LETO XLIV, ŠT. 30 Ruj, 1. avgusta 1991 CENA 15 DINARJEV O Šolstvu v drugem delu torkove skup- ščinske seje so poslanci obravna- vali problematiko osnovnega in srednjega šolstva v ptujski obči- ni. Zakonodaja o osnovnem šol- stvu je zaenkrat še v fazi spremi- njanja. Jeseni bodo vpeljane šte- vilne novosti, med drugim zmanjšanje števila otrok v oddel- kih, uvedba treh ocenjevalnih obdobij, fakultativni pouk, pred- met latinščine v 5. razredu in pri- četek učenja tujega jezika še v 4. razredu. Cilj številnih sprememb je bolj humana, a nič manj krea- tivna šola. Za to pa je potrebno financiranje vzgoje in izobraže- vanja kot osnove za pridobivanje in razvoj znanja, je med drugim poudarila občinska šolska mini- strica. Za boljši odnos med starši in šolo tudi v ptujski občini na- stajajo Klubi staršev. Poslanci so se strinjali s predlogom, da prilo- ženo gradivo o osnovnem šolstvu sprejmejo zgolj kot informacijo in da bo v prihodnje potrebno pripraviti strategijo. V organizacijskih težavah je v zadnjem času tudi srednje šol- stvo. Z reorganizacijo SŠC bi na- stalo šest novih, povsem samo- stojnih zavodov, vendar za usta- rk)vitev tiOvih šol manjka verifi- kacija repablike. Zaenkrat jo ima SŠC kot celota, ne pa tudi '^^jenI posamezni deli. Regres bo! Ptujski zdravstveni delavci so v torek ob 15.30 uri prekinili stavko, ker so jim zagotovili, da jim bodo ob julijskem osebnem dohodku izplačali tudi regres v bruto znesku najmanj 5500 di- narjev. Sporazum o izpolnitvi stav- kovnih zahtev so po dolgih in mučnih prizadevanjih podpisali člani stavkovnega odbora, vršilec dolžnosti direktorja Zdravstve- nega centra Milan Jager, vodja bolnišnice dr. Lojze Arko, vodja temeljne organizacije Osnovno zdravstveno varstvo dr. Henrik Žlebnik in sekretarka za zdrav- stvo občine Ptuj Silva Cerček. MG OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ - 3. AVGUSTU Nova porodnišnica in vrsta srečanj Skupščina občine Ptuj in bolnišnica pripravljata bogat program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Osrednja slovesnost z odprtjem nove porodnišnice, ki je bila zgrajena z denarjam III. občin- skega samoprispevka, s svečano sejo zborov občinske skupščine in podelitvijo občinskih priznanj bo 9. avgusta dopoldan v ptujski bol- nišnici. Poleg tega bodo organizirali več delovnih, kulturnih in špor- tnih srečanj. Kulturni program ob občinskem prazniku bo pripravilo DPD Svoboda Ptuj. Popoldne 9. avgusta bodo pri cerkvi Svetega Ožbolta ob Potrčevi ulici posadili lipo. Ta bo simbolizirala osamosvojitev Slovenije. Zve- čer bodo oživele ptujske ulice in trgi, saj Turistično društvo Ptuj sku- paj z drugimi pripravlja tradicionalno ptujsko poletno noč. Tega dne bo tudi tek po ptujskih ulicah. MG Prvi del odškodnine že razdeljen ORMOŽ Za sanacijo vojne škode je ob- čina Ormož dobila iz republiške- ga sklada solidarnosti prvih 22 milijonov dinarjev, škoda na ob- močju občine pa znaša 475 mili- jonov dinarjev. Da bi lažje razdelili solidarno- stna sredstva, so v Ormožu obli- kovali sedem prednostnih sku- pin. V prvo sodijo uničene hiše, gospodarska poslopja ter poško- dovane hiše, v drugo pa vozni park, ki je bil tako ali drugače uničen na barikadah. V tretjo skupino sodijo vozila fizičnih in pravnih oseb Slovenije, angažira- nih s strani oblastnih organov. V četrti skupini so stanovanjski ob- jekti, razne novogradnje in vi- kendi, ki so bili v dneh agresije poškodovani, v peto skupino so- dijo objekti PTT in RTV. v šesto letališke zgradbe in nezavarova- na oprema, v sedmo skupino pa uničeni kmetijski pridelki, ki so kmetom edini vir preživHjanja. Prvo polovico odobrene vsote so oškodovancem že razdelili, s tem. tako so sklenili na seji or- moškega izvršnega sveta, da bo- do vsi, razen tistih iz skupine uničenih vozil na barikadah, kjer so zneski določeni, dobili akon- tacijo odškodnine. Vida Topolovec (Foto: M. Ozmec) ^ UVODNIK-N Pogled »od zunaj« Se še spomnite prvih,televizijskih spolov Slovenija, moja deže- la/ Koliko pikrih besed, tudi norčevanj smo poslušali in brali na njihov račun v medijih, za katere se nam zdaj že zdi zamalo. da bi jih sploh še gledali in poslušali. . . Najpogosteje mi je v času vojne prišel pred oči spol. v katerem se staro in mlado pripravlja na turi- stično sezono. Eni popravljajo napise ali delajo nove. barvajo lese- ne ograje, poskrbijo za to ali ono malenkost. Tudi s pomočjo teh spolov smo se morda pričeli gledati »od zunaj«. Kakšni pravzaprav smo. kaj lahko pokažemo in kaj znamo storili. Naklučje je bilo. da sem se v dneh po vojni lahko odpravila na potepanje. Znova sem prepotovala štajersko, pa Gorenjsko. Sever- no primorsko. Notranjsko. Kočevski rog. tudi Belo krajino in Do- lenjsko. Polno glavo sem še imela poročil o vojni, opevanje Sloveni- je in popevk, ki tako ali drugače opevajo mojo domovino . . . Rekla sem si. no poglejmo ali je res tako lepa ali je prikupna in polna bo- gastev. Najbolj strogo sem opazovala to in ono. Naravnih bogastev ne manjka, pa ne tistih, ki jih lahko izruješ in uporabiš, tistih, ki budijo v nas čudenje in slrmenje. Res človek težko pride ob Bihinj- sko jezero ali ob Sočo. ali oh gorska jezera ali slapove, da ne bi vzkliknil — ja, res je lepo. In potem opazuješ, gledaš in se čudiš — kol omamljen si. Smo res preveč zaljubljeni v svojo Slovenijo . . . Nekega dopustniškega dne me iz lenarjenja oh Soči zdramijo ljudje v belem, s simpatičnimi pokrivali in pomirjujočimi zastavica- mi modre barve in zlaslih zvezdic. In potem znova premišljujem: Opazujejo nas. se lahko tako kritično opazujemo sami? Še enkrat premislim vse skupaj, kar sem videla. Smo se sposobni pogledati od zunaj? No. potem se spomnim nekoliko preslabih cest. opuščenih planšarij po gorah, slabo vzdrževanih, nekoč trdnih kmečkih hiš. Kljub obnavljanju in skrbi še vedno manjka marsikaj. A kje piše. da ne bi mogli vsega tega popraviti in skrbeli za našo dediščino bo- lje kol smo doslej. Samo drug drugemu ne bi smeh zamerili, če reče kakšno kritično, še posebej če to potem obrodi sadove. Če so turisti- čni kraji potem bolje urejeni, ljudje prijaznejši in narava ohranjena. Kak pogled »od zunaj« seveda ne more škodili in poskusile kdaj pogledati tudi tako. Morda niti ne boste hudo razočarani in tisti na začetku omenjeni spol je kar pravšnji — nekaj malenkosti manjka. A v njih je bistvo ... Darja Lukman Novi šolski okoliši burijo duhove Po polurnem čakanju, ko je le prišlo končno zadostno število ob- činskih poslancev, se je trinajsta skupna seja vseh treh zborov skupščine občine Ormož le pričela. Ob zajetnem dnevnem redu je temperaturo dvignila razprava o or- ganizaciji osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v občini Ormož in nei- menovanje treh novih ravnateljev osnovnih šol Tomaž in Miklavž pri Or- možu ter Središča ob Dravi. Potreba po spremembah šolskih okolišev se je pokazala v ormoški ob- čini že veliko prej, vendar so odloči- tev zamrznili zaradi bojazni ob izved- bi drugega občinskega samoprispev- ka. Bistvo novega programa šolskih okolišev je racionalnejše izkoriščanje sedanjih kadrovskih in prostorskih zmogljivosti ter s tem tudi boljše tro- šenje razpoložljivih sredstev za os- novnošolsko vzgojo in izobraževanje. Največji problemi nastajajo v triko- tniku Miklavž pri Ormožu —Kog— Središče ob Dravi, kjer bi se naj šolar- ji po novem i/, osnovne šole Kog pre- sojali na višjo stopnjo namesto k Mi- klavžu v Središče ob Dravi. Na pred- hodnih sestankih kogovski starši ne sprejemajo bodoče nove organizira- nosti osnovnošolske \zgoje in izobra- ževanja, češ, da obstaja določena geo- grafska povezava med Miklavžem in Kogom in da prešolanje svojih otrok od 5. do 8. razreda v Središče ob Dra- vi ne bodo dovolili. Tu so sicer na- vedli vrsto razlogov na katere so ob- činski poslanci različno reagirali. Kakorkoli že, tokrat je bilo govora samo o osnutku organizacije osnov- nošolske vzgoje in izobraževanja v občini Ormož, o predlogu bodo govo- rili na prihodnji skupščini, ki pa bo že čisto blizu no\emu šolskemu letu, ko bi morala biti ta vprašanja že zdavnaj rešena. Vida Topolovec Tina Vukasovič na Helvetia Cupu! Ko smo v tiskarno oddajali pogovor s Tino Vukasovič, najboljšo teniško igralko Jugoslavije do 16. let (na strani 7), še nismo vedeli, da bo šport zmagal nad politiko in da bo Tina potovala v Švico, v Ley- sin. V tem švicarskem mestu bo nastopilo osem najboljših evropskih selekcij. Helvetia Cup je ekipno evropsko prvenstvo, Tina pa bo na- stopila v jugoslovanski ekipi. Zaželimo ji čimveč uspeha. MG ^-^ Doki drugi na Balkanu 27. in 28. julija so bile v Grčiji, v Solunu, mladinske Balkan- ske atletske igre, na katerih so nastopili mladi športniki vseh bal- kanskih držav. V mladinski reprezentanci Jugoslavije je bil tudi atlet AK Ptuj Dejan Doki. Nastopil je v metu krogle in dosegel izreden uspeh. Kroglo je sunil 16,09 m, s to daljavo osvojil dru- go mesto, osvojil srebrno medaljo in postavil novi osebni re- kord. V tej disciplini je zmagal mladi atlet iz Grčije, ki je kroglo sunil 16.24 m. Torej, še en velik uspeh Dejana in ptujskega špor- ta, posebno atletike, še zlasti glede na pogoje za vadbo športni- kov Atletskega kluba Ptuj. ] Z 2- DOMA IN PO SVETU 1. avgust 1991 - TEDNIK H!KO »OLGA MEGLIC« V STEČ/UU Tretji poizkus prodaje v tem ptujskem kovinskem podjetju trenutno dela le še enajst de- lavcev, > glavnem so to \arnostniki. \ekaj jih dela tudi občasno, \endar v manjšem obsegu, le nekaj ur mesečno. Podjetje je v stečaju že od lan- skega novembra. Kdaj bo kon- čan v tem trenutku ni mogoče povedati. Mirko Žagar, stečajni upravitelj, pravi, da jih ovira tudi zakon, ki prepoveduje prodajo premoženja, za katerega je bila dana zahteva za denacionalizaci- jo. V primeru Olge Meglic gre za poslovno stavbo v Ptuju. Tudi če jim bo uspelo prodati vse drugo, stečajnega postopka ne bodo mogli končati, dokler bo trajal moratorij. V prejšnjem tednu je bil v ča- sopisih Večer in Delo objavljena prodaja posameznih obratov in strojev po ocenjeni vrednosti. Za takšen način prodaje so se odlo- čili zaradi sklepa občinskega se- kretariata za stanovanjsko, ko- munalno in cestno gospodarstvo, ki jim nalaga, da izpraznijo bivšo orodjarno. Tudi obrata Dolane in Dobrina naj bi ostala takšna kot sta bila pred uvedbo stečaj- nega postopka. Prvi poizkus prodaje je bila ja- vna dražba, na katero ni bilo od- ziva. Druga prodaja je bila glede odzivov uspešnejša, vendar so kupci ponujali smešno nizke ce- ne, za kar pa se v Olgi Meglic ni- so mogli odločiti. Cilj stečaja je, da se premoženje proda po čim višji ceni in da se v celoti popla- čajo upniki. Ce pa kaj ostane, gre v agencijo za prestrukturira- nje gospodarstva. Pred tretjo objavo prodaje se je oglasilo nekaj interesentov, vendar pa bo treba počakati do 15. avgusta, ko se konča rok za oddajo ponudb. V zvezi z Olgo Meglic se poja- vlja precej govoric, tudi takšnih, v katerih je govora o kraji. Mirko Žagarjih odločno zavrača in do- daja, da podjetje nikoli ni imelo svojega programa ter ni patenti- ralo niti enega izdelka. MG Sklad za nove zaposlitve prenehal delovati Prejšnjo sredo je bila 6. seja skupščine Sklada za nove zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj, na kateri je bilo obravnavanih sedem točk dnevnega reda. Predsednik izvršilnega odbora Zlatko Špolar je podal pregled dosedanjega dela in finančno stanje sklada; trenutno je v njem 825.243,90 dinarjev. Odobrena so sredstva desetim uporabni- kom kredita v višini 789.100,00 dinarjev. Na seji so sprejeli sklep o ukinitvi sklada za nove zaposlitve obči- ne Ptuj v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi, financi- ranju in delovanju sklada. Zraven osnovnega sklepa, ki je statutarno določen, da se združena sredstva iz odplačil dovoljenih posojil za no- ve zaposlitve v gospodarstvu občine Ptuj vrnejo združevalcem, so na seji podali še drugo možno rešitev, da združena sredstva prenesejo na račun sredstev za pospeševanje razvoja občine Ptuj v okviru njenega proračuna. Pri tem kreditno banko Maribor poslovno enoto Ptuj pooUaščajo, da opravlja vsa opravila v zvezi z odplačevanjem posojil ali prenosom iz računa sklada v korist računa sredstev za razvoj obči- ne Ptuj. Delegati so se strinjali, da gre za majhna sredstva in bi v primeru realizacije prve možnosti le še dodatno obremenili banko, saj bi ta morala nakazati denar med 52 upravičencev, vendar kljub temu dru- ga točka, ki se je večini delegatov zdela primernejša, ni dobila večine glasov. Katarina Klep Tatjana Mohorko Na Mittelfestu tudi Ptujčani v tujini morajo čimveč zvedeti o Ptuju, zato se je potrebno udeležiti vseh prireditev, na katere nas povabijo, je vodilo občinskega Sekretariata za turizem, gostinstvo in trgovino. Folklorno društvo Markovci seje s svojimi člani: kuren- ti, kopjaši in ljudskimi pevci, udeležilo MITTELFESTA "9! — Festivala sred- njeevropskega gledališča, ki je potekal od 19. do 29. julija v Čedadu. Nastopili so v programu zaključnih prireditev kulturnega festivala Pentagonale. Ptujskim folklornim skupinam Čedad ni neznan kraj. Doslej so tod nasto- pile že večkrat, tudi letos so jih toplo pozdravili. Poleg živega nastopa na ulicah in trgih so jim gostitelji namenili tudi precej pozornosti v brošuri, ki sojo razde- lili med letošnje udeležence. Markovčani so navezali precej pristnih stikov z drugimi. S skupino iz Krakowa (Poljska) so se pogovarjali o morebitni izmenja- vi folklornih, zlasti še pustnih skupin. Ptujsko občino je v Čedadu zastopal ob- činski minister za turizem, gostinstvo in trgovino Peter Vesenjak. Nastop markovške skupine v Čedadu so organizirali Folklorno društvo Ptuj s članoma Francem Kodričem in Francem Kolaričem ter Matevž Cestnik. Prevoz pa je zagotovilo prometno podjetje Štajertours. MG V neodvisnih sindikatih vse več članov .\eodvisni sindikati Slovenije, ki imajo sedež v Ptuju, so priznani tudi na republiškem nivoju in kot zatrjuje njihov predsednik Rast ko Plohi so enakovredni in enakopravni drugim republiškim sindikatom. Trenutno imajo prek 4.500 članov i/, raznih krajev Slovenije, ki so orga- nizirani v dvajsetih podružnicah. Predstavništva so v Ljubljani in Celju, v Ljutomeru pa izpostava. \'ajvečje število članstva pa je na območju Slovenskih Konjic, Maribora, Celja in Ptuja. Od 11. julija imajo v Ptuju ustanovljen tudi občinski sindi- kalni svet neodvisnih sindikatov Slovenije, v katerega so za sedaj vključene že podružnice NSS iz Gradisa-Gradnje, Železniškega gospodarstva in Save Kranj, eno- ta Ptuj. Predsednik sveta je Rat- ko Gašparin, podpredsednik Ivan Zagoršek, tajnik pa Fiogo- mir Mernik. Trenutno je v občin- skem svetu NSS nekaj nad 450 članov, pričakujejo pa da jih bo kmalu še več. Pri svojem delu in aktivnostih se bodo zavzemali predvsem za uresničevanje vseh delavčevih ciljev, ti pa so: višji standard delavcev, evropski si- stem dela, vključno z delovno za- ščito in delovnimi pogoji, pre- nrečevanie planiranih stečajev ter preprečevanje nepoštene kon- kurence tujih podjetij. V juliju je bila v republiškem merilu ustanovljena tudi gradbe- na panoga, ki ima pravtako se- dež v Ptuju. Za predsednika so izvolili Emila Korenjaka iz Gra- disa - Gradnje. Poleg treh že ustanovljenih panog pa se v teh dneh pripravljajo še na ustanovi- tev četrte kmetijsko živilske panoge. Minuli torek pa so NSS z go- spodarsko zbornico Slovenije podpisali tudi splošno kolekti- vno pogodbo za gospodarstvo, tako da veljajo vsa določila iz te pogodbe (pravice in dolžnosti) odslej tudi za vse člane Neodvis- nih sindikatov Slovenije. -CM OCENJEVANJE VIN ZA MEDNARODNI UUBUANSKI SEJEM V GRADCU Veliko zlata za ptujska vina Res škoda, da se je letošnje ocenjevanje vinskih vzorcev za ljubljanski vinski sejem moralo zaradi varnosti preseliti v Gra- dec. Škoda tudi zato, ker je bilo letos na ocenjevanju rekordno število vzorcev, 1.387, kar potrju- jejo 37 ~ letno tradicijo vinske- ga sejma. Dekliška kmetijska šo- la Haidegg je gostila 26 enologov iz vseh koncev sveta, ki so osem dni poskušali vina in ocenili, da je bil lanski letnik zelo dober na vseh kontinentih. Zanimivost le- tošnje ocenjevanja je bila tudi v tem, da sta bili Slovenija in Hr- vaška že priznani kot državi, saj so med 23 državami bila tudi slo- venska hrvaška in jugoslovanska vina. Slovenija je poslala na oce- njevanje 344 vzorcev, največ, ta- koj za njo je bila Avstrija z 269 vzorci. Prijazno okolje Haidegga je dalo ocenjevanju še poseben čar, čeprav se seveda upravičeno sprašujemo ali naj bi to bila naša pot v Evropo. Na srečo so se raz- mere pri nas toliko umirile, da bo sejem vendarle v Ljubljani konec avgusta. Degustatorji so vinom, ki so jih ocenjevali podelili sedem šampionskih odličij, 98 velikih zlatih medalj, 336 zlatih. 616 sre- brnih medalj, poleg tega pa še 260 pisnih priznanj, šest diplom za sodelovanje. Petindvajset vzorcev so izločili zaradi nepri- merne kakovosti in na koncu še ugotovili, da 40 prijavljenih vzor- cev ni prispelo na ocenjevanje. Med najbolj zadovoljnimi so pravgotovo avstrijski vinanarji, saj so med 269 vzorci dobili kar tri šampione, 48 velikih zlatih in 84 zlatih medalj. Dve šampion- ski avstrijski odličji bosta poto- vali na Gradiščansko in sicer v Gartnerjevo klet v Ulimitzu za suhi jagodni izbor laškega rizlin- ga letnika 81 in v klet Pachinger v Eisenstadtu za vino rose pozna trgatev letnika 1990. Tretji av- strijski šampion je ostal na Šta- jerskem, kjer se bo z njim pona- šal Strohmeier za vino sauvignon blanc. Poleg Avstrije so šampionska odličja odšla še v Združene drža- ve Amerike, Francijo, Južno Afriko in na Japonsko. Samo za las se je šampionski naziv izmuz- nil ormoškemu penečemu vinu Klub Slovin, saj ga je samo za točko »premagal« eden od fran- coskih šampanjcev. Kljub temu pa so slovenski vi- nogradniki lahko zadovoljni z le- tošnjo bero ljubljanskih medalj. Med 344 slovenskimi vzorci je mednarodna komisija štirinaj- stim vinom prisodila velike zlate medalje. Z zlatimi medaljami je odlikovala 84 slovenskih vin. s srebrnimi pa 151. Ker je 14 slo- venskih vzorcev bilo izločenih, bodo 73 - tim podelili pisna priznanja, enemu pa diplomo za sodelovanje. Še posebej zadovoljni pa so po letošnjem mednarodnem ocenje- vanju pravgotovo ptujski kletar- ji, saj so z največjim številom po- deljenih velikih zlatih medalj po- stali šampioni v slovenskem me- rilu. Dobili so kar tri velike zlate medalje, za souvignon izbor, sivi pinot in laški rizling ledeno vino. Poleg tega so ptujskim vinom bi- le podeljene še štiri zlate in ena srebrna medalja. Na ocenjevanje so skupaj poslali enajst vzorcev. Zlate medalje so prejeli za souvi- Komisija spremlja delo enologov. gnon pozno trgatev, renski ri- zling pozno trgatev, chardonnay izbor in še za eno od dveh polni- tev ledenega vina laški rizling. Srebrno medaljo pa so ptujski kletarji prejeli za rumeni muškat. Samo za spoznanje slabše od ptujske kleti seje odrezala ormo- ška. Ormožani so poslali na oce- njevanje 16 vzorcev in zanje do- bili dve veliki zlati, tri zlate in osem srebrnih medalj. Veliki zla- ti medalji sta dobila Klub Slovin (potem, ko je bil v najožjem iz- boru za šampiona med penečimi vini) in rulandec. Z zlatimi me- daljami pa so bili odlikovani or- moški šipon. beli pinot in zeleni silvanec. Srebrno medaljo so do- Enologi z vseh koncev sveta ocenjujejo ... bili ena od polnitev belega pino- ta, trije renski rizlingi, dva char- donnaya in traminec. Odlično so se odrezali tudi šte- vilni zasebni vinogradniki po- dravskega rajona. Kletarstvo Ču- rin — Praprotnik s Koga je za enajst poslanih vin dobilo eno veliko zlato medaljo (rulandec jagodni izbor), dve zlati (trami- nec jagodni izbor in renski ri- zling pozna trgatev) in osem sre- brnih medalj. Veliko zlato meda- ljo sta za sauvignon dobila mari- borska vinogradnika in kletarja zne vzorce so na ljubljansko oce- njevanje poslali tudi številni dru- gi štajerski vinarji, v tem zapisu pa naj omenimo samo še odličja, ki jih je za svoja vina dobila slo- venskobistriška klet. Za laški ri- zlint je dobila zlato medaljo, za sauvignon in beli pinot pa še sre- brni medalji med petimi poslani- mi vzorci. NaV BRUSELJ: Vsaj za nas je bila osrednja tema bruseljskega se- stanka evropske dvanajsterice, oziroma njenih zunanjih mini- strov, Jugoslavija. Dolgo željena internacionalizacija problemov na Hrvaškem je kot kaže dobila zeleno luč. Pravzaprav pozno, če vemo, da razlogi zanjo obstajajo vsaj že pol leta. Pobuda franco- skega zunanjega ministra o mo- drih čeladah v Jugoslaviji sicer ni dobila podpore, a je dvanaj- sterica prišla do novih predlo- gov. Lahko bi zapisali, da jih je iskala nekje vmes med modrimi čeladami in vojaškim posredova- njem. Največ podpore je dobil predlog, naj bi ustanovili skupne patrulje zveznih vojakov in hrva- ških policistov, ki bi pri zagota- vljanju prekinitve ognja delovale pod nadzorstvom evropskih opa- zovalcev. Te bi iz Slovenije pre- selili na hrvaško in njihovo števi- lo povečali na 300 do 400 članov in mednje vključili tudi vojaške opazovalce v civilu. Najbrž bi delovanje nove misije bilo po- trebno tudi za Bosno in Hercego- vino. • • • ZDA—SZ: Ta teden je svoj prvi obisk v sovjetski zvezi pričel ameriški predsednik George Bush. Obisk je hkrati tudi osmo vrhunsko srečanje predsednikov obeh držav v zadnjih šestih letih. V Ženevi so pred tem seveda že parafirali sporazum, ki sta ga oba predsednika podpisala. Spo- razum govori o 30-odsotnem zmanjšanju strateškega jedrske- ga orožja. Seveda tudi brez po- govora o Jugoslaviji ni šlo. • • • IRAK: Ameriški predsednik je te dni posvaril Irak, da bo nare- dil hudo napako, če ne bo obja- vil vseh podatkov o svojih jedr- skih skladiščih in oborožitvi. To namreč Irak mora storiti po do- ločilih sporazuma o koncu vojne v Zalivu. Bush je tudi napovedal, da se prav lahko zgodi, da bodo ZDA napadle Irak, če bo še na- prej prikrival podatke o jedrski oborožitvi. V polemiko se je vključila tudi Turčuja. Njen pre- mier Masut Julkaz je že izjavil, da Turčija ne bo dovolila zavez- niškim letalom, da bi iz njenih oporišč napadala iraške jedrske objekte. Izjemoma so dovolili naselitev zavezniških enot le v Silopi blizu iraške meje, da bi te preprečile nov val kurdskih be- guncev. • • • MOSKVA: Ruska federacija je v ponedeljek uradno priznala litovsko deklaracijo o neodvisno- sti, ki jo je 11. marca sprejel li- tovski parlament. Sporazum o priznanju deklaracije sta podpi- sala ruski in litovski predsednik. Prva večja napoved Jelcina se je torej že uresničila. Njegovih po- gumnih korakov lahko prav go- tovo pričakujemo še več .. . PRAGA: Že drugič v slabih treh mesecih se je pričela gonja proti znanemu češkemu politiku Aleksandru Dubčku. Pričeli so jo znova novinarji, češ da se je preveč »nagnil v desno«. Zaradi številnih očitkov naj bi Dubček odstopil s položaja predsednika zveznega parlamenta. Med dru- gim mu očitajo, da preveč hodi po svetu. Kriv naj bi bil pred- vsem zato, ker se kot predsednik parlamenta drži nadstrankarsko. Prvi in tretji očitek sta seveda ne- koliko skregana, vendar je pri- tisk novinarjev na javnost velik. Razprava je ponovno sprožena in res je tudi, da ima Dubček ne- kaj zvestih zagovornikov. Pravi- jo, da ga je treba spoštovati, ker se nikomur ne uklanja. Antonij in Jurij Hlupič ter Jože Kupljen iz Ivanjkovec za rumeni muškat. Franci Cvetko s Kogla je za rumeni muškat dobil zlato medaljo, za ostale vzorce pa še osem srebrnih medalj. Posame- ALBAMJA: Ministrski svet Albanije je napovedal temeljito reorganizacijo državnega apara- ta, tako centralnega kot lokalne- ga. Poglavitne zahteve nove vla- de, ki naj bi jih uresničil reorga- niziran aparat so socialni mir, demokracija, zaupanje in potr- pljenje ljudi. Težka naloga, četu- di za nov aparat. pripravila: d. I- TEDNIK - avgust 1991 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 POGOVOR S SVETOVNO ZNANIM SPECIALISTOM ZA UŠESA, NOS IN GRLO DR. MIRKOM TOŠEM, ROJAKOM IZ VITOMARCEV, KI ŽIVI IN DELA NA DANSKEM »Človek je zadovoljen, če poleg dela najde čas za znanost.. .u z dr. Mirkom Tošem sem se srečala nekega večera, sredi vojnih dni. Z dru/ino je prišel na zasluženi do- pust, ki ga je delno preživel tudi v svojem rojstnem kraju, v Vitomarcih, pri bratu Borisu. Zmotila sem ga sredi prijetnih trenutko*, oh gledanju jablanovega nasada. S kolegom Martinom Ozniecem sva ga dobesedno ukradla njegovim in prijateljem, ki ga tudi sredi dopusta niso pustili pri miru. Četudi je zadnja leta reden gost v domačem kraju, si imajo prijatelji vedno veliko za povedati. Človeka, ki dr. Mirka Toša srečuje le občasno, osrečuje ugotovitev, da je pravzaprav tesno povezan s Slovenijo. Pozna jo kot le malokateri Slovenec, ki že to- liko let živi v tujini. Z ženo Nives, k'\ je tudi Ptuj- čanka, sta se takorekoč direktno peljala v vojno, saj je bilo treba priti v Cankarjev dom, na slo- venski kongres, na katerem je Nives Toš zastopala Skandinavi- jo- »V teh usodnih dneh smo žive- li zelo intenzivno. Spremljali smo dogodke v Cankarjevem do- mu, na televiziji, po radiu ... V teh dnem smo postali bolj Slo- venci veliko bolj zavedni, navda- Pred rojstno hišo ... jal nas je ponos, da je slovenska vojska uspela zaustaviti JA, nje- ne tanke. Ne razumem zakaj se Slovenci toliko bojimo armade. Pokazali smo, da se znamo bra- niti. Najbolj me je prevzelo, da v teh kritičnih dneh ni bilo nobene panike, vse je teklo mirno, dajalo videz organiziranosti in brezhib- nega delovanja. Poudariti mo- ram, da sem navdušen nad tem, kar sem v vojnih dneh videl v Sloveniji.« Tisti večer smo še nekaj časa ostali v političnih vodah. Zani- malo nas je mnenje dr. Toša o brionski deklaraciji, o kateri so se Slovenci zelo kritično izrekli. V družbi z bratom Borisom in najmlajšo hčerko Tino Je bila to pravilna odločitev Slo- vencev? »V družini me imajo za bolj borbenega, osebno bi bolj ostro nastopil. Takrat, ko so nam gro- zili z novim napadom, nas je bil zahodni svet pripravljen priznati. Človek je nehote pomislil, pa nas napadite še enkrat, če si upa- te. Ne vem, če bi vse ne šlo hitre- je. Nekako sem prepričan, da nas bodo naslednje mesece po- skušali ekonomsko uničiti in nam zelo škodovati. Zahod nas bo pozabil, ker se bo ukvarjal s kakšnim drugim problemom. Vse skupaj se lahko izgubi . . . Ko se bom vrnil na Dansko, bo moja prva naloga, da bom na- pisal nekaj člankov o vojni v Slo- veniji, da se stvar ne pozabi. Po- skušal bom vplivati na dansko javnost, saj bi nas Danska kot majhna dežela morala razumeti v naših osamosvojitvenih prizade- vanjih.« Koliko Danska v tem trenutku po- zna Slovenijo? »To je svojevrsten problem: pred odhodom v domovino, so na Danskem precej govorili o Ju- goslaviji, zadnje štirinajst dni pa tudi o Sloveniji, ki želi postati sa- mostojna in neodvisna država. Danci v resnici ne vedo mnogo o Sloveniji, zelo slabo poznajo geografijo. O tem sem se že veli- kokrat prepričal. Človek me vpraša od kod sem. Rečem mu, da iz Slovenije, on pa, aja iz Če- škoslovaške. Vojni dnevi bodo zahod nauči- li nekaj geografije. To bo Slove- niji samo koristilo.« SLOVENIJA BO SAMOSTOJNA Ali menite, da nam bo Evropa sedaj pomagala? »Stoodstotno sem prepričan, da bo Slovenija samostojna in neodvisna država. Evropa bo spoznala, da lahko gre svojo pot. Spoznala bo tudi, da nima nobe- ne prihodnosti v skupnosti z Ju- goslavijo. Tisti, ki poznajo Jugo- slavijo in njene razmere, vedo. da rešitve med Albanci in Srbi praktično ni. Prave rešitve pa ne vidim tudi za Hrvate in Srbe. Ev- ropa bo spoznala, da je dober za- četek reševanja krize v Jugoslavi- ji v tem, da priznajo Slovenijo in potem skušajo vplivati na Hrva- ško in Srbijo.« NIČESAR MI NISO PODARILI Kaj vas je vodilo na Dansko? »Kaj meje vodilo na Dansko? Podobno me sprašujejo tudi Danci. Po končanem študiju me- dicine sem se poročil, z ženo sva odšla v tujino. Na Dansko sva prišla čisto po naključju. Danci tega ne marajo, radi bi slišali, da bi jim povedal, da sem prišel za to, ker je Danska čudovita, ureje- na dežela. Pred prihodom na Dansko sem bil nekaj časa v Nemčiji. Čisto po naključju sem poznal mesto Vejle na otoku Jut- iand. Pisal sem v tamkajšnjo bol- nišnico in se zanimal, če potre- bujejo zdravnika. Odgovorili so mi z da, dobil pa sem tudi stano- vanje. Kupil sem si knjigo »Dan- ščina v tridesetih urah« in se skupaj z ženo začel učiti jezika dežele, v katero sem odhajal. Z ženo sva sedla na vlak in se od- peljala . . .« Kako so vas sprejeli? »To je bilo leta 1957, v Vejlu sem bil edini tujec. Kot zdravni- ka so me zelo dobro sprejeli. Po dveletnem bivanju sem iskal no- vo službo, napisal sem več pro- šenj in bil povsod lepo sprejet.« Dr. Mirko Toš s knjigo Sto slo- venskih znanstvenikov, v kateri je tudi zapis o njegovem življenju in delu Ste bili takrat že specialist? »Ne, prišel sem kot slovenski zdravnik. Vse izpite, razen anato- mije in fiziologije, sem moral še enkrat položiti. Nobeden mi ni ničesar šenkal. Služboval sem na kirurškem oddelku v mestu s Hamletovim gradom — Helsingr in hkrati študiral. Izpite sem opravljal v Kobenhavnu. V letih 1959 — 60 sem ob delu opravil tri- V sadovnjaku. Bo letina dobra? najst izpitov, potrebnih za nostri- fikacijo ljubljanske diplome. Za- tem sem začel čisto slučajno spe- cializirati otorinolarongologijo na treh univerzitetnih klinikah v Kobenhavnu. Leta 1966 sem po- stal specialist, isto leto pa tudi doktor znanosti. Leta 1967 sem postal primarij otorinolaringolo- škega oddelka bolnišnice Glo- strup v Kobenhavnu. Takrat sem bil najmlajši primarij na Dan- skem. Leta 1972 sem bil imeno- van za primarija univerzitetne klinike Gentofte. Docent sem postal leta 1975 in leta 1979 red- ni profesor na univerzi v dan- skem glavnem mestu ter šef uni- verzitetne otorinolaringološke klinike Gnetofte. Z znanstvenim delom sem za- čel leta 1961, ob pripravi diserta- cije. Vedno sem imel dobre po- goje za delo. Tako je še danes. Borim pa se z enakimi problemi kot slovenski zdravniki - tudi dansko zdravstvo ima premalo denarja.« Kakšen je danski sistem zdrav- stva? »Danski sistem je bil vedno iz- redno socialističen — med bolni- kom in zdravnikom ni bilo nikoli denarja. Danci so se v prejšnjih letih znali pohvaliti, da imajo najboljše zdravstvo na svetu. To do neke mere tudi drži, dansko zdravstvo je dobro, zato ker je homogeno: kakovost zdravstve- nih storitev je skoraj povsod ena- ka, razlike med glavnim mestom in periferijo so neznatne. Danes pa ima dansko zdravstvo podob- ne težave kot slovensko. Preveč denarja gre za socialno skrbstvo. Za zdravstvo Danska za razliko od Amerike, kjer gre za te name- ne 12 odstotkov nacionalnega dohodka, daje le polovico tega. Lahko pa zatrdim, da ameriško zdravstvo le stane preveč, ker gre veliko denarja za nepotrebne preiskave in tožbe v zvezi z zdra- vljenjem, česar pa na Danskem ne poznajo.« (Posnetki: M. Ozmec) VEČ KOT 300 OBJAVLJENIH DEL Kako doživljate stiske bolnikov? »Zdravniki bolnike doživlja- mo kot slučaj, to se sicer ne sliši lepo, je pa tako. Na mojem od- delku se veliko ukvarjamo z zdravljenjem raka v ustni votlini in v larinksu. To so zelo težka obolenja, prognoza je slaba, gre za bolnike, ki so zboleli za ra- kom zaradi tega, ker so preveč kadili in pili. Zdravljenje je zelo težko in dolgotrajno. Bolniki le- žijo mesece in mesece na našem oddelku, ker nimajo kam iti, ta- krat pride do izraza slabost dan- skega sistema, manjka jim južno- evropske prisrčnosti, da bi vzeli takega bolnika domov, da bi dru- žina skrbela zanj. Na Danskem je vse prepuščeno državi, vse je tako hladno, za mene zelo nega- tivno. Upam, da v Sloveniji do tega ne bo prišlo.« Kakšen pa je odnos zdravnik — bolnik? »Danci zaupajo zdravnikom. Nikoli nisem slišal, da bi bolniki govorili o tem in onem zdravni- ku, da so zanič in podobno. Bolj zaupajo v avtoritativnost nekoga kot Slovenci. Bolnik želi dobiti čimveč informacij o bolezni in zdravnik mu jih mora dati. Drža- va pa na drugi strani spodbuja bolnike, da se pritožijo, če niso zadovoljni.« Načrti? »Veliko jih imam. Trenutno se pripravljam na veliki mednarod- ni kongres, ki bo od 26. do 29. avgusta v Kobenhavnu, kamor smo povabili 300 zdravnikov otologov in nevrokirurgov s cele- ga sveta. Pogovarjali se bomo o možganskih tumorjih, pri zdra- vljenju katerih dosega naš odde- lek v zadnjem času velike uspe- he. Z mlajšim kolegom oprvijava te operacije za celo Dansko. To so zelo težke operacije in trajajo osem do deset ur. Operiramo s pomočjo mikroskopa. Preden sem prišel na počitnice smo ime- li nekaj težkih operacij. Ne mo- reš iti na počitnice, ne da bi opravil vse operacije.« Kaj si kot zdravnik najbolj želite? »Najprej bi rad povedal, da si kot Slovenec najbolj želim, da bi Slovenija uspela. Stoodstotno sem prepričan, da bo postala sa- mostojna in neodvisna država, mogoče letos še ne, zagotovo pa prihodnje leto. Kot zdravnik in strokovnjak imam veliko dela. Človek je za- dovoljen, če lahko poleg rednega dela opravlja še znanstveno, da lahko nekaj izboljšaš. To me spodbuja, četudi bom kmalu do- polnil 60 let, poskušam biti akti- ven na znanstvenem področju. Za to porabim skoraj ves prosti čas. Dosedaj sem objavil več kot tristo del.« Slovenske gorice so se odele v temo, ko sva z Martinom odhaja- la iz Vitomarcev, od prijazne družine Toš. Pogovor je ostal na pol poti, imela sem še veliko vprašanj, a so nekako izgubila pomen, ko se je pogovor zasuka! v čisto vsakdanje vode. Dr. Mir- ko Toš je presenetil s svojo pre- prostostjo in prisrčnostjo. Najm- lajša hči Tina, študentka medici- ne, je v lepem slovenskem jeziku govorila o Ptuju, o mestu, ki jo privlači. »Ptuj je fantastično mesto, člo- vek gre po njegovih ulicah in tr- gih, povsod srečuješ znance in si misliš, glej koliko časa živim že v tujini, pa imam vedno znance. To pa je tisto, zaradi česar se vedno znova in znova rad vra- čam v Slovenijo.« Majda Goznik Skupaj naprej Zadnje čase se vedno pogosteje sliši kako PERUTNINA Ptuj izkorišča svoje kooperante. Vsi ti očitki in nezadovoljstvo na žalost prihajajo vedno iz istih ust, katera ne poznajo in ne vidijo dalje kot v 40 dni trajajočo brojlersko rejo. Mogoče je potrebno zapisati, da se ta 40 dni trajajoča reja začne pet let prej, takrat ko PP uvozi — kupi starostarševsko jato. Tu se pri nas nadaljuje še dve leti trajajoči starševski ciklus, da lahko pridemo do dneva, ko se nam v va- lilnici izvalijo piščanci brojierji, katere PP vhlevi v svoje objekte, ali na osnovi pogodbe v kooperacijske objekte. V ves ta ciklus PP vloži vso svoje znanje in delo. ki je zelo zahtevno. O rezultatih in razvoju PP pa verjetno ni potrebno pi- sati. Dodati je potrebno, da tudi delež kooperantov pri razvoju PP ni majhen. Kdor se ukvarja z živinorejo pa ve, da so tu možna nihanja in naša največja skrb je ravno v tem. da so ta nihanja čim manjša. Od rezultatov proizvodnje pa so odvisni tudi osebni dohodki delavcev Perutnine, prav tako zaslužki koope- rantov. Oblika kooperacijske proizvodnje se pri Perutnini začne leta 1965. Največji razvoj kooperacijske reje beležimo v sedemdesetih in osemdesetih letih, tako da danes PP sodeluje s ca. tristo kooperanti. Kooperanti vlagajo v rejo brojierjev svoje delo in objekte, ki so bili narejeni pod zelo ugodnimi krediti, vse ostalo od piščanca, krme, strokovne službe, veterinarskih uslug pa poteka v okviru Pe- rutnine. Kooperanti so zastopani pri Perutnini v DS, kjer imajo 4 svoje predstavni- ke, ki se redno udeležujejo vseh sej, organizirani so v Zvezi rejcev perutnine, pri nas pa deluje še komisija za kooperacijske odnose, ki jo sestavljajo kooperanti z vseh področij od Varaždina do Dravograda. Vse to so legalno voljeni predstav- niki, vprašanje pa je, kje je ta manj vredni položaj. Skupnih sestankov s komisijo za kooperacijske odnose je bilo letos pet. na katerih pa so bili vedno prisotni najvišji predstavniki podjetja, od predsednika, podpredsedniknv vr,rict>i-nnneracije in strokovnih služb. Na sestankih se sprejemajo pomembne odločitve, ki pa so vedno vezane na proizvodni rezultat. Na vodstvo Perutnine pa kljub temu letijo očitki, da ni pripravljeno na so- delovanje s komisijo, da ne upošteva mnenj in zahtev kooperantov, da so plači- la za delo kooperantov prenizka, da druga perutninska podjetja plačujejo več in podobno. V odgovor na vse te očitke je potrebno dodati, da je PP pripravljena na so- delovanje, saj nam mora biti vsem jasno, da smo v naši proizvodnji preveč te- sno povezani in da bi eden brez drugega težko preživeli, še posebej danes v tej gospodarski situaciji, ki ne obeta nič dobrega ne delavcem in ne kooperantom. Pripravljeni smo se pogovarjati o vseh vprašanjih glede reje piščancev, pravta- ko pa o zaslužkih, ki pa so letos že petkrat izboljšali, kar znaša 50»o v koope- rantovo korist, medtem ko so plače delavcev že celo leto enake, razen enkratnih 10% v obliki PP bonov. Poslovna politika Perutnine pa je, da se zaslužki kooperantov in delavcev usklajujejo. Nihče nima namena odžirali kruha kooperantom in se vsakršna pri- merjava z drugimi perutninskimi organizacijami ni poštena, ker je potrebno po- znati izračun in vse pogoje, ki pa so pri vseh različni, ne pa pisati samo o kon- čnem zaslužku le tistih, ki so večji od naših, vseh ostalih pa se namenoma iz- ogniti. Za vse negativne rezultate je naša strokovna služba opravila tudi poraču- ne v višini 2,073.938,00 din. Perutnina se zaveda, da morajo biti kooperanti za svoje delo plačani, da imajo pravico imeti svoja mnenja in predloge. Nihče do sedaj ni bil izključen po volji vodstva Perutnine ali direktorja kooperacije, am- pak je sam prekršil določila pogodbe in zaradi tega ne more več sodelovati v komisiji za kooperacijske odnose. To pravico imajo le tisti kooperanti, ki z na- mi pošteno delajo, ki se držijo pogodbe in ki znajo trezno razmišljati. Direktor: PE BROJLERJl HAJDINA Slavko VISENJAK Dober den v nedeljo 28. julija: dež lije. žetev stoji, meni pa se spi. Mica v kuhinji .s piskri ruži in provi. da bo za obed tisto, kaj je od frošti- kla ostalo, za večerjo pa tisto kaj pri obedi nemo pojeli. Vidite, to je do- bra gospodija in tak je treba kuhati. Provijo, ke se resen tokšni cajti bli- žajo, da bomo lehko samo .še tople piskre lizali. sline cedili in vodo pili. Eh. pa saj vena nede tak hujdo. če glih nas je tota vojna hujdo finančno in psihično zmontrala. nazodjo pa se iz Slovenije na Hrvaško preselila. Te gdo hote dohli v roke toti Tednik bode že začetek avgusta. Kruci pakel. kak se toto leto hitro obroča in se na poletje že jesen sprovla. Stori sen že kak Matuzalem pa ne punim. da bo kercga. tak kak letos, pšenico v avgusti želi. To je provi narobe svet. Če bode šlo še tak dale naprej, le se bodo toti letni cajti čista zmešali. Pa saj drgačik skoro nemre biti. če pa smo tudi Udje čista nori. v Jugoslaviji še posebno. K on smo že reveži, te se še vojno gremo. Meni več ncje nič jasno, a saj mi tudi nemre biti. če pa je skoro skoz oblačno. 7mj iz Slovenije odhoja vojska JIA. za njeno morebitno vrnitev in domotožje po .Sloveniji pa trenirajo teritorialci. Ja. ja tak je to. brez vojske nede šlo. Neše nas pač more hraniti pred srbski- mi in drugimi držovnimi škodlivci. Gnes man malo žmetno glavo, saj je snoči naš sosid Juža praznuva nekšni okrogli jubilej. Malo smo ga na zob in v želodec djali. pa tudi za- plesali smo tak. ke so store kosti škripale. Pa nekak neje prav veselo blo. saj smo glih pri večerji gledali po televiziji tiste posnetke s Hrvaške kak hiše gorijo in nedužni Udje vmirajo. Upajmo, da bo bojše in vas s totin upanjom tudi pozdrovlan. Srečno Vaš LUJZEK. 4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE 1. avgust 1991 - TEDNIK RIMSKO STEKLO ARGVRUNTUMA Začetek kulturnega sodelovanja med Ptujem in Zadrom v Razstavišču ob Dravi je bila v petek, 26. julija, otvoritev razstave Rimsko steklo Argyruntuma, ki jo je pripravil Arheološki muzej iz Zadra. Razstava je doslej obšla več hrvaških mest. Nazadnje pa je gostovala v Pokrajinskem muze- ju Maribor. Otvoritev, ki je prvotno bila načrtovana 5. julija, je bila zaradi voj- ne prestavljena. V takih časih, kol so zdaj, dobijo kulturni dogodki tudi politi- čni značaj. Humanistično sporočilo kulturnega dogodka v današnjih razmerah pomeni apel k razumu, k medsebojnem spoštovanju in predvsem h kulturnemu komuniciranju med ljudmi. Pričujoča razstava je le prvi korak do tesnejšega so- delovanja med Pokrajinskim muzejem iz Ptuja in Arheološkim muzejem iz Za- dra. V leMi 1990 smo navezali prve stike. Dogovorili smo se, da bomo strokovno sodelovali in izmenjavali razstave. Skupaj smo začeli pripravljati zanimivo raz- stavo o razvoju zlatarskega oblikovanja od prazgodovine do današnjih dni. Ta ambiciozni projekt bi naj bil realiziran ob svetovne^m dnevu oblikovanja v Lju- bljani. Z Narodnim muzejem iz Zadra pa smo se dogovorili za izmenjave likov- nih razstav umetnikov obeh mest. Razstave antičnih steklenih predmetov"so redke. Zato je zadarska razstava deležna tako velike pozornosti v mnogih razstaviščih. Zadarski muzealci pa na- črtujejo še nekaj gostovanj izven matične hiše. V Arheološkem muzeju Zadar hranijo okrog 4000 steklenih predmetov, zato načrtujejo, da bodo ustanovili muzej antičnega stekla. Zbirka 145 steklenih predmetov, razstavljenih na tej razstavi, potuje okrog že pet let. Vsi predmeti so najdeni v Argyruntumu, rimskem mestu ob vznožju Velebita, ki je stalo na področju današnjega Starigrada. Avtor te zanimive raz- stave je arheolog Ivo Fadič, oblikoval pa jo je arhitekt Zeljko Kovačič. Atrakti- vno vitrinsko postavitev spremljajo tudi informacije na videu in diaprojekcijah ter panoji s strnjenimi podatki o razvoju steklarstva, njegovem pomenu v rim- skem imperiju in o antičnem mestu Argyruntum. Razstavljeni predmeti govori- jo o veščini obrtnikov, o visoki estetiki antične steklarske produkcije. Veliko nam povedo tudi o življenju in navadah in trgovskih povezavah prebivalcev Ar- gyruntuma. Stekleni predmeti so prebivalce spremljali od rojstva do smrti. Raz- stavljene so posode za zbiranje materinega mleka, posode za vsakdanjo rabo. za kozmetiko in žare. Razstava je koncipirana po načelih sodobne muzeologije. ki se ne zadovoljuje le z lastno estetiko predmeta, temveč ponuja tudi relevantno strokovno interpretacijo teme razstave^Gotovo je tudi to, ob že prej omenjeni redkosti razstav antičnega stekla, botrovalo velikemu zanimanju strokovne in laične javnosti za to razstavo. Do 15. avgusta se nam torej obeta izjemen kulturni dogodek v Razstavišču ob Dravi. Pridite in si razstavo oglejte! Boris Miočinovič ZAKAJ Tt PUŠČAJO UMIRATI...? Pogled v notranjost o Borlu, nekoč najbolj »ve- selem gradu« na Slovenskem, pr- vem hotelu v Halozah, shajališču sindikalnih delavcev, gospodar- stvenikov, društev in množic do- bre volje, bi danes, v času njego- vega klavrnega propadanja, lah- ko pisali v nadaljevanjih. In tudi bi, če bi le kaj pomagalo! Sami se zavedamo, da najbrž ne bo, a kaj, ko te vrag, lahko bi ga ime- novali tudi nostalgija, naravnost žene na kraje lepih, nepozabnih doživetij in spominov. Na kraje, ki so kot tlačansko delo naših pradedov končno postala NAŠA last . . . Tudi moja, tvoja, vaša, itd. Danes pa . . . poglejte kako čuvamo to našo lastnino! Smo mar slabi gospodarji, nam je zmanjkalo denarja, ali pa smo povsem brezčutni do skupne lastnine. Hno bo že res, ali pa od vsakega nekaj! Intarzijski parket v eni od sob, ki \t bil nekomu tako hudo na poti, da se ga je lotil ali z nožem, s sekiro ali s kakim drugim predmetom, ki je tre- nutno pač bil pri roki. Namerno uničevanje? ... Ali poizkus prilaščanja, da ne rečemo tatvine? Kaj bo z Borlom poslej, je vprašanje, ki se nenehno vsiljuje. Ali je ustavitev nadaljnjih obno- vitvenih del le začasna ali trajna? Če slednje, potem bomo pač mo- rali ves vloženi denar, vse delo, tone in tone cementa, na tisoče Obnoviteijem je v celoti najbolj uspelo popraviti in utrditi le vzhodno krilo boriskega gradu. To, kar je na sliki, je le del tistega kar je s foto- grafskim objektivom mogoče zajeti. Boljši vtis dobiš, če se skozi te pro- store sprehodiš. Šele takrat dobiš občutek realnih dimenzij. A ko zveš, da je za vse to, skupaj z obnovo strehe, bilo potrebnih enajst let.,. nav- dušenje nad velikostjo prenove nekoliko upade. strešnikov, ves les in nenazadnje tudi izgubljeni čas enajstih let prišteti med . . . zgrešene investi- cije! Besedilo in foto: 1. C. To je danes vse, kar je ostalo od nekdanje viteške dvorane, kasnejšem prizorišču različnih družabnosti, martinovanja, silvestrovanja, pustova- nja ... pa tudi resnejših manifestacij. Nekoč hotelski sobi boriskega gradu, danes žalost in slaba vest. Podob- no je še z ostalimi sobami, a jih je preveč, da bi jih bilo mogoče prikaza- ti. Bližajoči se nakupi za šolske dni čeprav počitnic še ni konec in je na voljo še cel mesec prijetnih in brezskrbnih dni, pa z enim očesom že kdaj pa kdaj pogledamo na koledar in nehote pomislimo na šolo. nove obveznosti in skrbi, ki so z njo pove- zane. Veliko bolj kakor učenci pa so ob misli na šolo v skrbeh starši, saj se zavedajo novih vsakoletnih velikih iz- datkov za šolske potrebščine. V Papirnici so povedali, da imajo predvsem na voljo učbenike, ki so Dr- žavni založbi Slovenije ostali od lani. Z novimi pošiljkami pa prihajajo tudi nove cene, ki bodo približno 20 od- stotkov višje od starih, oziroma tistih v prednaročilu do 20. junija. Nudijo tudi možnost obročnega odplačeva- nja. Podobno so povedali tudi v Mla- dinski knjigi, kjer bodo nove pošiljke začele prihajati že ta teden. Zvezki in druge drobne potrebščine so na voljo tudi v Petlji in Alfu v Pre.šernovi. Tu dobite kvalitetne Papirusove 40-listne zvezke velikega formata že za slabih 47 dinarjev, cena »navadnih« pa je še nižja. Barvice 12 kosov lahko kupite v Petlji že za 71 dinarjev, medtem ko »prave« Jolly-6 kosov za 76,40 dinar- jev, 36 pa za 399,50 dinarjev. Pri vseh potrebščinah kupljenih v Petlji nudijo tudi 3 mesečno obročno odplačeva- nje. 1a je po hitrem postopku spreje- a Odlok o višini krajevne turisti- čne takse v občini Ptuj. MG ČRNA KRONIKA SMRT POD KOMBAJNOM Prejšnjo soboto, 20. julija, ne- kaj po 19. uri je 26-letni Janez Pi- vec iz Zgornjega Porčiča, KS in občina Lenart v Slovenskih gori- cah peljal s kombajnom na njivo v Spodnjih Žerjavcih. Ko je z as- faltirane lokalne ceste zavil na dovozno pot proti njivi, se je kombajn prevrnil in pod seboj pokopal Pivca. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. DEČEK HUDO POŠKODOVAN V torek, 23. julija, je ob 16.50 prišlo na križišču enakovrednih cest med Draženci in Selami do prometne nezgode, v kateri je bil hudo ranjen sedemletni deček P.V. iz Ptuja. Proti Selam se je z osebnim avtomobilom peljal Igor Sevšek iz Apač 281. V križiš- ču mu je z desne strani pripeljal 7-letni deček na kolesu BMX, Sevšek je zadel mladega kolesar- ja s prednjim desnim delom avta in ga zbil po cestišču. Dečka so odpeljali v ptujsko bolnišnico. UMRL POD TRAKTORJEM Po lokalni cesti iz naselja Vr- hole, KS Laporje, je v petek, 26. julija, ob 15.20 vozil traktor 6()-ietni Karel Sagadin iz Lapor- ja 51. V Vrholah je na križišču lo- kalnih cest zavil na skrajno levo stran in z levim kolesom prišel v obcestni jarek. Pri tem je sopo- tnik skočil s traktorja, to je bil Jože Primožič iz Laporja, ki je stal na traktorskem blatniku. Sa- gadinu se je posrečilo traktor speljati nazaj na cesto in začel je vzvratno peljati nazaj po sopo- tnika, to pa je bilo zanj usodno. Traktorje zdrsnil po nasipu in se začel prevračati, pod seboj je po- kopal Karla Sagadina, ki je na kraju nesreče umrl. Na traktorju ni bilo varnostne kabine niti ne varnostnega loka, zato je bila po- sledica nesreče toliko bolj tragi- čna. TRČILA MOPEDISTKA IN KOLESAR Na regionalni cesti preo pe- karno v Poljčanah sta v soboto, 27. julija, ob 20.50 trčila mlado- letna voznica kolesa z motorjem D. M. iz Makol in mladoletni ko- lesar M. P, iz Spodnjih Poljčan, ki je ob trčenju padel in se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. VOZNIK V PEŠCA IN ODPEUAL Na lokalni cesti v naselju Kungota, KS Kidričevo je v so- boto, 27. julija, neznani voznik osebnega avtomobila rdeče bar- ve zadel v pešca 33-letnega Miro- slava Lešnika iz Trnič 23 in ga zbil po cestišču. Hudo ranjenega so prepeljali v ptujsko bolnišni- co. Voznik osebnega avtomobila na kraju nezgode ni ustavil, zato je UNZ Maribor začela za njim poizvedovati. Vabijo tudi očivid- ce nesreče, da se zglasijo na naj- bližji postaji prometne milice. UMRL V TRČENJU Z AVTOBUSOM Po lokalni cesti od naselja Le- dine pri Mariboru je v ponede- ljek, 29. julija, ob 11.30 vozil osebni avto zastava 750 Marjan Komel, 76 let iz Maribora. Ko je zunaj naselja Razvanje pripeljal do križišča z magistralno cesto, ni upošteval prometnega znaka ustavi, temveč je začel zavijati na levo na magistralno cesto. Prav tedaj je po njej pripeljal Certu- sov avtobus, ki vozi na progi Ma- ribor Ptuj in ga je vozil Anton Topolovec iz Ledine 20 a. Avto- bus je s prednjim levim delom tr- čil v levo bočno stran fička in ga potiskal pred seboj še dobrih 60 metrov. Komel je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je v raz- bitinah svojega vozila umrl. Ta- hograf je tudi pokazal, da je av- tobus krepko prekoračil hitrost, ki je dovoljena za avtobuse s sto- jišči. FF osebna kronika RODILE SO: Kristina Mo- horko, Sela 14/c, Lovrenc — de- klico; Romana Mere, Dežno l/a, Podlehnik, — Domna; Ire- na Pukšič. Pacinje 38/a, Ptuj — Aleksandro; Marjana Krajnc, Kokolajnščak 7, G. Radgona — deklico; Marija Golnar, Slavšina 54, Vitomarci — dečka; Marija Roškar, Gorišnica 146/a — Pa- tricijo; Danica Kurež, Lancova vas 36, Videm — dečka; Cvetka Horvat, Kajuhova 7, Kidričevo — Matejo; Mihaela Simončič — Kristijana; Marija Stubičan, Za- lužje 35, Višnjica — Anico; Ve- sna Carli, Ptuj, Ul. 5. prekom. br. 5 — Nino; Karolina Širovnik, Kajuhova 1, Ptuj — Nušo; .Anita Kokol, Apače 251, Lovrenc — Nejca; Silva Jaušovec, Runeč 75, Ivajnkovci — Dorotejo; Dragica Žolger, Stogovci 50; Ptujska gora — Nastjo; Cvetka Danko, No- vinci 28, Vitomarci — Denisa; Suzana Bedrač, Pobrežje 30, Vi- dem ~~ dečka; Stanka Rakuša, Obrez 119, Sr. ob Dravi - de- čka; Veronika Golub, Moškanjci 33/a, Gorišnica — deklico; Ani- ta Slana, Stojnci 102, Markovci — Mihaela; Vera Caf, Arbaiter- jeva 1, Ptuj — Aleksandro; Re- nata Požgan, Godeninci 36, Sre- dišče ob Dravi — Manuela; Da- rinka Caf, Žikarce 62, Korena — deklico; Marija Štuhec, Sp. Klju- čarovci 18 - dečka; Brigita Kralj, Kraigherjeva 31, Ptuj — Denisa; Irena Cafuta, Jurovci 22 — deklico; Majda Planine, Breg 17, Majšperk Mašo; Brigita Krajnc, Senčak 9/a, Juršinci — deklico; Albina Sok, Borovci 65, Dornava — dečka; Urška Rojko, Ptuj, Prešernova 13 — Vesno. POROKE - PTUJ: Vladimir Kobale, Selški vrh I l/a in Mag- dalena Pauperl, Sestrže 102; Marjana Lenart, Mestni vrh 12 in Anton Brenčič, Žabjak 36. POROKE ORMOŽ: 13. ju- lija — Drago Rakuša, Šeronova 5, Budina in Alojzija Mavric, Že- rovinci 3, Ivankovci; 20. julija — Anton Črešnjevec, Čerovec, Stanka Vraza 39, Ivanjkovci in Dominika Nemec, Sterjanci 3, Podgorci; Ivan Lukačič, Rakovci 11, Tomaž pri Ormožu in Marija Hebar, Vičanci 58. Velika Nede- lja; Jožef Vrabec. Godeninci 2, Središče ob Dravi in Anica La- šič, Godeninci 2, Središče ob Dravi; 27. julija — Marjan Ma- rin, Zagorje 25, Tomaž pri Or- možu in Saška Krajnc, Zagorje 25, Tomaž pri Ormožu; Mirko Kandrič, Trgovišče 27, in Silva Hergula, Trgovišče 27, Velika Nedelja; Dušan Krajnc, Cvetkovci 5, Podgorci in Laura Galovič, Kerenčičev trg 12, Or- mož. UMRLI SO: Martin Žerak, Kidričevo. Ul. B. Kraigherja 19, roj. 1923 - u. 20. julija 1991; Alojz Korpar, Gorišnica 29, roj. 1929 - u. 22. julija 1991; Marija Puklavec, Ormož, Skolibrova 9, roj. 1923 - u. 19. julija 1991; Marija Bezjak, Budina, Belšako- va 13, roj. 1940 — u. 20. julija 1991; Janez Murat, Hum pri Or- možu 100. roj. 1940 — 18. julija 1991; Marija Kotnik, Podgorci 94, roj. 1899 - u. 24. julija 1991; Ana Gavez, Hermanci 48, roj. 1935 - u. 21. julija 1991; Franc Ber, Černožiše 76, roj. 1916 — u. 24. julija 1991. TEDNIK TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovd Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in ča- sopisno dejavnost RADIO-TED- NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di- rektor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovorne- ga urednika in lektor), Štefan Pušnik (tehnični urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman, Martin Ozmec, Vida Topolovec, Nataša Vodu- šek in Milena Zupanič (novinar- ji)- PROPAGANDA: Oliver Težak. Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče- va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 750.00 dinarjev, za tujino 1.640,00 dinarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP Mariborski tisk Mari- bor. Oproščeno prometnega davka po obvestilu Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije števjUka3132 2 (toe28,Z