševali, kam bomo šli na Štefonovo, kam za Silvestrovo in kam tiste nedelje med prazniki. V mislih smo imeli igre po prosvetnih domovih. Skoraj vsako društvo je v teh dneh postavilo nekaj na oder in dvorane so bile polne gledalcev. Časi pa so se spremenili. Danes se pa sprašujemo: Kam na ples; v katero dvorano; katera muzika bo igrala; kdo prireja ples? Letos bo prvič silvestrovanje v novem slovenskem domu na 864 Pape Ave. Tam bo vse novo: prijeten občutek slovenske domačnosti, nova kuhinja in nov pod v novi dvorani. Na svidenje na prvem silvestrovanju v Slo- ske može in fante v Port Credit, Ont., se je čula pritožba, da se je o teh duhovnih vajah premalo pisalo, da so se nekako omalovaževale in so se komaj kaj omenile. Brez dvoma prireditev duhovnih vaj v neki skupnosti ljudi zasluži večjo pozornost in to zlasti v dobi priprav. Letošnje duhovne vaje je vodil preč. g. Karl Wolbang, C.M., d je nalašč za to priliko prišel iz daljne Philadelphije. Kot voditelj se je res potrudil, da so se vsi udeleženci počutili res srečne. Kar se notranjega miru in zadovoljstva tiče, so duhovne vaje verjetno uspele, čeprav v notranjost vidi samo Eden. Šibka točka je bila samo to, da je oilo v domu duhovnih vaj kakih 15 sobic praznih, ko bi bile lahko oz. bi morale biti zasedene. Lani so bile in upamo, da bodo tudi drugo leto. Patri, ki dom o-skrbujejo, so se res potrudili, da so vsakemu prebivalcu, ki želi prebiti pri njih konec tedna, pripravili vse telesne udobnosti, da duša lahko nemoteno zboruje sama s seboj in z Bogom. Za pripravo duhovnih vaj sta se trudila predvsem g. Janez Muhič iz fare Marije Pomagaj in g. Stane Ulčar od Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Gotovo so vsi, ki so bili na duhovnih vajah, iz srca hvaležni tistim, ki so jih tja spravili, voditelju duhovnih vaj preč. g. K. Wolbangu, C.M., predvsem pa Bogu za notranji mir, ki ga je na svetu danes tako malo. Udeleženec Prekop Donava-Odra Spet je oživela že nekajkrat obravnavana zamisel o graditvi plovnega prekopa, tki bi povezoval Odro in Donavo oziroma Baltik s Črnim morjem. Izkopati bi bilo treba kakih 200 km dolg prepok, po katerem bi lahko plule do 1500 ton težke ladje, ki bi prevažale do 3500 ton to vora. Prekop od Donave po Moravi in Bečvi ter dalje čez moravsko nižino in pod Karpati do Odre bi bil širok 42 do 80 in globok 2.5 do 4 m. Potrebnih bi bilo 19 zapornic. Potem ko bi zgradili še prekop med Renom čez Main do Donave, bi bila rečnim, lad-venskem domu. Vabi odbor Dru- Jam zagotovljena tudi neposred-štva “Slovenski dom”. , j na zveza s Severnim morjem. iHBBBBBOBHBHBHHBSBaBHBEiHHaBiBBSIEKHHaHMaBHaBBBHaBBISflBBBil m SKUPINSKA POTOVANJA 1 V SLOVENIJO SS QUEEN MARY — 23. aprila iz New Yorka s povratkom 28. junija preko Chcrbourga. — Cena US $340. — Vključno vlak do Ljubljane in nazaj US $393. SS ARKADIA — 30. aprila iz Montreala s povratkom 30. junija iz Le..Havre. — Cena Can. $337.10. « SS ARKADI4 — dne 10. maja iz Evrope in povratek iz Montreala 27. avgusta. (Ugodno za obisk Vaših sorodnikov iz starega kraja.) ZNIŽANE CENE JET ZA 1936 — 21 dni — ali grupne cene: New York - Ljubljana U.S. $395; Toronto - Ljubljana Can. $450. Emigrantska cena: Ljubljana—-Toronto Can. $2N. Mi Vam napravimo prošnjo r.a Immigration, na Jugoslovanski konzulat in Vas seveda točno obvestimo o prihodu Vaših.. NAJEM AVTOMOBILOV: Za leto 1966 smo sklenili zelo ugodne pogodbe v Trstu, Muenehenu, Celovcu in v Ljubljani ter Vam nudimo tozadevno najboljšo postrežbo in tudi najnižje cene. Vsakemu, ki najame avtomobil, preskrbimo brez stroškov še International Driving Licence in ga preskrbimo z avtomobilskimi kartami. Zahtevajte cenik z vsemi podrobnostmi. Preskrbimo seveda tudi potne liste, vizume, prodajamo tujo valuto, potniške čeke, kovčke. — NOTARSKI POSLI. World Travel Service Ltd. IVA 2-4161 (tri linije) ® 258 COLLEGE ST., TORONTO 2B, ONT. pozdravil, je bilo njegovo prvo vprašanje “Kdo vam je pa povedal, da sem tukaj?” — Gospod iz bolnice mi je telefoniral. — “Pa veste, od mene ne Dpste nič dobili.” — Začudeno sem ga pogledal in mirno izjavil, da bolnikov ne obiskujemo namenom, da bi od njih kaj dobili. — “Veste, jaz sem bogat, imam lepe tisočake.” — Tega ne vem, nihče mi o tem ni besedice zinil. Prisedel sem k postelji in začela sva najine razgovore. Ludvik Tanček, z Iga doma, 56 let star, 35 let v Kanadi, do letošnjega leta vedno zdrav kot riba, letos pa že drugič v bolnici zaradi tega “frdamanovega raka”. Odpel je srajco in na levi strani prsi sem zagledal z rdečim obkroženo precejšnjo ploskev. “Tukaj me obsevajo in s svojimi poskusi mučijo, pa ne vem, če bodo kaj dosegli. Včasih me straš-boli.” Eden od zdravnikov mu je kar naravnost povedal, da ima raka in da so njegovi meseci že šteti. Pozneje ga je drugi malo potolažil, ko je izjavil, da ni gotovo, če je res rak. Od časa do časa se mu je na obrazu poznalo, kako ga bolečina zagrabi. Dan za dnem, dober mesec, sem ga hodil obiskovat. Revež se mi je smilil. Nobenih sorodnikov, skoraj vedno sam. Čeprav je bil že nad eno leto stalno v Winnipegu, ni maral za slovensko druščino, naravnost umikal se ji je. Od rojakov je poznal le štiri, pa še te le mimogrede. Med Kanadčani je pa dobil tri prijatelje, ki jih je sam imenoval “cepce”. Tuko.-je bil kar vesel, ko sem prihajal in o-stajal navadno po eno uro pri njem. Kar prijetno sva kramljala. Ni mu bilo za pogovor o vremenu, pač pa je rad napeljal na politiko, gospodarstvo in razmere po svetu. Hrepenjenje po ameriških nebesih ga je zvabilo od doma. Prišel pa je ravno v naj slabšem času, ko se je vsa Amerika zvijala v svoji gospodarski stiski. V Saskatoonu so ga vrgli iz vlaka. Brez centa v žepu in brez znanja jezika. Za nekaj časa se ga je “usmilil” kmet z okolice, kjer je delal le za hrano. Potem je pa taval po Kanadi sem ter tja in iskal delo. Domov bi bil rad kaj poslal, pa še za sebe ni imel zadosti. Mati ga' je prosila, naj se vsaj javi, da bo vedela, da je še živ. Pa ga je bilo tako sram, da ji niti odpisal ni. Solze so mu stopile v oči, ko je govoril o tem ter sebe dolžil, da je kriv, da je mati prezgodoj umrla, tudi od padle pod svojo normalno ceno. Na nekatere delnice je bil tako navezan, da jih je nosil kar s seboj, v časopisju pa zasledoval njihovo nihanje na borzi. Bil je prepričan, da se bo v nekaj letih njihova vrednost podesetorila. Celo v bolnico jih je nesel s seboj, po njegovi smrti jih pa nihče najti ne ‘more. Zginile so kakor kafra. Jih je kdo odnesel, jih je morda sam uničil. Skrivnost ... Obiskoval sem ga predvsem z namenom, da bi ga kot duhovnik pripravil za njegovo pot v večnost. V tem pogledu se je revež čisto zanemaril. Le s težavo sem ga pripravil, da sva se tudi o Bogu kaj pogovorila in par-krat sva kar skupaj molila, saj sam je te stvari že pozabil. Hvala Bogu, tudi spoved sva opravila, čeprav v začetku ni bilo dosti upanja. Par dni po tistem se je zgodilo, ko so bolečine postajale skoro neznosne, da je sredi noči vstal in šel v kapelo. Odleglo mu je in kar srečnega se je počutil. Tam je legel na preprogo in sladko zaspal. V bolnici pa pravi alarm, ko so ga prav do jutra iskali povsod, samo v kapeli ne . .. Spet drugič je v navalu bolečin izjavil bolničarki, da*bo napravil samomor. Samo pogledala ga je, pa mu pri priči pobrala vse, kar bi mu lahko služilo v ta namen, celo brivski aparat. “Pa se uniči, če se moreš,” mi je nekam hudomušno rekel. Meni je pa prišlo na misel, da taki, ki o teh rečeh veliko govore, navadno nimajo poguma. Še je živel, ko sem se po enem mesecu vrnil. Pa ga nisem tekel takoj obiskat, da ja ne bo mislil, da me njegov denar privlači. Čez dva dni, prav na dan, ko sem imel namen, da ga obiščem, sem pa dobil sporočilo, da je prejšnji večer umrl. Čeprav je bila njegova smrt javljena v časopisju, se nas je k molitvam zbralo le sedem, od teh ga dva v življenju nista poznala, pri pogrebu naslednji dan ni bilo dosti drugače. In njegovo bogastvo, njegov denar? Kdo ve, koliko ga je imel, kdo ga bo dobil... Tri tedne pred smrtjo je bila oporoka spremenjena. Kdo ve, če je v njej res izražena njegova volja ... Nekoč mi je rekel, da je v življenju napravil tri velike napake. Prva je bila ta, da je šel od doma. Veliko bolj srečen bi bil, da bi ostal doma, z malim zadovoljen kakor so ostali njegovi prijatelji in znanci. Drugo je napravil, ker se ni oženil. Potikal se je tu in tam, nikjer pa ni imel doma, nikogar, ki bi ga lahko klical za svojega ... Tretje pa bil njegov pohlep po zlatu, za katerim se je nenasitno tero od navedenih treh napak. Še je čas, da jih popravijo ... Blagoslova polno novo leto želi vsem rojakom in rojakinjam Jože Mejač, C.M., slov. misijonar -------o------- Stroški za bolniško zavarovanje se začeli male vnašati REGINA, Saskat. — Ko je pokrajina Saskatchewan uvedla zavarovanje za bolezen, so predvideli precejšnje stroške, vendar so ti naglo segli preko predvidene vsote. Leta 1964 so po-rastli kar za 5.8%, letos pa so se malo vnesli in njihov porast v primeri z lanskim ne znaša niti 4%. Manjši porast spravljajo oblasti v zvezo s padanjem rojstev, pa tudi delno z večjo pažnjo zdravnikov, ki niso voljni zdraviti vsake “bolezni”. Saskatchewan je kot prva pokrajina v Kanadi uvedel obvezno zavarovanje za bolezen. Vsaka družina plača zanj do $72 na leto, je pa zato krita za vse o-snovne potrebe zdravljenja. Vid Lamberšek išče izvoljenko WASHINGTON, D.C. — “Washington Post” pripoveduje v božični številki ne ravno Božiču gega kot fotografijo. Fotografijo je pokazal tudi policiji, toda za Božič ni imel sreče. Jo je brezuspešno iskal in jo še zmeraj išče. Dopust mu namreč poteče šele 11. januarja in takrat mora biti nazaj v Kanadi. Je namreč postal kanadski državljan. Želimo mu zato res srečno novo leto! Judje pripravljajo novo izdajo svojega Sv. Pisma TEL AVIV, Izrael. — Judovska univerza v Jeruzalemu je začela pripravljati novo izdajo Sv. pisma stare zaveze. Sedanja je še iz preteklega stoletja. Med tem so odkrili celo vrsto novih manuskriptov v Egiptu in na Sinajskem polotoku, ki dajejo dosti gradiva za kontrolo sedanjega besedila. Delo na novi izdaji bo pa trajalo preko 1. 2000. Prva bo prišla na vrsto nova izdaja knjige proroka Izaije. CLEVELAND, O, ženska dobijo delo Delo za žensko Starejši par išče gospodinjo. Kličite IV 1-6310. (251) ~ MAH OGLASI ~~~ primerno zgodbo Vida Lamber-pehal. Pri tej tretji svoji napaki ^ rojenega “v Sloveniji”. žalosti po njem. Z izbruhom druge svetovne pride v novi svet vojne je bilo tavanja in negotovosti konec. Najprej je bil vojak, nato pa delavec v rudnikih: Red Lake, Timmins, Alaska. Baje je bil celo v Afriki in Južni Ameriki. Ker je bil zdrav, močan, delaven in varčen — ni se oženil, ni ne pil ne kadil, pa še skromno živel — si je z leti precej prihranil. Vedel pa je, da s samim delom ne bo nikdar postal milijonar, kar so bile njegove stalne sanje. Zato se je loteval raznih podvigov, a mu je navadno spodletelo. Smejal se je, ko je pripovedoval, kako je v Timminsu s prijateljem kupil farmo z nad 100 molznimi kravami. Vse je izgubil, pa še sitnosti je imel, ker ga je jud-mle-karnar “okrog prinesel”. Potem se je vrgel na borzo in kupoval delnice rudarskih podjetij. Ves ponosen je pripovedoval, kako je lani v dveh dnevih na ta način zaslužil $14,000, ko so njegove delnice tako čudovito poskočile. Nikdar pa ni povedal, koliko je zgubil, ko so potem spet Nekaj dni pred mojim odhodom na misijone sem opazil, da mojih obiskov ni več tako vesel. Spet so prišle na vrsto besede, da njegovega denarja ne bom videl. Par dni preje, ko sva govorila o njegovem premoženju in je prišel celo z mislijo na dan, da bi se oženil, imel otroka in mu vse zapustil, sem mu verjetno preveč odkrito povedal, da nima smisla govoriti o ženitbi in da njegovega otroka ne bo na svet, saj sam čuti, da je vedno slabši. Pač pa sem mu priporočil, naj bi pomagal rojaku, ki je prav tiste dni prišel v gospodarsko stisko in je v nevarnosti, da izgubi podjetje, v katero je vložil vse svoje imetje. Naj posodi denar ali pa podjetje kupi, rojak naj ga pa v njegovem imenu vodi. Kar zažarele so mu oči: “To bi pa rad, tovarnar..., lastnik podjetja ..., a vendar čez čas je z žalostjo dodal: Kaj pa če umrjem?” — Za ta primer pa napravite, da se podjetje spremeni v “Ustanova Ludvik Tanček”. Ves dobiček naj bi se porabil za prihajajoče nove naseljence iz Slovenije. Nimate sorodnikov, sam ste pa okusil vso bridkost mladega človeka, ki z upanjem in pričakovanjem, pa naleti na strašne težave. Ali ne bi bilo lepo, če bi mu pri prvih korakih vsaj malo pomagali. Kakor so druge ustanove, “Ford”, “Ro-ckenfeller” za velike stvari, tako bi bila “Ludvik Tanček” za naše... Gledal me je, nazadnje pa pripomnil, da se bo o tem posvetoval s svojim advokatom in bančnim ravnateljem, kjer ima denar naložen. Brezmejno jima je zaupal, bolj kot vsakemu drugemu. Dobil je nasvet, naj se takih stvari ne loteva, saj je vendar bolan, pa še pripombo: kdo ve, kaj hoče duhovnik s tem do-j seči. Tako sem pri naslednjem! obisku dobil odgovor, ki ga jej spremljal čuden pogled: “Vaš) načrt je lep, prelep, da bi ga Ludvik Tanček sprejel...” Qd takrat naprej sem čutil, da; je; njegova prijaznost do mene izginila. Dan pred odhodom na misijone sem se poslovil od njega, ga priporočil bolniškemu kuratu in odšel. Bog ve, še se bova še kdaj videla, sem si mislil... je kar ponorel, stiskal svoje roke in se še celo nad Bogom stresal. “Sedaj, ko nekaj imam ..., potem, ko sem toliko trpel in mislil na prijetno življenje, pa vse zapustiti in niti ne vem, kdo bo to dobil in kaj bo počel. Jaz norec .. .” Spomnil sem se svetopisemskih besed o tistem, ki si je postavil kašče, jih do vrha napolnil ter vzkliknil: “Duša, sedaj pa počivaj in uživaj ....” Nespametnež, pravi Gospod, ker ne veš, da bom še to noč zahteval življenje od tebe. Napisal sem te vrstice, da izpolnim obljubo, ki se mu jo dal ko je bil mojih obiskov še vesel in sva govorila o tem, da bi bilo verjetno zanimivo objaviti nekaj njegovih spominov. Hkrati pa naj služijo kot svarilo vsem tistim, ki v življenju delajo ka- Lamberšek je zbežal 1. 1957 iz Jugoslavije, kjer je bil tudi nekaj časa zaprt. Usoda ga je zanesla v Kanado, lani pa tudi v Mexico City, kjer je spoznal Miss Eleonoro Aguiiere. Vrnil se je v Kanado, kjer ima službo kot električni inženir nekje v Manitobi, z Miss Eleonoro je pa ostal v stalnih stikih. Za Božič sta se dogovorila, da se srečata v Washingtonu. Miss Aguiiere bi ga bila morala čakati na letališču. Tu se je pa zgodila nesreča. Lamberškovo letalo ni moglo pristati radi megle. Lamberšek je tako prišel za cel dan prepozno .Njegove izvoljenke naravno ni bilo na letališču. Mož pa ni obupal, začel jo je iskati vse povsod, prosil je tudi policijo za pomoč. Od nje pa ni imel dru- Rad bi kupil Rad bi kupil rabljen hladilnik, in pohištvo za sprejemno sobo. Predložite ceno in pošljite na naslov: Ted Orsanic, 1261 E. 60 St. Cleveland, Ohio 44103. —(250) V najem Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330. (1) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Odprite pršjateifu eno sfekJensoo i ognjem - varjenega piva Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh’s .... edinega ameriškega piva, varjenega direktno nad ognjern. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus. Priljubljeno Stroh’s--- tekne tako, kot bi rada teknila vsa druga piva. Pri teh nesramnih besedah so se trenutno umaknili z oken duhovniki in ženske. Velderndorff pa je skočil na noge, oprostivši se z mogočnim sunkom iz rok svojih krotilcev. Stresel je kodre s krvavega čela in zavpil: “Ne, še več vidite, — namreč človeka, ki se da zmerjati za barona, pa mu gleda baraba iz vsakega šiva... Če bi še kdaj študirali jus, gospod Enzmuiler, se naučite spoznavati, kaj je razlika med ujetim deželanom ir. navadnim tatom.” “Razlika je v tem, kako se vede,” je odvrnil Windhag s svojim železnim basom. “Res, sem mislil, da je le v sablji in ostrogah.” .. Ali vam je zdaj ljubo, da greste peš, ali pa želite, da se vozimo do Donave, gospod de-želan?” Jese ga je pogledal s srditimi očmi. “Pojdem peš; vozite se sami s svojimi žrebci, katere ste ukradli iz Jurjevega hleva.” Prišli so do vhoda. Vrata so bila odprta. Velderndorff je pogledal ven. Onstran mostu je bilo vse črno ljudi; slišati je bilo njih šumenje prav sem noter. Pred vsemi temi mora ven; vsi ga bodo zijali. Sram ga duši in jeza, jeza na Windhaga. Dobro je, da nima prostih rok. Oblastno zahteva svoj plašč in svoj klobuk; oboje mora biti še gori v slavnostni dvorani; — v sredo je tam oboje odložil.. Weinmaister je stekel gor in prinesel, kar je želel Jese. “Ah, srake so tu!” je dejal Velderndorff. Na klobuku ni bilo diamantne zaponke. Weinmaister mu je ogrnil plašč in Khnoll mu je dal klobuk na glavo. Weinmaister mu je želel srečno pot in iztisnil nekaj krokodilovih solz. Windhag je poveljeval: Naprej, marš! in orožniki so zgrabili Velderndorff a in ga peljali čez most v Grajsko ulico. Bil je čudovito lep dan. Vse strehe in drevje je sijalo v belem in tla so bila bela; nebo pa je bilo tako sinje in sonce tako zlato kakor v prvi pomladi... Slišati je bilo celo, da ptiči cvrkutajo. Kljub mnogim ljudem namreč ni bilo nobenega šuma po ulicah, le motno šumenje in mrmranje. Ljudje so stali v vrstah kraj hiš, do šest, sedem mož na gosto. V oknih so se gnetle žene in otroci in stari, betežni starci. Vsi šepetajo, mrmrajo in kažejo: “Poglejte! Ta je! Bog ga je udaril.” Matere opominjajo svoje otroke: “Glejte, otroci, tega peljejo v St. Polten v hudo ječo; obesili ga bodo. Le pridno molite, otroci, in spoštujte duhovnike in hodite v cerkev! Ta vsega tega ni delal, zato pa je postal celo mo-riiec” ; v | ;.gg| Le malo je slišati, da bi ga ljudje zmerjali ali psovali... Srd in surovost je za trenutek premagal temen strah, ki ga občuti ljudstvo, ko gleda smrti zapisanega. Njega pa, zločinca, ki stopa vzravnan s spačenim nasmehom na bledih ustnah sredi med stražami, teži ta tišina bolj kakor vihar psovk. — Zadržano govorjenje, čivkanje ptičev, sončna luč in praznična obleka ljudi, vse je nedeljsko nastrojeno ... Kje so tiste nedelje, ko je prihajal na konju v Pechlarn v sončni luči skozi' šumeče ulice; — vse se mu klanja in pripogiba; častitljivi starci se poklanjajo do tal, ljubke deklice ga zaljubljeno gledajo ... Pechlarn v prazničnem, on sam v prazničnem. Danes je tudi Pechlarn v prazničnem, le on ni več! “Slab je videti; — na rokah krvavi,” pravijo starci in dekleta se obračajo v stran; grozno ga je gledati. “In to naj bo vojak! Saj ne znaš niti korakati!” je zmerjal hripavo se smeje Zieglerja. “Kakor polž leze in jaz moram lesti z njim. Izvoliš priprego?” Srce se mu obrne, ko ga pripeljejo na Cerkveni trg. Vodnjak šumi; kamnitna devica dviga svoje žezlo. Tam se je ustavljal visoko na konju; tam so prihajali in ga oboževali; trgali so se za liste: “Danes naš Kristus od mrtvih je vstal, prihaja kot ženin ves lep in zal.” V cerkvi pojo orgle, a ljudje se zgrinjajo le okoli njega; Wolfius pridiga stenam. Hej, milostni gospod, ta zna. Vivat, živel milostni gospod! ... Stari Wolf je zmerjal... Ali ne plahuta tam okoli vogla njegov koretelj? — Ha, a tam prihajajo svatje! Ljubica sedi v kočiji; smeje se kakor angel.— Zvonovi pojo, trobente se glase. Jo hymenaee! Jo hymenaee! A zdaj ? Grizel si je ustnice, stiskal krvave pesti v vezeh; za vse na svetu ne mara biti za igralca, da CHICAGO. ILL. CHICAGO. ILL. FEMALE HELP SALESWOMAN FULL AND PART TIME EXPERIENCED OR WILL TEACH 40 HOUR WEEK, PAID HOLIDAYS AND VACATIONS PERMANENT WORK Apply: F. W. W00LW0RTM GO. 7601 S. Cicero FORD CITY SHOPPING CENTER (251) HELP WANTED Harvest House Cafeteria NEEDS EXPERIENCED ADULT RESTAURANT HELP • 2 DISHWASHERS • GIRLS — FULL TIME — GENERAL KITCHEN WORK • WAITRESSES (FULL AND PART TIME) • i Cook • i baker • i assistant for grill 40 HOUR WEEK, PAID HOLIDAYS AND VACATIONS PERMANENT WORK Apply: F. W. W00LW0RTH CO. 7601 S. Cicero FORD CITY SHOPPING CENTER bi zijali;... trudi se, da bi gledal ponosno in prezirljivo, pa skoraj ne more več, vse se mu vrti, srce mu hoče počiti. Spustil je rutico. Ziegler mu jo je pobral in zopet stisnil v roko. ‘Kako lepega služabnika imam!” je dejal Jese. “Koliko čevljev pa meriš? ... Ah, ti pig-meji tu! Veliki in visoki ljudje so samo v Nemčiji... Koliko je ura? ... Oni na ladji bodo nejevoljni .. .’’Kakor mrzlično govori; Ambrož ga pogleduje od strani. — Prišli so k Lopam. O, tu so stari znanci: Silbernagei, Wachter, Fux! Lepo se niso obnašali proti njemu. Kaj neki, bali so se farjev... Njegovi Pechlarnci! Ne, ne sovražijo ga videti jim je. Kar prijazno ga gledajo. Seveda, še ga imajo radi, in on jih ima tudi, mora jim povedati. “Postoj za trenutek!” nagovori Zieglerja in povzdigne svoj glas: “Ljubi moji!” “Tiho, kanalja!” zavpije Windhag. “ ... zdaj grem od vas. Vedno V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI IN STARI MATI Angela Benčin .Umrla je 28. decembra 1962. Počivaj v miru, ljuba mati, v hladnem grubu tam, v spominu trajnem boš ostala, nepozabna, draga nam. žalužoči: JOHN JR., STANLEY — sina LOUISE—snaha ALICE—vnukinja OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 28. decembra 1965 r .v ■A-’ .. »'..-v-- A, ;f'A sem vam hotel dobro in bi vas prosil, moji Pechlarnci—” Dalje pa ni mogel. V trenutku so njih mrtvi in topi obrazi strašne, jezne spake in ves slovesno tihi trg divje vpije: Kaj, tale grešnik bi rad še gospoda igral? Vinarski predsednik je stopil naprej in pregrmel vihar: “Mi smo božji in cesarjevi Pechlarnci in nikogar drugega, tvoji, ti morilec duhovniški, skrunilec Marijin, pa nismo prav nič. Pojdi proč, nič nimamo skupnega s teboj! Veseli bomo, ko te ne bomo več videli!” Jeseju je, kakor da mu je oni obrnil nož v srcu. Še pogledajo ga ne! Kakor kugavca ga izob-čujejo. Je li Matej Gospod Bog? Kaj pa je naredil zanje? Jaz bi si bil zanje srajco slekel. Zavpil bi... a ne mara, ne sme glu-miti,... smeje se. Strašno ga je videti, kakor človeka spačenega od muk. “Ali so že šli mimo?” je vprašal stari Wolf svojega ministranta v pekovi veži. Ravno je bil na trgu z zadnjo popotnico za Taxbergerico, ki umira; tedaj je slišal, da prihajalo z ujetnikom, in je naglo stopil v naj-bližjo hišo. Tega pa ne more storiti fantu, da bi ga gledal v njegovi sramoti. “Pri Donavski ulici so,” mu je povedal mali, ki je stal radovedno zijaje na vratih, dočim se je kril župnik v temi pri stopnicah. “Zdaj je nekaj spregovoril in ljudje ga zmerjajo!”, je takoj nato pobič poročal resno. “Seveda, zdaj ga pa še psujejo!” je zamrmral temno in skoraj žalostno Wolf. “Ko je že vendar vse pri kraju z njim ... takšni so ljudje ...” Sklenil je roke trdo okrog burse in začel moliti psalm: Miserere. Donavska ulica drži navzdol; od tam je človek kmalu pri vratih. Še z nasipa zijajo ljudje. Žalostni sprevod je kmalu pre- šel temno ulico. Ko je Velderndorff stopil skozi vrata in zagledal pred seboj sinjo, svetlo, bleščečo Donavo v mogočnem toku in; tu in tam na bregu vse črno ljudi in na Donavi črno galeoto, ki naj ga pelje v smrt, tedaj ga je stresla groza; korak mu je zastal in mož je stokal: “O moj Kristus, o moj Kristus!” (Dalje prihodnjič) --------o------- F blag spomin OB PETNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ NEPOZABNI SOPROG IN OČE Joseph Mihevc ki je zatisnil svoje mile oči cine 28. decembra 1950. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad, pri Bogu zdaj se veseliš a v srcih naših še živiš. Žalujoči: ANTONIA, soproga OTROCI OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 28. decembra 1964. Oglašujte v naših malih oglasih ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, ČE POTREBUJETE delovno moč, ČE IŠČETE zaposlitev, / ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628. j O •• NI BILA NAMENJENA NJIM — Parada ameriških vojaških sil v Zahodnem Berlinu je bila namenjena v prvi vrsti prebivalstvu tega, vendar so si jo ogledali tudi Rusi. Na sliki vidimo v ospredju dva ruska vojaka, katerih eden si ravno ogleduje ameriške tanke, drugi pa je obrnil svojo pozornost v del parade, ki ga gornja fotografija ni več dosegla. |M!IIIIII!llll!!llllllll!ll!llllll!lll!!lll!!l!IIIIIIIIIIII!!l!ll!lll!ll!ll!llll!lllll!linillllllllllll!l!!!!ll!lllllllimilll!llill!!IIM!l!!!n!l!llll^ 70-1-1 LETO 70-1-1 I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA ( K. S. K. J. ) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. j • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: I • od §500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan: • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. j K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. = Premoženje________________________$15,700,000.00 Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 Solventnost - 118.33% Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S K. J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. [ME ...................................... NASLOV ................................... MESTO .................................... DRŽAVA ............................ CODE .............. 1 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: Moj novi naslov: ~ MOJE IME: .................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO DRUŠTVENI fiEifiC Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. OVČKA PIJE — Belgijska igralka Catherine Spaak krmi jagnje, ki nastopa z njo v filmu, v odmoru z mlekom. Film snemajo v Rimu.