13. Stnllhi. V Ljubljani, v torek 18. januarja I9Z1. LIV. leto LOlENSKI liha j n va*k dmn popoldne ImeaUJ oodolja Is prasni k«, fnse atl t Prostor 1 /n/m X M /n/*t za male oglase do 27 /n//n viSln« l K, od 30 m/m viSine dalje kupčljskl in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*^ Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede tnseratov na) te priloži znamka za odgovor. fjpravnUtvo „S1ot. Naroda" ta ,.Naroda« TIskarn«" Raatlor« ulica št. 5, pritlično. — Tolofoa a t. 304. „Slovenski Narod* vol|a v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 300* - polletno.......m 150 — 3 mesečno .•••••„ 75-— • h ..,..„ 23/ v Llubl|an! In po poill i V inosomstro i celoletno......K A7&— polletno.......H 210*— 3 mesečno . .»...„ 105-— - 35- Pri morebitnem povlSanju se ima daljSa naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljeio v prvič naročnino ve U\, -:sjar po nakaznici. Na samo pismen* naroMla brez noslatve denana se ne moramo ozirati. Uredništvo „Slov. Narod«'* Knaflova ulica it 3, 1. nadsiropid* Telefon stev. 34. Dopise sprejema 1« podpisane ln zadostno trankovane gcfj Rokopisov ne vrača. TPJ Posamezna števHHa valia 1*23 K PcStivna plaiana v gotovini. Krenimo na prauo pot! V svoji nedavni notici »Naše stališče« smo navedli najdbe, ki nas vodijo ves čas, kar pobijamo naši državi kvarno ravnanje Trboveljske družbe in pa otrovne metode, s katerimi hoče v naši upravi doseči svoje cilje. Apelirali smo na tovariše v uredništvu »Slovenca« in izrekli pričakovanje, da ne bodo hoteli zagovarjati vedoma slabe stvari v korist židovsko upravljanega podjetja na škodo naše države. Nismo se motili. »Slovenec« je dal točno odgovor, ki nas je odkrito povedano razveselil. V svojem odgovoru pravi uredrištvo »Slovenca«: »Mi bi ne bili imeli prav ničesar zoper »Narodovo« Časnikarsko akcijo zoper 'velekapitalistično podjetje, katerega nesocialno in državi ter ljudstvu škodljivo gopodar-sko politiko sami najbolj obsojamo. Mi smo zti popolno podru žab Lienje mdokooov v naši državi ln si čisto nič ne bi belili glave celo. če bi se to podru žabi j en je izvršilo na najradi-kalnejši način, do česar rudi utegne slej ali prej priti ako bodo veleakci-jonarjl vztrajali na svojem trdovratnem stališču nevposrleda v njihove misteriozne knjige. Nastopili smo le in samo proti termi, da je »Narod« vmešaval v to reč »klerikalce«, dasi Še danes ne ve povedati, s čem se je prejšnja »klerikalna vlada« pregrešila v tej zadevi. V ostalem smo odločno za to, da se glede Trboveljske družbe vse pojasni ln razčisti in unamo, da nas bodo «r. kolesi pri »Narodu« podpirali pri zahtevi, da družba odpre pred vso javnostjo svo:e kniige, česar se ona tako strašno brani.« V včerajšnjem »Slovencu« pa srečamo zopet otroško-naivna narri-gavanja istega moža, čigar nazore so tovariši pri »Slovencu« tako od- krito zavreli v više navedeni notici. Vodimo že dobze mesece neizprosen boj proti strupenim plinom Trboveljske. Za tako glupe nas vendar ne bo nihče imel, da smo si vbili v glavo, pomagati po tei poti urednikom ali prijateljem »Slov. Naroda« do sedaj res dvomljive časti upravnega svet-ništva, Ce se Trboveljska po židovskem receptu izkazuje hvaležno, bo storila to pač ljudem, ki bo io podpirajo, ne pa onemu, ki jo brezobzirno pobijajo. Mi okoli »Slov. Naroda« se vtihotapljenih groženj arogantnih Židov in njih prijateljev ne bojimo. Odkrito pa želimo, da bi bilo vodilno slovensko novinarstvo edino v tem boju zoper židovsko podjetje. Trboveljska ie odločilna za ves naš promet, za celo našo voiašfco odoornost, za našo industrijo, za tisoče naših delavcev ht za ocro-mno število konsumentov. Naša država vendar ne more vseh teh ozirov prezreti in dopuščati, da delajo židov-dovski vodje še vedno kar jim veleva brezobzirni profitarski nae-on. Vemo, da s temi pretkane! ni lahko priti na čisto, ali gospodarstvo s premogom mora priti na drug tir. Doslej naša državna uprava glede premoga ni bila niti srečna niti usocšna. Nočemo nikogar od politikov dolžiti. da le imel slabe namene. Tudi pa-tronance nad Trboveljsko nočemo naprtiti niti SLS niti preišnii vladi. Tz srca pa želimo, da se složimo v boju za prave razmere v premogovnem gospodarstvu. Državni m splošni interes mora biti orl prodoru prvi. Neodonsten kami. kakor tih ima vsak parla-me V K vrlinam štetem dejstvo, da se ie na skupščini v Ženevi razpravljalo o vprašaniih. o katerih morajo razpravljati vsi narodi. Kot napako moram označiti, da debate niso vedno do-vedle k jasno določenim sklepom, Z zadoščenjem pa moram ugotoviti, da je možno Dred mednarodnim parlamentom razpravljati o diferencah in jih Aleksander Dumas. s!n: odstraniti, ne da bi bilo treba iskati pomoči v prelivanju krvi, kakor ie bilo to do sedaj v navadi in ne dn bi bilo treba žrtvovati 30 milijonov Mudi kot ma-lovredno materijalno dobro. Deistvo, da so v bodoče mo?ne podobne razprave, je zame največje vrednosti. Nadalje je izjavil Llovd Geonre. da bi gotovo ne prišlo do svetovne vojne, ako bi se bil leta 1914. sestal Zvezi narodov annlogen svetovni parlament. Nato ie izrekel svoo zalivalo zastopnikom britanske države na skupščini Zveze narodov ter nadaljeval: Na podlag razpravnih protokolov sem do- — I SB *ltoTTW-r ff-pJnrrviiTB i r n fil ~ ' ■ i« « i m ii trn bil vtis, da se bodo morale neobhodno izvršiti nekatere spremembe v pogodbi, ako v resnici obstoji želia, da dobi Zveza narodov večjo efektivno vrednost. Globoko sem prepričan, da bo Zveza narodov le tedaj dosegla svoje cilje, ako bodo v njei zastopani vsi narodi. Imam veliko zaupanje, da bo Nemčija vedno odkritosrčno želela izpolniti obveznosti versailleske mirovne pogodbe. Mislim, da bodo razlogi, ki so do sedaj ovirali njen spreiem, v kratkem času brezpredmetni. Ne morem si misliti Zveze narodov brez velike nemške republike. Iz istega vzroka se ne more rešiti vprašan ie razorožitve. Dol^rr njso vsi narodi v Zvezi, ne morejo prevzeti vlade rizika razorožitve, ker se ne ve, ako bo sosed tudi izvedel razorožitev. Zastoonik Francije na skupščini Zveze narodov Renć V i v i a n i pa ie • vojem povratku v Pariz priobčil v »Matinu« vtise, ki jih je dobil v Ženevi, mi pripomoči francoskim d-^-1- -n viani ioče s prepričevalnimi beseda* do boljšega mnenja o Zvezi n«uruu<<.. Viviani pravi: Zveza izločuje velike mednarodne probleme iz ozkih mej posamezne države, proklamira pravično rešitev, apelira na vest narodov in prepoji z demokratičnim duhom vprašanja, ki so bila do tedaj privfegij nekaterih posameznikov. Zveza narodov Dripelje narode do samostojnega miš-Ijenia in ne dovoli te^a samo eliti. Zveza bo navadila narode, da se bodo nekoliko manj pečali z notranjo politiko in da bodo redali v daljavo ln v globočino, kratko, da se bodo medse-bo no spoznavali. Na ta način bo nastala med naioddaijeneišimi narodi ona prisrčnost odnošaiev, ono zaupanje, ki ie bilo do sedaj skoraj nemogoče. Iz teh odnošajev pa se bo malo po malo rodila mednarodna demokracija. Končno svari Viviani Francijo pred ^sentimentalno demagogijo«, ki bi mogla upropastiti ideini napredek. O praktičnih uspehih skupščine Zveze narodov pravi: Tudi v slučaju, ako bi skupščina ne bila dosegla nič drugega kakor medim rod no razsodišče, bi morali skeptiki utihniti. Andrč Tardieu pa piše v »Illu-stration«, da so se pojavile na skupščini Zveze narodov iste težkoče kakor na pariški mirovni konferenci. Nasprotovali sta si dve smeri: absolutna potreba mednarodne organizacije in težko-ča, spraviti to organi ra v na^rci sHčna početi, korala bi le sebi crr.b. Naša stranka nima povoda, drržiti se s socfiaiisti in komunisti in tudi ne s klerikalnim prosvetnim društvom, Resnici na liubo še povemo, da ie načelnik ^rcbliar-ske zadruge v.^nil že po z ^ do iih volitvah v konst't^nnto takaišnje ko-mumste v nekako delavsko zvezo. Pa bi si ka; tak etra i,r>al mežnar n« svojn pest brez žtrpnfkovegfa dovoljenja, zelo dvomimo. (Gospodom. Prf ^Slovencu- so tukajšnje rrzmere pač prhalo znane, drugače bi nas ne izrival?. ~ Protič in rncljknlni K!nl>. Po včci*-t se g. Protič ni i^avil ali «preime '7-volitev za rred«edn;ka ridikMnega kluba, ali ne. Prisostnvnl ni nit* *eji načelnikov klubov, niti ko^titn.^nte. = Obč. voUtre v Beogradu. »Obzoru^ javljajo »z Reoerpda: Pocajania za občinske volitve v Beogradu so /o- Kiparjeva pravda. Roman. (Dalje.) Najvišja želja Thomasa Rieza le bila, da bi nie-arov sin vzljubil kiparstvo. Vedel bi ga sam po pravi Doti in napravil iz njesra pravega umetnika. Toda Konstantin se nI zanimal za nikako umetnost niti nai-manie, marveč ie mislil samo na voino in orožje. Dasi to ni odgovarjalo očetovim žebam, vendar ni nasprotoval svoiemu sinu. nego mu ie preskrbel pripravljalni poduk za vojaško šolo — m , Po obedu me ie vprašal Riez. ali mislim resno na to. da bi postal kipar. češ. da sem sedai za začetek prav dosti star in bi me rad nodučeval. Ker sem živahno pritrdil, ie dovolil, da se glede tega pogovorim z materjo. Dva dni nato ie bilo sklenieno. da ostavim o počitnicah zavod; dotle! nai bi se pridno učil. in avtnista meseca — tedai smo bili v juniju — vstopim pri gospodu Riezu. ki me vzame k sebi kakor svojega otroka. Moja mati, ki iei je bila pri srcu samo moja sreča, je bila s tem zadovoljna. VT. Napredoval sem iako hitro. ljubezen do dela mi ie bila prirojena. Pokazal sem io že v zavodu in io dokazal še boli sedai. ko sem lahko ustvarial samostojno. Nikoli nisem bil truden. Edina moja not ie vodifa v galerije in muzeie. Hrepenel sem samo. da bi morel kdai darovati svetu svoja umetniška dela. Toda narava ie podjarmila ves svet s svojim zakonom. Tako ie zdaj pa zdaj nekaka slutnia liubezni prevevala moje prsi. Zdelo se ie. da oživila to slutnio gospodična RTezo-va. ki je postaiala od dne do dne lepša. — Ali to prijetno čustvo, ki me Je obhaialo v njeni bližini, ie bilo bolj bratovsko. in ona sama se ml ie zdela za ljubezen mnogo nrcvesela. Gospod Riez ie bH naravnost ponosen name in ie kazal mole načrte svojim tovarišem. Vzpodbui ift so me ter me hvalili, kar le moie delo lajšalo In lepšalo. Vendar sem dotlej kopiral samo antike ali pa sem za svoie načrte sledil slikam svoje fantazije. Ko je nekega večera njegova hči muzicirala, je dejal gospod Riez nepričakovano: »Jutri boste delali po naravi, na kar sem zelo radoveden. Pripravite pravočasno ilovico, ker model pride zgodai!« »Kakšen model?« sem vprašal utrinaiočega srca; »moški ali ženska?« »Ženska.« »Stoie ali leže?« »Stoie.« Veseba mi ie v prsih bilo srce. One noči nisem dosti spal. Naslednjega iutra ob sedmih sem pripravil svojo ilovico, ko ie prišel gosnod Riez. »Ali ste dobre volie?« me ie vprašal. »Da.« sem odgovoril z mimo samozavestjo. »Tedai oa hitro k zarutreknJ« Ko je udarila ura devet, ie potrkalo ponižno na vrata: bil je model. Vstopilo je dekle, staro 20—22 let. Oblečena ie bila v pretesno modro mornarsko obleko s slamnikom, okrašenim z vijoličastimi trakovi. Maihen okrogel ovratnik, škotski šal, Črevlii na zadrgo ln svilnate rokavice oguljenih prstov so izpopol- njevali njen kostum. Vendar ie vse to tako viselo na dekletu, da sem se zaČTiden vpraševal, kako more na primer prestnvliati model za Venero. Na glavi ni bilo videti nič posebnega: oči so gledaje krotko, .lasic so bili ko^fanieve barve polt rdeča, nos ploščat, profil navaden, a glas ie donel simnatično. Priiazno in uliudno ie dcial gospod Riez modelu, ki je malo kaš-lial: »Prehladili ste se. lhibo dete.«' »To nič ne de: zgodilo se ie orl gospodu P . . .. ki vedno pusti, da no-neha o^eni. ker mu je prevroče. Seveda, ob^^n ie in ne čuti mraza.« »Kaj dela sedai?!a. P^tem si ie odvezala ovratnik in ga s'rbno položPa na obT^ko; odnašala io s'Nodm'ico in stala v košufU na podiju. Potem ie sedla, prekrižala desno nogo preko leve. rarrabb'rla zaveznice, sezula črevli*. slekla nogavice ter spustih 5e k^?ulio. ki jo je sunila z nogo vstran. Naoosled se je vzravnala nn^n-la glavo nalahno nazai. dv»gnila z obema rokama svoje razo^ščene lase in vpraša: »Knko nai se postavim0 Obrnil sem se h gosoodu P?e-zu. da bi slikal niegov odgovor. Ležal ie iztegnjen nn zofj \n £<■ nekaj trenotkov ni odvrnil potljda od mene. »Dolete sami. kako naj se postavi1* mi ie drtial. »Tako. kakor st™*f gospodična s^daile,« sem odgovoril s tesnobnim glasom. 2 stran .SLOVENSIO NAROD", dne 18. januarja 192i. !3 Stev. pet prekinjena, ker zahtevajo demokrati paritete v zastopništvu, nakar radikale! nočejo pristati. = Rad i če v odposlance v Beogradu. Dne 15. t m. ie dospel v Beograd dr. Giuro Basarlček, odposlanec Stjepana Radića ter ie še tekom dne začel razgovore z vplivnimi političnimi osebnostmi vseh strank. Dr. Basarlček je poslal klubom tudi resolucije seljačke stranke od 8. in 9. januarja. = Posredovalen med demokrati In strankami. Na sej! demokratskega kluba dne 15. t. m. so bili Izvoljeni dr. An-gjelinović, Radović in dr. Suškalovic, anto. da bodo dolova'i na to da se vzdr-ie zveze z ostalimi klubi, da se z njimi pogajajo in poročajo o uspehih svojemu klubu. = Remi n! scen ea s svečane seje konstitaante. Zagrebška »Rijećc poroča dne li L m: Opisu svečanosti zgodovinskega dne v naši konstituanti imamo dodati §e tele detajle: Ko so prihajali ministri v dvorano v svečani obleki, ji izzval tef.ak do jem novi minister za socijalno politiko Milovoje Jo-vanović, ki je hodil po bergljah ter je držal svoje berglje pred sabo na ministrski kloni. V poslednii vojni sicer takoj spočetka, ko ie srbska vojska porazila Avstrijce pri Ceru in ko je njecrov polk na juriš osvojil Sabae, je dannSnji minister izgubil nogo. Starina Pašić, atoječ tik regenta, si je brisal solze, pretresen po veliki važnosti tega momenta Gosnod Pašić je znan kot človek železnih živcev, zato je njegova vinjenost vzbujala pozornost. Omenili smo že, da so Mle vse klopi. izvzemsi komunistične, gosto zasedene ter je oni ▼oliki zbor narodnih izvoljencev, ki so se zjedinili v jednoduSno manifestacijo, napravil na predstavnike te edinstvene države nepozaben vtisk. Ta vidni dokaz moči naše države, ta neodoljivi izbruh patrijotskih čustev je potegnil za sabo ie one. ki so doslej kolebali, kam bi in kaj bi. Tako se je dr. Korošec, ko je regent vstopil, ne samo globoko poklonil, nego je tudi kasneje ploskal pri nadaljnjih ovacijah. Takisto je ploskal tudi dr. Laginja. Protićeva odsotnost se je opažala splošno. Nič ne more krepkeje označiti njegove trmoglavosti, neso ta čin. Včeraj ga je radi-kalski klub izbral za predsednika, a on danes ni prišel na tako sejo. Položil ni prisege, med tem, ko so jo polagali celo socijalni demokrati in en republikanec. Po tem je soditi, da je smatrati njegovo odpoved na mandat čisto resno, a če ie ne bode izzvajal do prve seje verifi-kacijskega odbora pride na njegovo mesto ni^ffov naslednik. =r Seja načelnikov strank. Na sobotni seji načelnikov strank jc izjavil dr. M.Ue Drinkovič. da priseže Narodni klub sele tedaj, ko se izprtuienj poslovnik, isto je izjavil v imeuu komunistov dr. Simo Markovič. Predlog, da morata novi poslovnik sprejeti dve tretjini vseh poslancev, ni bil sprejet. Nato je bila seja odgođena na danes ob 10. Doklej se niso prisegli niti člani Jjgoslovenskega, uiti iNarodnega kluba, niti komunisti. Na isti seji je dr. Korošec izrekel naziranje, naj se odredbe poslovnika, ki onemogočajo onim poslancem, ki niso prisegi i. delo v konstituanti, smatrajo za očitno protislovje volilnemu zakonu, ki edini obsega določbe o kvalifikaciji poslancev. Picd-sednik skupščine in vladne stranke se s tem mišljenjem niso strinale. Nato je dr. Korošec stavil nov predio*, da se omogoči opozicijoiialnim strankam sto- ; piti v konstituanto. Predlagal ie, naj sedanje vladne stranke izvolijo poslov- ; ni odbor, ki oi Ufc«sal odredbe po- j slovnika glede poslancev, ki niso pri- j segli Ustavotvorna skupščina naj v \ avth dneh sprejme ta predlog, nakar se bo moglo nadaljevati skupno delo o nadali njih izpremembah poslovnika. G. Davidovič je izjavil, da predloži ta predlog svojemu klubu ln da na današnji seji obvesti o uspehu načelnike klubov. G. Pašič je zaprosil v imenu radikalcev, da se na današnji seji na- | čelnikov klubov izvede debata o vsem poslovniku, tako da bi imele vladne stranke sliko zahtev vseh strank.hkrati pa jamstvo za nadaljnje delo. = Naši odnošaii z Bolgarijo. »Epoha« piše z ozlrom na stremljenje bolgarskeea ministrskega predsednika Stambolijskega. da mora Bolgariia predvsem popraviti zločinstva, storiena na srbskem delu našega naroda, ako hoče v resnici prijateljske odnošaie z Jugoslavijo. = Mr.džarska irredenta. Naše oblasti v Vojvodini so prišle na sled dobro organizirani madžarski naciio-nalističnl propagandi. Madžarski agentje so vtihotapili na naše ozem- i lje velike množine letakov z vse- j bino: Verujemo v enega samega boga, v eno samo domovino, verujemo v vstaienfe Madžarske. = Cerkveno ?n upravno vor?sante ter komunist! na Slovaškem. Slovaški minister dr. Mičura ie poročevalcu praške »Narodne Politike« izjavil, da le bila pred vojno večina slovaških duhovnikov madžarskega mišljenja; kar le bilo zvestih narodni misli, so bili vsi preganjani. Po vojni so Izginili madžarski škofie. a madžarska duhovščina se le organizirala v stranki kršč. socifaffstov, Slovaki si žele več slovaških uradnikov, ker č^ški uradniki stole često brez oriientaciie glede slovaških razmer, ker zakonodaistvo še nI enotno, a rrrskeea nrava ne poznaio In madžarščine ne razumcio. Zato so slovaški uradniki, profesoru, znanstveniki in umetniki Slovakom že iz praktičnih ozirov res potrebni. Zato pa Slovaki niso avtonomisti v. srni- 4 slu posl. Hlinke, ki zahteva »Slovaško Slovakom!« in posebna slovaška zbornica bi ne koristila niti narod-j nemu duhu slovaškemu, niti enotno« ! stl države. Razvoj treba prepustiti I bodočnosti, zlasti šolstvu, ki da Slo-j vakom boljšo zavedneišo generacijo. I kakor ie današnja. Počakajmo. kal se razvije Iz nove občinske ustave, ki jamči velikim pokrajinskim okrožjem naidalekosežnejšo avtonomijo na vseh poljih iavnega življenia. Potem bomo videli, česa še treba za ohranitev slovaškega značaja, jezika, tradicije Komunizem med Slovaki nima tal. Slovaški delavci so zoper komun, eksperimente. Stavke imajo le gospodarski značaj. Treba pa je povečati uradom avtoriteto, kar zabrani izbruhe nemirov in pogro-mov. Respekt ie naiboliša medicina za bolezni, ki jih širi komun, bacil. Nezadovoljnost je utemeljena le zaradi slabe prehrane Slovaške. A v tem oziru se ie položai izdatno Izboljšal, dovoz žita je velik m posvetovalna zbornica občanstva deluje uspešno. Župani imaio ozke stike z vlado ter so dobri poznale! potreb ljudstva. NilhovI tainiki. zvani notarji, so sposobni uradniki, katerim se plače zvišalo in katere vlada po-državl. Razmere so torej v vsakem pogledu vedno boliše. n*lr ln red sta ustaljena, in kmalu se loti vlada velikih akcij narodno gospodarskih, ki so os vsega zanlmania. = Ženski boljševfškl kongres v Moskvi. Sovjetska vlada fe sklicala za 1. februar ženski kongres v Moskvi, na katerega je povabila zastopnice vsega Ženstva. Namen kongresa ie Ženska boliševiška propaganda izven Rusije. = Preprečen bollševiški prevrat na Norveškem. Iz Kristijanije poročajo, da je policija dobila v roke natančen načrt norveških komunistov za državni prevrat. Komunisti so nameravali zažgati velika lesna skladišča in se v splošni zmedenosti polastiti Javnih uradov, člani vlade ln vodilne vojaške osebe so bile obsojene že vnaprej na smrt. = Španski krall v Rimu. Španski kralj Alfonz XIII. pride v Rim, kjer bo gost italijanskega kralia. Alfonz je prvi katoliški vladar, ki bo kot gost italbanskega kralja sprejet tudi od papeža. = Italijanski socilalist o razmerah v Rusiji. Italijanski sociialistl-čni delegat Colomblni, ki je bil v Rusiji, piše med drugim o Petrogradu. da so podrli 36.00 lesenih hiš. ker je ostalo mesto brez drva. O Putilo-vih tvornicah pravi: Letna produkcija ie padla na popravo par lokomotiv, par sto vagonov in neka! topov, število delavcev ie majhno. Delavnice so zapuščene, edino altarji so lepo urejeni in okrašeni. Telefonska fn brzolaona poročila. SEJA KONSTITUANTE. — d Beograd. 16. lan. Na včerajšnji seji konstituante so bili navzvčni tudi komunisti, toda so zapustili dvorno, ko je minister za notranja dela izjavil, da se odredbe proti komunistom še pooštre. Poslanec Šegvič je interpeMrai glede odtegovania voznih hstKov onim poslancem, ki niso prisegli. Predsednik je izjavil, da ti poslanci almajo niti imunitete, niti dnevnic ter vsled tega tudi ne pravice do brezplačnih voznih listkov. Seja je bila zakb'učena ob 21., nastopna pa je bila od r Jena za ponedeljek ob 16. z istim dnevnim redom, VESTI IZ REKE, — Reka. 16. jan. V moeto je prišel oddolek alpinov, okoli sto mož, v popolni vojni opremi. Napovedane so še druge regularne čete. Prebivalstvo se je razveselilo prihoda regularnega oddelka ali ta je prišel radi varstva oficirske komisdie za odpravo vojnega materijala, ki ni varna pred napadi fašistov. V hotel Eonavia so bili 14. t. m. vdrli fašisti in so italijanske oficirje, ki so haš kobili, crrdo zrr.prjnli. D' An-nunzio Be nah^j v biv§i Wickenburgovi vili, kamor «e jc bil zatekel po bombardiranju povlistvene palače. D* Anrmn-zio se je takrat onesvestil. Rešil ga je neki Jerina z Reke, ki ga je vlekel na varno; ori tem je kos stekla ranil D' Annunzija na licu. SOCT.7A LTSTTČNl KONGRES. — Livomo. 16. jan. Včeraj se je pričel 60cijalistični kongres, ki utegne biti izredne važnosti in im*ti dalekosežne posledice. Predseduje Baeci. Obisk ie velik, kakršnega ni pri zunanjih kongresih, se spominja druge obletnice 6mrti Liebknechta in L.ux^mhurgove. Maščevalci so že vzrastli v Rusiji. (Klici: živela Rusija! Dol s socijalnimi demokrati!) Na kongresu sta navzoča nemška soc. Ditman in Rosenfeld, katera hočejo ekstremist; pregnati z zborovanja. Po velikem kriku in viku pride do besede Graziadei, izvajajoč da tekom štirih mesecev *e odloči med onimi, ki so v notranlofdl tretje intemaM-jonale in onimi ki hočejo trkati na vrata. Tretja int^maciionala vA. da se revolucije ne pripete po zcrodovin«ki samovoljnosti, ve pa. da se prinete rodi po volji organiziranih ma*. Pridobitev politične moči je potrebna, da se onemogoči buržuazna vojna ter se postavi namesto sedanjega gospodarstva graduirani komunizem. Prava oblika nove stranke mora obstajati v tem, da se izključijo oni. ki ne sprejmejo moskovskih načel in njihovo aplikacije. STRAŠEN ZI.OCIN V TRSTU. — Trst, 16. jan. Varnostna oblast je razkrila strašen zločin, ki se je dogodil v Skorklji v Silveetrovi noči. Mladenič, ponočui čuvaj Attilio Gjurgjo-vic\ je streljal iz ljubosumnosti na svoje ljubico, 221e;no Katarino Legović iz Kastelirj* v Istri, zadel jo je v prsi, potem pa zvezal za noge in roke ter še žiro vrgel v vodnjak. Gjugjović je na policiji priznal svoj zločin. UKRAJINCI PROTI SOVJETSKEMU REŽIMU. — Pariz. 16. jan. Dosla so poročila o usta ji ukrajinskih kmetov proti sovjetskemu režimu. Vstaja se razširja in vzbuja v Moskvi alarm. Uradni list slika gibanje za jako nevarno komunizmu. Vse zveze s Kijevom so pretrgane. Sovjet3ka vlada grozi s smrtnimi in drugimi hudimi kaznimi, ali vstaja se tiri. POLOŽAJ ČEŠKOSLOVAŠKE. — d Praga, 16. jan. »Češke Slovo« priobčuje razgovor z dr. BeneŠem, v katerem označuje ta zunanji položaj Češkoslovaške kot popolnoma zadovoljiv. Prijateljstvo z Jugoslavijo in Romunijo se ni prav nič ohladilo, temveč se je še oiačilo. DELO ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE. — d kPraga. 16. jan. Predsednik ministrskega sveta objavlja v »Tribuni«, da je bilo od niegovega vstopa v vlado predloženih 700 zakonskih načrtov. Posebna skrb se je posvečala vprašanju stanovanj in prehrane. Vlada je spreiela že 7 zakonov glede stanovanj. Glede nakupa žita se ;e storilo vse potrebno, da se omogoči prehrana prebivalstva. KIVSA NEMŠKA CESARICA V AGONIJI. — Curih, 16. jan. Tz Do o m a brzojavi jao da se je stanje biv*e nemške ee«an>e poslabšalo in ie nastopila agonija, V^dno je r»ri nieni oo«tHji bivši cf*ar Viljem, sin bivši prestolnasled-nik, se je vrnil v Doorn. Iz naše fcralieulng. — Regent Aleksander v frančiškanskem samostana. Na d miri dan pravoslavnih božičnih praznikov je obiskal regent Aleksander s svojo sestro princeso Jeleno frančiškanski samostan v Fojnici, kjer sta bUa zelo slovesno sprejeta. Samostanski predstojnik je izrazil pred cerkvijo neomejeno katoliško zvestobo in vdanost narodni dinastiji Karagjorgjevič^v, nakar se je vršil v cerkvi svečan sorej**m s petjem kraljevske himne. Nato sta Sla visoka gosta v samostan, kier sta si oelorlala knjižnico in muzej. Medtem pa je prebivalstvo že zvedelo za visoki obisk ter ee zbralo v velikem številu, da pozdravi odhajajočega recrenta. — Italijanski konzulat v Zacrrehn. Za italijanskega generalnega konzula v Znsrrcbu je imenovan l^CRcij^ki tajnik Gonzalvo Sumonte. Novi italijanski kon'71^ ^e svnia m^eto že n**topil. — Prepovedan list. S sklenom ministra za n^tran'a dela Št 747 od 121, m", le listu »Mnked^nPa*. ki Izhaia v SnflM nrcnnv(»ft?ifln v^o^'e^e Hi T*7,-*ir!?>nle v nnSl državi. Ver «f?e prnM pa- dr^nvnfni Infer-com. *W s «*vo*fni nhnnlom mr*nin med prebivalstvom In huiska proti oblastim. D9na. — O notrebl z^dnižnJSke centralizacije živahno razornvliaio na modama ozemljil. Kako jo potreb- na, kaže zlasti »Edinost«, ki izvaia: »S pomočjo našega denarja se tiralo slovenske zadruge v gosne^inr-sko odvisnost in se prlpravlia r ot p*omeienemu gospodstvu italiian-sk^a kanitala nad nalo deželo. Brci ovinkov In naravnost moramo ,f7ia-vlti, da se nam pruVizuie gospodarska snžnost kakor je še nfsnto rožnati v zgodovini naše dežele. Spretni In ribčni eksponentje italijanskega kanitala olete'o našemu Ijndsnni vrv. da zadavilo niecrovo gospodarsko svobodo in zl°mno tako nieeovo odporno silo. Naivišil narodni, gospodarski in kulturni interesi zahtevajo, da se centralizacija na doma izvrši.* — Sici!H?P«kl uči'elil za hrvatske šole. V Rakali, asto hrvatsko vas v Istri, ie poslala italijanska šolska oblast Italijanskega učitefia Var-chetta in učiteb'ico Ado MarcMnl. oba sta iz Sicilije. Seveda ne znata hrvatski niti besedice. Poročilo v »P**Tkem Priinteliu« dostavila: Nikada nećemo da izvršimo narodneg ubojstva r>r> *v*~>ioi decl! — ftenjhnsi'cTo divim!* v Dal-mPcPI š* v«dn^ ni konec. Tako poročal tz £?be«;1-a. da so zopet ; re-tlralf Župn^a Slavico v Piramalovcih. Leto dni ie bH v Izenanstvu. sedal vp se le vrnil, na so znova zaprli. Aretira?! s° Ant* Jaru.n iz Krar>nia. ker fe odbU razžalitev nekega nadutega itn'Hanske^a častnika. Otroci vdove Markovićeve $o iz- obesili malo zastavo. Karabinierfi so Pridiviali in jo raztrgali, mater na so hoteli zapreti. Fašisti delajo, kar hočejo pa tudi zmerjajo italijanske častnike in kriče »Abbasso f Italia!« Tem se ne zgodi nič. Dr. Pini ie te dni vzkliknil: Italiiani so hujši od Turkov! Prav je imel. tiinboko se bodo oddahnili Dalmatinci, kadar jih zapuste italijanski vojaki. — Boj za deželno in občinsko avtonomijo na Goriškem. Mr.} p-nri>kimi Italijani sta glede avtonomijo 2 stmji. l^na, na čelu jej dr. Pettaiin. zahteva nedotaknjeno avtonomijo kakor je obstajala, druga struia se t*>ri 7:1 odpravo der.olne. občinske, šolska in cestne avtonomije ter hoče imeti vse urejeno po italijanskem vzorcu. Slovenci *o za ohranitev avtonomijo, ki se je uži vela v ljudstvo in jo storila mnogo dobrega in koristnega. Zato s* bodo njihovi zastopniki skupno s Pettarinov imi pristaši zavzemali za to, da se avtonomija ne odpravi. Prav posebno v intefosa Slovencev je, da os'ane avtonomija. — Zveza slovenskih žnpanstev nt Goriškem je trn v peti nekaterim Itali-janasem in dosedanji oblasti. Predsednika Zveze g. župana Savnika iz Bilj jo ovadil civilni komisar sodniji, čcs. da je kršil društveni zakon, dasi je gospod Savnik točno izginil vse, kar je komisar zahtevni od Zveze. Preti okrajno sodr'jo je bil g. Savnik obsojan na globo 150 lir, pred okrožno pa oproščen obtožbe, ker ni izvršil nikakega kaznivega dejanja. Dr. Gabršček, njegov branitelj, je pri razpravi rarkril, da se nahaja na gen. In civ. komisarijnru v Trstu Se nedotaknjen ves akt. tiče ustanovitve »Zveze slov. župan6Wvrc. kar je vzbudilo senzacijo. — Reški lc,c:iJonarji naskočili but-fet v Št. Petru na Krasu. Dne 13. t m. zvečer se jo peljala skupina le^ijonar jev z Lvke n imo 3t. Petra. Na postiii so se ustavili, izstopili in naskočili .'juffot. Vzeli fo vse, kar jim je ug. jilo, potem pa bufM razbili. Nato bo .:H lepo nazaj v vlak, ki jih je odpeljal nekam v Italijo. Navzoči so se zgražali, na postaji pa ni i ilo nobene služben« osebe, ki bi bila branila legijonarjem izvršili opbuijenjo kolodvorskega bui-feta, — Razburjenje v Dalmaciji. Vesti ki so dosle iz Rima in Beograda glede edgodonia izvršitve rapallske pogodbe za nekoliko mesecev, so izzvale po \sem okupiranem ozemlju in v D.una-ciji veliko razburjenje. Ljudstvo bi od-godenje tem t«.?.je prenašalo, ker so Italijani zoi.ot pričeli nadaljevati preganjanje. Na Paznarnu so aretirali kmeta, ki io zbiraj darove za našo vojsko, kndnr pride. V n^ki benkovački vasi so aretirali učitelja z vso njegovo družino vred, ker je delal priprave za ^pre-j^m nase vojske. V Silbi so častniki in karabinjerji tr^li ljudem nnse kokarde, Jih metali na tla in iih teptali z nogami. Župniki in učitelji ko izpostavljeni najnesramnejsim nasilstvom. Zadrške j^če po zonet poln« naših rojakov. Prebivalstvo poMlja remontu in ministrstvom brsojavke, v katerih zahteva zaščite in prosi, naj bi M evakuacija čimpreje Izvršila. Hgrarsis rsf^rma na BHađžsrs^s^. Slcc*" nepremičnine, ki Jo rab! v Javno svrhe. Odkupna pravica Je torej razlastitvena pravica na prcVagi Javne in obče potrebe fn poTne odškodnine. Ta razlastitvena pravica pride v poštev v slučaju, da je prosilec kmetovalec ki je bil odlikovan za hrabrost, ako je vojni In- valid, vdova ali sirota vojnega Invalida ln če zahteva posest največ fino Stlrjaških sežnjev, če Je potrebno zemljišče za gradbo hiš poljedelcem, če gre za dopolnitev majhnlb zemljiških posestev ter za povečanje kmetskih posestev do Izmere 10 jutrov Javni nastav'jenci morejo dobiti zemljišča do največ enega ora'a. Za odkup oz. razlastitev poidejo na'prej v poštev posestva, pridobljena za časa vojne, IzvzemŠi nakupe med rodbinskimi člani samimi, v drugI vrsti pridejo v poštev pose. stva društev, obvezanih na ;avno polaganje računov, v tretji vrsti pridejo šele zemljiški posestniki vobče, če to ne škoduje posestvu. Zakonski načrt frhala s stališča da so velika posestva potrebna, ker morejo samo taka preskrbovati mesta ln vojsko r živili. Zelo kompl;clran je način ugotovitve odkopi!* cene, tekom deset let Je mogoče odkup ce'o racdretl, če se dokaže, da sedaj plačana vsota ne odgovarja pravi vrednosti, oziroma da je kupcu ali prodajalcu vzrasla vsled sedan:e devalvirane krone občutna škoda. Mogoče pa Je tudi vzeti za teh 10 let posestvo v na'em ter se ia up vsako leto Iznova določi Vso agrarno politiko Ima v rokah bodoče državno sod'šče za agrarno posestno reformo, ki je popolnoma neodvisno, da more reševati agrarno vprašanje brez vpliva dnevne politike. Iz bivše cone A na Koroškem se poroča: Župnik Ivan Ebner se Je mora1 pod pritiskom folksverovcev (danes Heimats-dlcust) preseliti Iz domače, vovbrske župnije v Št. Štefan, pa tudi tam nii.a miru. V pozni noči prihajajo ra::!i:ni sumljivi el menti k župnlšču, zmerjajo jupnlka ln ga psu jejo; pri tem pada tudi kamenje v njegovo stanovanje; seveda so pobili tudi šipe v župnišču tako, da ima doslej že več tisoč kron škode. Iako se ie zgodilo dne 26. in 29. dec. 1920 in 1. jan. 1921. Namesto njega opravlja v Vovbrah cerkveno službo za nemško misleče prebivalstvo ve-likovškl nemški kaplan Zinndorf. — Vov. brani so nekaj časa pred božičem poklicali Imenovanega Zlnndorfa. da bi vodil sprevod nekega folksverovca iz Vovber, ki Je umrl. Prišlo je dosti Iji.dn k pr?;rebu ali k maši so prišle samo 2 ali 4 osebe, drugi pa so šli domov. Zinndorf se Je nato Izrazil, da raj^i gre za misilonarj 1, kakor da bi moral živeli med tem ljudstvom. — V Velikovcu Je ime1 Zlnndarf ralogo, da spoveduje nemška misleč* ljudstvo Pa glej, pri njem se rnkdo nI »slasti, čeravno Je sedel dve url v ^pjvednlci, medtem ko sta imeU slovenska duhovnika kanonik Štih in dekan Čemer polno ljudi okro^ spo-vednlce. — Zinndorf se je nato hudoval in se izrazil, da ga ie srce bolelo, ko je vendar za te ljudi (nemčurie^ v Velikovec poklican, da pa nikogar n! bilo. — Slovenski duhovniki doslej Še niso dobili mesečne plače V šoto ne smejo, ker so otroci po učiteljih In starših nahnjskaii, da naj takoj zapustijo šolske prostore, če pride slovenski duhovnik. Usoda koroških Slovencev ie vsak dan obupnejša Nemčurji zborujejo vedno in vedno zopet In hujskajo ljudstvo proti Slovencem. Začela se le neka tajna mobilizacija, katero vodi neki *Trh J6rgl stanujoč v Pogačnikovem poslopj'i v Grabnu Na Ovseni i v Vovbrah In povsod v bližini Ima vsak fantalin puško, danes ie odšlo Iz Vellkovca proti ŠmarjerI okoli 30 fantov, gotovo na kak sestanek. Pogačnikov! dru žinl že resno grozijo, vedno razsajajo zveče* oknli hl>e. Dne 2 Jan. so razgrajali tako dolgo« da so jih domačini prepodili, potem p.i so kričali po vsem mestu. Dne 3 jan. sta Franc Kurniz ln Maks Kumer, ki Jr bil obakrat g a var 1/gredov, razbila okna njegovega stanovan a. G. župniku PbnerJL« so že tretjič pobili okna. Glančnlk toži g. Povšnarja za strašno vsoto, Jakob Kan član toži Boštjana Zil ulnika, vsi Slovenci po vrsti so toženi in morajo letati k sodnljl le zato. ker so S'ovenci. Najhujše uganjajo rlhotapcL — Zvečer dne 4. Jan. so Nemci zopet razgrajali pred stanovanjem kanonika Stfha ln dekana v Velikovcu, kričali so in zmerjali Nalepili so plakat na dekanove duri »VVIrst rdeht ba d abfahren du Cuš. sonst werdcn ulr dich pnlge'n.« V noči, 3. jan. so grozno stepli nekega čcvljarja. Hart-w\z noče iti iz Nar. doma, kjer se Je pro-vtzoričao nastanil ln g Perkovniku ne pu-5b'Jo Iti noter, ker Je odbor dal nJemu Narodni dom v najem. — V petek, dne 7. Jan. Je bila sodnlj'ka rarprava, g. flartvvlg je bil popolnoma pijan In sodnik le pred pijanim vodil razpravo. V četrtek, dne 6. t m. je bil v telovadnici v Vell\ovcu »Jnter-nierungskranzcbent s predstavo Jngolele?ra nidnr-skega fdavarla in?;. Vinka Stenratja rudniški nadkomisar insr. I^o Pe! predstojnik okrožnega radarskega urada v LJubljani, in rudarski nud-svetnik injč. Vladimir Lipnld. predstojnik okrožnega njdarske^a urada v Celju, in kot zastopnik »Zveze Industrijcev« nien predsednik Dra-gotin Mribar. Koinisija je y Uub- 13. štev. .SLOVENSKI NAKOD*, dne 18. januarja 1921« siran !;ani ln bo nemudoma pričela s poslovanjem, — Klerikalci na delu. Verouk na obrtnih nadaljevalnih šolah liub-!;anskih se namerava uvesti, čeprav normalni učni načrt veronauka :i3 navaja med učnimi predmeti, mar-n eč celo izrecno poudarja, da v i:čne načrte posarrmih obrtnih nadaljevalnih šol ni sprejemati drugih predmetov razen tistih, ki tih navaia normalni učni načrt Navzlic temu Usnemu določilu ie šolski odbor v svoji zadnji seji z glasom zastopnika mestne občine sklenil, da se uvede veronauk kot neobvezen predmet < b — nedeUah popoldne. V nedeljo popoldne pa pouk po ministrski odredbi sploh ni dovoljen, ker mora imeti tudi vajenec vsaj en prost popoldan v tednu v razvedrilo. Poleg t-iga pa sklep šol. odbora rudi zaradi tega ne more biti veljaven, ker na to selo nista bila novabfiena na zadnil seli obč. sveta Iz vol lena za-^oonlka mestne občine. Nismo proti * erskemu pouku, smo pa proti uved-1 i tesra pouka na obrtnih nadaljevalcih šolah, ker nas uči izkušnia. da se je pri tem pouku le preveč politiziralo in agitiralo za klerikalizem. } red vsem pa za orle. — Avstrio optlraJo iz Ljubliane -amo štirje prosilci. Ti so Franc Drofeni*. trgovec fn hišni posestnik. Pred Škofijo 3. — dr. F. Tizer. odvetnik. Frančiškanska ulica 1, — M. R a n t h . trgovec. Marijan trg 1 in Josip Schneider, trgovec. Dunajska cesta 16. Kdor se fe DOslužiJ opcijske pravice, se mora preseliti v optirano državo v roku t nega leta. Svoje premičnine sme vzeti s seboj ter se mu zanje ne T-rne nalagati niti ob odhodu niti ob dohodu nikaka davščina ali pristojbina. Nepremičnine pa sme obdržati se nadalje. Ker se je dr. Eger izselil kmalu po prevratu v Gradec, osta-neio le še trije, ki se morajo izseliti tekom enega leta od dneva vložene prošnje. Vsi trite so v Ljubljani obogateli in v Avstriji bodo le bogatejši, ko fzoremieno iucroslovenske krone in dinare. Želimo um srečen pot! Ker ie bil medtem rok za vi a same orošenj podaljšan do 15. marca t. i., fe pričakovati in želeti, da se lavi še kdo za Avstrijo, čin več jih odide, tem bolje! — Rofak. k! se spomina domovine. O. Fran Hostnik. ravnatelj pošte v Soochowu. v velikem mestu na Kftafskem, fe poslal glavne-mu uredniku Rastu Pustoši em sku sek za 10.000 avstrijskih kron s prošnjo, da razdeli ta denar takole: 3000 avstrHsklh kron za siromake in nboge sirote v Kamnfkn, k! le rolstnl kra? vz. ravnatelja, 3000 K za slene volake. 1000 K za Družbo Sv. Cirila fn Metoda, 1000 K za Jugoslovensko Matico, ostalih 2000 K pa lahko urednik razdeli po svobodnem preudarku. Teh 2000 avstrijskih kron porazdeli naslovnik takole: 1000 K za »Go-sposvetskl Zvon* fn 1000 K za ^»Narodno galerijo«. G. ravnatelj, ki mn bodo imenovana društva gotovo hvaležna za rodoljubna darila, se odpelje meseca aprila s Kltaiskeea preko Jokahame-Iionolula-St. Franci-ska-ChIca£a-New Yorka, Londona in Pariza in dospe meseca juli»a v domovino, kjer ostane dalje časa na dopustu. — Žigosanje avstro-ogrskih obveznic. Zastopnik ministra za finance, minister za notranja dela, ie z ozirom na ta da se v rokah naših državljanov nahaja veliko število obveznic predvojnega posojila bivše Avstro-0grške, ki niso v odrejenem roku žigosane, izdal naredbo, da se obveznice predvojnih posojil morejo žigosati do S. marca t. L incl. Ta rok se več ne podaljša. Žigosanje se bo vršilo pri delegacijah ministrstva za finance v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu, Novem Sadu in pri generalni direkciji državnih dolgov. Iz ministrstva za finance D. br. 243 od 14. 1. 1921. — O Koroški in nteni prošlosti bo v Zagrebu pri >Ljudskem vseučilišene prof. IlešiČ javno predaval dne 19. in 21. januarja. — Vprašanje učltellev-betnmcev. Prejeli smo in priobčujemo: Večkrat sem čltal v Vašem listu poročila, ti-čoča se tič!tellev-be.-eeolj odsotnega poverjenika za socijalno skrb Adolfa Rihnikarja. Zborovanje je bilo dobro obiskano in po invalidi izrazili razne pritožbe, ki jih je kominija vzela n:. znanj**. — Stanovanj^1! urad. Poverie-ništvo za socijalno skrbstvo razglaša: Radi notranje preuredbe v uradu ostane stan. oddelek Poverje-ništva za soc. srkbstvo prihodnii teden to je od ponedeljka 17.—24. ian. za socijalno skrbstvo prihodnii teden za stranke zaprt. Zato te dni rud: poverjenik ne sprejema v stanovanjskih zadevah. — »Narodna galerija«. G. Fran m gospa K r a p e š , Narodna kavarna v ljubliani. sta pristopila k Narodni galeriji kot ustanovna člana ter plačala vsak po 500 K. NTai b! našla mnogo posnemalcev. — Prezgodni! oznanievalec spomlad?. Sinček g. Ev gena Tuieča, solastnika tvrdke Stebi cc Tujec na Resljevi cesti, ie nam prinesel živega rumenjaka (citronča), ki ga ie včeraj uiel v tivolskem drevoredu. — Imovina novih priseljencev v Severni Ameriki. Amerika priznava, da so najbolj štedljivi Amerikanci oni, ki so prišli v to zemljo iz tujih dežel. Sedaj se je celo ugotovilo po številkah, izdanih v FlHs Islandu, da sedai priha-jnioči pri^ei'enci nrir^šaio * seboj v to zemljo veliko več gobovega denarja, kakor leta 1914. — Tekom minolega leta ie 430.000 prirel:eneev prišlo v Združene države in prineslo s seboj vsega skupaj v gotovini 32.950.000 dolarjev. To pomenJa povprečen znesek za vsakogar — moškega, žensko ali dete — 76 dolarjev. Povprečen znesek leta 1914 je bil 46 dolarjev. — Otvoritev postne nabiralnioe Velika dolina. Dne 1. januarja 1921 se je otvorila poštna nabiralnica Velika dolina, ki »pada v okraj poštnega urada Jesenice na Dolenjskem, kateremu je tudi podrejena. Zvezo bi imela vsak dan po slu postne nabiralnice s prej imenovanim poštnim uradom. V okoliš nabiralnice spadajo sledeči kraji in selišča: Velika dolina, Veliki Cir-nik, Gaj, Mala Dolina, Koritno, Laze, Ponikva in Brezje. t Josip Štefanac, 15. t. m. je umrl v Zagrebu po dofgi ln težki bolezni zaslužni in nadarjeni igralec Josip Štefa-nac, ki je bil po svoji sposobnosti določen, da postane naslednik nepozabnega Fijana, Prišel je iz Militićeve dramatske šole ter je bil v spočetku svoje umetniške karijere marljiv član slovenskega gledališča v Ljubljani. Igral je ljubimske vloge, ker je bil temperamenten, zunanje simpatičen igralec sonor-nega organa, ki je govoril jako lepo in prijetno. Iz Ljubljane je šel v Zagreb, kjer je igral do 1914 neštevilno prvih in največjih vlgg. Zal, da se ga je lotila bolezen, ki ga je mučila šest let Ostavlja vdovo operno primadono go. Mileno Sugh-Štefanac ki je skrbela zanj z neverjetno požrtvovalnostjo do zadnjega hipa. Čast njegovemu spominu! — Izleti na včerajšnjo nedeljo. Po dolgem času je bila včeraj lepa nedelja. Zato je vse hitelo iz Ljubljane, zlasti Sv. Katarina in Šmarna gora sta imela dosti obiskovalcev. — Smrtna kosa. Umrl je v Ro-diku pri Divači posestnik g. Ivan Čeh, star 70 let. rodbini Andrej Prebil v Ljubliani <6 letna hčerka L j e r k a, rodbini Paučnik v Brežicah pa sinček Zvonko. P. v m.! — Smrtna kosa. V Podiku na Krasu je 12. t m. umrl Ivan č e h iz znane narodne rodbine. Blag mu spomin! — SOOIctnica angleškega easopfoja. 2. decembra 1920 jo minilo i^K) let. odkar je začel v Angliji lahajati prvi ča-eopis >A Corrant out oi Grermanyc Slovenci »-nio dobili svoj prvi Časopis .*ele z V. Vodnikovimi - Eggerj vimi >Novieami< leta 171)7, to je pred 123 leti. Toda Vodnikovo >Novice« so r re-f-tale izhajati žo po par letih ter ?e jo naše časopisje začelo trajno žele leta IS4& z Bleiweisoviml >Novicaml«. — Jenko Simon, Zbrani spisi. Uredil dr. Jože G Ion ar. V Ljubi ani 1921. Izdala in založila Tiskovna zadruga. S*. Strani 416. Cena 42 K. po poŠti 3 K več. V zbirki »Slovenski pisatelji«, kjer izhaja znamenita Prijateljeva druga izdaja Jurčičevih zbranih s"icov. so pravkar izšli Jenkovi zbrani spisi: ne samo pesmi, ampak tudi njegovi pripovedni spisi. Tako irnamo sedai vsega Jenka. Izdaja obsega Jenkov življenjepis in urednikove onembe posai pesmim oziroma spisom.Izdaja > c iako lično opremljena Kot ona Jurčičevih spisov. Kniiga o«ameznim Številkam je pol dinarja 'er se dobiva v knji-gotržniei O. Bsmberga v Ljubljani, — »Zvonček.«- Li*t s po^obiTii za p.lov^n^ko mladino. Pra^Icr je i7?H 12. številka XXT. letuika tega najprilj Ijenojčepa irostrovanege mesečnika v.:\ mladino. Za bodoči letnik *e z vi .--i ?* • ločnina na letnih 40 K. List je r vsakem oziru prnv doh^r ter n"*- slovenskim obiteljim znova, najtopleje prino-rocamo. Mladini naročajte >Zvor«'?;ekčastita kapelnik dr. & e r i n in nje-•jov orkester velikana Beethovna z izvajanjem njegove večno lepe pastoralne simfonije, nabito polna. So&nlsiDD. — Ženski kro/ik Sokola I. priredS v soboto. 22. i- in. v veliki dvorani hotela >L*nion« telovadil« ai:.: lo bogatim sporedom. Po telovadbi pro sta zabava in ple>. V?Ak ljubitelj MM telovadbe bo potovo posetil to prireditev. V soboto vsi v >Uuion. Pne 22. t. m. dopoldne se vrfl na Jesenicah v bližini kolodvora t vu-ri"ki sestanek. Gfc. člare vabimo, da se tega sestanka polnobteviiao udeleže. Predsedstva k — »navadna pravda. Iz Maribo i a poročajo: >V "Rot-oto se je vršila zar nfaniva razirara prod mariborskim okrajnim sodiičem Kot loiltsr] je na ► topil Karel fcivko iz Ceelenee, okm| J5t Lenart. To/il j - stari i in hrr.ta svoje umrle žene. ker po mu očitni!, da je umoril svojo £cno in otroka. Vpi trije fo nastopi« dokaz resnice, kise jim je r pomočjo izvedencev dr. Trenca in dr. Karla Ipavica tudi posrečil. Karel fciv ko ie r sali večkrat pravil, da bo svojo ženo obesil, 7. aprila 1. 1., ko sta tast in taš«"a Peter in Oenovefs KrirtH o4> = la v sosednjo vas. jo pričel Karel 2iv~ ko na večer iskati svojo ženo pri so-sodih. ti so šli vdrli nnio v zaprto hi?o. kjer tO našli na kljuki vrat oboSOnO ženo, otroka pa uniorji-nepa. Na ženi so bili opaziti krvavi plodovi in je bil takrat Karel fUvfco 7 m^pc^eov r preiskovalnem zajoru. Ker pa je trdovratno tajil in ee nut mOV ni moprol dokrzati. so pa izpustili. Sedaj jo tožil ženine starce in brata ker so mu očitali umor. Zagovornik dr. Ravnik In dr. Komavli fta ■ pomočjo izvedencev dokazala, da jo K^rel Sivko ros mori-loc ženo in otroka vpled resar so bil* vsi triie obtoionel oproščeni«. Ali morilca ni*o tikoj zopet zaprli? Kultura. Repertoir Narodnega g'ledali^a v Izubijani. Drama: Ponedeljek. 17. jan.: Pohujšanje dolini sentflorijanski. izv. Torek, IS. jan.: zaprto. Sreda, 19. jan.: Školjka^ red E. Četrtek, 20. jan.: Školjka red C. Petek, 21. jan.: Cvreek za pečjo, red D. Sobota^ 22. jan.: Sen krosne noči, v opernem jrlrdališču, ob dramskih cenah, red A. Nedelja. 23. jan.: Školjka izv. Ponedeljek, 24. jaiL: Cvrček za peeio, red E. Opera*. Ponedeljek, 17. jan.: zaprte. Torek. 18. jan.: Baletni večer, gos»iOva-n> moskovskega imperatorskega baleta, izven. Sreda, 19. jan.: Baletni večer, gostovanje moskovskega imperatonskega baleta, izven. Četrtek, 20. jan.: Baletni večer, gostovanje moskovskega imperatorskega baleta, izven. Petek, 21. jan.: Veselo žene windsor-ske, red E. Sobota, 22. jan.: Sen kresno noči, dramska predstava, red A. Nedelja, 23. jan.: Fra Diavolo, izven. Ponedeljek, 24. jan. t zaprto* MINISTRSKI SVET. — d Beocrad, 16. jan. Danes ie bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o položaju v parlamentu v zvezi s postani! t voditelji političnih skupin. Sklenleno je. da se takoj prične zbiranje podatkov za resen je uradniškega vprašan ia. Vršila se bo reviziia ukaza civilnih rrradnikov fn ukaza uradnikov iz re-sorta vojne in mornarice. POGAJANJA T ZEMLJORADNIKA — Beosrrad, 16. ian. »Pravda« javHa: M in istr. predsednik Pašić in predsednik demokratskega kuba Da-vidovič sta imela konferenco s pred- j stavlteliema zemljoradniške.era kluba j Lazićem in Pncljem. Paiić je kmet- ■ sktm predstaviteljem razložil zuna- | njo in notranjo situacijo ter pokaral na težkoče. zaradi katerfh jo potrebno, da se vlada ojači z vstopom zemljoradničke stranke v vladno večino. Zemljoradniki so upoštevali te razloge in so se pričeli z Davtdovfčem pogajati o programu. V vseh točkah je došlo do sporazuma. Posebne kmetske zbornice se ne bodo osnovale, pač pa se osnuje korooracifa. ki bo razpravljala in izdelovala strokovne gospodarske zakonske načrte. Zemljoradniki so opustili svofo za-^tevo crlede vezanih mandatov. Zastopniki zemlforadnikov bodo o sporazumu poročali svofermi klubu, nakar bodo zeinlioradniki stopili tudi formalno v vlado. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. — Rim, 16. jan. V seji ministrskega sveta včeraj ie bila dana zunanjemu ministru Sforzi naloga za Imenovanje treh komisij v svrho definitivne izvršitve rapallske pogodbe. V prvi komisiji, ki določi meje, bo iugoslovenski zastopnik najbrže polkovnik Kalafatović. v drusri komisiji, to je gospodarski, bodo osebe iz finančnega sveta italijanskega In jugoslovenskega, v tretji, to je kulturni, bodo osebe, ki so naveč pripomogle k zbllžanju obeh držav. ZASTOPNIK ITALIJE NA REKI. — Rim. 16. jan. Zagotavlja se. da pošlle vlada na Reko komenda-torja C. Dominiona kot zastopnika Italije pri reški vladi. Dominione je bil svoj Čas italijanski konzul na Reki. BRIAND SESTAVI FRANCOSKI KABINET. — Pariz. 16. jan. Ker se je Pe> retova misija ponesrečila, je sprejel Aristid Briand nalogo za sestavo kabineta. Predno jo je sprejel, je imel z raznimi poslanci obširne razgovore In si je zagotovil sodelovanje Bonnevaya, Loucheurja, Vincenta, Berarda, Dumonda in drugih. NOVO FRANCOSKO MINISTRSTVO. — d Pariz. 16. ian. Briand le oi) Šestih popoldne naznanil predsedniku republike Millerandu končnove-Ijavno sestavo ministrstva. Novo ministrstvo je sestavljeno nastopno: Predsedstvo in znirimje zadeve Brfp and. pravosodstvo Donevav. notranja Marand. vojna Barthou. mornarica Goursthau, finance Deumer. šolstvo Bsrard, poljedelstvo de Prv. trgovina Dior, delo Dajiiel Vincent. pokojnine Maefnet, lavna dela Le> trocaueur, narodno zdravie I credu. koloniie Sarraut. osvobojeno ozenv Ue Loucheur. Ko je Briand zapustil FŽlvsee, je imel novi kabinet sejo, na kateri se je pečal z imenovanjem dr žavnih podtajnikov. STRAH PRED ATFNTATI V NEVV YORKU. — London, 16. jan. »Dallv Tele-graph« poroča o odkritju velikega terorističnega komplota v Newvor-ku, ki jc hotel uničit! razna lavna poslopja in hiše naibogatejših meščanov. Peta »avenuc jc vsa zastražena, po mostu je polno vojaštva in straž. Velike palačo Rockfellerja. Vanderbllda. Astorja in Roota straži vojaštvo. Govori se. da so zasnovali komplot brezposelni delavci. ZVEZA NARODOV. -~ d Milan. 15. jan. Kongre* udniženia zveze narodov se |e zaključil. Ruski delegati so izrazili željo, naj se Rusija pod sedanjim režimom ne sprejme v zvezo narodov. KONČANA POSTARSKA STAVKA ▼ AVSTRIJI —d DnnaJ, 16. Jan. Na podlagi sporazuma z vlado se jo »noči kon&ila tridnevna poštna stavka skunno z včeraj zjutraj ob štirih proglašeno neomejeno telefonsko in brzojavno Ptavko. Po končanih tehničnih pripravah se je davi ob osmih vspostavil telefonski in brzojavni promet URADNIK Z MILIJONOM. —d Pariz. 16. januarja. Finančni uradnik, ki je imel nalog, odnesti 1,417.000 frankov v Banquo de France, je izginil. Obstoji bojazen, da je ooatal žrtev napada. LJENIN UMRLf — Pariz, 15. januarja. Listi »ležijo dosedaj še nepotrjeno vest, da je Ljcnin v 3Ioskvi umrl. Listi naglasa jo, da je vest nemara re3nična, ker je Ljo-nin dejansko prod nedavnim časom nevarno obolel. Pristopajte k »Jugoslovanski matici!*' » 4. stran. .^LUVtMbK! NAKUD-, duc IS Januarja i»2l. 13. stev. dospel ■ ikB uesfi. — Državna »dovalnica za delo. t o m et od L januarja do 31. decembra 1920 izkazuje 28.434 strank in sicer 12.737 delodajalcev in 15.697 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 7815. Dela iščejo: pisarniške moči, tapetniki, strojniki, trgovski sotrudniki, sotrudnice, ključavničarji, peki. mesarji, natakarji, natakarice, viničarji. slikarji pleskarji, dninarji, dninarice, služkinje, kuharice, rstrežnice, vajenci, vajenke itd. — V slo se sprejmejo: kamnoseki za granit, usnjarji (Rotgerber, "VVeissger-bor), brusači za jedilno orodje, gozdni delavci, modelni, pohištveni in navadni mizarii. tesarji, ščetarji, strojna ple-tilka, vzgojiteljica, služkinje, kuharice, postrežnice. vajenci, vajenke itd. —g Prometne omejitve. Obratno ravnateljstvo južne železnica v Ljubljani objavlja: Začasno veljajo sledeče omejitve: 1.) Južne železnice v Ljubljani: Ukinjeno je sprejemanje in odpošiljanje carinskega blaga v Maribor. Zagreb in Sisak. 2.) Državne železnice v Jugoslaviji: Ekspresna roba se prevzame do teže 250 kg; posamezni komadi ne smejo tehtati čez 75 kg. Prosto je sprejemanje in odpošiljanje tovora vsake vrsto za vse postaje in proge državnih železnio do Indjije, izvzemal postajo Bakar in B. Brod tranzit Preko Tndjijo v smeri proti Beogradu je tovorni promet še zaprt. Re-ekspedicijo so na državni železnici le dovoljene, ako se izvrši nova predaja v r&zkladbaem roku, sicer se pošiljka proda. 3.) Italija: a) Tovor za Trieste centrale in Trieste centrale punto fran-eo, izvsemši poSiljatve za aprovizacij-sko komisijo za Trieste in Istro, b) Tovorno blago, izvcemši živila in zdravila v Abbazijo (sadja se ne smatra za živila), c) Blago, nakazano v carini V Milano porta Garibaldi. d) Kosovno Dlago. 4.) Avstrija: dovoljen je tovor vsake vrste. Tovor za progo Spielfeld-Radkersburg je prost; preko Radkers-burga in Preval j je ves promet ukinjen. Reekspedicije za Poljsko so v Češko- slovaški prepovedane, istotako reeks- pedicije v Solnogradu za Nemčijo. 5.) Ogrska: Cez Wr. Neuatadt je promet prost, čez Erfurt ukinjen. 6.) Iz inozemstva je prepovedan dohod tovora, ki je namenjen za carinske postaje Maribor, Čakovec, Zagreb in Sisak, dalje vse proge drž. železnice preko Zagreba in Sisaka. Izvzeti so vlaki, ki dohajajo iz Češkoslovaške, ki se sprejemajo. 7.) Transitni promet preko Jugoslavije je prost Postajam se naroča, da opozorijo stranke, da se izdajanje transportnih dovoljenj ukine. Stranke naj torej ne hodijo več k ravnateljstvu po devoljenja Ako bo v kateri relaciji zaostanek narasel, se bo promet brezpogojno ukinil dotlej, dokler bo kaj zaostanka. Zato pa naj postaje točno pouče 06obje o vseh objavah. Postaje Tez-no. Zalog in Sevnica dobe s tem nalog, račune točno kontrolirati, ako se odredbe niso vpoštevale in javiti vsak tak slučaj. V informacijske svrhe omenimo še, da ee imenuje preišnji Trst južni kolodvor sedaj: Trieste centrale, prejšnji Trst stara prosta luka: Trieste centrale punto franco, prejšnji državni kolodvor: Trieste S. Andrea; prejšnji Trst Franc Jožefova (nova) luka sedaj: Trieste S. Andrea punto franco (nuovo) duca D' Aosta. —g Izvoz Živine v inozemstvo. Prijatelj našega lista nam piše: Ker bi se po notici >Z našega trga< v št 10 Vašega cenj. lista, v kateri se trdi, da se od nas v Italijo prosto izvaža najlepša živina svinje itd., sploh vse, kar Italijani želijo, lahko domnevalo, da je izvoz za to blago popolnoma prost naj služi v pojasnilo tole- Izvoz klavne živine je sploh prepovedan, dovoljen pa je izvoz mesa proti plačilu izvozne carine po 15 K od kg, torej 150.000 K od vagona mesa. Vkljub tej visoki carini je izvoz mesa v Italijo in Avstrijo precejšen, kar je le mogoče, ker je v teh deželah cena mesa pri kilogramu vsaj za naših 20 K dražja kot pri nas. —g Kup&jski promet. Finančni minister je oprostil od plačevanja davka na poslovno obrt nastopno poljedelske zadruge: Savez srbskih zemljoradni- čkih zadruga v Zagrebu, Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo v Osijeku, Zadružni savez v Splitu, Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga v Zagrebu, Savez srbskih zemljoradničkih zadruga v Beogradu Urvatsko-elavonsko gospodarsko društvo v Zagrebu, Savez hrvatskih seljačkih zadruga za Bosno in Hercegovino, Savez srbskih zemljoradničkih zadruga v Sarajevu in Radničko konzumno zadrugo v Curcenovu. V svrho odstranitve zlorabe je odredil finančni minister, da morajo te zadruge prositi za vsak uvoz predhodno odobrenje, s katerim se potem Izkažejo pri carinarnicah, ki jih oproste od plačevanja poslovnega davka pri uvozu. Kar se tiče izvoza iiv-ljenskih potrebščin in drugih produktov, se mora plačati obrtni davek na podlagi splošnih odredb. Prošnje za posebna prehodna odobrenja za uvoz se morajo vlagati pri generalnem ravnateljstvu neposrednih davkov. — Z Brodarsko akcijsko društvo »Boka«. To novo ustanovljeno društvo je nabavilo za obalno plovbo pri ogrsko-hrvat parobrodnem društvu dva parobroda, primerna za potnike in trgovino. S poslovan em začne v kratkem. —g Monopolska taksa na sladkor. Izza 14. januarja t 1. plačevati se mora na vsak kilogram sladkorja poleg trošarine a 8 K še monopolska taksa A 8 K, skupno torej 16 K, zato pa je promet s sladkorjem odslej popolnoma prost —g Kriza v industriji čehoslova-škega sladkorja. Pred nekaj časom se je pogajala avstrijska >Zuekerstelle< s čehoslovaško sladkorno industrijo zaradi dobave 2250 vagonov sladkorja, kilogram po 17*65 čehoslovaških kron. Do dobave pa ni prišlo, ker je čeboslova-ška vlada, upajoč, da se cene sladkorja dviprnejo, zavlačevala potrditev pogodbe. Češka skladišča so ostala sedaj polna sladkorja, ki ga pa ne morejo spraviti na trg, zlasti ne. ker konkurira češkemu sladkorju oni iz Jave. ki ga dovaža Nizozemska in je celo š<> v Avstriji cenejši, kakor čehoslovaški sladkor. Ponovna posroi^nja z Avstrijo ni- so Imela nobenega uspeha, zato je odpotoval češkoslovaški minister za trgovino llotovec v Anglijo, da se informira o stanju trgovine na svetovnem trgu. Cena sladkorja z Jave je momen-tano na svetovnem trgu 40 nizozemskih goldinarjev ter bi stal ta sladkor kljub transportnim stroškom K 95, med tem ko je ponujala Češkoslovaška vlada Dunaju sladkor po 137 K. Pa tudi cena javanskega sladkorja pada in se je po kolebanju do cene 33 niz. gold. ustavila na 38 niz «jld. Med tem je Čehoslov. industrija prodala precejšne množin6 svojega sladkorja naši državi — po kateri ceni, ni znano. Ponuja pa eladkor tudi Švici, Francoski in drugim. — Ifačunati pa je, da bo čehoslova^ka industrija precej trpela vsled te ponesrečene snekulaciie. —g Povišanje kapitala parobrod-nega društva »Navi£azione Triestina«. od 8 na 100 milijonov lir, da nabavi nove parobrode. Društvo hoče povzdigniti število svojih parobrodov na 44 enot s skupaj 315.000 tonarnt Raznoterost. • Čuden gostilniški račun. V neki odlični pariški restavraciji so priredili bogati bankirji pojedino, pri kateri je enega od njih zadela kap in je na mestu umrl. Nedoljjo nato ie prejela njegova rodbina sledeči račun: za medikamente 50 frankov, avtomobil za zdravnika 200 frankov, odškodnina za motenje pojedine 2000 frankov, skupno 2350 frankov. • Velika tatvina biserov. Neki dami na Angleškem ie bila pri Silve-strovi veselici ukradena biserna verižica v vrednosti 40.000 funtov (22 milijonov naših kron). Zavarovalnica, kjer ;e bila verižica zavarovana, ie razpisala kot nagrado za izsleditev 2000 funtov (1 milijon naših kron). • Moderni zrakoplov. Na Angleškem bodo izročili v kratkem prometu zrakoplov, ki bo čim najmoderneje opremljen. V zrakoplovu bodo mize, postelje, umivalniki, stoli itd. za 50 oseb. Prva vožnja novega zrakoplova bo v Ejripet. Darila. Upravi našega lista so poslali za: Jugoslovansko Matico: Telovadno društvo Sokol v Mengšu 257 K, zbirko na Silvestrov večer, tvrdka >Adria-iz-dolkic, tu, 100 K in zbirko na veselici magistratnih nižjih uslužbencev v Narodnem domu 70 K, nabranih kot kazen od gostov, ki niso zapirali vrat. Skupaj 427 kron Ciril - Metodovo družbo: Tvrdka >Adria - izdelkic v Ljubljani, 100 K. Srčna hvala! — Za Jugoslovensko Matico. Na Silvestrovo nabrala družba »pri Rnžic 120 K. iz nabiralnika v kavarni »Zvezda« 336 K, Skregana družba pri Fi-eovcu 120 K. dr. Purlan iz neke poravnave 100 K, g. P. Gomol poslal 257 kron 60 v. nahranili na veselici Sokola v Vevčah: K. Detela 6 K: Pečar Alb. 36 K; učiteljstvo v Šmarjah pri Jelšah po g. Zupančiču 152 K; Sokol Vuzeni-ca po g. Golobu 108 K: z. J. Grčar nabral v družbi v Žužemberku 51 K 20 v; g. Rusjan zbirka iz StrnišČa 117 K: g. A. Ponikvar nabral na Silvestrovcm večeru Sokola v Ložu 75 K: \r. nabiralnika v kavarni »Zvezda« 186 K in 10 lir: g. inž. Gulič izkupiček pri !$rr< !*0 kron; Cotman, Radovljica 30 K: g. Gregorič. ravnatelj tel. in brz. cen-trale 30 K.__ Poizvedbe. Zgubila se Je moška zapesrna ura od Krakovskega nasipa do Opekarske ceste 7. Pošteni najditelj se prosi, da jo vrne proti nagradi na upravništvo »Slov. Naroda«. Zgubil se Je zlat uhan s trem! diamanti po potu od Gajeve ulice, Prešernove ulice. Mestni trg. Pošteni najditelj naj ga vrne na policijski urad za najdene stvari Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik! BnJlrlar Voden. Bl*nr*iTHa z maturo išče službe v kaki UjiJHJS LSlu pisarni event. samo popoldne. Prevzame tudi pouk v slovenščini In nemščini Dorisi pod .Pouk 289" na upravniStvo Slovenskega Naroda. leti ..Wand8rer , nov, se za ugodno ceno proda. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 335 I i&£*v**3k s Primern 1 soško tk# w !■ v€S izobrazbo snrejn e takoj Jos. Kodrič, trgovec v S?. Križu pr Kostanjevici. 396 Prodostn se tfve Mil z vrtom in gostilno v ljubijan-kem predmestju. Naslov pove upravnii vo Slov. Naroda. 285 Tužnega srca naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 17. t. m. naš nadvse ljubljeni sinček edinček v nežni dobi 18. mesecev po kratki, mučni bolezni poletel med nebeške krilatce. BREŽICE, 17. januarja 1921. filoMo lalDjoE! starši: Anton in Iva Paačoik. ■"■mesto posebnega obratila. Andre! !n Vera Prebil ro|. Meden naznanjata v neizmerni žalosti sorodnikom, prijatelem in znan em nrebridko vest, da jima je neizprosna usoda ugrabila nadvse ljubljeno, nepozabno, nenadomestljivo edinko M te je preselila po silno mu?ni bolezni dne 16 januarja v nežni starosti 6 let mednebeJke krilatce. Pogreb naše ljubljenke se bo vršil Iz hiSe žalosti, B>elweisova c. 16, na pokopališče k Sv. Krilu v torek dne 18. Januarja ob 3. uri popoldne. V Ljubljani, dne 16. januarja 1921. ■ ^ 't + •rta pSMSSSji akrettna. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. {)rl]ateljem in znancem Žalostno vest, da je 12. t m. nas ljub-jeni soprog, oče, tast itd. gospod IVAN ČEH posestnik v starosti 70 let, po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspai. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v soboto, 15. t m. na pokopališke v Rodiku prt Divači. fiodlk-LIabljana, 15. januarja 1921. Joslplna, soproga. — Ivan, Kgldij, Rudolf, Joto, sinovi. — Oigi. Dragica, hčeri. — Kvovskv, dr. Tolavseb, zetje, in ostali sorodniki. glas. Eventualno v najem. Ponudbe pod ,Pianino/358* na uprav, blov Naroda. 35^ Vodovodne cevi v premcu 1 cole in 1 lU cole oddajam v velikih ln tudi najn amSih množinah ro prav nizkih cenah. J. RazberSek Šmartno pri Litiji. 359 Pri dntijei Btfi«-tio je za timffli Klop Bs "onrnini AHA. Jogo prepisov spričeval pod .M. S./360* na uprav. Slov. Nar'da. 360 Um 233 wm drv sni, klanih, franco va?on Slovenija. Ponudbe pod .Drva 356* na upravni s vo Sov. Naroda, 356 Ležeči parni stroj s parnm kotlom, M HP se proda. Na -lov pove uprava Slov. Naroda. 345 Zaradi oiloatBvaiiia S5^2Sb5: spalna oprava za 2 osebi po jako ugodni ceni. Poizve se pri fotografu Poljanska cesta 13. 338 Gospodična, zmožna strojepisja ln stenograf je, se sprt ime. .Bistra*, kovinska indoštrPa. Domžale. 314 Dobavljamo zajamčeno čisto brinovo olje v velikih množinah za gotovino. Ponudbe poo* t S 337" na Haasenslein A W»ier A. 0. Wienv 1, 8chmer-strassa 11. 34<< Zlatar in fuvellr HloJzU Fuchs Selenburgova uliCa 6 priporoča svojo veliko zalogo juvelov, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila in nova dela se Izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno. Vlakovodia za Šumsko - industrfjalnu željeznicu, po mogućnosti neož.nen, traži se za nastup odmah. Ponude mole se slati na naslov „Crostia" d. d. xa Industrija drva, samska manipulacija Stn-bicbs Ton lire. 367 i« Vodstvo tovarne čokolade in likerjev oo. trapistov. Rajhenburg o. Savi, priporoča svoie proizvode v različnih oblikah. Kdor želi v Banatu dobro prodati rezan in tesan le% naj se obrne pismeno na Rudolfa Velka«rb, Vrtač, Banat, kateri je pripravljen omenjeni les vzeti v komisijo. 355 Ctoistef Mara rej. Keol poročena januarja 1921« liibljaoa Piiij Proda se inmM hfšn v Liut-ijani, Stnri trg 26. Ponudbe pod .Eksistenca 323" na upravo Slovenskega Naroda. 3i3 odlsfka. dobra moč, fe sprejme takoi proti dobri plači. Ponudbe pod .Modlstka 290* na upravništvo Slov. Naroda. 290 ussstvo z žago aH mlinom, vodnu sila, če tudi zapuščeno, če mogoče ob Dnvi ali kje na Gorenj-kem, se takoj kupi. Anončni ln Inl .rmačnl zavod Diago Besel'ak, Liub'jana. Csnknjevo nabr. 5. 354 Soliciffllir - Jurist v zadniem semestra, čez eno leto v odvet. pisarni, želi enako službo z mesečno sobo v Liubijani ali drugje. Obvlada slov. in nemško stenoerafijo in strojepisje. Ponudbe z navedbo pogojev pod Jurist 350" na upravništvo Slov. Naroda. 350 Izjava« Izjavljam, da nisem plačnik za nikakršne dolpjove, ki jih dela moja žena Frančiška Furlan. Istotako svarim vsakogar, kdor bi od nje karkoli kupil, ker ni ona lastnica ničesar. Endolf Furlan, strojevodja Juž. žel. Preklic. Potpisana ovime žalim, 5to sam bez uzroka Širila Iaž'jivc I izmišljene vijesti koje sam od dnig'h čula, o nb. asistentu g. Stjepanu Saka. Tim više jer je dokazano a i sama sam se osvjedočila da su laži. Ujedno mu zahvaljujem, ito je odustao od sudbenog postu parna protiv mene. Ljubljana, 15. januarja 1921. Franja Vrusova. Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornlc: nudim elektrotehnični materijal, betonsko železo, različen železni msteriial In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgje Grujić gcograS, Jffileiina ul. 15. Đrndl tO velika gostilniška miza za rlUUd 11 ra7tCgnenie (Auszugtlsch) Iz trdega lesa. Breg 14 II. aadstr. 349 krm \mmm uMm If'M'P'ffota ali Pa zanesljivega notar-lillilllll skega uradnika. Notar Viktor Poznik v Ložo. 312 Razna pohlSfua in s'cer spalna soba. jedilna soba, salonska garnitura, zofa, ot mana, podobe, svetilke itd. se proda na Glincah St. 37 ob Tržaški cesti. 353 3ma%f«tt«i> K eno dvema so* •OUnOV^n S, b^m3 ^em cv. v novi hiši po današnjim razmeram odgovarjajoči stanarini. Brez otrok Za takoj ali pozneje Pismeno na Aaončao ekspedicijo Al. Matelič, Lab.jana. 226 r.nfnndinii ki mora wtl dobra kuharica, liti [!tlillja, dobro izvežbana biagalntcarks ter krepak nčenec s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev se sprejme za mešano trgovino s 1. tebruarjem 1921. Pismene ponudbe je poslati na Vinko Kurent In drag. Trbovlje U 841 Išče se boljše pošteno dekle, če tudi z dežele, ki zna dobro Šivat* m ima ljubrzen do otrok. Hrana in sta. novan e v hiši. Plača po doeovoru-Ponudbe pod .Polteno dekle 328* na upravo Slov. Naroda. 328 Oprava a spalno sodo. k7X. nova, solidno delo Iz hrastovega lesa, za dve osebi, 6 temnih stolov z usnjem za jedilnico, servisi ln drugo se proda po ugodni ceni. Ogleda se lahko vsak dan od 3. ure pop. naprej. Naslov pove uprava .NarodV. 843 Štiri krasne perzijsfce preproge, ena n BflJilmftl 454 X 350 cm se ceno I iKilRUill proda tu, Sodna ulica U T, levo. 270 Proda se hlia z {ostilno in z gospodarskim post op em, lep sadni in kostanjev vrt, njive in travnik, vse skupa! v lepem kraju blizu Kranja. Natančno se Izve v gostilni pri Kroni St. 50 v Kranju. 272 Za čevljarje. p,^l° 3 Singerjevl dobro ohranjeni Bivalni stroji, ploska 5teparica, cellndrca in ena za šivilje ter drugo orodje za štiri delavce s kopiti vred radi odpotovala v inozemstvo. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 263 Proda ae dobro ohranjen bencinov motor 15 P. S. Vpraša se: Prva jugoslovanska prekajevalnlca Maribor. 361 Klavir in planino prodam ali Izposodim. Klavir kratek, pianino križ. strune s medeno ploščo. Oboje brezbfbno. rjavo, dobre firme. Za dober Šivalni stroj zameni m ali prodam pisalni stroj Vost t slovan. latinico, ali dober kompletni gramofon s ploSčaml. Pisma pod Glasba poštno czece Begunje pri Le cab, Gorenjska. Ki nrnrfal 2 elektromotorja, prvi 398 Ud plulld] voltov, 1400 obratov, 2 PS enakoimenski tok, drugi 220 voltov, 750 obrat v, 0 7 PS enakoimenski tok ter acetllenski aparat za 40 luči. popolnoma v dobrem stanju s pribMZno 70 m cevmi In 10 svrtl'kaml. Poizve se v litografiji Cemažar le drug. Cesta na južno železnico 43. 331 Naprodaj so starinske mobilije, vložene, med njimi tabernakeljska omara. — Sv. Jakoba nabrežje štev. 33. Obenem naznanja, da kupuje in prodaja starino. J. Zorko. »Kontinenta! 5 pisači strojevi sa latinicom ili ćirilicom. Vrpce za sve pisaće strojeve, karbonski papir i sav ostali pribor. Ilica 25/1. Notter 1 drug, Zagreb. Tel. 9—27. Vlastita mehanička radiona. Vlastita mehanička radiona. RNniino M Hviri-iti Prištednja na prostoru, sigurnost vatri DlayujllE LU UalUIIII. i provali. — Blagajne u svim veličinama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa pultom. Opis na zahtjev badava Notter I drufi - Zagreb, Ilica 25., I. Telefon. 1-27 V Somboru in Splitu je otvorila. 3 1, jao. t. 1. svoji podružnici sa™ Zadružna gospodarska banka d đ. v Ljubi!asi, Dunajska caata st. 33 L 325 91 07 375 Y1