VW(k dan «aen Vbot» m prazniku*. ^yed daily «««p* Kgusd^y* tod Holidays. .year xxxin. u.edi,iàki In J4pi4vn»èki prt*tori; soulk LawnJiftlo Ave. Office of Publication: in«? South Lawndale Ava. Téléphona. Rockwell 4904 ^^^^Jtrn—«ïï^jr^^^ ill. PETEK. 14. NOVEMBRA (NOVEMBER 14). 1941 Subscription tt 00 Yearly &TEV.—-NUMBER 211 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. S. 191T, authorised on Juna 4. 1918. iške armade napadajo ianje utrdbe pri Kerču Berlin poroča, da je borba za posest bogatega oljnega polja v kavkaskih pokrajinah stopila ? novo fazo. Osem nemških divizij potegnjenih z moskovske fronte. London naznanil obkrožitev italijanske vojaške posadke v Abcfiniji 14. nov.—Nemške ar-naskakujejo utrdbe pri ¡tu, pristaniščnem mestu na jnikem polotoku, d očim boj-I letala mečejo bombe na olj-I polja v Kavkazu. Tarča bom-ija iz zraka sta Novoro-in Anapa, luki ob Črnem -]u, ki ležita 50 in 90 milj lodno od Kerča. Vrhovno poveljstvo poroča, da zemskem morju v zadnjih treh dneh. Roji bojnih letal so ;po-Moskva in Leningrad tarča ^«bombardirali mesta v ju ž-^kih bomb. Težki topovi K1 Tarca bomb bila ijo krogle na Leningrad. , • 14. nov.—Tukajšnji i krogi pravijo, da je šest-nemških motornih in 70 ih divizij utrpelo ogrom-izgubc na ruskih frontah, oklopnih divizij so morali I potegniti s front. Izgube e oborožene sile znašajo odstotkov. Injbiaev. Rusija, 14. nov.— nemški sunki na centralni ti so bili izvršeni, kar je nje, da se naciji pripravna novo ofenzivo. Ljute fe nadaljujejo pri Tuli in inu, 100 milj južno in 95 zapadno od Moskve. V ne-h krajih centralne fronte ie čete v protinaskokih vr-nem.ške kolone nazaj. BeUa, 13. nov.—Borba za po-ttlLPJjnih pulj v ki«v , ih pokrajinah je stopila v foo, ko so nemške in ru-e čete doslpele do zapad-obrežja Kerčevske ožine na Bbodnem koncu Krimskega po-Samo ozka vodna ožina k med osiščnimi četami in rtiiktffcelino. Te čete že vi-hribe severozapadnega Kav- tonški letalci bombardirajo glavno sovjetsko arično bazo ob Črnem mor-tt zraka. Letalski napadi so izvršeni tudi na Kerč in Ana-ki leži na drugi strani vodne scverozupadno od Novo-, druge ruske mornarične Domneva se, da bodo nemške le začele prodirati proti ZU z dveh strani, kadar in «*ta Sevastopol in Kerč pad-Eha armada bg prodirala po J" ob Azovskem morju, I» Pa po Donski kotlini na G operacijah Hitlerjevih čet ^ centralni fronti irt pri Lenin-^ «o bila objavljena pičla __ rila' V bitki pri Tuli, sto pj južno od Moskve, so nemški zdrobili rusko konje-divizijo. Kuski naskoki na I pozicije pri Leningradu i* "h odbiti. I Vrhovno- poveljstvo priznava, "in/ n i../m viharji ovira-J^iiranje nemških kolon na J~r*lni Ironti, niso pa ga usta- r to r* Umikih prebivalcev se novih žrtev v formi ,r> oblek. Ogromno mili- pticne operacije na ruskih P^1' /--btevajo pošiljanje ži-obleke m drugih stvari na E1' r 'J< vzrok novih de- PRtn mnenju poučenih krogov uvod v veliko ofenzivo proti Mussolini-jevim in Hitlerjevim armadam na afriških frontah. Angleška admiraliteta je naznanila potop desetih osiščnih parnikov in transportov ter treh križark v operacijah na Sredo- poleg drugih mest Neapelj in Serena. Najrobi. Kanja, 13. nov.—Poveljstvo britske oborožene sile v vzhodni Afriki je naznanilo obkrožitev Gondarja, mesta v severnem delu Abesinije, in okupacijo Gainde. Italijanske vojaške posadke so ostale v teh mestih potem, ko se je glavna armada, kateri je poveljeval vojvoda Aosta, podala. Gianda je padla po napadih, ki so trajali štiri ure. Razstrelba ubila štiri delavce Federalne avtoritete odredile preiskavo Peoria, 111., 13. nov. —Silna eksplozija, ki se je včeraj pripetila v smodnišnici Western Powder Manufacturing Co. pri Ed-wardsu, dvanajst milj od Peori-je, je zamajala okolico. Štirje delavci, so bili ubiti in dve poslopji razdejani. Eksplozija je razbila šipe v oknih v Pcoriji in pretresla poslopja celo v Cantonu, dvajset milj proč. Žrtve eksplozije so bili Lloyd Dalton, Arthur Kendall. Harold Honts in Harold Windish. Nekaj drugih delavccv jc bilo ranjenih. Federalne avtoritete so takoj odredile preiskavo. Državna policija je zastražiia tovarno kom-panije, ki je podružnica.Western Cartridge Co., Alton, 111. Vzrok eksplozije še ni bil ugotovljen. Nevtralnostni zakon pokopan Amendment za oborožitev parnikov sprejet WASHINGTON. D. C. 14. nov. —Niš J a kongresna zbornica )• sinoči aprejela amendment glede oborožitve ameriških parnikov s 212 proti 194 glasovom, kar v bistvu pomeni preklic nov-tralnostnega sakona. Predsednik Roosevelt Je v zadnjem momentu apeliral na kongreenlke. naj sprejmejo amendment. V tem ie naglaall, "da bo v Berlinu aavla-dalo veliko veselje, če bo amendment porašen." Za amendment, ki Je bil prej sprejet v senatu. Je glasovalo 1M demokratov. 22 republikancev tn eden član ameriške delavske ■tränke. Marcantonio is New Yorks, proti pa 137 republikancev. 53 demokratov, trije progre-aivci in eden farmer-laborit. . Senat in nišja sbornica stà preklicala tri provlslje neviral-nostnega sakona, ki ao prepovedovale oborošitev ameriških parnikov. pošiljanje teh v vojne cone in vstop v luke savojevanlh driav. Bioff in Browne obsojena v zapor Green svari delavske voditelje New York, 13. nov.—George E. Browne, bivši predsednik unije International Alliance of Theatrical Stage Employes (ADF), m William Bioff, rcprezentant te unije v Hollywoodu, sta bila obsojena v zapor. Prvi je dobil osem let zapora, drugi pa deset let, vrhtegs pa sta bila obsojena v plačltev denarne kazni $20,000 vsak. Obsodbo je izrekel federalni sodnik John C. Knox. J Bioff in Browne sta bila spoznana za kriva kršenja federalnega zakona proti raketirstvu. Obtožnica jima je očitala, da sta ¡¿silila $550.000 od filmskih kom-jianij z grožnjami oklica stavk. Sodnik Knox jima je napravil ostro pridigo. "Obtoženca nista samo kršitelja federalnega zakona, temveč izdala tudi unijo," je rekel sodnik. "Zadala sta udarec delavcem, Ki se bo poznal dolgo let." Washington, D. C., 13. nov.— William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je dejal, da je obsodba Browns in Bi offa svarilo drugim delavskim vtKiitrljem, ki zlorabljajo delav-jAo glbanjer- "Izkoriščanje delavcev iu delavk po onih, ki bi» morali čuvati dc-laVsko gibanje, je največji zločin." je rekel Green. 'Ta Unija odredila glasova nje o ustanovitvi odbora Toledo, O.* 13. nov.— Delavci, člani unije National Association of Die Castihg Workers, bodo 19 novembra glasovali glede usta novitve odbora, v katerem naj bi lI(rf|na w m. gmt. oprostiti, imeli oni in Doohler Die Cast-j ^ ka/en R) more doleteti ing Co. enako število zastopnl-j ^ kj zlorab,Ja)o „upanje de-kov. Naloga tega odbora bo nur- ,uVCfV je odstranitev z vodilnih na izravnava vseh nastalih »p<>| unjJ Bjoff |n Brow!* sta rov, ki bi ogražali produkcijo^ mer| kazen, ki bojne opreme Edward T. ( hey- ' J() Jv mkaiu, WKlik.e. Ta fitz, tajnik unije, je pojasnil na- ^ vvari](J yfem tieiaVskim črt delavcem na zborovanju Do-, v<;jiu>|jt.m« jal je, da se je kompanija že ob-__ vezala, da bo upoštevala vse pri- . tožbe unije Francoska vlada odsta- --— vila mestne uradnike Protest preprečil oddajo naročila Washington, D. C.—Protest, DIKTATOR HITLER SESTAVLJA "NOVO EVROPO" Pogajanja glada uradi' tva maj ITALIJA ZAHTEVA KOS FRANCIJE London. 13. nov.—Is govoric, ki krožijo v glavnih mestih nevtralnih držav, je razvidno, da Je Hitler že začel razgovore z evropskimi Quisling* glede povojnih teritorijalnib izravnav. Ti razgovori bodo posegli višek na konferenci na Dunaju, na kateri bo Hitler diktiral ureditev mej "rfo* Evrcfc>e", kakršno si on predstavlja »a bazi programa "nacijskega novega reda." Poročila, da ae je diskusija že pričela, so bila objavljena po obisku italijanskega zunanjega ministra Ciana in Fernanda de Brinona, Petainovcga poslanika v Parizu, v Berlinu, kjer sta se sestala s Hitlerjem in drugimi nemškimi voditelji. Dr. Josef Tiso, predsednik Slovakije, je bil tudi povabljen v Berlin na konferenco. Iz zanesljivega vira je prišla vest, da so tajna pogajanja v teku že več tednov med Nemčijo, Francijo, Španijo, Italijo, Ru-munijo in Ogrsko. Drugi dogodki kažejo, s katere strani piha nacijski veter. • Emil Hacha, predsednik Češke in Moravske in Hitlerjeva lutka, je po radiu apeliral na svoje rojake, "naj bodo mirni in ae prilagode novemu razvoju." Hacha je star 73 lft in je naslovil apel pod nacijikim pritiskom, da pripravi in pridobi češki'narod za udeležbo na dunajski konferenci. On Je molčal, odkar Je Hitler imenoval Reinhar-da Heydrichs za "protektorja" Češke in Moravska, da zaduši upor čeških patriotov proti na-cijem. „ ^ Nadaljnje znamenja je obisk Sabure Kuruse, vodilnega japonskega diplomata, Amerike. Opazovalci slutijo, ds bo prihod tegs diplomata uvod v osiščno mirovno Ofenzivo. Kurusovs naloga Je omehčan je bojnega raz .položcnjs v Ameriki proti Ja ponski. Če bo uspel, ksr ps je dvomljivo, bi bila nacijska po gajanja olajšana. Sumljivo Je to, ker je Japonska poslsls Ku rusa v Ameriko po prihodu stotnika Fritza Wiedemanna v Tokio. Wiedemann Je bil nem ški konzul v San Franciscu, dokler ga ni izgnala ameriška via da z drugimi osiščnimi konzuli vred v zadnjem juliju. O Italiji Jc znano, da hoče do- Domače vesti Politična konferenca glede starega kraja Clucago —Okrog osem slovenskih centraliziranih podpornih in političnih organizacij v Ameriki je odgovorilo na povabilo gl. izvršnega odaeka SNPJ, da pošljejo delegate na konferenco glede politične akcije za staro domovino. Konferenca se vrši jutri (19. novembra) v Chicagu. Večina organizacij je sporočila, da so zadovoljne, če se konferenca vrši v prostorih SNPJ. Župan Lausche na delu Clcveland.--Fr. J. Lausch«», novi elevelandski župan, ki je bil zadnji ponedeljek ustoličen brez kakšnih ceremonij, je še imenoval nekaj članov tvoje uprave. Dalje ja imenoval Johna Lokarja mlajšega, svojega kam-panjakega manažerja in bivšega biriča s aodnije, za svojega glavnega privatnega tajnika. Lausche je dobil pri volitvah 145.5A7 glasov, njegov nasprotnik Blythin pa 94,767. Nesreča v Dulutku Duluth, Minn,—Ely Pelrič, star 23 let in rojen v Ameriki, je te dni izgubil ftivljenje pri delu na rudniškem pomolu, kjer nakladajo ielezno rudo na ladja. Padel je v "pocket" in silna masa rude se ja itsula nanj in ga strla. Zapušča šeno, otroka, starše, tri brate in štiri seatre. Nov grob v Detroitu Detroit, Mich.—-Dne 13. nov. je tu umrl John Rajkovič, star 56 let in rojen v Briju. Bil Je član društva 121 SNPJ. V Ameriki je bil 36 let in tu zapušča ženo in tri hčere. le veetl ka Clevala^da Cleveland.—Te dni Ja umrla Barbara Tome, domS iz Krivo-glavic pri Podzemlju v Beli Krajini. V Ameriki ja bila 28 let in zapušča moža, dva sinova in dva hčeri.—Dna 10. t. m. ja naglo umrl Anton Troha, star 43 lat in doma it Srednja vasi pri Kočevju. Tu zapušča ženo, dve hčeri in brata. Nov grob e Lorainu Loeajn, O.- Dne 10, nov. je tukaj umrl pionir Anton Pogorele, star BB let in rojen v Dolenji vasi pri Ribnici. Bil je najstarejši naseljenec v Loisinu Zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri. Voditelji železničarjev določili datum stavke Angleški katoliki odobravajo zvezo s eovjeti London, 13. nov.—Lord Fitza lan, katoliški veljak in člen zbor niče lordov, je dejal, da angleški ______katoliki odobravajo zvem s so- biti k«>* KranrTje MUMUilml j«| vjetsko ftutdjo, črprav pu^ v svojem nedavnem govoru naglaall, da se ni - Goodman, direktor u- unije, ob- Francoeka vlada pre* doli il kršenja provizij Walsh vt€la HJoVške banke Healeyjevega zakona. T. v^.j Prandja> I3 nov.-P.. * «•vtoritetc tolažijo prebl-^ h- bo pokižaj izboljšal, ^mške armade strle od-. »vjHske oborožene sile. ¡¿"^ 'Jud», naj bodo potr-V, v' f,a dnevnem redu. . ''J ^u^jo rtpozorila, da jo * Mtebne ^ luv.ri * rr, J angleške boj-t»""*** /Metih železniških bratovščin ao naznanili, da bo okrog 350,000 Ntrojevodij, kurjačev, izprevod-nikov, zaviračev in kretničarjev zastavkaio v nedeljo zjutraj, 7. decembra. Pričakuje se, da bodo uradniki štirinajstih telesni-ških unij, ki imajo 906,000 čla-nov, oklicali stavko pozneje. Uradno naznanilo o oklicu stavke so objavili voditelji bratov» KMr po svoji konferenci. "Eksekutivni uradniki bratovščin atrojevodij, kurjačev, izpre-vodnikov, zaviračev in kretničarjev ao se izrekli za oklic stavke na 7. decembra," ae glaai naznanilo. "Stavka je protest proti odloku Rooseveltovega odbor s, ki Je priporočil zvišanje mezde le za 7.60C in zavrnil zahtevo bratovščin, da se plača zviša za 30 odstotkov." Naznanilo ao podpisali Alvan-ley Johnston, C. J. Goff, H. W Kraser, A. F. Whitney In T. C^ Cashen. Johnston ja dejpl, da so Instrukclje gleda vodstva stavke v rokah tiskarjev. Kakor hi' tro bodo natiskane, bodo poslane krajevnim uradnikom bratovščin. Predstavniki železniških kom-oanlj, ki ao aprejeli priporočila Rooseveltovega odbora, so bili obveščeni o zaključku voditeljev »ratovščln. Pričakuje se, da bo )redsednik Roosevelt ponovno posegel v spor In skušal odvrniti stavko na železnicah. . Washington, D. Cm IS. nov.— Odpor proti vladi • strani Kongresa industrijskih organizacij, ki ne je pričel z izstopom šestih voditeljev CIO iz federalnega posredovalnega odbors v znak moteata, ker se ja Izrekel proti unljaki delavnici v "kaptivnth" premogovnikih jeklarskih korporacij; se širi John Owens, re-prezentaht CIO v uradu za produkcijo bojne opreme, Je včeraj reslgnlrsl. Predaednlk Roosevelt je sinoči naznanil, da Je pozval voditelju rudarske unija UMWA in načelniku jeklarskih «korporacij na konfereneti, ki se prične jutri v Hell bišl. Na tej bo razprava o likvidaciji konflikta med unijo in kmjioiectjo In odvrni-tvl atavke, ki M zavrla pcodiih-. cijo premaga Rooaevelt je namignil, da la» odrinili zaaego piernogovtlikov jeklarskih kor-piMuiij, če lai l«ewin po*val rudarje v »tavko. Povabilo, Jiaj ae udeleže konference, ao dobili l«ewis, Phillip Muifay, |aidpred«ednik rudar-hke unije in preoracijernt ptniporo pri drugih unijah CIO George F.. A«M< ti.joik blagajnik unije sdru>enlh avtriih ilelavcev. ja. obvestil b w»a«,%**da Je avtna unija na njegovi strani v tej kritični url." Hlične izjave ao podali voditelji drugih unij CIO. Nekateri ao rekli, da bodo potegnili »porne »lučaje iz rok članov federalnega posredovalnega odb>ra, ker je s svojim odlokom proti' i uderfcki uniji demonstriral, da je na strani magnatev. PROSVETA THE ENUGHTENMENT ' Oi-ASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE . Orgcn of and publuhad by Slovana National Banafit Sociaty Naroénina sa Zdruiana driava (¡irán Chicaga) in na lato, »3.00 ta pol Iota, 1140 sa éatxt loto; so Chicago in Clooro 17 JO so coto l*to, »3 75 u pol loto; sa Inosomshro $0.00. Subocription raiaai fot tho Unttod Statas (axcapi Chicago) aod Cañado M.OO par yoor. Chico«« and Cicoro 07.50 por yoor, loralgn counhrios 00JO por yoor. Cono oglaaor po dogovoru^—Rokopiai dopiaor in nanaroéanlh ¿lankoT sa na vraéajo. Rokoplsi litararna Tsabino (¿rtlco, poras ti drape. posmi itd.) sa vrnajo poéiljatalju lo ▼ slu¿oju. ¿o jo priloiil Advertising rolos on agraamonl^-Monuscripts of communications and unsolid tad article® will not ba returned. Othor manuscripts, such os «lorias, ploys, poams, ote, will bo roturnod to sondar only wbon oecompaniod by salí sddrasaod and stompod envelope. Naslov no vw, kar lao stik s lis lomi PROSVETA . 2017-SO So. Lawndolo Ato» Chicago. Illinois MEMBER OF THE fEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 30, 1041), poleg vaiega imena nt naslovu pomeni, da vam je • tem datumom potekla naročnina. Ponovit« jo pravočasno, da s« vam list ne ustavL 130 Šopek Lauschetu iz New Yorka The New Leader, glasilo socialnih demokratov (demokratičnih socialistov)—ki so se odečpili od socialistične stranke zaradi njenih rteoocialističnih ukrepov—v New Vorku je v svoji zadnji številki od 8. novembra radostno poročal o zmagi Frfcnka J. Lauscheta v Clevelandu. Lauschetovo izvolitev za župana JmenuJe delavsko zmago. Omenjeni socialistični list piše takole: ~< - "V unijskem mestu Clevelandu, Ohio, so delavci našli svojega La Guardijo v sodniku Franku J. Lauschetu. Clevelandska politika, presunjena s korupcijo newyorškega kova v znamenju pločevinastih skrinjic v področju Tammanyja, Kellyja in Flynna, je že dolgo bolela tamkajšnje delavske kroge. Pred nekaj leti je bil Lausche izvoljen Um za sodnika, ki je takoj začel pometati s kruki; igralnice za denar, prostitucija, zločini in oblastniki, ki so ščitili gango Alvisa Karpisa—vse to je zletelo. Zadnje poletje so ljudje, katerim je za dobro vlado, s sodelovanjem delavskih unij—na način kot La Guardijeva administracija kooperira z 1LGWU, ACWA in drugimi delavskimi organizacijami —nominirali sodnika Lauscheta za županskega kandidata. Pitf-hodnji ponedeljek Lausche nastopi kot prvi demokratski župan Clevelanda po osmih letih. Lausche je sin srbskega imigranta in vso generacijo se giblje med delavci. To je bilo vsekakor vzrok, da je med svojo volilno kampanjo odredil, da v njegov volilni sklad ne sme priti niti en cent iz žepov javnonapravnih korporu-cij, velikih bank in velikega businessa. Večji del njegovih volilnih financ je bil zbran iz prispevkov od enega do desetih dolarjev." Pomota, da je Lausche "sin srbskegf imigranta," se New Leader-ju lahko odpusti. Nič novega ni, da Američani z lahko vestjo zamenjavajo naše narodnosti In že neštetokrat .so nOredili Slovaka iz Slovenca; To ni takšen greti—je pa velikega pomena to, da je New Leader postavil Lauscheta bližje delavcem kot pa kapitalistom. Isti list dalje poroča o veliki delavski zmagi v New Yorku dne 4. novembra. American Labor party, ki je pomogla La Guard!ju do zmage, je to pot dobila 434,297 glasov in izvolila je tudi vrhovnega sodnika Samuela Nulla, ki je odrinil s sodnega stola tamanlt-skega kandidata—coughlinovca in nacijskega pristaša. Ista stranka je pomogla v Buffalu do poraza reakcionarnih republikancev in do izvolitve naprednega demokrata za župana. A Delavske unije CIO v Detroitu se ponašajo z zmago svojega kandidata Jeffriesu za župana in Geo. Edwardsa za mestnega odbornika. Župan Jeffries, ki je bil ponovno izvoljen, je po izjavi unije avtomobilskih delavcev v svojem zadnjem terminu precej iztrebil fašistični element iz detroitske policije. V Duquesnu, Pa., je tudi zmagal kandidat unije CIO, ki je porazil svojega republikanskega nasprotnika v županski bitki. O županski zmagi Jasperja McLevyja, demokratičnega socialista, v Bridgeportu, Connecticut, smo že poročali. Ni bil samo on izvoljen že petič za župana z večino 16,000 glasov—kar je 4000 glasov več kot pred dvema letoma—pač pa je bil z njim vred izvoljen popolen socialistični mestni svet. Kontrola nad mestom je tamkaj zdaj popolnoma v delavskih rokah. Hud poraz so doživeli tudi pristaši župnika Coughllna in "krščanski frontarjf' v newvnrški nbčtni Queens, kjer j« bilo te več let njihovo središče za aktivnosti v New Yorku, Predsednik te občine George U. Harvey, ki je tamkaj gospodaril celih trinajst let in dajal zaščito klerofašističnim hujskačem, je padel kakor je dolg in širok. Ta človek je imel za "komunista" vsakogar, kdor ni capljal za njim in njegovim duhovnim zaščitnikom, "fathrom" Edwardom L. Curranom, in vsem tem Je grozil, da bodo nekega dne "obešeni na stebru ulične svetilke." Zdaj je odletel—in tudi to je zasluga American Labor party v New Yorku. Iz gornjega lahko »klcparno, da volitve v zadnjem tednu na splošno niso bile slabo za delavske interese in ameriško demokracijo, čeprav so se vršile le v nekaterih krajih in nikakor ne morejo biti merilo za splošno politično situacijo Združenih držav v tem momentu. « ►«» Imamo upanje, da bo ameriško ljudstvo v tem razpoloženju v veliko večji meri prihodnje leto, ko bodo volitve za kongres, državne zbornice in governerje v mnogih državah. (Iz Prosvete. 14. novembra 1021) Domač« vooti. V Feelerju. Kans , je umrla M-letna Ana Kamloh i/. Nove Štifte na Štajerskem, članica SNPJ. Delavsko vooti. Illinoiski rudarji obljubili $90.000 mesečne finančne pomoči rudarjem v K.insasu, Is Inosomstva. Trgovinski bojkot In veliki nemiri so se pojavili v Indiji. > Sovjetska Rusija. Se vedno piihajaju poročila o žrtvah velike tuske lakote; Kri Is voda! Pri4«I bo ¿*s, ko bo pomoč nujna in zelo potrebna. Bodimo pripravljeni! Prispevajte v olelfcd slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora!— Glasovi iz (v • naselbin "Z v«ro v vstajanj«" Cleveland. — Kratek opis prvega dejanja igre "Z vero v vstajenje", ki bo uprizorjena v SND, 23. nov. v korist sklada Jugosl. pomožnega odbora. Prične se v hiši Jakoba Kremenca, delavca in bivšega Amerikanca, ki ga je nekaj mesecev po Hitlerjevem udaru na Jugoslavijo zajelo gibanje "V for Victory". Žena A-na in hči Malka pogrinjata mizo za večerjo», Malka se huduje, ker očeta in zaročenca Ivana Kneza ni tako dolgo domov. "Če je Ivanu več politika kot jaz, naj se kar s politiko poroči!" se huduje dekle. Toda mati jo potolaži, češ, v težkih časih živimo, svet tlači krvava mora in možje, ki niso neobčutni za vso to grozoto, se ne morejo ukvarjati z mislimi na ljubezensko uživanje. Dolžnost žen pa je, da so jim pri njihovem delu v oporo, ne pa, da bi jih ovirale. Malka se poda, prizna, da ima mati prav. Ko je sama, pride V vas Peter ■ GrbeC, še mlad, toda pohabljen delavec, ki že dolgo sili za njo. Fant je zelo zagrenjen in piker napram Malki, ker si je bila izbrala drugega. Toda ona mu pove: "Ljubezen se ne da prisiliti . . " In Peter ž^ odhaja, preklinjajoč svojo *fnolo in obetajoč Ivanu maščevanje, ko prideta domov Kremene in Ivan. Peter stopi za vrata. Prišleca ga opazita šele čez čas in tedaj ga Kremene povabi, da ostane, ker ima "polno torbo veselih novic", Toda Grbec se izgovarja, da mora na delo ter potuhnjeno odide. Ivan nejevoljno gleda za Grb-cem. Fant mu ne ugaja, njegovo obnašanje mu vzbuja neprijetne slutnje. Zato omeni Kre-mencu, da ni prav, da temu človeku toliko zaupa, češ, lahko bi jih izdal nacijskim krvnikom. Toda Kremene se dobrodušno smeje Ivanovi bojazni, ker ne verjame, da bi bil Grbec zmožen česa takega. A Grbec je isti čas že na svoji Judeže vi poti... Pri večerji pripoveduje Kremene, da je srečal v mestu nekega bivšega Amerikanca, ki mu je povedal mnogo novega o svetovnem položaju — kako Hitlerju ne gre vse po volji in računih v Rusiji, kako se mu. podjar-mljena ljudstva Čedalje bolj u-pirajo itd. Jedva pa skonča svojo zgodbo, ko se začujejo skozi okno oddaljeni klici: Gori! Gori! Moža skočita k oknu in vidita, da gori skedenj prijatelja Toneta Mohorja. IvanT^oče takoj steči na mesto nesreče, toda zdaj je Kremene tisti, ki ima neprijetne slutnje in ko vidi prihajati proti hiši skupino moških, pregovori Ivana, da se umakne skozi kuhinjsko okno na vrt in zbeži. Kmalu nato pridejo nacijski šturmarji — po Ivana. Ker fanta, ne najdejo, si njihov vodja privošči opremo v Kremenčevi hiši. da nad njo strese svojo je-10. Marksova slika, slika kipa Svobode, starinsko razpelo, knjige lz Kremenčeve knjižnice, vse razmeČe po tleh kakor pravi vandal, da s tem pokaže, da nacijem ni nobena stvar na svetu sveta. In Kremencu zablču-Jt: "Vaš bog je poslej Hitler! In "Mein Kampf" vaše edino sve- povesta, da .so naciji Mohorka uplenjenega odvedli s seboj. Francka je vsa obupana. "Nikdar več ga ne bom videla!" o-bupuje vsa solzna in prosi: "Pomagajte mu!" Kremene premišljuje. Nato vpraša dflavca Gašperja, kako dolgo je že, odkar so ga odpeljali. "Pet minut", se glasi odgovor. Tedaj kremencu porpdi ideja. Ženskam naroči, da povežejo v culice najpotrebnejše stvari ter se takoj odpravijo na pot Vi gorsko skriyalisce. Moškim pa pravi: "Morda jih še prehitimo, kajti mi. poznamo bližnjice ... In v soteski ob reki, koder vodi cesta, je še ob svetlih nočeh neprodirna tema . . f" In moški odidejo, da poskusijo rediti Mohorja iz nacijskih krempljev, a /cnske se mrzlično pripravljajo na beg. Dramo, ki jo je spisal Ivan Jontez, bo uprizorilo dramsko društvo "Ivan Cankar" v nedeljo dne 23. nov. v Slovenskem Narodnem domu na St. Clair ave. Cisti preostanek je namenjen skladu, ki ga zbira v pomoč žrtvam nacijskega terorja v s domovini Jugoslovanski po ni odbor. V igri bodo nastopile naše najboljše igralske moči. Osebe, ki nastopijo že v prvem dejanju, bodo igrali; Kremenca Va-tro J. Grill, njegovo ženo Ano Caroline Hodnick, Malko Anica Čebul, Ivana Max TJraven, Francko Olga Marn, Grbca Louis Zorko in nacijskega vodjo John Čeh. Publlcijskt odsek. Vesti ls BrIdg«poria Bridg«port, O. —Družini Au-gust Kroflich se je narodila hčerka 9. nov. Mati in oče sta člana društva 13 SNPJ, kakor tudi dva sinova in hčerka. Tako bo tudi njih novorojenka prišla v naš mladinski oddelek. Zadnje mesece se pri nas precej oglaša štorklja in pomnožuje mladinski oddelek našega društva in SNPJ. Br. Filipič je dobro zadel v svojem dopisu v Prosveti. Je resnica kot on piše. Nobene odločnosti ni več, sami kompromisi in popuščanje. Če bo šlo tako naprej, ne včm, kam bomo prijadrali. Naši tako ponosni ideali, ki so Jih nam vcepili naši pionirji—kje so? Vendar sem videl v Prosveti, da SNPJ sklicuje konferenco za organiziranje politične akcije v prid Jugoslavije, kar je potrebno, toda je treba zavzeti pravo pot. Jo««ph Snoy. 13. S saje pomožna akcij« Chlcago.—t)ruga seja podružnice št. 8 JPO, SS, se je vršila 11. nov. ob 8. zvečer v cerkveni dvorani na Wolcott Ave. in 22nd Plače. Sejo je vodil Leo Jurje-vec, začasni predsednik, zapisnik pa Je vodil JdHn Gottlieb, začas-ni tajnik. Udeležba je bila pičla, še manjša kot na prvi seji. Navzočih je bilo 19 oseb, ki pa niso uradno zastopale nobenega društva ali kluba. Vsled tega so bile volitve —- -i—., urount«v>it. poudarjali potrebo, da odbor pomožne akcije izkoristi vsako priliko in zainteresira rojake v to akcijo, tako da bodo prispevki čim večji. Blagajnik JPO naj bi objavil vsako večjo vsoto, ki jo prejme iz raznih naselbin, takoj v vseh listih v svrho reklame, kar bi podžgalo zanimanje med rojaki v vseh naselbinah, da bi tekmovale med seboj. Na seji je bilo omenjeno, da se je naselbina Sheboygan dobro postavila, ko je te dni poslala Ček v vsoti nad $700 v sklad pomožne akcije, slovenska naselbina v Ely ju pa ček nad $1,000. PoroČovOloc. ^ Cl«v«landake proslav« Cl«v«land.—To pišem 11. novembra, na dan premirja zadnje svetovne vojne. Tudi sedaj bi se spodobilo premirje, konec strašnega klanja, moritve in suženjstva, kakršnega vsaj moderna zgodovina ne pozna. Ampak ne bom pisal o tem, marveč o naših društvenih in drugih proslavah. . . • » , • Pred nekaj tedni se je vršila proslava 25-letnice društva Vipavski raj 312 SNPJ v Slovenskem domu na Holmes ave. Udeležba je bila obilna, program zanimiv in zabava po pr< imenitna., Spodaj podpisani sem skoraj vedno stalen gost pri'Vipavcih. In zakaj tudi ne, saj smo skoraj sosedje v stari domovini. Kakor pri nas na Krasu, tako imajo ali so imeli tudi Vipavci skoraj v vsaki večji vasi pevske zbore, izobraževalna društva, čitalnice, posojilnice, dramska društva in v več krajih tudi zadružna podjetja. To je bilo pred prvo svetovno vojno. Gotovo pa so fašisti vse to uničili. Med Vipavčani je res prijetno, ker se z njimi lahko pogovoriš o čimerkoli, tudi o svetovnih, delavskih in drugih razmerah. Za glavnega govornika so imeli pristno vipavsko grčo in staro korenino, namreč Filipa Godino, upravitelja Prosvete. Z njim je prišla, tudi njegova boljša polovica, zelo korajžna ženica. Go-dinov govor je bil na tej proslavi posebno domač in zelo poduči j i v in pomenljiv, pa tudi spodbuje valen za mlade in stare. Po pravici povedano, da je pisec teh vtstič slišal še malo tako koristnih govorov kot je bil ta in menda vsi navzoči so se popolnoma strinjali z njim. Ker smo bili menda res vsi Veseli in zadovoljni, je "večni popotnik" na tej proslavi pridobil pet novih naročnikov Prosveti, seveda dnevniku. In radi tega sem ustrajal do konca in po domače povedano sera pometel vsem VipavČanom in drugim. Iskrena hvala vsem, posebno pa novim naročnikom Prosvete, in se vidimo na proslavi 25-letnice socialistične Zarje na Zahvalni dan, 20. nov., v Slovenskem domu na St. Clair ave., pričetdk ob 3. popoldne. Saj se spominjate, kako je ta zbor žingal krasne pesmi na vaši 25-letnici. Torej vsi Vipavci in kajpada tudi Vi-pavke pridite na Zarjin srebrni jubilej, kjer se bomo zopjf veselo zabavali. Zadnjo nedeljo, 9. nov., smo pa bili na proslavi 35-letnice društva V boj 53 SNPJ v Delavskem domu na Waterloo rd. Program se je vršil popoldne, zvečer pa ples v obeh dvoranah. Udeležba popoldne je bila povoljna, zvečer pa zelo dobra. Mladine in tudi starih korenin sem videl veliko. Ker pa je društvo veliko, so se nekateri jezili, da veliko članov s pol-drtiStva se morajo stalnega odbora odložene na pri to pismo! A nacijska svoboda je j hodnjo sejo, ki se bo vršila 6. ja-edina svoboda, ki jo boste po- nuarja 1942 v tistih prostorih, znali poslej — in komur ni všeč. Tajnik ima nalogo, da pred I. de-naj se pripravi na pot v krtovo cembrom indije povabila vsem Mait;' 's,Az"n uHdruf,v....... kl.ub,,m'^ * cr^z^ alovi 7 ohliuhn H n «.n m1~Vr.ii !» • V' ,/T ^r • ^Dencm 00 t slava završila dobro. Ječmeno-aio\i z obljubo, da se naslednji do društva imela priliko, da na vec ,n "¿eio/na" sta tekla d.nsp<.toglas,-inpri empo-|svojlh sejah razpravljajo o po. in mežikuje ogorčeni Malki, k se možni -|Llh, v ikfTi 1 ^ ' dobro zaveda, kaj pomeni njego- ! sk onien J ££ k? \ "hvè,itn«J '^broti", da va obljuba. Jr.lud' Ada 80 Pndejo copaki v blagajno. Komaj naciji odidejo, že je I- ZiS^t^ " ^ Pro*,avi v*el v van v hiš, — ra/kačen ko gad. iTl^Tl ^{eV> kolibi ali 'spovednici pri Kremene in Malka ga komaj *>o W H>4lubl n* Tonvja Brenčiča, ki je star član mon. ga nato nagovarja, da hi r,oTovnnK bo skušalo ialnte-fV boja kot tudi vsa njegova dru-zbežal v gore. kjer ve on za »kri- tud4 kulturne ustanove ¿jna z "bebijem" vred. (Tone, to ogljarsko koN>; Malka. kateri 111 društva, ki hI naj pri- od spovednice mi boste morali je znrma pot. gn bo povedla tja. iRpcva,a k »kupnemu programu Hati nckaj^rente, ali ne») Kot Možu je namreč jasno, da je Gr- na prir.^fltvl Vsekakor so bo pri Vipavčanih, tako smo se lm--bce v svojci zagrenjenooU. ker Prireditev v tflla v kakšni ve*ji i u tudi pri Vbojčanth imenitno mu jc jvftn "prevzel" Malkid^orani. Pri «»bojih Imam veliko prijate^ fanti ov.mIiI Dar i jem in da ni NJVtoSI so poudarjali, da je |j,.v, m.-d katerimi je lusno biti zanj več drugega izhoda kot neobhodno potrebno, da se pov0- in se zabavati Tudi tukaj sem , t ._______s ,n k,ubi n* i 'lobil PT nov,'h naročnikov Pro- Piedrn P« Ivan odgovori, pri- uradno, tp je pismeno, ne pa kot gvcti katerim orav U na hvala bežijo k Kiemcncu Mohor jeva | doslej, ko „o sklicatelji pisaTl dJ£kor žen a Francka in dva delavca, ki pisnice le nekaterim posameznim pnjateljom in znancem. PonoT si bedits, r. a zio M narodne podporne jednote, poštene in močne organizacije. Med tema dvema proslavama smo imeli prireditev, tudi z lepim programom, za našega županskega kandidata Franka J. Lauscheta, ki je bil par dni pozneje izvoljen za develandskega župana, včeraj, 10. nov., pa zaprisežen v ta važni urad. Priredba zanj je najlepše upadla. Občinstva se je kar trlp v obeh dvoranah. Bil sem v "spovedni-vT, kjer so copaki kar skupaj leteli, samo da so malo časa pri meni ostali. * £ Kot prej Vipavčipie, tako povabim tudi Vbojčane na 25-let-nico zbora Zarje. Tudi pri programu na vaši proslavi so se mladi Zarjani fino postavili. Kajpak so povabljeni tudi prijatelji in prijateljice našega župana Lauscheta. Zdi se mi, da mi je tudi Frank zadnjič namighil, da bo tudi on sam navzoč. Le pridi, Frank, saj te radi vidimo. Pozdravljeni vsi! Anton Jankovlch. ^ zastopnik. Moje hrepenenje po Ameriki in doživljaji . XVIII. Waat Middl«s*x, Pa.—Včeraj settt povedal, kako sva s stricem ogledovala posestvo pri Sevnici na Štajerskem in kupovala Vino. Ko se vrneva z vlakom na Grosuplje, sva bila zopet priča enaki nesreči kot par dni prej, ko sva se podala proti Štajerski. V Grosupljem se je namreč ii^-ba presesti, kdor gre proti Ho čevju ali Novemu mestu. V tistem vagonu je bil mlad človek, študent, star okrog 25 let in doma iz Toplic pri Novem mestu. Šel je domov na počitnice. Hotel je izstopiti še pred-no je vlak ustavil,.pri tem pa mu je spodletelo, da je' padel na trebuh, nogi pa pod kolesa, ki so mu jih odrezala nad koleni. Vznak se je zvalil in tiste štuce držal navzgor. Mi smo ostrmeli, on pa zakriči, kaj ga gledamo, naj mu pomagamo. Prvi sem bil, ki sem mu z robcem prevezal eno nogo, v tistem času pa so že prišli iz čakalnice ga obvezali in takoj z njim na vlak in v Ljubljano. Kaj se je potem z njim zgodilo, mi nI znano. Še ena. Neki dan leta 1922 sem bil v Ljubljani na ulici Sv. Florjana, kjer vozi poulična Neka stara ženica, doma z Iga, je hotela preko ceste. Poulična jo malo zadene, ženica se prevrne in udari s tako silo z glavo ob tlak, da je bila na mestu mrtva. Odnesli so jo v bližnjo vežo, a kmalu pride voz in jo odpelje. Ko pride človek iz Amerike, se mora javiti pri županu. Nič se nisem naznanil. Bil sem večkrat pri županu Jožetu Peripe-tu, ki je imel gostilno (sedaj že mrtev) in me je menda on sam javil. Kmalu dobim iz Ljubljane pismo, da moram na — nabor. No, ta je pa lepa! Sedaj, ko imam 40 let In veliko družino, bom še vojak. Morda zato, ker sem mlad pete odnesel. Iz te moke ne bo kruha. Tudi župan me obvesti, daf moram k naboru in da gre on z menoj. Skrbelo me je, da me mogoče res oblečejo v vojaško suknjo. Povprašujem, kako bi se izmazal. V Zagradcu pri 2alni je živel nek "Amerikanec", ki je imel enako smolo, toda se je izmazal in so ga še med vojno pustili doma. Grem do njega in ga vprašam za svet. Pravi mi, da je treba iti do pravega gospoda in ga vzeti v gostilno — on da ga je še "namazal" — in gre "Dobro, grem jutri v Ljubljano s teboj. Plačal mi boš stroške in dal za pijačo, šlveda gospodu tudi." Storjeno. V Ljubljani greva v vladno pisarno. "On je tisti gospod, a govoriti tu ne smeva z njim, samo rekel mu bom. da se ob 12. vidimo v tej in tej gostilni" 4# tako je bilo Pride in prisede k nama. Z mojim spremljevalcem sta se poznala. Pol litra dobrega vina; vsak en kozarec in bil je prazen. Še pol litra. Onadva se pogovarjata. Pa se obrne gospod proti meni: "VI ste Amo-rikanec, aH imate državljansko pravico?" -Imam." "Ali ste se naznanili županu, davnlste ameriški državljan?" "Se nisem nič na£hanil. /ne je menda kar sam javil brez moje vednosti. Ali 2 * dan moram k m JUfiêt nu- bodÎ, vzeli S J1 - ne CA ne morejo. Z VJ ,J k naboru župan. Vi Pa J napravite: Dan pred naŽ Pojdite k županu fn da ne greste na nabor G vztrajal, da moran-iti. vi n pomolite vaš drživlj^" m bo vse dobro. Samo ti morate potrdilo, da <* papir vrne." Res sem storil tako. žun je začudil, čemu se protm, tou izročim moj ameriški c ljanski papir, pravi: 'Tak " Čez tri mesece £ bil papir nazaj. Bilo je r< da je bolje, da se vrnem v riko, ker drugače me res še pokličejo k naboru. Meseca julija 1922 je p( nakup našega lova. Zopet Ljubljani na glavarstvu cija lova in če hočemo j bo treba na licitacijo. Zm< se jaz, John Hribar, Joie F (župan), France Hribar, GoČnik, Janez Gočnik in à jega brata sem priporočil, je v Ljubljani in on naj ti citira za nas; naj ne pusti gim, tudi če je predrago, mo v Ljubljano in bratu j naš sklep. Dobro. Ob 10. prične licitacija. Kupcev 10 več, posebno Ljublji imajo radi lov pri nas. Vpi vseh straneh. Lov v naši ni je bil že nagnan na kron. Bo naš? Nekdo i makne 50 kron. Moj brat kaj obotavlja in gleda okn be. Mogoče bo preveč stem času pa zavpije "v tri Lov smo izgubili. Vsi slabe volje. Gremo v ga k Amerikaneu. Godrnjam sebno jaz. Edina zabava, h je še imel, je bil lov, zdaj d i tega ne ho. V pričo vse vim, tla jc tega kriv brat čez en teden odpotujem v riko. Smejali so se mi. Drugi dan že grem v Z do -ameriškega konzula, grede pa k agentu. Ob sem že odhajal iz Ljubljan sem to tako hitro izvršil, tudi to vzrok, ker mi je gusta potekel ameriški pos ga moral obnoviti. Časa A da bi doma vse uredil, da tudi družina z menoj, sem brat», da uredi don naj pomaga ženipcla se kar sem določil. Zemlja, jo kupil, naj se da v najei domačiji naj bosta zopet mati gospodar do smrti, naj ves pridelek, le posestv ni ostane. Pustil jima bo di kravo in konja z vprego trebno orodje. Predno 1 to urejeno, bom v Washini že uredil glede posa, da vsa družina za mana je bilo. Ko se proti koncu julija poslavljam od družine, mati bilo doma. Storila je taki takrat, ko sem prvič odh Ameriko; torej se od nje mogel posloviti ne prvič n gič. Oče je bil na vrtu. Mary, ki se razume na konja, in žena me bosta sp 11 v Ljubljano. Predno -mo voz, itöptm irtwetu oče, adijo! Nikoli več se mo videli." Oče: "Cc j se bomo videli pa nad | mi." Mogoče. Pognali smo Popoldne se v Ljubljani slovim še od žene, h.. brata. Zasedem vlak in* mo. Karto sem kupil od 1 coske linije za drugi razre< pridem v Haure se nas Ji zbralo skupaj, tez dva it podamo preko luže na d SVoje" znanke Prebivalci Kijeva, fUvnega mMt* Ukrajine, opešale J o JHHI eolske efe prihod« e ki Ikorenj preteža "NEW YORK HERALD TRIBUNE", v ^vodniku; . 77 Čltamo v Izjavi h lutke: "poldrug «bilijon Srbov, ki žive znotraj naših meja, ae mora znajti v oovln raimerah, sicer bo izginlllM. Čltamo, do j«* nemška oklopna divizija na po| 11 da pokoplje Jugoslovan«•.* ki le vedno bore *m «vojo svobodo, da bombnikom tftianjkuje razstreliv za uničevanje Jugoslovanskih vasi . . To Je prvo slika "novega roda", ki ga je treba ustaviti, uetovttl sedaj, če ne želimo, da aval in ctvillza< ijo izgineta v krempljfh barbarstva , , , (trbek! četnikt nadaljujejp svojo divjo borbo proti Hitler ju In njegovim hrvatktm lutkam Paveliča. Jugoslovanski uporniki ao opozorili Nemce, da b«#d" pobili 6A0 nemških ujetnikov, če nemlk« oblaetl ne bodo nehale ubijati zavedne Jugoslovane Jugoslovanska vedja bila tako močna, da ao Nemci mmall poslati celo nkJopn >' divizijo, o-krog 12,000 vojakov ki ae srda J pomika proti Beogradu. Da »pode Jugoslovane Iz nilhovih m«**t morajo uporabljati top«»v«- kalibra IMmm ln "Muka* bombni ka. Borba ae Je nadaljevala, čeprav tet naeijt in u*.taM narlj»k* lutke Paveliča poav vljali ob /iri ' sto ln sto Jugrrffovsnov In Jih 1 IrreArtall'i kroglami V Banatu j ao se ve« dan ln vto noč tlbals Hrana v taborišču O hrani bi prav za prav težko koj "povedal, ker je skoraj ni, Vsak ujetnik dobi 20 dkg komaj pečenega in šo vročega kruha na dan, tako da ga lahko vsega naenkrat zbaše v uata. Ob patih popoldne dobi vsak ateklenico tople vode, ki ji pravijo juho in to je vaa hrano v 24 urah. Spričo toko "izdatne" hrane dovoljujejo vstašem, da smejo pisoti domov, naj jim pošljejo hrane, Seveda gre pismo prej skozi vstu-Ške roke. Pismo se navadno glasi: "Zdrav sem, vendar bij rod malo h ni ne'V Ko toko pismo pridu do vstuških rok, mu te lira-ven še pripišejo "in mnogo de-narja", potem P« te besede za-mažejo s prstom, kakor da bi jih nadzora!vo prečrtalo in ne napisalo, ¿ena, mati ali sestra ujetnika in kdorkoli, ki to pismo dobi v rok«, ae dokoplje na kakršenkoli način ft« do hrane in denarja in se napoti v taborišče. Povedala vam bom, kako se prinaša ujetnikom hrana, pravi gospa. Nekega dne sem dobila tako pismo od svojega moža in i\a Ne, uro dobi najatarejšl. Mo> Knjige zapuščam ared-nJemu. 2ena: Ne, knjige si otroci ras-dele, Mož Tristo vragov, kdo pa u-mira, jaz ali tl? e o, le ženske I Ic kopalnice ae račuje čudno praakanje, potem pa kreflcu kletvica — Ka) pa Je? ae račudi žena | ln odpre vrata ' — |*rokli-ta brilev, danes sploh | ne k /1 * _ Ne bodi smešen saj vendar I tvoje k'»rine niso trše od linole-ija. PHOSVETA ODPLAVUENCI IVAN JOUTEZ (Dalje prihodnjič) Kaj, če je Peter raztrosil te lažnjive marnje? A čemu naj bi jih raztrosil bas on, ki mu Jakob ni nikdar storil nič ialega, ga je vedno Opustil v miru? Iz gole želje, da bi škodoval nekomu? Res, da je potuhnjene narave in videti sprt z vsem svetom, ampak težko, da bi bil tako hudoben. Jakob se je domislil, da je pred dobrim tednom videl v Basejevem "Rodoljubu" kratek aforizem, ki mu je bil popolna uganka in ni slutil, kam cika. "Ljudje, ki drugim uničujejo zakonsko srečo s tem, da jim odtujujejo in zapeljujejo žene, nimajo pravice učiti poštenja druge ljudi." jg, taka je torej ta reč!, Basaj je zvedel za ffurlana, ga dobil v roke ter izvlekel iz njega kar največ je mogel o Jakobu. Furlan mu je seveda moral nekaj natveziti o Zofiji, ostalo je pa opravila Basajeva zlobna domiiljija . . . Ampak, kako je mogel reči kaj slabega o nji? Svojo ljubezen do nje je Jakob ves čas in prav do zadnjega zvesto prikrival, da pač nihče ni mogel slutiti, kaj se je dogajalo v globinah njegove notranjosti. Tudi ji ves čas, odkar A je bil poslovil od nje, ni pisal niti enkrat, ker si ni bij na jasnem o njenih čuvstvih in ker tu-dj njegova vest ni pustila, da bi začel odtujevati ženo nekomu drugemu. Rajši je trpel in molčal, čeprav je to bolelo, kajti Zofijo je res ljubil. Zato ga je tem bolj-zabolelo, ko je čul, da jo imenujejo v zvezi z njim in ha tako dvomljiv način. Naj se zaletavajo vanj, naj ga grizejo, brcajo, zbadajo, toda njo bi morali pustiti v miru, nje ne bi smeli vlačiti v to umazano, čezda-lje bolj blatni mlaki podobno areno domačega javnega življenja! — se je jezil Jakob. Nji bi morali prizanesli. Zakaj ji niso? "Ker so umazanci, ki jim nobena lepa in čista stvar ni več sveta!" je nejevoljno zaključil Jakob ter začel korakati po sobi, v kateri pa ni bilo preveč prostora zs njegovih šest čevljev v višino in njegova široka pleča, pa še to malo prostors je bilo zastavljenega s posteljo, omaro za perilo, pisalno mizo, okroglo premogovo pečico, dvema ročnima kovčkoma, štirinogatim o-bcšalnikom in sklsdovnicami knjig in časopisov. Zato je kmalu nehal hoditi sem in tja ter se vsedcl na stol, ki si ga je bil postavil sredi sobe, ter se začel razgledovati po stenah, na katerih je viselo nekaj lesorezov in oljnih skic, ki jih je kupil od umetnika Iskre, s katerim sta si bila dobra prijatelja. Toda Iskrini umotvori danes niso zanimali Jakoba. Mimogrede jih je raztreseno pogledal, nato se je obrnil proti pisalni mizi. Pogled mu je obstal na fotografiji ljubke mlade ženske drobnih, oblih telesnih oblik, ovalnega, fino oblikovanega drobnega obraza, težkih temnih las, ki so bile spredaj malo pristriženi, da so pokrivali polovico visokega belega četa, pod rahlo upognjenima lokoma ozkih temnih obrvi se je pa lesketalo, dvoje velikih, globokih očes, ki sts s slike zsmišljeno gledali vanj. Bila to Zofijina sliks, ki si jo je bil Jskob prisvojil ns skrivaj, ne da bi Zofija kaj vedela o tem. Trde poteze Jakobovega obraza so se omehčale in v njegovih železnosivih oeeli je zatrepetala božajoča toplota. "Rcvtca, ko bi vedela, to bi ti bilo teflio pri srcu", ji je mehko zamrmral, kakor bi stala pred njim živa. "Ne veš, kolikokrat sem ti že hotel plasti, koliko pisem, polnih neutešenega koprnjenja po tebi, je že pogoltnila peč, samo zato, ker nisem hotel, da bi te malenkostni ljudje vlačili po svojih umazanih Jezikih! Pa nI nič zaleglo. Vzlic temu te imajo na muhi. Mar nisem bil neumen, ko sem ves čas trpel kot pogubi jenec, namesto da bi ti bil povedal, da mi je življenje brez tebe neznosna muka ter te poprosil: Pridi...?" Čez čas si fe pa zamolklo dejal: 'To sem neumen, ona me je gotovo že docela pozabila! In jaz govorim njeni sliki, kakor, kakor ..." Jakob se je s komolci naslonil na pisalno mizo ter se hrepeneče zazrl z Zofijino sliko. Njegove misli so pa zbežaje nazaj v preteklost, se za trenutek pomudile pri tem ali onem kantonu ob cesti njegovega življenja, dokler se niso ustavile ob kantonu, ki je pomenil srečanje z Zofijo. II. Dve leti bo tega, odkar ga je bilo zaneslo v Pennsylvanijo. Prišel je z zapadne obale, kjer je več let delal pri raznih lesnih korporacijah, dokler ni prišlo do neuspešne stavke, po čije zaključku je bilo Jakobu nedvoumno namignjeno, da bo najboljše za njegovo zdravje, ako čim prej vzame pot pod noge. Tega mu ni bilo treba veleti dvakrat: življenja v drvarskih kem-pah pacifiških gozdov je bil sit, zaslužilo se je čezdalje manj in tudi stavka, katere se je bil' udeležil z navdušenjem, ga je korenito razočarala. Zato ni nič odlašal, ko mu je prijatelj Jože Eržen pisal iz Penne, da bi se našlo delo zanj v tamošnjih jeklarnah, temveč jadrno odrinil na vzhod. V Pittsburghu je imel srečo: dobil je delo, sicer težko, nevarno in bolj slabo plar čano delo, vendar — "Boljše kot nič!" je menil prijatelj Jože. Za silo je šlo. Toda zaradi tega Pittsburgh ni pomenil mnogo v Jakobovem življenju. Važen pomen je i-melo zanj iz dveh drugih razlogov: tam je začel pisateljevati in tam je srečal Zofijo. Pisanja se je lotil prav za prav največ iz dolgočasja, dasi je bil prejšnja leta že poskusil kaj napisati, a je ostalo vedno le pri trenutnih poiz-i kusih, ki so vedno končali v peči. Zdaj je pa bilo drugače. Prijateljev, razen Eržena, ni imel niti se mu jih ni mudilo iskati, prostega časa^ pa dovolj, kajti delalo se je jedva tri ali štiri' dni v tednu. Sicer je imel svoje knjige, časopise in revije, toda konec konca mu je pri tej sicer zanj zelo zanimivi druščini vseeno začelo postajati dolg čas. Tako se je zgodilo, da je nekega pustega zimakega večera, ko se mu ni ljubilo več čitati, vzel pero med prste ter začel pisati kratko črtico. Predno se je prav zavedel, ga je osvojila strast do pisanja, do ustvarjanja. Proti jutru je bila dovršena njegova prva Črtica, sicer gfoba, neopiljcna stvarca, vendar v jedru ne slaba. Jakob se je zavedel, da je zmožen tudi za kaj drugega, ne samo za sekiro, kramp in lopato. Poslej je Jakob vneto pisal, pisal, pisal. Večer za večerom in dostikrat ves dan je vneto sukal pero, da so se mu sostanovalci že začeli posmehovati. "Ha, vidite kmeta, ki bi rad postal gospod, škric!" "Kramp v roke, Jakob, kramp, kaj bi s peresom, ki si bil rojen za motiko!" "Tak posel je za izšolane ljudi, ne za navadne cepce kot smo mi!" Jakob se ni zmenil za njihove zbadljivke. Tudi zameril jim jih ni. Vedel je pač, da ga ne zbadajo iz hudobije, temveč enostavno zato, ker ga ne razumejo in ker sami nimajo smisla za kaj takega. Zato se jim je molče smehljal ter dalje pisal, pisal. In kako hitro mu je šlo pisanje izpod rok: v dveh tednih je dovršil kar cel obširen "roman"! < (Dalja prihodnjič.) Muhoborci j panjcem, ima vedno prav — nl-kdo mu ne ugovarja, de tako ftopav dokaz, še tako piškav odgovor — podprt s šampanjcem, drži kakor skala. Zupan se je spomnil svojih rodoljubnih dolžnosti in je in-terpeliral gospoda poslsncs za-stran sodnlje, kdaj Jo dobe v Muhobor. "Sodnljo? Saj je res — svoj Fr. Mllčtnskl Deveto poglavje v Škripcih 1 (Nadaljevanje.) Nu glas se je župan zasmejal, ko je v mislih gledal tajnika. Smeh ga je predramil, zavedel ae Je. da stvar še ni tako daleč čaa smo govorili o sodniji, da! in da šele preudarja, kaj bi ka- Torej Bog vas živi, gospod žu-zalo storiti. Toda pravkar je bil pati, in vašo gospo aoprogo in pokusil nebeško radost brez'-) gospodično hčerko ln še tega in ukrbnega hipa — o. prost biti onega, kaj ne — haha!'— Da. s moreče skrbi in strshu preti >- aodnijo smo to pot pogoreli. Go-čo. kaj bo vse drugo! — j voril sem z našim sodnim pred- Pogovor z dr Gsdom pred ko- «»•dnikom: Muhobor ln bližnje šilom je bil kratek, pa gotovo j občine, ki amo mislili nsnje, da zadovoljiv, kajti med kosilom je bi se strnile v nov sodni Okraj, vladala ie najboljša volja . bi ne dale dovolj opravila nove-(tempa je et vtaknil v skodelico za oma-1 Trčili so. Župan Je srkal šam-ko »li če je, hotec se pokarali POAjea — ali mu ga bodo zavi« olikanega, x nožem nosil v utds. dali Muhoborci — šampanjec je Neutrudljtvo je silila gosta a to! bil hladen in prepričevalen in tn ono dobroto m se veeelila »I«. j zdelo se mu Je čisto naravno, da sli. » katero je praznil krožnike ' ** w*lntje ne da izsiliti. Po petem je prišel šsmpanjet "Gospod župan," Je nadaljeval na mizo. «ieer le petkmnski, to- dr Gad in udaril župana krepko da poglavitni lastnosti Je imel v p«» plečih, "ds ste ps tak! ptiči polni meri pokat Je ln ae |>enil. v Muhoboru, bi ne bil verjel Iz-šampanjec je imenitna pija- (borna misel, vaša zadruga ze ča' Šampanjec je aela prepriča-1 dvig aodnih opravil! VW vem. v Sina pgaca. kdot gosli i ism- vk' Kako smo se smejali! Notar iz Luč je bil tukaj in je prsvil Sodni predsednik" je tudi del, ne vem kje — rekel je, da je skoraj počil od smeha. Rekel je, da morate v državni zbor; vi boste pokazali, kaj so "taktične poteze." Izborna šala, Izborna— hahaha!" . J. P. Morgan (levo), direktor korporacije United States Steel, in John L. Lewis, predsednik rudarske unije UMWA. Smejala se je tudi gospa dr. Gadova in kazala svoje bele zobe in si brisala solze in tudi župan — da, tudi župan se je prav od srca smejal "izborni šali" in še dostavil: "Saj je predpust!" — Tako izpreminja šampanjec nazore . . . Župan je bil čisto zadovoljen sam s seboj, ko se je odpeljal iz mesta. Lepo gorko mu je bilo in kar godel je predse kakor maček za pečjo. Seveda, ko je na končni postaji izstopil iz vlaka in sedel v domači voz, ki ga je že čakal, in ko se je potem vozil skoz Lupe mimo sodnije — kako neprijetne občutke mu je vzbujalo to poslopje — in ko se je bližal domu, bolj in bolj se ga je zopet loteval nemir. Ne da bi omahoval v svojem sklepu, skrbelo ga je le, ali ga bo moč tako lahko izvesti, kakor ga je bilo lahko zasnovati. Morebiti je bila že danes sodna komisija pri Janku in ga je zaslišala, morebiti pride jutri . . . Kaj, če je Janku slabše . . nCfcj, če doma že čakata -orožnika . . . O mraku je bil doma. Orožnikov, hvala Bogu, ni bilo videti. Od .domačih je zvedel, da Janku ni slabše. Poslal je koj po tajnika. Komaj ga je pričakal. "Kaj je novega?" "Sodnija v Lučah je pisala in vprašala zastran mojega fanta, ali se že zayeda ali se ga lahko zasliši." - "Kaj odgovorimo? — Odgovori . ... je pričel župan. "Vprašanje je bilo nujno, sem že sam poslal odgovor." Župan se je zganil. "Pa kaj si odgovoril?" "Tako, ^kakor je res. Fanta zdaj še ne kaže razburjati z zasliševanjem — sodnija mu ne bo vrnila zdravja. Ko toliko okreva, da sc ga lahko zasliši brez nevarnosti, jim že sporočim. Tako sem pisal." ^—i Župan se je oddahnil. Tajnik pa je zaskrtal z zobmi. '"Rsta mrcina, ki mi ga jc po->11, že še dovolj zgodaj pride v železje!" Potem je nadaljeval svoje poročilo. • "Orožnika sta vas iskala." Župana je zopet zgrabilo. "Me že imajo," si je mislil. Hotel je ostati ravnodušen, pa je vendar ecljal, ko je vprašal: "Orožni-ci, zakaj? — Saj jaz . . . ne Tajnik je zmignil z ramami. "Izvedeti sta hotela od tebe, kaj si videl, kaj si slišal — ti si >11 prvi na licu mesta." "Jaz, jaz ..." je govorilo iz upana in hripav je bil. Tajnik je skoz okno gledal in naprej pravil: «. "Sam se ni pobil, moj fant! Povedati pa tudi ne mara, kako in kaj. Mislim, da ga je sram— zaradi Julke, saj veš! — Orožni ka sta me iz^raševala, koga jaz sodim in ali * je imel moj fant kakega sovražnika." Župan se je odkašljal zaradi glajšega glasu. "Sovražnika? Ne verjamem!" je rekel. "Sovražnika ni imel nobenega. Tvojega fanta imajo Vsi radi. Tudi naša hiša — kaj ti bom pravil — in jaz . . . tako mi je hudo, kakor da je moj lastni sin, ki se mu je pripetila nesreča." Res je županu trepetala ginje-nost v glasu. Kaj bi ga ne ganila nezgoda, ki mu zdaj kakor meč visi nad lastno glavo! Najrajši bi bil tajniku kar razkril svoje razmere, ali ta hip ni mogel, izdal bi se .. . Tajniku je županovo sočutje dobro delo. Obrnil se je od okna proti županu. "Da je le fant zunaj nevarnosti! Ko pride k moči, bo že sam povedal, kako in kaj. — Orož nika sta ugibala, kaj, če ga ni kdo Civhevih ali Smerajče-vih ..." "Menda vendar ne!" je rekel župan in zopet ga je pestila bojazen pred nepreglednimi zaplet-ki, če koga nedolžnega zapro. "Nič se ne ve! Le toliko je gotovo, sam se ni!" je rekel tajnik. "Zdaj pa grem. Lahko no$, župan!" "Lahko noč, pa pozdravi ženo, da, in Janka pozdravi!" je rekel župan, tudi žena ga pozdravlja in zijala tudi — le reci mu, da smo bili v velikih skrbeh zanj, zijala tudi." Prisrčno je stisnil tajniku roko—kdo bi si mislil, da mu je tako naklonjen —r in šel potem po stopnicah v stanovanje. ' Tam je imel dolg razgovor z ženo. Niso bile prijetne stvari, kar sta se razgovarjala, in vendar — žena je bila srečna. Srečna, da je mož, ki so ji ga že skoraj odtujile neumna sodnija in tiste gostilniške seje, da je ta ljubi njen mož zopet iskal sveta in zavetja pri nji. — Z vsemi nameni je bila zadovoljna, povsem zadovoljna, in že je v mislih hitro prevdarjala, da bo poroka čisto tiha, potem gre mladi par za nekaj časa čez morje v Dragamacijo ali'kakor se pravi, da Janko popolnoma okreva, medtem se jima uredi stanovanje in potem prevzame Janko lahko štacuno ali karkoli — manjka se dela pri hiši! Julka je sedela v temi in brez luči v svoji izbi na postelji, hla- dila si je vročo glavo v blazinah; ali naj umre za jetiko ali naj gre v samostan — to dvoje je premišljevala in vmes se tako bridko jokala, da je bila nazadnje prepričana, da ni na svetu nesrečnejšega bitja od nje. Po hodniku je začula očetove korake. Vzravnala se je in si obrisala solze. Odprle so se duri in oče je za-klical v sobo: "Julka!" Glas mu je donel odločno, pa prijazno. Julka je rekla: "Kaj je?" in je zavzdihnila, da bi kamnu srce počilo. "Pridi, pridi!" je rekel oče. "Urno, urno!" "Glava me boli,'?' je s trudnim glasom zastokala Čopka, "ne bom večerjala." "Bo že boljše!" je rekel oče. "Janko te pozdravlja," se je lagal in potem čakaj na učinek. Čopka je vstala in iz teme strmela v očeta, etoječega v durih, kaj to pomeni. "Pozdravlja te," je rekel župan in si naprej izmišljeval, "naročil je, naj ti povem ... toda če te glava boli, se rajši pomeniva jutri. Ali greš spat? Pa dobro spi!" Polagoma je zapiral duri. Počasi in boječe je prišla Čopka k očetu na hodnik in njene velike črne oči so tako plašno gledale v očetove šegave, da je oče pritisnil to ljubo glavico svojega edinega deteta na svoja prsa, jo poljubil na čelo in rekel: "Čopka, moja Čopkica, moja zijalica, moja revica, saj ti ne branim — se pa vzemita z Jankom, če se imata rada!" Čopka se je oklenila očeta okoli vratu in potem je tako ih- i-m-K, U NOV»;.., Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program ef YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WHIP 1520 bllocyelcs (Tep ef tke Dial) ^ se vmes jokaU prestrašena pritekla m dat Ira i niu!uč( W* ^J * je zgodilo. i Smeanica proces. "V"raJ Je sv"t "KaJ P« je bilo?" "Krojač ga je tožil " e Sodnik: "Vi rte tUej ud trafiko, da bi ukradli ¡a » arjev cigaret. Kaj p, 1 tem delali pri blatni*" Toženec: "Hotel senu* žit» 50 dolarjev za ogarete «pod sodnik." Mati: "Kaj le vidi* slab™ svojem zaročencu7" Hči: "Tako majhne oči , Mati: "Čakaj, ko se bost! rocila, jih bo že odprl . ." * "Kakšna razlika je med ljenjem in smrtjo?" "Ako pravočasno odskučiš drvečim avtomobilom, imaš ljenje, ako ne. imaš smrt." ZASTOPNIKI LISI PROSVETE so vsi druiiTtni tajniki ia Ujm člani, ki jih druilvi ixrolijo serbo. — Naši nastavljeni lokalni ln valnl sastopniki ss določan« o so: Louis Barborich. sa Mih Wis. ia okolico. Anion Jankovich. sa C leva Ohio in okolico. Andrej Pirii is Ely. Mina državo Minnesota. Prank Klun is Chisholma. I ss Chisholm in okolico. Frsnk Cvetan is Tira HUI, Pi ▼so srednje-vshodno Panno. Anion Zornik is Harminia, P ▼so sspadno Panniylvanijo. Joe Peternal is Library, Pi sapadno Panno. John Zornik sa Datroit in ok Polea vseh teh pa lahko mk sli naročnik sam poilj« svojo a nino direktno listu prosveta 2657 8o. Lawndale At«.. Chica? TISKARNA S.N.P. •PREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči deli Tiska vabila m veeelice In škoda, vlsiinioe, časnika, ka koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatakem. slovaške« ¿etkem. angleškem Jodku la drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO S.N.P.J. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tlakama—Cene smerna, unijako dalo pw ' Pilile po informacija na naslovi SNPJ PRINTER Y IM7.se S. LAWNDALE AVENUE • CHICAGO. ILLIN - TEL. ROCKWELL 4004 Cigarete. si attic* la druge stvari kater Jake v tabor Ut lh. Pakete sevljajo Eugene Grubfr, Anna OoldhlrKh la Hege Blanca. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETt Po sklepu 13. redne konvencijo ae lahko naroči na list Protv«tou prišteje eden. dva. tri. štiri ali pet članov is ena drušina k ari\nu«-mirni Uai Proaveta -Tttt aa vse enako, sa ¿lana ali nailana » 00 « eno letno naročnino. Ker »a ¿lani ie plačajo pri ssasaiantu tednik, se Jim »o prišteje k naročnini. Torej sedaj n»*™*. 1™ da Je lial predtnf ss člane SNPJ. Lla! Proaveta Je vaša la»tn.M » gotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki bi red čital 1UI vsak dan Pojasnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha bil« ¿M SNPJ, ali če se preseli proč od drutinc in bo zahteval wm svoj m tednik, bode moral tisti član is dotične družine, ki je « J naročena na dnevnik Prosveto. to takoj narnsnlti upravntftvu . in obenem doplačati dotično vsoto listu Proaveta Ako W n stori, tedaj mora upravništvo zniiati datum za to vaoU» nan* Cena listu Proaveta Jot Za Zdruš. drsava In Kanado 00.00 1 tednik tn ...________________ 4.00 S tednika Mu..................~ S JO 3 tednike In....................S 40 4 tednike fm..................... 1.30 S tednikov ln nič Za Cicero in Chicago jt 1 tednik In S tednika in 3 tednika in 4 tednika in 5 tednikov in....... 01-00 J7.SI U si« lil m \M Z« F>ropo ia ........- I,polnil, spodnji kupon, priloiit. potrebno Money Order v plamu In si naročite Prosveto. list. ki ja PROSVETA. SNPJ. S0S7 So. Lawndale Ave. Chicago. IlL n Naslov Priloieno pošiljam naročnino sa Uri Proavalo vaolo » 1mmt ____Ct drui»»« it. članov t) 01 4) 5) Ua ta vite tednik In gs priplálle k aaojl earoiniai od • ov nao Je druünet ftštm Ct društva št. Cl društv* ŠL _ ti društva št. Ct društva 4t Dršava Star naročnik