izvirni znanstveni članek UD K 903:904(497.4-14)"637/652" prejeto: 2004-06-08 ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER Maša SAKARA SUČEVIČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: masa.sakara@zrs-kp.si IZVLEČEK Nabrano gradivo iz jame nad Brežcem št. 5415 na Bržanijsko-kraŠkem robu opredeljuje obdobja od zgodnje bronaste do zgodnje železne dobe in rimsko obdobje. Keramični odlomki predstavljajo značilno gradivo jam in gradišč Tržaškega in matičnega Krasa ter Istre. Izstopa dvojni ročaj (ansa bifora) z ohrananjenim delom ostenja bikoničnega lonca, ki predstavlja oblikovno posebnost na območju Caput Adriae. Ključne besede: arheološki artefakti iz jame, naključne najdbe, bronasta doba, železna doba, rimska doba, dvojni vodoravni ročaj - ansa bifora MATERIALE ARCHEOLOGICO PROVENIENTE DALLA GROTTA 5415 Dl BREŽEC PRESSO PODGORJE, COMUN E Dl CAPODISTRIA SINTESI II materiale rinvenuto nella grotta 5415 a Brežec, sul ciglione carsico della Bersania, risale al periodo che va dalla prima eta del bronzo all'inizio di quella del ferro e al periodo romano. Frammenti ceramici rappresentano il materiale tipico proveniente dalle grotte e dai castellieri della zona di Trieste, del Carso e delllstria. Spicca 1'ansa bifora con frammento di vaso biconico, una forma peculiare nel Caput Adriae. Parole chiave: artefatti archeologici provenienti da grotte, ritrovamenti casuali, eta del bronzo, eta del ferro, epoca romana, cloppia ansa verticale - "ansa bifora" 712 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Jama nad Brežcem s številko 5415 jamarskega ka­tastra leži na Bržanijsko-kraškem robu nad vasjo Brežec pri Podgorju (si. 1). Dobro viden vhod v jamo se odpira 2,5 metra visoko v skalnati steni in je ovalne oblike: je 1,70 metra visok, do 1,40 metra širok. Vhodu sledi 7 metrov dolg rov podobne velikosti kot vhod. Stene in strop so skalnati, tla pa zemljena. Položno vzpenjajoči se rov vodi v prvo dvorano, ki je velika 3x7 metrov. Po petmetrskem dolgem hodniku se pride v drugo dvorano, ki je približno enako velika kot prva. O b severoza­hodnem kotu se odpira vhod v raven položen rov, ki se po 12 metrih konča z oknom v steni. V severovzhodnem kotu pa je vhod v nizek, vzpenjajoč manjši rov. Na tem mestu se dviga kamin, ki pripelje v prvo dvorano (si. 2).1 V neposredni bližini je nekaj prazgodovinskih na­selbin na vrhovih vzpetin in v jamah. Znana, čeprav ne­raziskana, so: gradišče Mojbrma nad Zazidom (Osmuk, 1979, 278),2 gradišče Mozar pri Črnem kalu, Gradišče Marija Snežna, gradišče na Hribu Stena, Gradišče pri Podpeči in gradišče v Zanigradu. Jame z arheološkim gradivom pa so Jama v Ladnici oz. Jama v Valah, Bo­balova jama oz. Jama velikih Podkovnjakov, Ločka jama (Stokin, 1997, 140-150). Jamo nad Brežcem št. 5415 (v lit. tudi Br3) so prvič obiskali in evidentirali člani društva Jamarski odsek SPD Trst Bratoš Klavdijo, Sancin Izidor in Sancin Stojan leta 1984 ter ob tej priliki v prvi dvorani pobrali nekaj od­lomkov kerainike. V drugi dvorani pa so na majhni po­lici tik ob vhodu v manjši rov v severovzhodnem kotu našli zlatnik, dva velika srebnika in enajst majhnih srebr­nikov iz 13. in 14. stoletja. Vse skupaj so izročili Pokra­jinskemu muzeju v Kopru (Župančič, 1990, 19-26). Jama nad Brežcem št. 5415 sodi v skupino ja m slovenskega in tržaškega Krasa, ki vsebuje gradivo od bronaste dobe do sodobnosti.3 V članku je predstavljeno gradivo, ki sta ga v Pokrajinski muzej Koper prinesla Daniel Božič in arheologinja Bojana Rozman. Ta je povedala, da je gradivo s površine jamskih tal in da v jamo zahajajo domačini ter iz nje odnašajo zlasti kera­miko.4 Odlomk i keramičnih posod okvirno izvirajo iz ar­heoloških obdobij bronaste dobe, železne dobe ter rim­skega obdobja. Posode na nizki nogi se na območju Caput Adriae prično pojavljati že v srednjem in poznem neolitiku (Montagnari Kokelj, Crismani, 1997, 82, fig. 7: 49-50 ; 27: 247-248). Pogosteje pa jih je srečati ob koncu bronaste in na začetku železne dobe ter v zreli železni dobi.5 Dno manjše posode na nizki nogi (si. 5: 12) je podobno neolitskim posodam na nogi, vendar se po fakturi v ničemer ne razlikuje od ostalega gradiva iz ja­me in ga zato umeščamo v obdobje od pozne bronaste dobe do zrele železne dobe. S prehodom iz eneolitka v zgodnjo bronasto dobo so v jamah na Krasu zastopani odlomki posod, ki se jih vzporeja s klasično ljubljansko kulturo (Govedarica, 1988-1989, 401 ss; Montagnari Kokelj, Crismani, 1996, 86s). Za to kulturo so značilni lonci s pokončnim pla­stičnim rebrom kot na si. 6: 4 in večji lonci z ravno odrezanim pokončnim ustjem (si. 5: 1; Montagnari Kokelj, Crismani, 1997, 86, fig. 9: 62; 36: 343; 47: 436; Cannarella, 1973-74, 75s, fig. 4: 3). Izkopavanja na gradišču Monkodonja pri Rovinju ka­žejo, da se je poseljevanje gričev in gradnja t. i. kaš­telirjev pričela že v mlajši stopnji zgodnje bronaste dobe (Hansel et al., 1997, si. 46). S srednjo bronasto dobo pa pride do povečane poselitve vzpetin v Istri in na Krasu, poseljene, najverjetneje le kot začasna bivališča, pa so tudi jame.6 Temu času se lahko pripiše predvsem s kanelurami okrašene odlomke ostenja ter tunelasti ročaj (si. 6: 3). Okrasi plitkih, širokih kanelur v obliki koncentričnih krogov okrog bradavice (si. 6: 5-6 , 8) ter enake kanelure v različnih oblikah (si. 6: 7, 9-10) so značilni za srednjo bronasto dobo. Na gradiščih Monkodonja in Gradac Tu­ran so tovrstni okrasi, ki naj bi prišli iz Podonavja, uvrščeni v mlajši del srednje bronaste dobe.7 Nekoliko spremenjene so znane še v pozni bronasti dobi (Car­darelli, 1983, 94, tav. 17: 154; Mihovilič, 2001, 49s, si. 42; Hansel et al., 1999, 89, 91, 95, si. 46). Tunelasti ročaji (si. 6: 3) naj bi bili značilnost t. i. kaštelirske,8 predvsem kulture srednje bronastoe dobe. 1 Za podatke se avtorica članka zahvaljuje Franju Droleju z Inštituta za krasoslovje v Postojni. Opis dostopa do jame in opis ter načrt jame v celoti povzema po zapisniku gospoda Sancina Stojana iz Jamarskega odseka SPD Trst, dne 7. 4. 1984, in se mu na tem mestu zahvaljuje za dovoljenje za objavo. 2 Gradišče ima lepo oblikovano obzidje, vendar v notranjosti na površju ni moč zaznati prazgodovinske keramike (ustno Matej Župančič, kustos Pokrajinskega muzeja Koper). 3 Kronološko je skušal jame na podlagi številnega gradiva s pomankljivo dokumentacijo, opredeliti že Leben (1967, 77). V novejšem času vodi kritično revizijo jamskega gradiva s tega področja predvsem za obdobji neolitika in eneolitika Emanuela Montagnari Kokelj s sodelavci (Gilli, Montagnari-Kokelj, 1993; 1994; Montagnari-Kokelj, Crismani, 1997). 4 Avtorica članka se zahvaljuje Mateju Župančiču, da ji je omogočil obdelavo gradiva in za strokovno pomoč pri članku. 5 Castelliere C. Marchesetti v plasteh 2 in 3 (Stacul, 1972, 158, fig. 3: 10-11); grobišče S. Barbara pri Miljah (Montagnari Kokelj, 1996, tav. 1: 8; 3: 18); Duino (Maselli Scotti, Paronuzzi, 1983, 159, tav. 5: 5; Maselli Scotti, 1978-80, fig. 7: 11). 6 Poseljena naj bi bila Trogrla Pečina (Čovič, 1983, 234). Povsem drugačna poselitvena slika pa se kaže na Krasu (Leben, 1967, 77; 1970, karta 2-3; 1971, 63ss; 1974, 243ss). 7 Čovičeva stopnja Istra III (Čovič, 1983, 233-241), ki opredeljuje srednjo bronasto dobo je na podlagi podatkov, pridobljenih z izkopavanji na Monkodonji in Gradac-Tumu, razdeljena v starejši in mlajši del (Hansel et al., 1999, 95). 8 O "kaštelirski" kulturi glej Gabrovec, Mihovilič, 1987, 293; Gabrovec, 1989, 117. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 1: Lega Jame nad Brežcem št. 5415 (Atlas Slovenije, MFig. 1: Lay of Jama above Brežec no. 5415 (Atlas Slovenije, Pojavljajo se na območj u Furlanije, Tržaškega in Goriš­kega Krasa, Posočja in Notranjske v času od srednje bronaste dobe do starejše faze pozne bronaste dobe (Svetličič, 1997, 52; Cardarelli, 1983, 94s, tav. 19: 100; 20: 99; Lonza, 1973-74, fig. 6: 15, 21). V pozni bronasti dobi jih zasledimo tudi v Trentinu in v Benečiji, kjer so običajno pripeti na trebuh velikih trebušastih posod brez vratu, z rahlo izvihanim ustjem (Bagolan, Leonardi, 1998, fig. 6: 1; Padova Prae., 1976, tav. 2: 4; 4: 2, 3). Istočasno se pojavljajo v Istri, in sicer na ostenju velikih skled z izvihanim ustjem tipa 52b in 52c po Sakara Sučevič (2004, 87s, si. 11; Mihovilič, 2001, 49s). Iz srednje bronaste dobe je verjetno tudi odlomek ostenja trebušaste skodele z vodoravnimi kanelurami na ramenu (si. 6: 2). Oblikovn o in ornamentalno ustreza 1:50.000). M 1:50.000). tipu 90B po Cardarelliju (1983, 93s, tav. 17: 90B). V pozno bronasto in pričetek železne dobe se lahko uvrsti velike lonce z ravnimi fasetami na notranji strani izvihanega ustja, tipa 81 po Sakara Sučevič (si. 4: 1-2, 5; 2004, 137s, si. 14).9 Najpogosteje nastopajo na sever­nem delu Istre v kontekstih pozne bronaste in zgodnje železne dobe.1 0 Takšni veliki lonci predstavljajo podo­navski žarnogrobiščni element (Muller-Karpe, 1959, Abb 23: 38).11 V obdobju pozne bronaste dobe (Ha A-H a B stopnje po srednjeevropski kronološki shemi) so te vrste lonci razširjeni na širokem območju od Bosne, Like, celotnega slovenskega ozemlja, prek Istre do tržaškega Krasa in zahodne Furlanije (Maric, 1964, 25, t. 2: 1-3 , 9-10 , 14, 17; Benac, 1959, 40s, t. 17: 1; 18: 5; Gove­darica, 1982, 121 s, 129-131, 153, t. 7: 2; 16: 12;Čovič, 9 Ustje lonca (si. 3: 3) na notranji strani nima ravnih faset, vendar je oblikovno zelo podobno ustju s fasetami s Stmina (Svetličič, 1997, t. 27: 8) in ga zato uvrščamo med velike lonce s fasetami. 10 Brežec (Vitri, Steffe De Piero, 1977, tav. 32: 10); Srmin (Svetličič, 1997, t. 27: 7; 39: 18); Kaštelic pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 27: 488, 490); Štramar (Mizzan, 1997, tav. 7: 3) Gradac-Turan (si. 29: 6) (Mihovilič, 1997, t. 9A: 2). 11 Brinjeva gora (Muller-Karpe, 1959, fig. 23: 38; 22: 24); Ormož (Lamut, 1988-89, t. 2: 7; 13: 6, 11) Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Andréa Cardarelli opredeljuje v tip 115 (1983, 96, 100, tav. 20: 115), je bilo do sedaj zaslediti na gradiščih Istre in tržaškega Krasa (si. 3): Castelliere di Cattinara (Lonza, 1973), Castelliere cli Monte Castellier degli Elleri (Usco, 1997, tav. 18: 13), Kaštelir pri Novi vasi/Brtonigla (NHMV , inv. št. 16433), Sv. duh pri Novigraclu (Car­darelli, 1983, tav. 16), Beram, grob 85 (Kučar, 1979, t. 10: 9), Monkodonja (Buršič-Matijašič, 1999, t. 20: 348), Vrčin,'2 Limska gradina (Buršič-Matijašič, 1999, 120, t. 14: 260), Nezakcij (Mihovilič, 2001, t. 127: 1-3). Dvojni vodoravni ročaji, nekoliko gracilnejši in z drugače obli­kovanim delom ročaja med luknjama, ki bi se lahko glede na območje razprostranjenost imenovali "dalma­tinski" tip, so znani iz Kočevja, severne Dalmacije, Like ter z grobišča Osteria del l'Osa v Laciju (si. 3; Velušček, 1996, 64, si. 4, t. 35: 16; Turk, 1998, 405). Ročaji iz jame št. 5415 nad Brežcem, s Kostela nad Kolpo in iz Cerovačke donje spilje so ohranjeni z delom ostenja, ki nakazuje, da gre za velik, morda nizek bi­koničen lonec elipsastega oboda.1 3 Medtem ko so ti ročaji v osrednji Italiji pripeti na skledi na nogi (Bietti Sestieri, 1992, 349, tav. 32/106, fig. 3c. 72/13). Cardarelli uvršča ročaje tipa 115 na podlagi analogij s podobnimi ročaji iz pokrajine Marche v srednji Italiji v zgodnji del pozne bronaste dobe. Na Castelliere di Monte Castellier degli Elleri je bil najden v plasti iz mlajše bronaste dobe (Usco, 1997, 103). Grob 85 iz Berma je poleg dvojnega ročaja vseboval še svaljkasti ročaj, ki je značilen že za mlajšo in pozno bronasto SI. 2: Jama nad Brežcem št. 5415; tloris in prerez dobo v severni Italiji, znani pa so na območju Caput (Sancin, 1984). Adriae in v Dalmaciji (Kučar, 1979, t. 10: 9-10 ; Riz-Fig. 2: Jama above Brežeč no. 5415; ground plan and zetto, 1976, 157, fig. 16: 8).1 4 Gradivo iz Cerovačke cross-section (Sancin, 1984). donje spilje, s tem tudi dvojni vodoravni ročaj, pa v večji meri sodi v zgodnji in morda razviti del zgodnje 1979, 34, si. 12: 2-5 , 7-10 ; Drechsler-Bižič, 1970, 101, železne dobe (Drechsler-Bižič, 1970, 103). Skleda z 113, t. 3: 7; 6: 4-5 ; 8: 13, 15; Pettarin et al., 1996, 356, dvojnim vodoravnim ročajem iz groba 601 na grobišču fig. 8: 6, 10; Vitri et al., 1991, fig. 8: 4; Leben, 1991, t. Osteria clell'Osa je na podlagi oblike uvrščena v 7. st. 1: 9, 10, 11). pr. n. š. (Bietti Sestieri, 1992, 349).1 5 Odlomek ostenja sklede z vtisi nohtov pod klekom Velik bikonični lonec z dvojnim horizontalnim ro­ (si. 6: 1) najverjetneje sodi v pozno fazo pozne bronaste čajem (si. 7: 5) v obravnavanem prostoru predstavlja dobe in začetek železne dobe. Oblikovno je odlomek povsem nov element, saj ga ne zasledimo v predhod­podoben skledam tipa 12a po Sakara Sučevič, ki so nem obdobju srednje bronaste dobe, niti med žarno­značilne za severni del Istre in jih v ta čas umešča okras grobiščnimi elementi, ki v tem času prodirajo iz Poclo­izveden v tehniki vtiskovanja psevdovrvice (2004, 79, si. navja. Gre za posebno obliko posode, ki je verjetno 11). služila določeni uporabi, glede na obmorsko (Cattinara, Na prehod pozne bronaste v zgodnjo železno dobo Monkodonja, Vrčin, Nezakcij) in obrežno (Kostel, Ka­se lahko uvrsti tudi dvojni vodoravni ročaj (ansa bifora) štelir/Nova vas, Brtonigla) lokacijo najdišč (si. 3). z ohranjenim delom ostenja (si. 7: 5). Ročaje, ki jih 12 Na Vrčinu je bilo odkritih 6 ročajev tega tipa (Buršič-Matijašič, 1999, 120). 13 Popolna rekonstrukcija največjega oboda posode ni možna, saj so vsa ostenja deloma deformirana zaradi oblikovanja ročaja. Približen premer največjega oboda je od 22 do 34 cm. Zaradi debeline ostenja (0,9-1,2 cm) in robustnosti ter izjemne velikosti ročaja (15x5 cm) s precejšnjo gotovostjo lahko domnevamo, da gre za velike lonce. 14 Primerki svaljkastih ročajev so dokumentirani še na Kaštelirju pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 1: 1-5), v Dalmaciji (Čovič, 1983, 238, op. 15). 15 Za podatke o dvojnih vodoravnih ročajih se avtorica članka zahvaljuje dr. Petru Turku. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIV O IZ JAME NA D 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČIN A KOPER, 229-242 SI. 3: Razprostranjenost dvojnih vodoravnih ročajev (dopolnjeno po Velušček, 1996, si. 4): krog-tip 115 po Cardarelli (1983, Tav. 29); kvadrat- "dalmatinski" tip. 1 - Cast, di Cattinara, 2 - Cast, di M. Castellier degli Elleri, 3 -Beram, 4 - Sveti duh, 5 - Kaštelir pri Novi vasi, 6 - Umska gradina, 7 -Monkodonja, 8 -Vrčin, 9 -Nezakcij, 10 -Kostel, 11 -Kruna u Božavi, Dugi otok, 12 -Gračinica, Sestrunj, 13 -Gračina, Sestrunj, 14 -Nin, 15 - Beretinova gradina, 16 -Cerovačka donja spilja, 17 -Osteria dell'Osa, 18-Vrčevo u Gorici. Fig. 3: Extent of double horizontal handles (completed as per Velušček, 1996, fig. 4): circle-type 115 as per Cardarelli (1983, table 29); aquare - the so-called "dalmatinski" type 1 -Cast, di Cattinara, 2 -Cast, di M. Castellier degli Elleri, 3 -Beram, 4 - Sveti duh, 5 - Kaštelir pri Novi vasi, 6 - Umska gradina, 7 -Monkodonja, 8 ­Vrčin, 9 -Nezakcij, 10 -Kostel, 11 -Kruna u Božavi, Dugi otok, 12 -Gračinica, Sestrunj, 13 -Gračina, Sestrunj, 14-Nin, 15 -Beretinova gradina, 16-Cerovačka donja spilja, 17-Osteria dell'Osa, 18-Vrčevo u Gorici. V zgodnjo ali razvito železno dobo sodijo lonci z tržaškem Krasu, kjer se pojavljajo že v zgodnji železni izvihanim ustjem in žlebo m za pokrov na notranji strani dobi.1 7 V Furlaniji pa jih poznamo iz časa 5.-4. stol. pr. (si. 4: 8). Pogosti so na istrskem polotoku1 6 ter na n. št.1 8 16 Kaštelir pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 27: 492, 493); Nezakcij, severna bazilika (Mihovilič, 1984-85, 10, t. 3: 14); Srmin (Svetličič, 1997, t. 27: 23); Jelarji (Borgna, 1997, 108, 111, tav. 21: 6). 1 7 Na gradišču C. Marchesetti pri Slivnem se pojavi že v 9. stol. pr. n. š. (Rigonat, 1997-98, IV-2). 18 Santa Ruffina (Palse di Porcia) (Pettarin et al., 1996, 357, fig. 9: 21). 230 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 V rimsko obdobje je uvrščen odlomek oljenke (si. 7: 3), odlomek ostenja lonca, okrašen v tehniki metličenja (si. 7: 4) in železni žeblji (si. 7: 1-2). Oljenka sodi med oljenke afriške terre sigillate tipa VIII A2b, ki so razprostranjene v Alžiriji, v Egiptu, v Italiji (predvsem na otokih) in v Tuniziji, kjer sodijo v tretjo četrtino 4. stol. Italijanske emisije v Kartagini pa so datirane v 5. stoletje. V Sloveniji se ta tip pojavlja v emonskem starokrščanskem centru (Plesničar-Gec, 1983, 66s, t. 33: 11; 37: 3; 42: 3); v Predjami (Korošec, 1956, t. 15: 2) ter na Hrušici (Ulbert, 1981, 91 s, taf. 44: 10-11), kjer so opredeljene v 4. stoletje. Odlomek grobozrnate keramike (si. 7: 4) je zaradi slabe ohranjenosti kronološko težko opredeliti. Železni žeblji rimske vrste (si. 7: 1-2), ki se običajno nahajajo v grobovih in na naselbinah, datacijsko niso občutljivi (Plesničar-Gec, 1983, t. 1: 6-7 ; 2: 2; 5: 5-6 , 14-27; 6: 13-16; 7: 1-8 , 16-27). Gradivo iz Jame nad Brežcem št. 5415 vsebuje za istrska in kraška najdišča dokaj značilne keramične ob­like, ki povezujejo ta prostor v različnih obdobjih s širšim področjem vzhodne Jadranske obale, Podonavja in severne Italije. ARCHAEOLOGICAL MATERIAL FROM JAMA ABOVE BREŽEC NO . 5415 NEAR PODGORJE (MUNICIPALITY OF KOPER) Maša SAKARA SUČEVIČ University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: masa.sakara@zrs-kp.si SUMMARY The article deals with a distribution of exhibits, mostly ceramicware, recovered from the no. 5415 cave above Brežec, which contains archaeological material from the period extending from the early Bronze Age to the Roman Era. Jama no. 5415 is part of a network of caves in the area extending from Bržanija to Kraški rob, where many archaological finds have proven that man inhabited this region during various specific historical periods. The exhibits, lacking a context of their own, have been classified by means of comparison with more clearly defined material recovered from caves and castellieri" in the Trieste area, the main Karst and Istrian areas and other regions. The majority of shards are typical of "Caste I Her" pottery, which characterized the historical periods between the end of the early Bronze Age and the beginning of the Iron Age. Only a few artifacts found belong to the late Roman period. Key words: archaeological artefacts from the cave, random findings, the Bronze Age, the Iron Age, the Roman Era, double horizontal handle (the so-called ansa bifora) KATALOG Pri opisu keramičnega gradiva se je avtorica po­služevala pripročnika Milene Horvat (1999). Barve površine in primesi v lončarski masi je določila s prostim očesom. Glajena površina: mokro površino keramičnega predmeta so pred sušenjem "brisali" brez uporabe vode. Na površini so vidne smeri "brisanja". Površina je groba. Brisana površina: mokro površino predmeta so pred sušenjem brisali s poinočjo vode. Opazne so sledi zagladitve z orodjem. Površina je gladka. Polirana površina: poltrdo (delno sušeno) površino so enakomerno zagladili, spolirali z gladkim ravnim pred­metom. Površina je spolirana, to je sijajna (Horvat 1999, 25). Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Grobozmato glino sestavljajo glineni kosci, vidni s prostim očesom, in primesi, večje od 0,5 milimetrov. Visoka koncentracija primesi je posebej označena. Drobnozrnata glina je bolje prečiščena, glineni kosci niso vidni s prostim očesom, primesi so manjše od 0,5 milimetra. Finozrnata glina je dobro prečiščena lon­čarska masa brez primesi. Rdu: premer rekonstruiranega ustja; Rdo: premer rekonstruiranega oboda; Rdn: premer rekonstruirane no­ge; Rdd: premer rekonstruiranega dna. Vsi predmeti se hranijo v depoju Pokrajinskega mu­zeja Koper brez inventarnih številk. SI. 4: 1 Odlomek izvihanega ustja velikega lonca. Groba bri­sana površina temno rjave barve. Na notranji strani je izdelana ravna faseta. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih drobnih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 45x10 mm. Rdu: 334 mm. SI. 4: 2 Odlomek izvihanega ustja velikega lonca. Groba brisana površina temno rjave barve. Na notranji strani ustja sta izdelani dve široki ravni fasti. Izdelan iz gro­bozrnate gline s primesjo redkih drobnih delcev kalcita. Ohr. vel.: 47 x 16 mm. Rdu: 271 mm. SI. 4 : 3 Odlomek izvihanega ustja lonca. Glajena površina rdeče barve. Izdelan iz grobozrnate gline z velikimi koščki kalcita in drobnimi koščki kremena. Ohr. vel.: 47 x 13 mm. Rdu: 168 mm. SI. 4: 4 Odlomek ustja posode. Brisana površina temno sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kremena. Ohr. vel.: 19x7 mm. Rdu: 108 mm. SI. 4: 5 Odlomek izvihanega ustja lonca. Brisana površina temno sive barve. Na notranji strani sta ohranjeni dve ravni faseti. Izdelan iz grobozrnate gline z redkimi večjimi kosi kalcita. Ohr. vel.: 37 x 39 x 8 mm. SI. 4: 6 Odlomek izvihanega ustja lonca. Glajena površina temno sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s pri­mesjo redkih drobnih koščkov kalcita. Ohr. vel.:60 x 35 x 10 mm. SI. 4: 7 Odlomek izvihanega ustja lonca. Brisana površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s pri­mesjo velikih koščkov kalcita. Orh. vel.: 41 x 22 x 12 mm. SI. 4: 8 Odlomek izvihanega ustja lonca. Groba glajena po­vršina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih drobnih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 79 x 44 x 15 mm. SI. 5: 1 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Glajena groba po­vršina rdeče barve. Na zunanji strani so vidni sledovi bar­ve (?). Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih veli­kih koščkov kalcita. Ohr. vel. 75 x 10 mm. Rdu: 230 mm. SI. 5: 2 Odlomek izvihanega ustja lonca. Brisana površina temno rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primes­jo velikih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 62 x 39 x 13 mm. SI. 5: 3 Odlomek ustja sklede. Glajena površina temno sive barve. Izdelan iz drobnozrnate gline s primesjo kre­mena. Ohr. vel.: 54 x 7 mm. Rdu: 168 mm. SI. 5: 4 Odlomek ustja lonca. Brisana površina temno rjave barve. Izdelan iz drobnozrnate gline s primesjo malih koščkov kalcita in kremena. Ohr. vel.: 43 x 8 mm. Rdu: 150 mm. SI. 5: 5 Odlomek ustja večjega lonca. Brisana površina svet­lo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih velikih koščkov kremena in kalcita. Ohr. vel.: 75 x 92 x 17 mm. SI. 5: 6 Odlomek ustja lonca. Brisana površina sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo manjših koščkov kremena. Ohr. vel.: 48 x 50 x 7 mm. SI. 5: 7 Odlomek izvihanega ustja sklede z nakazanim roča­jem. Brisana površina sivo rjave barve. Izdelan iz gro­bozrnate gline s primesjo redkih večjih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 60 x 55 x 12 mm. SI. 5: 8 Odlomek ustja lonca. Brisana površina rdeče barve, znotraj pa temno sive. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kalcita in pogostih manjših koščkov kremena. Ohr. vel.: 40 x 34 x 11 mm. SI. 5: 9 Odlomek vratu posode. Groba brisana površina tem-no rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kalcita. Ohr. vel. 33x1 1 mm. Rdo: 126 mm. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 5: 1 0 Odlomek izvihanega ustja posode. Glajena površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primes­jo velikih koščkov kremena. Ohr. vel.: 33 x 34 x 9 mm. SI. 5: 11 Odlomek dna lonca. Glajena groba površina rjavo sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo red­kih velikih koščkov kalcita in kremena. Ohr. vel.: 85 x 31 x 12 mm. Rdel: 88 mm. SI. 5: 12 Odlomek noge posode. Glajena površina temno sive barve, znotraj pa svetlo rdeče. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo velikih koščkov kremena. Ohr. vel.: 29 x 11 mm. Rdn: 40 mm. SI. 6: 1 Odlomek ostenja globoke sklede s klekom. Glajena groba površina rdečkasto sive barve. Pod klekom je okras izdelan v tehniki vtiskovanja nohtov. Izdelana iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 68 x 13 mm. Rdo: 87 mm. SI. 6: 2 Odlomek ostenja globoke sklede. Polirana površina temno sivo rjave barve. Na ramenu je okras izdelan v tehniki vrezovanja širokih kanelur. Izdelan iz drobno­zrnate gline s primesjo drobnih redkih koščkov kalcita. Ohr. vel. 60 x 7 mm. Rdo: 80 mm. SI. 6: 3 Tunelasti ročaj. Brisana površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih velikih in malih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 63 x 87 x 12 mm. SI. 6: 4 Odlomek ostenja lonca. Groba brisana površina tem-no sive in črne barve (lisasta), znotraj pa temno rdeče. Na ostenje je pritrjeno navpično plastično rebro. Izdelan iz grobozrnate gline z redkimi velikimi koščki kremena. Ohr. vel.:83 x 90 x 8 mm. SI. 6: 5 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rdeče in rjave barve (lisasta). Okras je izdelan v tehniki aplici­ranja plastične bunke in vrezovanja koncentričnih širo­kih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kremena in kalcita. Ohr. vel.: 67 x 111 x 14 mm. SI. 6: 6 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rjave bar­ve. Okras je izdelan v tehniki vrezovanja širokih kane­lur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kremena in kalcita. Ohr. vel.: 46 x 54 x 10 mm. SI. 6: 7 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rdečkasto rjave barve, znotraj pa črna. Okras je izdelan v tehniki vrezovanja širokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kalcita in kremena. Ohr. vel.: 73 x 63 x 1 1 mm. SI. 6: 8 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo manjših koščkov kremena in kalcita. Ohr. vel.: 39 x 30 x 9 mm. SI. 6: 9 Odlomek ostenja posode. Brisana površina temno sive barve. Okras izdelan v tehniki vrezovanja globokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo veliko kremena in kalcita. Ohr. vel.: 53 x 59 x 8 mm. SI. 6: 1 0 Odlomek ostenja posode. Brisana površina temno sive barve. Okras je izdelan v tehniki vrezovanja širokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kremena in kalcita. Ohr. vel.: 44 x 47 x 12 mm. SI. 7: 1 Železni žebelj s pravokotnim presekom igle in ploščato glavico. Vel.: 63 x 16 x 8 mm. SI. 7: 2 Železni žebelj z ovalnim presekom igle in stožčasto glavico. Vel.: 88 x 16 x 8 mm. SI. 7: 3 Odlomek oljenke. Brisana površina svetlo rdeče bar­ve. Na robu je okras izveden v tehniki vrezovanja ka­nelur. Izdelan je iz finozrnate gline s primesjo redkih majhnih koščkov kalcita in sljude. Ohr. vel.: 31x31x 5 mm. SI. 7: 4 Odlomek ostenja lonca. Zaglajena površina temno sive barve. Okras je izveden v tehniki metličenja. Izde­lan iz grobozrnate gline s primesjo veliko drobnih ko­ščkov kremena in sljucle. Ohr. vel.: 32 x 34 x 4 mm. SI. 7: 5 Odlomek dvojnega vodoravnega ročaja z delom os­tenja velike posode. Ohr. vel.: 176 x 100 x 11 mm. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIV O IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČIN A KOPER, 229-242 SI. 4: Jama nad Brežcem št. 5415; vse keramika, M 1:3. Fig. 4: Jama above Brežeč no. 5415; all ceramics, M 1:3. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 5: Jama pod Brežcem št. 5415; vse keramika, M 1:3. Fig. 5: Jama above Brežeč no. 5415; all ceramics, M 1:3. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 l j \ I \ \ \ b i i / f / / / l i 1 j / \ 2 • / ' j * ' 1 / 1j // 1>: :S\ t\ \ 3 M i ­f V\ A i A V/ N, • ">: f . / • / 1 i 4 •r, } [; i- \ A ' X 5 '7 S 6 ) \ \ i\ \l\ A / / J / J < i\ i '>1I!?A! 8 i j i ;•• j 9 SI. 6: Jama nad Brežcem št. 5415; vse keramika, M 1:3. Fig. 4: Jama above Brežec no. 5415; all ceramics, M 1:3. 10 239 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 7: Jama nad Brežcem št. 5415; 1-2 železo, ostalo keramika, M 1:3. Fig. 7: Jama above Brežeč no. 5415; LITERATURA ANSL (1975): Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana. Bagolan, M. , Leonardi, G. (1998): Montebello Vicentino e la facies cultúrale veneta nel tardo Bronzo. Archeoalp-Archeologia delle Alpi, 5. Trento, 231-258. Batovič, Š. (1970): Istraživanje Liburnskog naselja u Ninu 1969. godine. Diadora, 5. Zadar, 33-70. Benac, A. (1959): Slavonska i ilirska kultura na pre­historiskoj graclini Zecovi kod Prijedora. Glasnik ze­maljskog muzeja, 14. Sarajevo, 13-51. Bietti Sestieri, A. M . (1992): La necropoli Laziale cli Osteria dell'Osa. Sopraintendenza archeologica di Ro­ma, 1. Roma, Quasar Roma. Bernabo Brea, M. , Cardarelli, A. (1997): Le terramare nel tempo. Le Terramare, La piüantica civiltä Padana.. Moclena, 15. 3.-1. 6. 1997, 295-594. Buršic-Matijašic, K. (1999): Gradina Monkodonja. Ka­talog i monografija, 9. Pula, AMI. 1-2 iron, other ceramics, M 1:3. Cardarelli, A. (1983): Castellieri nel Carso e nell'lstria: cronología clegli insediamenti tra media eta del bronzo e prima eta del ferro. Preistoria clel Caput Aclriae. Trst, 87 ­ 112. Čovič, B. (1979): Kneževski grobovi glasinačkog pod­ručja. Beograd, Naučni skup. Drechsler-Bižič, R. (1970): Cerovačka donja s pi I ja (iz­kopavanja 1967. godine). VAMZ, 3. ser., 4. Zagreb, 93 ­ 104. Dular, J. (1982): Halštatska keramika v Sloveniji. Pri­spevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem. Dela, 23. Ljubljana, SAZU, Inštitut za arheologijo, 12. Dular, J. et al. (1991): Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. Arheološki vestnik, 42. Ljubljana, 65-203. Gabrovec, S. (1973): Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. Arheološki vestnik, 24. Ljubljana. Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Gabrovec, S. (1989): Bronasta doba v Sloveniji - stanje raziskav in problemi. Arheološki vestni k, 39-40. Ljub­ljana, 115-126. Gabrovec, S., Mihovilič, K. (1987): Istarska grupa. Pra­istorija jugoslavenskih zemalja, željezno doba. Sarajevo, 293-338. Gilli, E., Montagnari-Kokelj, E. (1993): La Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (materiali degli scavi 1959— 1961). Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, VII. Trst, 65-162. Gilli, E., Montagnari-Kokelj, E. (1994): La Grotta del le Gallerie nel Carso Triestino. Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, VIII. Trst, 121-194. Govedarica, B. (1982): Priloži kulturnoj stratigrafiji pra­istorijskih graclinskih naselja u jugozapadnoj Bosni. Go­clišnjak, kn. 20, CBI kn. 18. Djela Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Sarajevo, 111-188. Govedarica, B. (1988-89): O kulturnom i hronolškom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom pod­ručju. Arheološki vestnik, 39-40. Ljubljana, 401-412. Guštin, M . (1976): Libna. Brežice, Posavski muzej Bre­žice, 3. Hansel, B. et al. (1999): Monkodonja-utvrdeno proto­urbano naselje starijeg i srednjeg brončanog doba kod Rovinja u Istri. Histria Archaeologica, 1997, 28. Pula, 37-109. Horvat, M. (1999): Keramika: tehnologija keramike, ti­pologija lončenine, keramični arhiv. Ljubljana, Znanst­veni inštitut Filozofske fakultete. Kučar, V. (1979): Prahistorijska nekropola Beram. His­tria Archaeologica, 10/1. Pula, 100-150. Korošec, J. (1956): Arheološke ostaline v Predjami. Dela SAZU 1,4/1. Ljubljana. Leben, F. (1967): Stratigrafija in časovna uvrstitev jam­skih najdb na Tržaškem Krasu. Arheološki vestnik, 18. Ljubljana, 43-110. Leben, F. (1970): Značilnosti in pomen nekaterih arhe­oloških jamskih najdišč na področju jugovzhodnih Alp. Adriatica praehistorica et antiqua. Zagreb, 409-433. Leben, F. (1971): Arheološko vrednotenje jamskih najdb na Slovenskem Krasu. Naše jame, 12 (1970). Ljubljana, 63-72. Leben, F. (1974): Jamska arheologija matičnega krasa. Acta carsologica, 6/1 7. Ljubljana, 24-256. Leben, F. (1991): Veliki zjot, bakreno in bronastodobno jamsko bivališče v Beli krajini. Poročila o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 19. Ljubljana, 169-193. Lonza, B. (1973): II villaggio protoveneto presso Cat­tinara e guicla al la preistoria di Trieste. Trieste. Lonza, B. (1973-74): La ripresa degli scavi nella grotta Cotariova sul Carso Triestino. Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, II. Trieste, 69-81. Lonza, B. (1977): Appunti sui castellieri delNstria e della provincia cli Trieste. Atti della Societa per la Pre­istoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, II. Trieste. Maric, Z. (1964): Donja dolina. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, 19. Sarajevo. Maselli Scotti, F. (1978-81): II bronzo finale e il primo ferro a Cattinara. Atti clei Civici Musei di Storia ed Arte cli Trieste, 12/1. Trieste, 133-160. . Maselli Scotti, F., Paronuzzi, P. (1983): Abitato proto­storico di Duino Scavi 1983. Preistoria del Caput Aclriae, convegno cli Studi. Trieste, Sala elegíi Stemmi del Ca­stello cli S. Giusto 19-2 0 novembre 1983. Trieste, 148— 160. Mihovilič, K. (1972): Nekropola gradine iznad Limskog kanala. Histria Archaeologica, 3/2. Pula, 7-67. Mihovilič, K. (1984-85): Rezultati sonclažnog istraživa­ nja u sjevernoj bazi lici u Nezakciju (1977. gocline). Histria Archaeologica, 15-16. Pula, 5-29 . Mihovilič, K. (1997): Fortifikacija gradine Gradac-Turan iznad Koromačna. Izdanja Hrvatskog arheološkog društ­va, 18/1997. Zagreb, 39-59. Mihovilič, K. (2000): Starije željezno doba Istre. Dok­torska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filo­zofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. Mihovilič, K. (2001): Nesactium. Pula, Monografijekatalozi, 11. Mizzan, S. (1997): L'eta dei castellieri. Muggia, II civico museo archeologico di Muggia, 39-43. Müller-Karpe, H. (1959): Beiträge zur Chronologie der Umenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Römisch Germanische Forschungen, 22. Berlin. Montagnari Kokelj, E. (1996): La necropoli di S. Barbara presso il Castelliere di Monte Castellier degli Elleri (Muggia - Trieste). Aquileia Nostra, 67. Aquieia, 9-26 . Montagnari Kokelj, E., Crismani, A. (1997): La Grotta del Mitreo nel Carso Triestino. Atti clella Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, 10 (1996). Trieste, 7-98 . NHM W - Naturhistorisches Museum Wien. Osmuk, N. (1979): Gradišče Mojbrma.Varstvo spome­nikov, 22. Ljubljana, 278, Padova Praeromana (1976): Padova praeromana. Kata­log razstave. Padova. Pettarin, S. et al. (1996): Materiali preistorici e proto­storia da San Tome di Darclago (Bucloia - Pordenone). Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, 10 (1996). Trieste, 151 ­ 196. Plesničar-Gec, L. (1983): Starokrščanski center v Emoni. Katalogi in monografije, 21. Ljubljana, Narodni muzej. Pogačnik, A. (2000): Tolminsko grobišče. Diplomska na­loga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. Rigonat, M. C. (1997-98): La ceramica dell'eta del Ferro nel Castelliere C. Marchesetti presso Slivia. Diplomska naloga. Universitä degli studi di Trieste, Facoltä cli let­ Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NA D BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 tere e filosofia, Dipartimerito di scienze delTAntichita. Trieste. Sakara Sučevič, M . (2004): Kaštelir. Prazgodovinska naselbina pri Brtonigli. Annales mediterranea. Koper, Univerza na primorskem, Znanstvenoraziskovalno sre­dišče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja (v tisku). Sancin, S. (1984): Zapisnik jamarskega odseka SPD. Trst, 7. 4. 1984 (neobjavljeno gradivo). Stacul, G. (1972): II Castelliere C. Marchesetti presso Slivia, nel Carso triestino. Rivista di Scienze preistoriche, 27/1. Firenze, 145-162. Stare, F. (1954): Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. Dela 9. Ljubljana, SAZU, Sekcija za arheologijo, 7. Stokin, M . (1997): Razširjenost arheoloških najdišč v zaledju Sermina. Seznam najdišč. V: Horvat, J.: Sermin. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 3. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Štibernik, G. (1999): Arheološka izkopavanja na Libni 1993. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozof­ska fakulteta, Oddelek za arheologijo. Svetličič, V. (1997): Drobne najdbe. V: Horvat, J.: Ser­min. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 3. Ljub­ljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Svoljšak, D. (1974): Tolmin, La necropole de l'âge du fer ancien. Beograd, Inventaría Archaeologica lugosla­vica, 18. Türk, P. (1998): La necropoli Laziale di Osteria dell'Osa (prikaz). Arheološki vestnik, 49. Ljubljana, 403-405 . Ulbert, T. (1981): A d Pirum (Hrušica), Spätrömische Passbefestigung in den Julischen Alpen, Der deutsche Beiträg zu den slowenisch-deutschen Grabungen 1971 ­ 1973. München, Münchener Beiträge zur Vor- und Frügeschichte, 31. Usco, P. (1997): Catalogo, Eta del bronzo recente. Muggia, Il ci vico museo archeologico di Muggia. Velušček A. (1996): Kostel, prazgodovinska naselbina. Arheološki vestnik, 47. Ljubljana, 44-142 . Vitri, S. et al. (1991): Udine dall'eta del bronzo ad eta altomedievale. Preistoria e protostoria del l'alto Adri­ático. Udine, Atnichita Altoadriatiche, 37. Vitri, S., Steffé De Piero, G. (1977): Materiali sporadici e privi di riscontro. La necropoli di Brežec presso S. Canziano del Carso. Trieste, 119-124. Župančič, M . (1990): Arheološka podoba Brega s Kraškim robom. Kraški rob in Bržanija. Obratovalnica IMO, Turistično Posredovanje - Skupščina občine. Ko­per, 19-26.