janje v menjalnici Šum v Kranju
ični rop ali medsebojni obračuni?
V sredo zjutraj je za zdaj še neznani ropar ustrelil solastnika menjalnice Šum na C. Staneta Žagarja 20 Vuleta Marinkoviča
K'anj, 24. februarja - V ***do ob 8.29 je v operativno komunikacijskem centru UNZ Kranj, na številki 92, zvonil telefon. Ženski glas ?a drugi strani žice je de-lu*ne policiste obvestil o J°pu v menjalnici Šum na V» Staneta Žagarja 20. Tri jtiinute kasneje je podoben prišel še iz kranjskega zdravstvenega doma, kamor ?° najprej pripeljali ustreljenega solastnika menjalce Vuleta Marinkoviča.
Kaj se je dogajalo pred lem, za zdaj še nihče natanko ne ve. Kaj več bo lahko Povedal šele hudo ranjeni Vule Marinkovič, ki so ga ? zdravstvenega doma prepeljali v ljubljanski Klinični Center. Krogla, ki mu jo je ropar po neuradnih podatan poslal v lice, naj bi mu Vozila hrbtenico. Zvedeli Sl^o, da so se včeraj zdravnici posvetovali o operaciji.
Druge neposredne priče ropa v menjalnici za zdaj ni> o dogajanju še največ ]^sta povedati dva soseda. Pdvetnik Stanislav Tome, ki !ma pisarno nad menjalnico, Je slišal poka, vendar ni P°mislil, da bi šlo za strel-
janje. Potem je zaslišal krike: "Rop! Pokličite policijo!" Vuleta Marinkoviča je zagledal vsega okrvavljenega, ko je pritekel na dvorišče pred hišo in na pločnik.
Ženska iz sosednje hiše, ki je nato tudi klicala reševalce in policiste, je brž po ropu prišla iz trgovine. Videla je dva moška, ki sta pritekla iz menjalnice in sedla v rdečo stoenko, v kateri ju je očitno čakal tretji sodelavec. Sto-tenka je izginila proti kokrš-kemu mostu.
Kriminalisti, okrožni državni tožilec Janez Palovš-nik in preiskovalni sodnik Marjan Pogačnik, ki smo jih po ropu dobili pred menjalci l \f~if$t mco' nam mso mogli povedati ničesar konkretnega. Čakali so kriminalistične tehnike, ki so s prizorišča ropa odvzeli sledi, ravno tedaj je prišla v službo v menjalnico tudi mlada delavka. Okolica hiše z debelimi kapljami krvi na dvorišču in pločniku je bila nato več ur ograjena z rumenim trakom in nedostopna za radovedneže. H. Jelovčan, foto: G. Šinik
Nadaljevanje na zadnji strani.
Gorenjska^Banka
Banka d posluhom
Navodilo finančnega ministrstva
Davek na dobiček 25 odstotkov
Ljubljana, 24. februarja - Zakon o davku na dobiček pravnih oseb v državnem zboru še ni bil sprejet, kar postavlja izdelovalce zaključnih računov v negotov položaj, saj ne vedo, ali bo davčna stopnja 30- ali po predlogu zakona 25-odstotna. Ministrstvo za finance je v sredo reagiralo in uradno obvestilo sestavljalce zaključnih računov, naj upoštevajo 25-odstotno stopnjo davka od dobička pravnih oseb.
Kamniški kmetje dali lekcijo občinskim oblastem
S traktorji nad prepočasno denacionalizacijo
Kamnik, 22. februarja - V torek popoldne se je na okoli 35 hektarov njiv v "»zini A groemonine farme Drnovo zapodilo več kot trideset traktorjev kmetoval-*ev iz kamniške občine, ki so s tem Tr,stojnim občinskim oblastem dali lekcijo glede prepočasnega vračanja kmetijskih *e,nljišč. Kmetje, ki so njivo orali tudi v redo, nameravajo posejati ječmen, ki ga "odo nato skupaj poželi in razdelili na Pravične deleže, za ta skrajni korak pa so odločili, ker pri pristojnih institucijah v občini za njihove zahteve ni bilo posluha. y kamniški občini je sicer okoli 700 ^nacionalizacijskih upravičencev, število oo zdaj rešenih zahtevkov pa je zelo •oajhno. Več na strani 22
M.G., slika Le a Jeras
N
urjenju pri gorenjskih "Gamsih"
Britanski marinci v slovenskih gorah
°d 27. februarja do 6. marca se ho mudila na Pokljuki skupina 74 kraljevih marincev iz Velike Britanije.
j^nj, 24. februarja - Gre
ttofei. obisk tako e,itne di , '£ tuJ'ne v gorski briga-
speciaf0hil,Jske Be,e- Ta inu 'na britansl« enota na r'ec. Preživi večino leta K „ n,h "rojenjih po svetu. CeSKa,n D» pripotovala iz fuarj \P°nedeljek, 27. feb-
7*0 letališče.
kihTur rieniem pri gorenjs-okvir,^msih", ki poteka Kv,r" Partnerstva
na
za
v mir,
bodo gostje nastanjeni v vadbenem centru na Pokljuki. Skupaj s slovenskimi vojaki bodo v desetih skupinah pod strokovnim vodstvom častnikov naše vojske in znanih slovenskih alpinistov spozna-
\%^\2\.000si
Digital Logic... u 310-220
Kranj-Labore, Ljubljanska c.21
vali osnove alpinizma, varstva gibanja v gorah nasploh, pred snežnimi plazovi in »• aaJe
RAČUNALNIŠKI KLUB
486/40 že od 121,507,00 SIT ali 7,048,00 SIT mesečno ! , «>:..;Fnx: 064/ 22 10 4*
DOBAVA TAKOJ
Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED
TEL064/78-170, FAX:064/76-525
2a gostince, za obrtnike,
(h ,.tr80vce podjetnike v«di Črtna koda)        VODENJE POSLOVNIH KNJIG ft "J *a dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) ^CUNAIJMIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA
UGODNA PRODAJA KURILNEGA OUA
V zadnjih 38 letih
Najmanjša generecija šolarjev doslej
Za normalno obnavljanje prebivalstva bi se moralo na Slovenskem roditi 30 tisoč otrok letno, pravijo zaskrbljeni demografi. Na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta leta se jih je rodilo še toliko, potem pa je število rojstev v preteklem in tem desetletju postopno padalo in danes se jih rodi za tretjino manj.
Kako drastično so se osula rojstva v samo poldrugem desetletju, je videti tudi v primerjavi generacije, ki končuje osnovno šolo in tiste, ki se vanjo vpisuje. V minulem šolskem letu je osmi razred zapustila zadnja številčno še močna generacija, ki se je rodila 1979/80. Letos pa je v slovenskih šolah najnižje število otrok po letu 1956, pravijo statistiki. Šola se jih 209.947 otrok, kar je za več kot 13 tisoč mani kot pred desetletjem in za 14 odstotkov manj kot v najbolj "rodovitnem" letu 1962/63, ko jih je bilo 244.294. V gorenjskih osnovnih šolah pa je bilo septembra vpisanih 22.008 otrok.
Kako zadostiti želji po večjem številu otrok? Z daljšim porodniškim dopustom, predlagajo krščanski demokrati. O porodniškem dopustu in z njim povezanimi posledicami pišemo v današnji Gorenjski. • D.Ž.
Dopolnjena kazenska zakonodaja
Gospodarski prestopki ne bodo ušli kazni
Državni zbor je po hitrem postopku v torek sprejel zakon o smiselni uporabi kazenskega zakonika Slovenije in zakona o kazenskem postopku Slovenije tudi v primerih gospodarskih prestopkov.
Ljubljana, 23. februarja -
Ugibanja, ali gre pri kaznovanju gospodarskih prestopkov za pravo praznino, saj je kazenski zakonik bivše skupne države nehal veljati (pravosodna ministrica Meta Župančič je trdila, da ne) ali za namerno "mižanje" pred gospodarskimi prestopki, vezanimi predvsem na proces lastninjenja, je konec. Nekaj tednov star vladni predlog, da bi gospodarske prestopke enostavno prekvalificirali v prekrške, ni bil sprejet, zato pa je državni zbor sprejel predlog poslancev Liberalne demokracije Maksimilijana Lavrinca in Toneta Anderliča, da se za gospodarske prestopke smiselno uporabljata novi kazenski zakonik republike Slovenije in novi zakon o
G O H T1 L N A DISKONT PIVOVARNA
MarinšeK
Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155
Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na:
• doma zvarjeno pivo
• malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu
• praznovanje v posebnih sobah • ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi
• v petek, soboto in torek
veselo pustovanje!
Vabljeni!
kazenskem postopku. Sodišča se bodo po besedah pravosodne ministrice Mete Zupančič lahko lotila zajetnih kupov ovadb, ki jih je po objavljenih podatkih blizu 3000, tudi zato, ker sodišča v preteklosti, tudi zaradi reorganizacije, niso zmogla vsega dela. Sodišča bodo pri gospodarskih prestopkih stroga in dosledna, državni zbor pa je zato, da nekateri prestopki ne bi ostali nekaznovani, rok zastaranja podaljšal na 6 let.
Kljub temu prehodnemu zakonu področje sankcioniranja gospodarskih prestopkov še ni povsem urejeno. Vlada oziroma pravosodno ministrstvo sta bila zadolžena, da pripravita poseben zakon o odgovornosti pravnih oseb in
Eredlog novega zakona o pre-rških. V torek sprejeti dopolnilni zakon bo začel veljati takoj po objavi v Uradnem listu. • J.Košnjek
Matjaž PESKAR z Jesenic, novi poslanec v državnem zboru
Gorenjcem je prva Gorenjska
Matjaž Peskar, rojen leta 1963, Jeseničan, bo v državnem zboru nadomestil nekdanjega poslanca Liberalne demokracije in sedanjega ministra za zunanje zadeve Zorana Thalerja.
Dve leti, do leta 1992, ste bili poslanec v takratnem zboru bčin republiške skupščine, zato kot državnozborski poslanec niste novinec. Kaj ste počeli zadnji dve leti?
"Politike nisem opustil. S stranko Liberalne demokracije sem se precej intenzivno ukvarjal, bil sem član volilnega "taba in na lokalnih volitvah tudi kandidiral, v jeseniški bolnišnici pa sem se ukvarjal z informatiko in dokumentacijo. Skušal sem čim bolj slediti delu državnega zbora. Upam, da bom čim prej prišel noter, kot se temu reče."
Bili ste v skupščini med letoma 1990 in 1992, sedaj pa ste v državnem zboru. Je kakšna razlika?
"V državnem zboru sem danes drugi dan. Bistvene razlike med prejšnjo skupščino in sedanjim državnim zborom ni. Takratna skupščina se je več ukvarjala z osamosvojitvijo, državni zbor pa mora predvsem sprejemati novo zakonodajo. Novosti so tudi v poslovniku in načinu dela. Takrat smo imeli tri zbore in je bilo usklajevanje težje, danes pa gre marsikatera stvar enostavneje, če izvzamemo zadeve, ki se v državnem zbiru vlečejo že nekaj časa."
Katero bo vaše poslansko delovno področje? "Ostal bom zvest problematiki, ki sem jo spremljal že v prejšnji skupščini, to sta zdravstvo in sociala. Vključili me bodo v komisijo za zdravstvo, v komisiji za invalide pa je Liberalna demokracija kakovostno zastopala, zato ne vidim razloga, da bi bil tudi njen član. Seveda pa lahko sodelujem pri reševanju te problematike."
Ali poznate vse gorenjske poslance? Bo med vami mogoče sodelovanje in zastopanje gorenjskih interesov?"
"Vseh še ne poznam, jih pa večino. Z nekaterimi sem že govoril in so zainteresirani za sodelovanje. Gre za to, da bomo v primerih, ko bo šlo za gorenjske interese, znali potegniti skupaj ne glede na strankarsko pripadnost. V prejšnji skupščini tega nismo bili sposobni. Nesmiselno je vztrajati vsak za svojim plotom, posebno sedaj, ko bo regionalizem vključen tudi v spremenjeni zakon o lokalni samoupravi." • J. Košnjek, slika G. Smik
STRANKARSKE NOVICE Pravice otrok in staršev
Dr. Dušan Keber (Liberalna demokracija Slovenije) je
predlagal kompromisno rešitev problema podaljšanja porodniškega dopusta. Dr. Keber, sicer predstojnik Ger-ontološke klinike v Trnovem, predlaga skrajšani delovnik za starše do končanega tretjega leta otrokove starosti. Tako naj bi bilo zadoščeno pravicam otrok in staršev, ki ne bi zgubili stika s poklicem. Predlog ima podporo v Liberalni demokraciji, kar mu daje večjo težo. Odzvali so se Slovenski krščanski demokrati, predlagatelji triletnega porodniškega dopusta. Po njihovem mnenju kaže o predlogu dr. Dušana Kebra razpravljati, vendar po njihovem mnenju zožuje pravice staršev. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar pa je dejala, da bodo o obeh predlogih govorili na seji vlade. Edvard Stanič, nekdanji glavni tajnik SKD, naj bi šel na častno razsodišče stranke, ker naj bi se preveč vtikal v delo mestnega odbora SKD Ljubljana in se z županom dr. Dimitrijem Ruplom dogovarjal za mesto podžupana iz stranke SKD. Vladne stranke so začele s pogajanji za dosego vsaj minimalnega soglasja, uvod pa so pogajanja mes SKD in LDS. Slednja meni, da SKD preveč izsiljuje, da pa je LDS pripravljena na pogovor o razdelitvi funkcij v državnem zboru. • J.K.
Javna obravnava osnutka
Statuta občine Gorenja vas - Poljane
Občinski svet občine Gorenja vas - Poljane je na svoji 3. seji sprejel sklep, s katerim daje v javno obravnavo osnutek Statuta občine Gorenja vas - Poljane. Javna obravnava osnutka Statuta bo potekala od 23. 2. do vključno 15. 3. 1995.
Osnutek Statuta je na vpogled pri svetnikih občinskega sveta, predsednikih političnih strank v občini in na sedežih Krajevnih skupnosti v občini Gorenja vas - Poljane.
V času javne obravnave osnutka Statuta stranke in občani lahko dajejo predloge in pripombe v pisni obliki, ki jih naslovijo na naslov: Občina Gorenja vas - Poljane, Poljanska cesta 61, 64224 Gorenja vas, s pripisom KOMISIJI ZA STATUT.
Predsednik občinskega sveta Karel Jezeršek, I. r.
Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Državni zbor začel splošno razpravo o šestih šolskih zakonih
Najprej javno, potem pa zasebno šolstvo
Splošna razprava o paketu šestih zakonov s področja vzgoje in izobraževanja, ki jo je v torek začel minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber napoveduje ostre polemike pri obravnavi posameznih zakonov, ne toliko o tem, ali osem ali devetletna osnovna šola, ampak °, razmejitvi med izobraževalno in vzgojno vlogo šole, o svetovnonazorski opredeljeni ^ neopredeljeni šoli ter o razmerju med javnim oziroma državnim in zasebnim.
Ljubljana, 24. februarja -
Paket nove šolske in izobraževalne zakonodaje s šstimi predlaganimi zakoni še ni popoln. Manjka še zakon o posebnih šolah oziroma šolah s prilagojenim programom, zakon o glasbenih šolah in zakon o maturi. Gre za postavitev novega sistema, zasno-vanega na evropskih izkušnjah, za korak naprej in kot je dejal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber za zasnovo vzgoje in izobraževanja, ki bo držala vsaj nekaj časa in prekinila prakso zadnjih desetletij, ko se je s šolo na škodo učencev in učiteljev pretirano eksperimentiralo. Ko je minister začenjal splošno razpravo o paketu nove šolske zakonodaje, je poudaril naslednje
"Lastninska" razprava pred dvorano državnega zbora. Levo državni sekretar ta privatizacijo Tone Rop, desno pa poslanec in predsednik komisije za nadzor lastninjenja Izidor Rejc. -Slika G. Šinik
Poslanci so dejali
Beljenje in prezračenje
Nace Polajnar (SKD je med drugim dejal, da moramo sprejeti tak šolski in vzgojni sistem, ki ga bo mogoče nadgrajevati. Vzgoja je v zakonih premalo poudarjena, z zakoni preveč hitimo, saj predvsem javnost še ni povedala svojega mnenja. Slovenske šole je treba ne le prebeliti, ampak tudi prezračiti. Bistvo dobre šole so odnosi med vsemi, ki sodelujejo, SKD pa je proti politični polarizaciji na račun šolske zakonodaje. Zasebno šolstvo je treba bolj spodbujati. Tone Peršak (Demokrati) v predlogih zakonov pogreša nacionalno vzgojo, graditev nacionalne zavesti in pripadnosti. Več se govori o Evropi kot pa domovini, premalo pa o vzgoji. Tone Partljič (LDS) je prepričan, da mora šola skrbeti tudi za domovinsko vzgojo in nacionalno pripadnost, vendar je to treba zapisati tako, da ne bo možnosti zlorab. Miroslav Geržina (SKD) je terjal, da morajo zakoni opredeliti našo šolo na krščanskih vrednotah in morali, dr. France Bučar (Demokrati) pa je menil, da mora šola gojito tolerantnost in upoštevati le splošno priznane vrednote. Dr. Jože Pučnik (SDSS) se je zavzel za koncept spodbujanja bolj nadarjenih in za večjo pomoč tistim otrokom, ki zaostajajo za povprečjem.
tudi zasebne, ki jih bo država do določene mere podpirala, vendar ne smejo ogrožati normalnega delovanja javnih ustanov. Javne šole so temelj vzgoje in izobraževanja za skupno življenje bodočih generacij v Sloveniji. Gre za favoriziranje javnega sistema, neodvisnega od svetovnih nazorov, je dejal poslancem minister dr. Slavko Gaber. Dodal je, da je treba vgraditi v zakonodajo tudi elemente državljanske vzgoje in kulture.
Šest zakonov
Državni zbor razpravlja o šestih, zelo obsežnih zakonih o vzgoji in izobraževanju. Vsi predlaga; ni zakoni so v prvi obravnavi, kar pomeni, da bo do sprejema preteklo še nekaj mesecev. Pri njihovem uresničevanju je predvidena postopnost. V razpravi so splošni zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli, zakon p gimnazijah in drugih splošnih srednjih šolah, zakon o poklicnem m strokovnem izobraževanju in zakon o izobraževanju odraslih.
obenem pa že opozorila, da J v njej kar nekaj točk, kjer s* | bodo pogledi zaostrili. Vs^ je tudi jasno, da o taK pomembni stvari, kot Sfe vzgoja in izobraževanje, 11 kaže ravnati z revoluciofl3 nih stališč, ampak bo Potrek0 no kolikortoliko viso*-družbeno soglasje. Ptr^.j namreč niso najbolj prime0? za najrazličnejše ekspef ' mente, smo kar nekajkf slišali v dvorani državni
Reforma in nezadovoljni učitelji
Dr. Lev Kreft (Združena lista socialnih demokratov) se J6
vprašal, kakšna bo cena šolske reforme. Ugotovil je, %
pomembnosti: dejavnost vrtcev oziroma predšolskega varstva se širi s skrajšanimi programi, z varovanjem na domu pri varstvenih družinah, v manjših skupinah, s kombinacijo javnega in zasebnega varstva; osnovna šola se podaljšuje na 9 let, v prvem razredu pomaga učitelju vzgojitelj, ocenjevanje je
spočetka opisno, tuji jezik se lahko uvaja že v tretjem razredu; pri srednjem šolstvu se razrešuje problem tehniških šol, ki utegnejo ostati kmalu brez dijakov, urejuje položaj vajeništva in sodelovanja gospodarstva in šolstva; javnim oziroma državnim vzgojnoizobraževalnim ustanovam se bodo pridružile
nobena reforma ni uspela, če je šlo učiteljem slabo, če je
bil
okrnjen njihov ugled. Neumnosti ne kaže delati, saj jih je bil° že v preteklosti dovolj, po njegovem pa nevtralne, neideološ*6 šole ni. Načela, na katerih naj bi bila grajena nova zakonodaja-so v svoji biti ideološka, saj je tudi ideologija javne ,n nevtralne šole ideologija. Šola naj daje enake možnosti vse~' čeprav so različni in naj bodo te razlike pripoznane. \ njegovem bi kazalo razmisliti, če je smiselno malo Šolo, ki sej obnesla, vključiti v redno osnovno šolo. Bolje bi bilo doda1 deveti razred po sedanjem osmem. Država naj skrbi za jav° šole, zasebnim šolam pa lahko da koncesije, vendar naj jih f? financira. Sploh pa je šola v svoji osnovi vir in zdravi' socialnih razlik.
Razprava, za zdaj še sploš- zbora in zunaj nje. Razpr.ej, na o vseh zakonih, je pritrdila se bo nadaljevala v pone j vsebini predlaganih zakonov, jek. • J. Košnjek yi
Državni zbor popravlja napake pri lokalni samoupravi
Od zmešnjave po občinah do nereda v državi
Državni zbor bo v ponedeljek nadaljeval razpravo o dopolnilih zakona o lokalni samoupravi. Državni svet je proti hitrim spremembam, zagovarja pa tudi ohranitev krajevnih skupnosti.
Ljubljana, 24. februarja - Z
lokalno samoupravo nimamo sreče. Tokrat je z njo spet marsikaj narobe in vlada je bila prisiljena predlagati spremembe. Državni zbor jih je začel obravnavati v torek, debato je nadaljeval v sredo, končal pa naj bi jo prihodnji teden. Resorni minister Boštjan Kovačič je v opravičilo sedanjim zapletom dejal, da zakonodajalec ne more predvideti vseh podrobnosti, vendar je treba zakone, ki so bili sprejeti, spoštovati, ter s tem omogočiti celovitost izvajanja sprejete zakonodaje. Samovolja ni dopustna. Vla-
da predlaga 12 bistvenih sprememb zakona o lokalni samoupravi, ki se nanašajo na možnost teritorialnega spreminjanja sedanjih občin, na možnost, da bi občine opravljale tudi nekatere statistične in analitične funkcije, večina sprememb pa se na nanaša na
Erostojnosti župana, občins-ega sveta in njegovega predsednika ter odnose med njimi, na vlogo podžupanov in odborov občinskega sveta, na postavljanje občinskih uprav ter na plače zaposlenih v občinskih upravah.
Med poslanci je bila zagre-tost za spremembe različna,
čeprav jih večina ni zavračala. Le Miroslav Mozetič (Slovenski krščanski demokrati)
je menil, da so spremembe odveč, in da so predlagane predvsem zaradi nejevolje nekaterih žuapanov. Vse probleme bi lahko rešili z občinskimi statuti. Miran Potrč (Združena lista socialnih demokratov) je povedal, da naj zakon popravi tisti, ki je tako slabega sprejel. Njegova stranka ni bila zanj, je pa za tiste spremembe, ki so nujne. Spremembe, ki bi terjale nove volitve, bi bile norčevanje iz ljudi, rešijo pa naj dosedanje spore, novih pa ne
bi smele povzročati. Tudi fj*ut Potočnik (Slovenska U«^ stranka) je bil proti vsebin^, spremembam, sploh pa tag0(t ki bi terjale nove volitve- y za izdelavo občinskih sj^rij naj se podaljša. Dr. D'°:cjjf Rupel (Liberalna demo*^ Slovenije) pa je sedanjo lo* Qi0 samoupravo ocenil kot ff centralizacijo. Župan je ?r ^ voren za vse, pooblast ^ nima, svetniki pa ima^;aj0 možnosti, da mu n&%^0tf:
ti"
pO'
Vprašal se je, ali je zakon« j jalec želel že na lokaln1^
vnesti nered, ki bi se prenesel na drŽavo? t
Državni svet, ki se Jcj*V sredo, je bil za sprege ^ zakona, vendar ne p° t? postopku. Terjal je uVJ waj^' gionalizma in izakonitev ^ nih skupnosti kot pravni" • J. Košnjek
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: "
Danica Zavrl-
OT^KK GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj' Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure KRANJ
/ Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefax: 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 / Časopis izhaja
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni "časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 95,00 SIT.
-"—Z* K
ga sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavniLur*„ zapl0S' Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto k:Podjetje DELO -TČR,Tisk časopisov M™vl>!Jtfa%
asopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne
sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, fjtv«'
Ozadje dogodkov, ki so pripeljali do stečaja Iskrateca
Otrok s smrtno napako
"Gorenjska banka nam je obrnila hrbet," pravi direktor Srečo Vengar, stečajni upravitelj Igor Antauer zagotavlja, da pomembnejših odločitev ne gre pričakovati pred prvimi dnevi marca, delavci pa enoglasno sprašujejo: zakaj?
Po Tekstilindusu, kjer je brez dela ostalo 1500 delavcev, je pretekli teden podobna usoda doletela skoraj 400 zaposlenih v kranjskem podjetju Iskratec. Če je povsem jasna odločitev sodišča -stečaj - je toliko bolj nejasno, kaj vse se je za življenja Iskrateca dogajalo s tem podjetjem. Novinarski drobnogled namreč po eni strani naleti na popolno blokado Uradnih informacij, po drugi Pa vrsta namigovanj obstane v zraku. Kaj je res in kaj ne?
"V tem trenutku ne bi bilo dobro, da se posname proizvodnja," je pred dvema dnevoma, ko smo novinarji na Laborah obiskali stečajnega upravitelja Iskrateca Igorja Antauerja, slednji opozoril snemalca slovenske Televizije. "Poslušajte, vlada ima na razpolago 100 dni, meni pa ne pustite niti 100 ur," se je najprej razburil Antauer, ki sicer na Labore prihaja iz Ljubljane in kasneje le okvirno orisal njegovo trenutno videnje stanja v Iskratecu. "S stečajem je v Podjetju prenehalo redno delovno razmerje 376 delavcem, ki so po novem na Zavodu za zaposlovanje. Zapiranje obrata bo glede na tehnologijo ob velikem ekološkem problemu tudi draga. Zaenkrat predvidevam, da bo zapiranje stalo od 200 do 400 tisoč mark." Preden smo uspeli v sredo spregovoriti z Antauerjem, je bil v Pisarni Srečo Vengar, zadnji direktor Iskrateca, ki je na •zrecno vprašanje televi-2ijske kolegice, ah se je v zadnjih dneh karkoli poseb-
nega dogajalo v zvezi s pogodbami oziroma zasebnimi podjetji odgovoril negativno. "Šele izvedel sem za pogodbo, po kateri je Iskratec tik pred stečajem sklenil s podjetjem Intec, ki je sicer v 100-odstotni lasti Iskratec, in sicer najemno pogodbo za opremo in prostore," pa je zatrdil Antauer in dodal, da bo o tej pogodbi svoje povedal na podlagi mnenja upniškega odbora. "V vsem času obstoja podjetja v našo hišo ni bilo svežega denarja, naše premoženje je vredno okrog 22 milijonov mark, od tega je lastnin sredstev le za okrog 3 milijone mark, razlaga Vengar in dodaja, da so lani predlagano prisilno poravnavo umaknili, ko so videli, da naj bi bilo za 52 milijonov mark terjatev, realnih pa naj bi bilo po Vengarjevih besedah le 11 milijonov mark.
Kot vse kaže je zgodba Iskrateca v marsičem prav tipična. Podjetje je potonilo skupaj s svojima ustanoviteljicama Exactom in Varifor-mom, nikoli ni prišlo do kvalitetnega odnosa na relaciji vodstvo - delavci. Vse skupaj je bilo pravzaprav ravno obratno, nenazadnje o tem pričajo tudi številni novinarski članki o dogajanjih v podjetju. Zadnja zgodba, ki je prišla v javnost, je poskus privatizacije Iskrateca skozi vodilno ekipo z Vengarjem na čelu, zanimivo pa je, da se je slednji tudi na stečaj dobro pripravil. Delavcem je namreč pred sodno odločitvijo razdelil poseben "program nadalje-
vanja dela ob uvedbi stečaja", v katerem je predvidel več možnih variant. Poglejmo zgolj eno od teh: delavci Iskrateca bi se razdelili (nazaj!) v dve podjetji TI V in MKD. Vodilno ekipo prvega bi ob Vengarju sestavljali še Dremelj, Jeza in Cimperman, v drugem pa bi se na vrhu prepoznali Zupančič, Metlak, Koželj in Zelič. V novi podjetji bi 51 odstotkov kapitala vložil (ponovno oživljeni?) Iskra Telekom holding preko Franca Černeta, 25 odstotkov bi pripadlo vodilnim ekipam, preostalo pa delavcem. Takšna zgodba naj bi šla menda "skozi" v MKD, medtem ko so se zaposleni v TIV-u samoorganizirali in postavili svoje pogoje. "Čutimo pritisk divjega lastnin-jenja," zagotavlja predstavnik iniciativnega odbora Anton Knapič in hkrati razkriva namero vodstvene
ekipe: "Delavci bi najprej tri mesece delali v podjetju preko Zavoda za zaposlovanje, potem nekaj časa pogodbeno, nato v enkratnem znesku dvignili denar, ki bi jim za dve leti pripadal na Zavod in ga brez trdnih jamstev vložili v podjetji. Pri tem je zanimivo, da so Vengar, Dremelj, Cimperman in Jeza ponudili kot startno možnost tudi svoje podjetje." Če gremo za hip nazaj k Vengarju. "Nobenih zasebnih podjetij nimamo," nam je zagotovil v sredo. K temu je na naše vztrajanje dodal le še to, da ima Iskratec svoje podjetje Qua-literm z enim zaposlenim in pisarno v bližini Stuttgarta, katerega direktor je Bojan Dremelj, sicer tudi direktor marketinga v Iskratec.
Nenazadnje je v Iskratecu zanimivo pogledati tudi na njihovo oglasno desko. Skozi tamkajšnja sporočila namreč
lahko zveste, da so delavce TIV za svoj tihi "da" na predvideno reorganizacijo "nagradili" z redno izplačanimi januarskimi plačami, medtem ko naj bi MKD (v bistvu pa gre uradno še vedno za eno podjetje!) dobil plače šele danes. Prav zanimivo bi bilo tudi uradno izvedeti, odkod vodilni ekipi Iskrateca tolikšna samozavest, da je lahko javno zapisala, "da zagotavlja delovna mesta za vse zaposlene ob 10-odstotnem dobičku", če je podjetje v popolnem kolapsu oziroma gre v stečaj? Pa s tem zgodba Iskratec seveda še ni končana,-nadaljevanje v eni prihodnjih številk; za zaključek le misel stečajenga upravitelja Antauerja: "Podjetje Iskratec je bilo kot otrok rojeno s smrtno napako in kot takšno brez kakršnekoli možnosti za preživetje."
Vine Bešter
HI. Ali J« možna ohranitev proizvodni« In delovnih most?
V »»krateč brez vlaganj ni možno organizirati profitabilne proizvodni v bistveno manjim. obsoflu. kot jo imamo dan—. Na drugi strani pa današnjega oblega v primeru večdnevne prekinitve ni možno ohraniti, ker se sicer sesuje večji del, predvsem nemškega trga. Ohranitev delovnih mest bo tako odvisne tudi od natega ravnanja. Delo je možno nadaljevati predvsem ne. naslednje načina:
1. Nedatjevanje dele v Intecu:
- Intec po uvedbi stečaja pogodbeno zaposli delavce
- najem strojev in prostorov od Iskratec,
- trajanje do dražbe, potem odločitev novega lastnika,
- problem:
- ni obratnih sredstev, Intec je v testi Iskratec in bo predmet stečajne maee, zato za vlagatelje ne bo zanimiv
- ni investicij
- ni zaupanja kupcev, dobaviteljev,
- možnost ponovnega stečaja, ker podjetje ne bi dobilo potrebnih sredstev.
GORENJSKA
OD TORKA DO PETKA
21 INTERVENCIJ
Na AMZS so v teh dneh opravili 15 vlek poškodovanih vozil in 6-krat nudili pomoč na kraju okvare vozil. Najdlje so se tokrat peljali v Zagreb.
GASILCI
Kranjski gasilci so odstranili drevo na Hujah, ki se je nevarno nagnilo nad hišo in sanirali manjše izlitje vnetljivih snovi v jašek v Seljakovem naselju. Jeseniški gasilci so pogasili seno, ki se je vžgalo pri stražarnici v Žirovnici in požar v železarni. 2-krat so z rešilnim avtomobilom prepeljali poškodovanca iz železarne v zdravstveni dom oziroma bolnišnico. Radovljiški gasilci so pogasili travo, ki se je vžgala nad klavnico v Radovljici.
18 NOVOROJENČKOV
V Kranju se je od torka do danes rodilo 13 novorojenčkov, od tega 8 dečkov, izmed katerih je najtežji ob rojstvu tehtal 4.150 gramov, in 5 deklic, najlažji je tehtnica ob rojstvu pokazala 2.900 gramov. Na Jesenicah pa se je v teh dneh rodilo 5 novih prebivalcev Gorenjske. 3 so bile dekilice, najlažja je tehtala 3.100 gramov. Pridružila sta se jim tudi dva dečka, izmed katerih je težji ob rojstvu tehtal 3.560 gramov.
216 URGENTNIH PRIMEROV
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na kirurš-kem oddelku 132 urgentnih primerov, na internem oddelku 33, na
f>ediatriji 25 in na gineko-oškem oddelku 26.
Dr. Janez Rugelj že štiri tedne gladovno stavka
Z ozdravljenimi pacienti bi napolnil kino dvorano Union
Minister za zdravstvo je ugodil vsem zahtevam dr. Janeza Ruglja, zaradi edine neizpolnjene zahteve po obnovi postopka pred častnim
razsodiščem pa znani slovenski psihiater in alkoholog s stavko nadaljuje.
Kfanj, 24. februarja - To ni Prva gladovna stavka znanega »n v uradnih institucijah nerazumljenega slovenskega alko-nologa. Že pred desetletjem je na ta način protestiral proti Prisilni upokojitvi. Tokrat pa kot razlog za gladovno stavko navaja več razlogov: prenehali "° financirati njegov program v Lentru za bolezni odvisnosti
tru za bolezni odvisnosti *e devni"" varovanJe zdravja, sodel        mu zaPos,iti novih
nali Hv?ev» da bi ,ahko vzgojil nS Jnike za sv°Jo uspešno ti . S0' kot krivično pa obču-
* ' "™» MITKOO p« ODCU-
«01 razsodbo častnega raz-zdn*.1 S-vC.a Slovenskega Se ravniskega društva, češ da svoi Z navcdbo »mena nekega I^Jega pacienta v knjigi pre-
zoper etična načela Se rnJanez Rugelj zahteva, da bole?6-1 VzP°stavi center za >zvai Ovisnosti, da mu pri draS" nJeg°ve socialno an-bolŽVn- Jmetod^ zdravljenja Poslir odvisnosti dovolijo za-(vsJ ' e nekaJ sodelavcev PsihLpS,h*atra ,n kliničnega
Jj^gram.h pri nas ali
Dr. Janez Rugelj
Spričo dejstva, da mu že dve desetletji onemogočajo sistemizacijo delovnega mesta, na katerem bi vzgojil naslednika, želi ta znani slovenski psihiater še delati, čeprav ima pri 66 letih že 50 let delovne dobe. Poleg tega zahteva tudi obnovo postopka pred častnim razsodiščem. Dr. Janez Rugelj, ki ga četrti teden gladovne stavke že zapuščajo moči, vendar kljub temu še vsak dan dela s
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
^iLOVlNA SJPOHIŠTVOM, SP BESNICA 81
skupinami pacientov, bere, piše in vsako jutro teče svoj vsakdanji tek, nam je o vsem tem pripovedoval v studiu kranjske TELE-TV. Ta je o boju dr. Ruglja z uradnimi zdravstvenimi institucijami pripravila zelo odmevno dveurno oddajo, ki so jo pozneje prenašale tudi vse druge lokalne televizije.
Dr. Rugelj je že pred desetletje razvil čisto svojstveno metodo zdravljenja odvisnikov od alkohola. "V svoji terapevtski skupnosti delam vse tisto, kar počne tudi uradna psihiatrija, le da jaz v psihoso-cialni program vključujem tudi vrsto drugih vzgojnih in terapevtskih sredstev," pojasnjuje razliko dr. Rugelj. "Terapevtske skupine v uradnih institucijah posedajo, analizirajo svoje stanje, jemljejo zdravila, skratka ubirajo lažjo pot k ozdravljenju. Moja je težja, saj si prizadeva človeka aktivirati, navduševati človeka za zdrav način življenja, za tek, maraton, planinarjenje, ob tem pa tudi intelektualno dejavnost, od branja do kreativnega pisanja do govorništva v skupini, veliko pa morajo delati tudi na spreminjanju partnerskih in družinskih odnosov, ki so navadno krivi patološkega stanja. Spočetka sem zdravil večinoma alkoholike. Po moji prvi gladovni stavki pred desetimi leti pa so se ljudje globlje spoznali z bistvom mojega dela. Zate-
kali so se k meni tudi zaradi drugih oblik odvisnosti, ki bi se jih radi rešili, pa jim uradna medicina ni mogla pomagati. To so ljudje, ki v brezperspek-tivnem svetu nosijo v sebi neko bivanjsko praznoto. Zaradi nje težko živijo in bi si življenje radi napolnili z vsebino."
Program dr. Ruglja je izjemno učinkovit. Sam pravi, da bi z ljudmi, ki jih je ozdravil, danes lahko napolnil dvorano kina Union, medtem ko je vsi
strokovnjaki, pred časom ga je pozitivno ocenil tudi predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije. Le domače uradno zdravstvo zanj nima posluha. Ta čas ima v programu blizu dvesto ljudi, ki zvečine podpirajo njegovo gladovno stavko. O tem pričajo nedavni maraton pred slovensko skupščino in številna pisma njegovih privržencev. Stanka Štajer iz Kranja, Vlado Smre-kar iz Postojne in Gregor Laura iz Ljubljane, sicer člani
Stanka Štajer, Vlado Smrekar in Gregor Laura iz terapevtske skupine dr. Ruglja.
Ostali terapevti iz uradnih ustanov skupaj ne bi napolnili niti do polovice. Uspeh njegovi metodi priznavajo tudi tuji
Rugljeve terapevtske skupnosti, že sodijo mednje. Vlado Smrekar se je skupaj z ženo pred desetletjem vklju-
čil v program, pozneje pa je v družinski skupini sodeloval z vso družino. Sprejel je obvezni program in se začel ukvarjati s tekom, hojo v hribe, branjem in pisanjem ter delati na izboljševanju odnosov v družini. Ti so zdaj ozdravljeni, v skupini pa z ženo še vedno vztrajata, saj se nočeta ločiti od prijateljev. Stanka Štajer je pred dvema letoma kot žena alkoholika iskala pomoč, vendar je v uradni instituciji niso mogli pomagati, zato se je vključila v zdravljenje pri dr. Ruglju. Zdaj v njem sodelujeta s hčerko in se navajata na zdrav in poln način življenja. Pravi, da je pri nas še veliko alkoholizma, vendar zdaj v podjetjih odvisnikov ne spodbujajo več k zdravljenju kot nekoč, temveč jih ob disciplinskih prekrških prav hitro
Eostavijo na cesto. Gregor aura pravi, da med pacienti dr. Ruglja že dolgo niso več le alkoholiki, temveč tudi tisti, ki so zasvojeni s hitro vožnjo, hazardom, hrano, pa tudi preplahi ljudje, "falirani študentje"... Med slednje se prišteva tudi sam, saj je zaradi težav v šoli poiskal zdravnikovo pomoč. V Rugljevi šoli je skozi fizično in intelektualno aktivnost izbrusil samodisciplino in pridobil samozavest za življenje. D.Z.ŽIcbir, foto: G. Šinik
IZ GORENJSKIH OBČIN
Kaj bi Vprašali svojega župana
Glavni problem so ceste
Železniki, 23. februarja -Ko smo včeraj med ljudmi na cesti v Železnikih iskali sogovornika za našo anketo, kaj jih v novi občini najbolj "žuli", so le dobrih sto metrov naprej utripale modre luči policijskega vozila, možje v modrem pa merili sledi, ki so nastale za skoraj povsem uničeno stoenko ob ogradi tovarne Niko. To je najbrž vplivalo tudi na to, da so nam prenekateri namesto odgovora kar pokazali v smeri nesreče rekoč: "Tam si poglejte, kaj bi bilo potrebno urediti 1" Sicer pa so nam povedali:
Tina BradeŠko iz Dolenje vasi: "Nekdaj sem živela v Železnikih,
■J^wk pred 17 leti 1 pa sem se
preselila v Dolenj o vas, zato dobro poznam vsa ta naselja, j Želim si, da se Železniki ne bi, kot v preteklosti, širili navzdol po dolini, pač pa bi bil že čas, da uredijo tudi staro naselje. Še bolj kot to pa me zanima, kdaj bo urejeno dežurstvo zdravstvene službe. Iz lastnih izkušenj vem, koliko časa traja, da pride dežurni zdravnik, in mislim, da je lahko to za stare ljudi tudi usodno."
Tone Ozebek iz Železnikov: "še vedno nisem prepričan, da je bilo oblikovanje nove občine potrebno in
pametno, saj se na širšem področju, če ljudje stopijo skupaj, da več napraviti. Poglavitni problem soje vedno ceste, zlasti PodroŠt - Petrovo Brdo, kamor se v preteklosti ni nič vlagalo in je prava sramota. Taka vlaganja bi morala imeti prednost pred drugim."
Blaž Dolenc iz Železnikov: "Župana bi rad vprašal, ali se bo kaj pobrigal za počitniški dom v Portorožu, ki je last občanov občine Železniki. Ker sem nekdaj so* deloval pri ustanavljanju počitniške skupnosti, me sedaj zanima, ali ne bo vse to ostalo v Škofji Loki, ali celo pri posameznikih, ko bo prišlo do lastninjenja."
Janez Kemperle iz Železnikov: "Za mene, ki sem kar dosti na cesti, je urejenost cest največji problem. V nekdanji Občini Š k o f j a Loka je prav cesta v Selško dolino bila največj i problem,
fi m mislim, k ^ da se prc-
w ^■^»« počasi ureja. Tudi mi je žal, da gre le za rekonstrukcijo na obstoječi trasi, kar pomeni, da vsi ovinki ostajajo, vendar je zadrega z zemljišči očitno prevelika. Žal se s takim posegom prometna varnost ne bo bistveno izboljšala posebno še, ker se niso odločili za obvoznice mimo vasi."S.Z.
Katalog obrti in podjetništva v občini Tržič
Koristne informacije za poslovneže
Prvič so zbrali podatke o podjetjih in podjetnikih, ki so natisnjeni na 114 straneh kataloga
Tržič, 22. februarja - Novi katalog, ki ga je izdala Zbornica obrti in podjetništva Tržič ob pomoči občine, je namenjen pospeševanju drobnega gospodarstva. Sodi v okvir raznih dejavnosti Podjetniško-informacijskega centra pri zbornici. Dogovarjajo se o oživitvi obrtniških sejmov v Tržiču.
Katalog obrti in podjetništva v občini Tržič z letnico 1995 je prvič zajel podatke o podjetjih in podjetnikih, ki so razvrščeni po dejavnostih. Gre za okrog 700 zapisov o približno 600 podjetjih, od tega okrog 65 odstotkov zasebnih. Dejavnosti imajo tudi prevod v nemškem in angleškem jeziku. Naklado 1200 izvodov kataloga bodo namreč brezplačno razdelili obrtnim in gospodarskim zbornicam ter njihovim poslovnim združenjem, poslovno informativnim centrom in drugim zavodom po Sloveniji pa okrog 400 članom iz tržiške občine. Kot je
povedal avtor Tomaž Zavrl, ki je gradivo pripravljal skupaj z Majo Meglic več kot dva meseca, bodo brošure služile promociji Tržiča tudi na sejmih doma in na tujem. Seveda je glavni namen izdaje Zbornice obrti in podjetništva iz Tržiča nadaljnje pospeševanje drobnega gospodarstva v domači občini.
Izdaja kataloga je bila le ena od nalog Podjetniško informacijskega centra pri zbornici, ki so ga začeli postavljati na noge lansko pomlad. Tako so lani pripravili na Deteljici 5 dvodnevnih obrtniških sejmov, ki pa
so jih prenehali organizirati zaradi nasprotovanj tamkajšnjih trgovcev. Sedaj se že dogovarjajo, da bi sejmi v nekoliko drugačni obliki zaživeli v mestnem jedru. Dajali so tudi informacije o razpisih ministrstva za gospodarstvo in možnostih za prijave. Organizirali so tečaj o uporabi računalnika, še vedno pa poteka intenzivni tečaj nemščine za 5 obrtnikov oziroma njihovih delavcev. Omogočajo tudi redna poslovna in pravna posvetovanja. Za bodoče pa vidijo največ možnosti za širjenje informacij prek sodobnejših povezav. Zbornična računalniška mreža naj bi bila namreč odprta razen za članstvo tudi za druge institucije v občini, ki spremljajo poslovna dogajanja.
S. Saje
Črna točka na cesti skozi Poljane
Rešitev ni samo širši most
Gorenja vas, 23. februarja -
Na že drugi seji občinskega sveta nove občine Gorenja vas - Poljane je bilo obravnavano vprašanje reševanja črne točke na glavni cesti po Poljanski dolini skozi Poljane, kjer se je zgodilo že več hujših nesreč, saj ravna cesta na obeh straneh križišča dopušča veliko hitrost vozil, znaka za omejitev pa skoraj nihče ne upošteva. Ob pregledu stanja v nekdanji občini in omembi pomembnejših investicij v cestni infrastrukturo, je bila namreč omenjena tudi razširitev mostu čez Poljanšči-co, ki je neposredno ob tem križišču, in sedaj omogoča vožnjo le v eno smer, vendar je svetnik iz Poljan vztrajal, da so potrebni še drugi ukrepi. Po njegovem mnenju je glavni problem velika hitrost,
ki bi jo morali z učinkovitejšo signalizacijo - omenil je primer svetlečega opozorilnega znaka v Žabnici - znižati, v skrajnem primeru pa se odločiti celo za "ležeče policaje", ki bi voznike prisilili na primernejšo vožnjo. Odgovor prisotnih razlagalcev iz nekdanje občine je bil, naj občina Gorenja vas - Poljane skupaj s KS Poljane zahteva od državnih cestnih organov ogled situacije in presojo potrebnih ukrepov, ki so jo nato ti organi, ki imajo v upravljanju regionalne ceste, dolžni tudi uresničiti. Svetnik iz Poljan Andrej Klinec je namreč še menil, da občasna policijska kontrola z radarjem ni učinkovita in le oblika pobiranja denarja, na obnašanje voznikov pa ne vpliva.
Š. Ž.
Ptujski kurenti vTrzicu
Tržič, 24. februarja -
Turistično društvo Tržič tudi letos prireja tradicionalni pustni sprevod. Začel se bo v nedeljo, 26. februarja 1995, ob 15, uri pred Mercatorjevo blagovnico v Tržiču. Posebni m nenavadni gostje za gorenjsko okolje bodo tokrat kurenti s Ptuja, pričakujejo pa tudi veliko število maškar iz domaČih krajev in okolice. Najboljše maske bodo nagradili, pripravili pa so tudi 500 mošnjičkov za prav toliko našemljenih udeležencev. Za dobro razpoloženje bo skrbel Pihalni orkester Tržič, spored pa bo povezovala Vesna Stefe iz jelendolske kulturne skupine.    Stojan Saje
GORENJSKE KORENINE
Vencelj Sedej: organist, pevovodja, pevec, učitelj
Ni je čez lepo narodno pesem
"Največji revel je upokojenec, katerega edina pot je od doma do bifeja in nazaj!"
zbora, moškega in ženskega, ki ju vodita dobri pevovod-kinji. Vadimo enkrat na teden, zdaj, pred revijo, se bomo dobivali dvakrat na teden. Največji revež je upokojenec, katerega edina pot je od doma do najbližjega bifeja in nazaj, ki nima ničesar drugega, kar bi ga zaposlilo, ga veselilo..."
Za Venclja Sedeja ni lepšega kot ubrano zapeta narodna pesem. Glasba, ki jo obožuje današnja mladež, njemu ne gre v uho. Mož je kljub častitljivim letom poln energije in volje do dela. Tudi čez zdravje se še ne more posebno pritoževati. Rad bere, pravi, da najraje Gorenjski glas in Družino, posluša radio in pogleda kakšno dobro televizijsko oddajo, od pomadi do pozne jeseni pa z ženo prebijeta veliko ur na svojem cvetočem vrtu. V pritličju njune hiše stanuje mati Andreja Sifrerja - včasih je tudi Andrej tu živel - rada poklepetata s sosedi, z njima popi-jeta kavico.
Vencelj Sedej je za svoje pevsko udejstvovanje pred leti prejel Malo Prešernovo plaketo, 3. decembra lani so ga Kranjčani nagradili še z Veliko Prešernovo plaketo, na steni je tudi zahvala škofa Leniča Sedeju - organistu.
Kranj, 24. februarja - Rojen je bil v mežnariji na Sv. Joštu, ki je bila med drugo svetovno vojno zminirana, porušena, zdaj tam stoji Finž-garjev dom. Starša sta se tedaj preselila v hišo v Stražišče, sam pa se je vrnil šele leto dni po vojni. Zaposlil se je v takratnem Gradisu v Kranju, ki se je kasneje preimenoval v Projekt, nato v Standard, v pokoj je odšel kot delavec Save.
"Moj oče, mežnar na Sv. Joštu, je igral na orglah. Ni znal veliko, kar je, me je naučil, največ pa sem se učil sam. Orgle so zame kraljica vseh inštrumentov, iz njih je mogoče izvabiti najbolj nežen zvok ali pa cel orkester. Do orgel sem najprej čutil veliko veselje, kasneje je veselje prešlo že kar v strast."
Pri rosnih petnajstih je Vencelj Sedej prvič sedel za orgle v domači cerkvi na Sv. Joštu. Jam je več let vodil tudi cerkveni pevski zbor. Na Sv. Joštu je bila namreč v letih pred vojno župnija. Po vojni, ko se je vrnil v Stražišče, je najprej sodeloval pri pevskem zboru Simon Jenko v Slražiš-ču, 1949. leta pa je prestopil k Prešernovemu zboru in mu ostal zvest deset let. Nato je spet prišel v stražiški pevski
zbor, hkrati je bil tudi pri Obrtniškem zboru v Kranju. Po upokojitvi je prevzel vodenje moškega pevskega zbora pri društvu upokojencev Kranj, vodil ga je kar četrt stoletja. Od lanskega marca v njem samo še poje, kdaj pa kdaj pa kot "rezerva" še prevzame tudi mesto pevo-vodje.
V cerkvi sv. Martina v Stražišču je Vencelj Sedej več kot tri desetletja igral na orgle in vodil cerkveni pevski zbor. Tudi v cerkvi občasno še sede za "kraljico inštrumentov".
"Leta so tu," pravi, "imam jih že 86. Pri upokojencih nameravam vztrajati do konca, dokler se bo pač dalo. V društvu imamo zdaj dva
Jezersko - V dvorani Korotan je bila v petek slovesnost, na kateri so enajstim učencem osnovne šole Jezersko, ki deluje v okviru turističnega podmladka na šoli pod mentorstovm Zofije Pogorelec podelili posebna priznanja Mladi turistični vodnik. Na prireditvi je nastopila otroška folklorna skupina z Jezerskega, priznanja pa je mladim turističnim vodnikom izročil Janez Kuhar, podpredsednik Gorenjske turistične zveze, odgovoren za društveno dejavnost in jim zaželel uspešno vodenje v domačem kraju. Predsednik Turističnega društva Jezersko Rihard Murn pa se je zahvalil prizadevni mentorici Zofiji Pogorelec za trud z mladimi in uspešno predstavitev Jezerskega. Izdali so tudi zanimivo brošuro Mali turistični vodnik Jezerskega, kjer so podrobno opisane vse zanimivosti Jezerskega, predstavljena je Jenkova kasarna, Jezerska slatina, ki izvira nad Ankovo domačijo, zelo zanimiv je zapis o slapu Čedca, o šoli, kot tudi zgodovina Jezerskega. • J. Kuhar
PUSTNE MASKE MATEJA RUPLA - Mengeš, 23. februarja - Prijema popestritev predpustnega časa je v teh dneh razstava fotografij Mateja Rupla iz Radovljice v avli Kulturnega doma v Mengšu. Odprli so jo v petek zvečer, koje avtor ob razlagi prikazal tudi več barvnih diapozitivov in tako predstavil fotografsko razstavo. Razstava je že ob otvoritvi vzbudila veliko zanimanje, saj se je v avli zbralo okrog 50 obiskovalcev. Na 45 portretih mask predstavlja avtor Beneški karneval. Predstavitev karnevalskega razkošja* portreti mask pa je avtor podnaslovih Dobro je živel, kdor j* skrito živel. Razstavo je pripravilo Kulturno društvo Franca Jelovška v Mengšu, odprta pa bo vsak dan od 17. do 19. ure do 28. februarja. - A. Ž.
(tU««**
Pustno dogajanje v Šenčurju
Godlarji oživljajo pustne običaje
Šenčur, 24. februarja - Letošnji norčavi pustni čas bo spet obnovil običaje, ki so jih njega dni gojili v naših krajih* Vsak kraj ima kako posebnost, v Šenčurju so znani "godlarji". Ti se danes družijo v pustnem klubu in oživljajo nekdanje pustno izročilo. V nedeljo vabijo na pustno povorko s petnajst vozovi, v torek na veliko kresovanje, v sredo pa bodo pokojnega Pusta z vsemi častmi upepelili.
Šenčurski Godlarji so očitno posebnost, zanimiva tudi za druge kraje, zato jih vabijo še v druge pustne
{>ovorke. Jutri se bodo ude-ežili velikega pustnega sprevoda v Kranju, v nedeljo, torek in sredo pa se bodo povsem posvetili pustnemu dogajanju v domačem kraju. Okoli 70 članov Pustnega kluba Godlarji se že dva meseca z vso resnostjo pripravlja na norčavi čas. O tem nam je povedal eden od članov Alojz Zrim:
"V nedeljo, 26. februarja, bomo pred domom krajanov v Šenčurju ob 14.30 pričakali veliko pustno povorko. Igral bo ansambel Zaplata, ob 15. uri pa se bo začel pustni program. Na pustni torek, 28. februarja, pa vabimo ljudi na veliko pustno kresovanje z začetkom ob 17.30 na prizorišču na koncu Belehar-jeve ulice proti Bivju. V sredo, 1. marca, pa bo ob 16.30 javna upepelitev. Žalni sprevod izpred gostilne Pri Jožu bo slovesen, kot je treba, tudi užaloščena vdo-
va ne bo manjkala. Za razpoloženje smo poskrbeli, za jedačo in pijačo tudi-Pričakujemo le še veliko udeležbo domačinov tfl vseh, ki jih naši pustni običaji zanimajo."
Šenčurski Godlarji se bodo v letošnji pustni P°vor ki zvrstili s 15 vozovi. Na velikih "šleperjih" bodo na šaljiv način uprizarjali dogodke, ki se "leta 1994 niso dogodili". V sprevodu se pelje godlarski voz, voz reveže v, voz s prizori z avtoceste, navaden kmečki voz, policaj, na vozu pa se pe'Je tudi njihova "maskota * godlja. Ta ne bo imela zgolj simboličnega pomena, temveč jo bodo vešči kuharji zares skuhali in delih obiskovalcem. Za tiste, ki še ne vedo, kakšna hrana je to, naj izdamo, da je kuhana j kaše, ješprenja in krvi, ki J prihranijo pri kolinah.' 1°J bila značilna hrana revežev
teh krajih," pravi
Zrim. "Danes pa se je pray
nič ne branimo, tudi če je
njej kak kos mesa!" .
D.Z.Žlebif
Alojz
IZ GORENJSKIH OBČIN
Občinski svet Šenčur o statutu
BESEDO IMA ZUPAN
Osnutek "prečesali" od člena do člena
?enčur, 23. februarja - Šen-jjUrski občinski svetniki so se «a torkovi seji ukvarjali z eno
anio točko dnevnega reda, finskim statutom. Zato pa
0 to počeli temeljito, saj so ga Potresli od člena do člena in "»to porabili debelih pet ur.
Osnutek statuta je zdaj ePden za javno obravnavo.
obili ga bodo v krajevnih ^upnostih, kjer imajo deset časa, da ga dopolnijo s
v°jimi pripombami. Nato P°jde dokument spet v roke članov statutarne komisije, ki 8a bo pripravila za dokončni
okx^em na nas*ec-nJ' seJ-°bcinskega sveta v drugi
polovici marca. Tako bo zadoščeno tudi zakonskemu roku, ki se izteče konec marca, pravi predsednik občinskega sveta Miro Koželj. Vemo, da bo vmes sprejeta tudi sprememba zakona o lokalni samoupravi, ki jih bodo morale občine v svojih statutih upoštevati.
V občinskem svetu računajo na to, da bodo pripombe iz krajevnih skupnosti pomagale sooblikovati statut, v njem bo namreč zapisana tudi njihova usoda. Miro Koželj sicer pravi, naj bi krajevne skupnosti ne bile nekakšne občine v občini, pač pa nekakšna podorganiza-
cijska enota za skupno lažje delo. Statut naj bi omogočil, da se poleg krajevne skupnosti organizirajo tudi vaške skupnosti (saj nekatere že dolgo izražajo željo po samostojnosti), oboje pa bi imele enake pravice in pristojnosti. Še enemu vprašanju so svetniki na torkovi seji namenili več pozornosti, namreč vprašanju, ali naj občinsko upravo morda uredijo z odlokom. Odločili so se, naj glede tega v statutu ostanejo osnovna določila, podrobneje pa bodo delovanje občinske uprave že pozneje dopolnili z odloki. • D.Z.Zlebir
Đomplan prevzel investitorski inženiring
Gasilci se bodo selili v vojašnico
Kranj, 24. februarja - Na javni razpis za izbiro izvajalca, ki bo prevzel investitorski inženiring za gradnjo "ovih prostorov Gasilsko reševalne službe v Kranju Se je prijavilo sedem ponudnikov, komisija je kot najbolj ugodnega izbrala "omplan, ki ga je 15. feb-•t-^rja potrdil tudi svet javnega zavoda GRS.
Znano je, da se bodo banjski poklicni gasilci in reševalci preselili v kranjsko vojašnico, ministrstvo za °hrambo jim je zato že odstopilo del zemljišč na
južnem koncu, Zavarovalnica Triglav pa bo s 4,16 milijona mark v tolarski protivrednosti odkupila sedanje prostore ob Oldhams-ki cesti. Direktor GRS Janez Osojnik je povedal, da zavarovalnica izpolnjuje svoj del obveznosti, nakazala je že dobro polovico dogovorjene vsote. Zdaj so na vrsti prostorski načrti južnega dela vojašnice. Ena prvih nalog Domplana, ki prevzema investitorski inženiring, bo zagotovitev prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo podlaga za lokacijsko
in gradbeno dovoljenje, Domplan bo tudi izbiral najprimernejšega izvajalca del.
Letos pozno jeseni naj bi nove prostore GRS že začeli graditi. Janez Osojnik ocenjuje vrednost same gradnje na okrog 300 milijonov tolarjev. Gasilci naj bi se selili čez dve leti, v novih
Crostorih v vojašnici pa naj i dobili prostor še gorenjski center za obveščanje in društva, katerih poslanstvo je tudi reševanje ljudi, torej potapljači in jamarji.   • H.
Potoče, 23. februarja -V Domu starostnikov v Potočah pri Preddvoru za svoje stanovalce večkrat pripravijo kako prireditev. Ta teden jih je obiskala edina slovenska klovnesa Eva Škofič - Maurer, ar-tistka, ki se je izšolala v ruskih šolah. Debelo uro je zabavala občinstvo, ki je bilo navdušeno nad nenavadnim nastopom. Škoda, ker je bilo prostora le za kakih 60 gledalcev, v domu sicer trenutno prebiva 182 oskrbovancev. -Foto: G. Šinik
Najprej bi se Vam rad prisrčno zahvalil za prijetno presenečenje, ki sem ga nenapovedanega našel v Vašem časopisu v torek, 14. februarja 1995. Anketa, ki jo objavljate, je svežina in dobrodošla dopolnitev Vašega in našega časopisa, saj z njo povezujete občane in nas, ki imamo nalogo delati v njihovem imenu. Zato Vam za tako odločitev čestitam in Vas prosim, da anketiranim odgovorim, ker se čutim dolžnega svojim volivcem odgovoriti na vsako zastavljeno vprašanje, ne glede, po kakšni poti mije zastavljeno.
G. Smoleju sem sicer res že odgovoril, zato bi le dodal, da z budnimi očmi spremlja vsa dogajanja v kraju in mi skupaj z drugimi krajani posreduje potrebe, in če bo le mogoče, bodo tako lahko hitro rešene.
Žal moram potrditi ugotovitve ge. Hermine Seliškar, saj stanovanj v našem mestu res ni, žal pa je tudi denarja bolj malo. Zato se bomo morali znajti in denar pridobiti za te potrebe tam, kjer mislimo, da je. Trenutno manjka približno 60 stanovanj za najnujnejše potrebe. Gradimo sicer na Mlaki, vendar je to kaplja v morje, tri stanovanja so na prodaji in upam, da bomo s prodajalci našli skupni jezik. Področje stanovanj je prioriteta občinske uprave.
Seveda smo v teh dveh mesecih mislili tudi na bistriško tržnico in nadaljevali pogovore z investitorji tam, kjer so zaradi napak obči-narjev v preteklosti zastali. Imam pa vtis, da bodo mnogi razočarani, vendar rešujemo, kar je bilo v preteklosti zgrešenega.
Letos se nameravamo smelo, vendar s polno odgovornostjo lotiti tudi več desetletij staro željo po obvoznici. Prvi most do Balosa naj bi bil gotov do
konca leta. Projekt je zelo zahteven in dolgoročen, rad bi zagotovil denar vsaj za odkup zemljišč, da bomo potem naslednje leto lahko nadaljevali proti Zdravstvenemu domu. Prosil pa bi Vas za potrpljenje in razumevanje, za kar se Vam iskreno zahvaljujem.
Večji in globlji problem pa je vzgoja mladih. G. Franc Mali zelo dobro razmišlja in pravilno ugotavlja, kdo je resnično odgovoren za mlade. To vendar ni ne župan, ne policija in ne šola, pač pa mi starši. Vsi prej našteti so lahko staršem le v pomoč. Je pa vzgoja zelo težka in zahtevna naloga, vendar nam je z rojstvom otroka dana. Žal imamo starši toliko problemov, da so zato prikrajšani otroci, ki mimogrede zaidejo v čudne družbe. Zato bi starši morali več skrbeti za prosti čas otrok, jih v tem času pravilno zaposliti in prepričan sem, da bi bil rezultat boljši. So pa otroci navadno tudi že toliko pametni, da bi starše lahko bolj ubogali in jim ne povzročali še dodatnih problemov.
Veliko skušamo narediti na področju športa in kulture, tudi kakšno akcijo mladih v letu ekologije imamo namen organizirati. Lepa in poučna beseda pa naj gre le iz ust staršev in naj pride skozi otorkova ušesa v njegov trajen spomin. Potrudimo sef
Upam, da se nisme preveč razpisal in da bodo odgovori zadovoljni. Kljub temu da imamo ogromno dela pa vabim Tržičane in tudi druge Gorenjce k pogovoru, pokličejo naj ali naj me obiščejo, vedno sem jim na razpolago. Vam v "Gorenjcu" pa želim še veliko dobrih anket in dober gaso-pis.
Miški župan Pavel Rupar
D
ruga seja kranjskega mestnega sveta v znamenju prerekanj
Sitna vprašanja o deponiji in svinjski farmi
plovni osnutek novega občinskega statuta, ki so ga nekateri svetniki očitno natančno Preštudirali, bodo dopolnili še z novostmi spremenjenega zakona o lokalni an,°upravi in ga nato kot osnutek ponudili v razpravo tudi krajevnim skupnostim.
Kr
meH' 24, februarJa " Druga seJa j« bil?* SVeta, kraniske »»čine, ki
a v sredo popoldne, se je napletla že v uvodu. Svetniki so na Predlog dr. Janeza Remškarja (SKD) z dnevnega reda umaknili tfetjo točko, ker jim župan ni Posredoval obljubljenega pisnega Poročila o stanju v občini. Poročilo Jodo obravnavali na naslednji seji, *» bo predvidoma čez štirinajst dni.
Sandi Ravnikar (ZLSD) je županu K°t predlagatelju gradiv za seje mestnega sveta zameril, ker še ni Pnpravil nobenega vsebinskega premoga za obravnavo in sprejem. Na sploh so v sredo glavno besedo imeli jetniki iz vrst ZLSD, ki so med drugim načeli tudi sitna vprašanja o Prevozu radovljiških komunalnih
odpadkov na deponijo v Tenetiše in o gradnji svinjske farme na robu Kranja.
Žogico, ki sta si jo zaradi Tenetiš podajala Stane Boštjančič in kranjski župan Vitomir Gros, je umiril podžupan Janez Osojnik (LDS), ki je menil, da je pogodba navzven pač veljavna, da se radovljiški Komunali ne more kar čez noč odpovedati prevoza odpadkov v Tenetiše, da pa se po izteku trimesečnega dovoljenja deponija za odpadke iz drugih občin zapre. Svetniki so nato z veliko večino (22 glasov od 29 prisotnih) sklenili, da župan Vitomir Gros na naslednjo sejo sveta predloži statutarni sklep o gospodarjenju z nepremičninami kranjske občine, odškodnina krajevni skupnosti ne sme mimo občinskega proračuna,
radovljiška Komunala neha voziti odpadke v Tenetiše 16. aprila letos, tja se lahko vozijo samo odpadki iz stare kranjske občine, mnenja o tem pa naj dajo tudi druge štiri "kranjske" občine.
Stane Boštjančič je tudi zahteval pisni odgovor, kdo je zavedel delegate prejšnje skupščine, da so v spremembah urbanističnih planov Kranja potrdili po njegovem sporno gradnjo svinjske farme na robu Kranja, v bližini stanovanjske soseske, pokopališča in grobišča po vojni pobitih. Zahteval je ekološko čist projekt farme in stalen inšpekcijski nadzor. Vitomir Gros je na to dejal, da je problem medijsko napihnjen, Vlasta Sagadin (Zeleni) pa je dodala, da za tiste, ki stvar dobro poznajo, to sploh ni problem. Kra-
jani Huj in tudi Zeleni Kranja so preselitev farme podprli, z novo lokacijo je zadovoljen tudi kmet Krč, ki dejavnosti v naselju ne more širiti.
Sicer pa so svetniki v sredo obravnavali delovni osnutek novega občinskega statuta, ki ga je pripravila komisija. Osnutek so nekateri svetniki očitno temeljito preštudirali, saj so - Stane Boštjančič (ZLSD), dr. Janez Remškar (SKD) in Branko Grims (SDSS) nanizali številne konkretne predloge za popravke. Kaže, da se najbolj boje velikih pristojnosti župana. Glede na to, da državni zbor prav zdaj obravnava in sprejema spremembe zakona o lokalni samoupravi - te se nanašajo kar na tretjino zakonskega besedila - prav zakon pa je osnova občinskemu statutu, so se svetniki dogovorili, da komisija za pripravo statuta, ki jo vodi Janez Osojnik, besedilo delovnega osnutka statuta uskladi s spremembami zakona in s pripombami svetnikov ter nato v razpravo, tudi krajevnim skupnostim, ponudi nov osnutek statuta. • H. Jclovčan
Ptujski kurenti
rr\ v«v
v Tracu
Tržič, 24. februarja -
Turistično društvo Tržič tudi letos prireja tradicionalni pustni sprevod. Začel se bo v nedeljo, 26. februarja 1995, ob 15. uri pred Mercatorjevo blagovnico v Tržiču. Posebni in nenavadni gostje za gorenjsko okolje bodo tokrat kurenti s Ptuja, pričakujejo pa tudi veliko število maškar iz domačih krajev in okolice. Najboljše maske bodo nagradili, pripravili pa so tudi 500 mošnjičkov za prav toliko našemljenih udeležencev. Za dobro razpoloženje bo skrbel Pihalni orkester Tržič, spored pa bo povezovala Vesna Štefe iz jelendolske kulturne skupine. • S. Saje
Zbor ZLSD vlrzicu
Tržič, 24. februarja -
Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Tržič sklicuje v ponedeljek, 27. februarja 1995, ob 17. uri v veliki sejni sobi tržiške občine zbor stranke. Udeležence bodo seznanili z analizo volitev v občini Tržič in položajem stranke po volitvah. Obravnavah bodo tudi poročilo o delu stranke v preteklem letu in se dogovorili za letošnje naloge. Med drugim bodo opravili nadomestne volitve v predsedstvo in nadzorni odbor ZLSD Tržič. • S. Saje
Jezersko - Ob gostišču pri Planšarskem jezeru, s pogledom na mogočne se-verne stene Kamniško-Sa-vinjskih alp je podjetje Seite, d.o.o., skupaj s Turističnim društvom Jezersko postavilo brunarico, kjer turistična agencija daje številnim turistom, ki obiščejo Jezersko vse informacije o prenočiščih, cenah, in prireditvah. "Domačini bomo stregli gostom z vsemi informacijami, vodenimi izleti, spremstvom na zahtevnih gorskih razpotjih in plezalnih smereh. Naša ponudba je Široka in tudi strokovna," pravi Rihard Murn. V brunarici je računalnik, ki je povezan z modemom in bazo podatkov, ki so plod računalniških zbirov podatkov, zajetih v nastajajočem Turistično informativnem centru. Sedaj so povezani še s petimi podobnimi točkami v Slo veniji. Vse informacije so večjezične, informacije o Jezerskem pa so na voljo tudi po telefonu 064/44-177, tudi o izviru kisle vode na Jezerskem, o Češki koči, ki stoji na nadmorski višini 1543 metrov, ali o najvišjem slapu Cedca v Sloveniji, ki meri 130 metrov in pada čez prelom v zgornjem delu ledeniške doline. * Janez Kuhar
Z GORENJSKIH OBČIN
S seje Občine Bohinj
Še eno nadaljevanje
Že dvakrat so s tretjo sejo v Bohinju svetniki nadaljevali druge dni, to pa se bo zgodilo še enkrat in sicer 1. marca.
Bohinjska Bistrica, 21. februarja - Tudi na drugem nadaljevanju se občinski svetniki, prisoten je bil tudi župan, niso dogovorili o vseh točkah tretje seje, česar pa tudi na prvem nadaljevanju niso razjasnili.
Ob začetku te seje (drugega nadaljevanja) je prišlo do kratkega nesporazuma. Na prvem nadaljevanju so se namreč dogovorili, da bodo o statutu govorili kdaj drugič, ne na drugem nadaljevanju, vendar so bili nekateri vseeno mnenja, da bi se o tem pogovarjali že tokrat. Po uri razpravljanja, kakšen naj bi bil tokrat dnevni red, so prišli do oblikovanja dveh točk in sicer o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi in o dopolnitvi statutarnega sveta.
Na tretjem nadaljevanju bodo v precep vzeli statut, ki ga Želijo čimprej sprejeti, saj je to eno izmed najvažnejših stvari. Izražena je bila želja, da bi ga spejeli še v okviru tretje seje, sicer se bo sprejemanje spet zavleklo za en mesec. Glede na to, koliko dela jih še čaka v prihodnosti, pa bodo mogoče res morali sestankova-ti, kot je dejala ena izmed svetnic, večkrat, ne le enkrat na mesec. • Špela Vidic
Zakurili bodo Pusta
Vodice - Kurjenje Pusta je na Gorenjskem tako kot vlečenje ploha tudi precej poznan običaj. Na pustni torek zvečer namreč običajno (največkrat) na robu vasi zakurijo ogenj. Včasih so otroci nabrali dračje, različno vejevje v gozdu, ali pa šli od hiše do hiše v vasi, kjer so nabrali različen odpadni les, drva, butare in podobno.
Zanimiv običaj pa imajo na Selu pri Vodicah. VašČani običajno na pustni torek pripravijo vse potrebno, da se potem ob mraku zberejo in zakurijo Pusta. Posebnost njihovega pusta pa je grmada iz obrnjene piramide (na sliki), na vrhu pa je Pust. Tudi letos jo bodo pripravili, in če le ne bo vreme preveč slabo, se bodo v torek zvečer zbrali ob ognju. Običajno pa se takrat oglasi tudi harmonika. • A. Z.
Zasedanje občinskega sveta občine Naklo
Svetniki so se poglobili v osnutek statuta
V prvotno besedilo so vnesli kar nekaj vsebinskih sprememb.
Naklo, 24. februarja - Kljub neobsežnemu dnevnemu redu je 3. seja občinskega sveta občine Naklo prejšnji petek trajala polne tri ure. Svetniki so namreč podrobno pregledali osnutek statuta občine in predlagali precej dopolnil. Večina se je izrekla za samostojnost sedanjih krajevnih skupnosti, ki naj imajo tudi svoj bančni račun. Občina naj bi namesto dveh odborov ustanovila štiri.
Ob pregledu zapisnika 2. seje je predsednik Ivan Lunar seznanil takrat 12 zbranih svetnikov, da je uresničitev sklepa o objavi javnega razpisa za izvedbo regulacije Dupeljščice župan zadržal do sprejetja statuta in proračuna. Kot je svetnikom pojasnil župan Ivan Štular, bo že začeta dela pri regulaciji potoka v Strahinju nadaljevala KS Naklo, še prej pa se bodo morali dogovoriti o pokritju 8 milijonov SIT dodatnih stroškov za že opravljena dela. Krajevna skupnost bo poskrbela tudi za dopolnitev že izdela-
nih projektov za nadaljnjo regulacijo proti avtomobilski cesti. Svetniki so med drugim razpravljali še o županovi informaciji, da mestna občina Kranj ponuja občini Naklo storitve vodenja financ in družbenih dejavnosti. Ker o tem niso imeli gradiva pred sejo, niso sprejeli nikakršne odločitve. Vseeno so izrazili prepričanje, da se mora tudi pri teh nalogah občina postaviti na svoje noge.
Pri obravnavi osnutka statuta občine so se svetniki lotili podrobne obravnave besedila od prvega do zadnjega člena. Med pomembnejšimi dopolnili in spremembami, ki so jih predlagali, je bila na prvem mestu odločitev za samostojen položaj krajevnih skupnosti. Le-ta naj bi jim omogočal tudi upravljanje z denarjem na svojem bančnem računu. Pri določilih o delu organov občine so predlagali zagotovitev njihove sklepčnosti s 60- in ne 50-odstotno prisot-
nostjo, kar je povzročilo večkratno preračunavanje o doseganju večine glasov pri nadaljnjih členih v zvezi z glasovanjem. Namesto dveh predlaganih odborov so sklenili v občini ustanoviti štiri odbore, ki bodo ločeno delovali na področjih gospodarstva, komunalnih dejavnosti, splošnih zadev in družbenih dejavnosti. Glede župana so menili, da ima pravico udeležbe in sodelovanja na sejah občinskega sveta, poleg župana pa naj bi občina imela tudi enega podžupana iz druge krajevne skupnosti, kot je izvoljeni župan. Predlagali so še, naj sprejem proračuna omogočata dve tretjini glasov svetnikov.
Pod točko "Razno" so med drugim sklenili, da bo občina objavljala uradna obvestila v Gorenjskem glasu. Svetniki so se tudi odločili, da bo za kontaktiranje z državnim svetnikom Ivanom Kristanom skrbel Viktor Jesenik iz Pod-brezij. • S. Saje
Praznik Pr*Prec v Hotovlji
Hitro je minilo 60 let
Poljane, 23. februarja - V začetku meseca sta skupaj i otroki, vnuki in pravnuki praznovala 60 let skupnega življenja Janez in Katarina Oblak iz Hotovlje 30 v Poljanah. Podobno kot pred desetimi leti zlatega sta tokrat biserni jubilej skupnega življenja potrdila pred poljanskim župnikom Mirom Bončo. Pred šestdesetim^ leti pa ju je v cerkvi v Poljanah poročil župnik Matevl Tavčar.
Janez Oblak iz Bukovega vrha in Katarina Podobnik it Hotovlje v Poljanah sta se poročila 3. februarja 1935. leta. Ko sta pred nedavnim ta mesec potrdila pred župnikom Mirom Bončo v Poljanah biserni jubilej skupnega življenja, sta 81' letna Katarina in 86-letni Janez še vedno dokaj pri zdravju in močeh. Dvanajst otrok sta imela, zdaj pa je živih še devet Imata pa 28 vnukov in 20 pravnukov. Hitro je minilo šetdeset let, ko je bilo dosti vsega; čeprav več slabega kot dobrega-Katarina je skrbela ves čas za otroke in gospodinjila, Janez pa se je v mladih letih v Kisovc pri Francu Oblaku, kjer je bi' hlapec, izučil tudi za mizarja, potem pa sta po poroki v Hotovlji Pr^Prec s Katarino hišo naredila.
Tretja seja občinskega sveta Medvode
Župan naj bo tudi odgovoren
Občinski svet je na seji v torek sprejel predlog odloka o organizaciji, delu in delavcih v občinski upravi, o županovem predlogu začasnega načrta delovnih mest v občinski upravi pa je bil sprejet nasvet, naj župan postopoma zaposluje ljudi v upravi.
Medvode, 23. februarja - Ob določilu, da se občinski svet na seji sestane vsaj enkrat mesečno oziroma na tri tedne se po prvih dveh sejah domala povsod v novih občinah kaže še ena stalnica. Redke bodo najbrž seje, ki bodo krajše, ob ne ravno obsežnem dnevnem redu, kot pet ur. Tako je bilo v torek zvečer tudi na seji občinskega sveta Medvode, ki jo je tudi tokrat prenašala z enotirnim zamikom Televizija Medvode.
Čeprav je bilo moč pričakovati, da bosta člane sveta najbolj "zaposlili" točki o predlogu odloka o organizaciji, delu in delavcih v občinski upravi in županovem predlogu začasnega načrta delovnih mest v občinski upravi, je tudi odločanje o povrnitvi stroškov organizatorjem volilne kampanje, o financiranju političnih strank, o ustanovitvi in delovnem področju komisije za pobude  in  pritožbe,  o o
imenovanju njenih članov in pokroviteljstvu nad obeležitvi-jo 700-letnice Župnije Sora vzelo svetnikom prav tako skoraj tri ure časa. Zato pa je bila živahna razprava še posebno v prvem delu.
Člani sveta so s 13 glasovi za, 4 proti in dvema vzdržanima sprejeli odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter delavcih v njej. S tem so potrdili osnovno opredelitev, da občinsko upravo sestavljata občinski urad in urad župana. Delo urada župana vodi neposredno župan, delo občinskega urada pa vodi vodja urada, ki pa je za svoje delo prav tako neposredno odgovoren županu.
Ce pri tej točki ne bilo posebnih zapletanj, je bila bolj polemična na trenutke razprava o začasnem načrtu delovnih mest v občinski upravi. Ob oceni, da bi stroški delovanja občinske uprave predstavljali 10 do 15 odstotkov celotnega občinskega proračuna, so se
predstavniki strank oziroma člani sveta najbolj spraševali o primernosti plač zaposlenih v upravi. Župan je zagovarjal, da neto plača za odgovorno mesto v upravi v višini 120 tisoč tolarjev najbrž ni prevelika, če jo primerja z vodilno v podjetju. Po mnenju posameznih svetnikov pa je neravno velika plača težko primerljiva z učiteljsko ali še katero, ki pa je nižja. Sicer pa je bilo kar nekajkrat slišati trditev, da nenazadnje župan predlaga in za svoje predloge bo tudi odgovoren pri volilnem polaganju računa pri naslednjem preštevanju.
Tako je nazadnje svet sprejel z 10 glasovi za, 5 proti in 3 vzdržanimi začasni načrt delovnih mest v občinski upravi, za priporočilo, naj župan postopoma zaposluje ljudi v občinski upravi pa je glasovalo 14 članov sveta. Eden od nasvetov pa je bil tudi, naj občinska uprava ne bi delala več, ampak bolje. • A. Žalar
Katarina danes še vedno gospodinji, sicer pa jima f I Janezom ni dolgčas, saj sta vedno skupaj z vnuki m I pravnuki. Janez sledi dogodkom pri televizorju, Katari^ pa še vedno tudi rada kaj prebere. Recepta za šestdeset l? skupnega življenja ni. Zagotovo pa drži, da trdo delo domača hrana lahko pripomoreta k temu. Katarina ima " danes najraje jedi iz fižola, pa zelje, krompir. Janez pa i^ I zjutraj najraje domača jajca.
t Ob njunem skupnem prazniku in jubileju se čestitka^ I pridružujemo tudi v Gorenjskem glasu. Želimo jima čimlal)0 i in zdravo pot, na katero sta ste se podala diamantnem11 I jubileju naproti. • A. Žalar
Nadaljevali bodo tudi letos
Sinkov turn, 23. februarja - V
sejni sobi Gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Sinkov turn v občini Vodice so se konec minulega tedna na rednem letnem občnem zboru sestali člani Društva upokojencev Sinkov turn. V društvu, ki ima več kot sto članov, predsednik pa je Anton Kosec iz Šinkovega turna, so lani organizirali predvsem izlete in skrbeli za rekreacijsko dejavnost. Na občnem zboru so se dogovorili, da bodo letos z lanskimi dejavnostmi nadaljevali. • A. Z.
Spet zaseda občinski svet Cerkljev
Cerklje, 24. februarja ■ u
ponedeljek, 27. februarja,0 19. uri bo že četrta seja obcjJV kega sveta Cerklje. Med °\ gim bodo svetniki spet sl»^f{ kako so se iztekli P°g?!,n0 župana in komisije s kra]e\, skupnostjo Cerklje glede 0 činskih prostorov. Tokrat Wr, imenovah tudi odbor za de" cionalizacijo. Poročala b° župan in statutarna komlSlL O statutu tokrat svet še ne razpravljal, pač pa ga najjp ravajo podrobno obravna^, na prihodnji seji, ki bo pre° doma 6. marca. • D.Z.
Tretja seje občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane
Na Sovodnju premišljajo o zamenjavi občine
Anketa med prebivalci Koprivnika je pokazala, da niso za delitev, ki bi odpravila nelogičnost nove občinske meje, zato svet KS Sovodenj razmišlja o referendumu.
Gorenja vas, 23. februarja -Včerajšnja prva seja občinskega sveta občine Gorenja vas - Poljane iz niza štirih v občinah, ki so nastale iz občine Skofja Loka, je pokazala, da obračun z lanskim letom in s staro občino v novi občini ni posebno dobrodošel. Podobno velja tudi za informacijo o stanju. Predvsem so se svetniki prepričali o tem, kaj vse je zaradi neorganiziranosti novih občinskih služb obstalo.
Že pri prvem poročilu o delu in financah Sklada stavbnih zemljišč v lanskem letu je padlo vprašanje, ali je res logično, da mora novi občinski svet potrjevati obračun za lansko leto, čeprav se s tem doslej ni ukvarjal, in ali ne bi
bilo bolj logično, da to opravi stara skupščina, kjer se je plan sprejemal in usklajeval program. Po pojasnilu, da stare občinske skupščine nepreklicno ni več, in da je lahko obračun za lani novim občinskim svetom, ki so ga po zakonu dolžni sprejeti, dobrodošla informacija, je bil zaključni račun sklada in proračuna sprejet. Občina Skofja Loka je imela lani ugodno proračunsko gibanje, saj je bilo prihodkov proračuna za 21 odstotkov več, kot so planirali, kot posebni dosežek pa je bilo omenjeno, da stara občina ni bila zadolžena in torej svojim naslednicam ne bo prepuščala dolgov. Taka obrazložitev pa je takoj sprožila vprašanje zadolženosti
posameznih krajevnih skupnosti (nekatere so namreč zlasti pri investicijah v ceste
Eorabile tudi že svoje pri-odke za letošnje leto), pri čemer je kmalu postalo jasno, da je zaključni račun za lani eno, bilanca stanja, ki ga bo z novimi občinami potrebno deliti, pa nekaj drugega. Tudi tokratna razprava je pokazala, da bo pri delitvah kar nekaj težav.
Informacija o stanju na vseh področjih družbenega življenja v dosedanji občini, ki jo je na občinskem svetu razlagala cela vrsta strokovnih razlagalcev, je ob opisu stanja izzvenela predvsem v opozorilo na to, kaj vse ostaja na najrazličnejših področjih skupnega, s čim bi bilo potrebno nadalje-
vati, ter za kaj vse sedaj niso organizirane občinske službe. Za novo občino Gorenja vas -Poljane je bil dan zlasti poudarek na skromnem gospodarstvu ter izrednem pomenu razvijanja dopolnilnih dejavnosti, obrti, turizma, pa vse do problematike nekdanjega RTJZV, kjer bi morala biti najpomembnejša naloga ustvarjanje novih delovnih mest. Sprejeli so tudi osnutek statuta nove občine in ga dali za tri tedne v javno razpravo.
Pod razno so se vrnili k že na pretekli seji obravnavani tematiki spreminjanja občinskih meja. Svetnika iz KS Sovodenj sta namreč povedala, da se je svet te KS odločil med 64 volilnimi upravičenci Koprivnika izvesti tajno anketo, ki je pokazala, da jih je kar 62 za to, da ostane Koprivnik v celoti del občine Žin, v KS Sovodenj pa so prepričani, da ne more biti skoraj polovica krajevne skupnosti v eni občini, druga polovica pa v drugi. Zato so odločeni, da bodo
(takoj ko bo zakonodaja jj dopuščala) med ljudmi izvef referendum, ki naj poka*?' kam bi želeli, pri čemer & niso pozabili na razprave 0 novih občinah pred lanski"1 majskim "poizvedovalnim t? ferendumom", ko se je veČina odločala za občino Žiri. Hkrati naj bi tudi uredili vprašanje Cerkljanskega vrha in nekaterih drugih naselij iz sedat})e občine Cerkno, ki bi se j"1} radi pridružili. Občinski svg je bil načelen: spoštovali bo°° voljo ljudi, le dogovoriti se b° potrebno o nekaterih vprašanjih. Župan je predvsem op0' zoril na šolanje otrok, saj )e podružnična šola Sovodenj de Šole v Gorenji vasi in tudi n pričakovati, da bi se otroci morebitni spremembi občine 5. razred in naprej začeli Šola (voziti) na šolo v Žiri. Sklc^J so, da se pri postopku zy spremembo občinskih meja Državnem zboru Koprivn* izvzame, nadaljuje pa za v . kov Vrh, Gabrško Goro m °c Davče. • Š. Žargi ■
Merkurjevih 30 urodili cen
Vroče cene veljajo do prodaje zalog, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo, oz. najdlje do 25. marca 1995.
^MERKUR
Pri nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8 % ceneje.
strešno okno, Kovinoplastika Lož, SO 320,78 x 98 cm, s senčili
32.232,80
strešno okno, Kovinoplastika Lož, SO 320,78 x 118 cm, s senčili
34255,30
poročna sanitarna baterija, Unitas zbijana, Elegance A00305, za kad
zunanje infra-stikalo, Steinel, IS 10, nastavitev: 18° x 14°
9 184 80     sobni termostat- ETA Cerkno, 720-410
2.898,00
poročna sanitarna baterija, Unitas HUbljana, Elegance A00117, za korito
82353
električni kombinirani grelnik vode, Gorenje 'KI Ljubljana, 80 litrov, TEKG, Zn
33.609,80
Električni grelnik vode, Gorenje TIKI 4uttjana, 80 litrov TG 80E
18.255,30
WC-:
^•splakovalnik, Gorenje Metalplast, h°ntana2002,NM
3.696,00
S0*03 črpalka, Wilo, j«
9.9683
Qy Q gg     hidratizirano apno, IGM Zagorje ob Savi,
331/3 kg
kabel PP-Y, Kablo Vrchlabi, 3 x 2,5 mm
60,70/n
klinker ploščice, Ljubečna Celje, glazirane, rjave barve
1.359,00/m'
lepilo za ploščice, Kema Puconci, 25 kg, za zunanjo uporabo
698,30
P-žica, Kablo Vrchlabi, 1,5 mm, različnih barv
cevno - objemni termostat, Imit
1.391,50
9,50/m
armaturna mreža, Kovinar Jesenice, Q69,4,2/4,2
1.9343
P-žica, Kablo Vrchlabi, 2,5 mm, različnih barv
13,00/m
Tekapur, TKK Srpenica, 0.75
£ t & TO
oljna garnitura, Gook
armaturna mreža, Kovinar Jesenice, R 424,9/6
4289,00
718,50
telefonski aparat, Iskra Terminali, Eta 855/10 S, rdeče, bele, črne
8h475 50 in s,onokoš<5ene barve
9— 8.831 Poo
kombipor plošče, Ncvolit Nova vas, debelina 5 cm, troslojne
40 x 30, 30 x 20,35 x 45,50 x 50 ekspanzijska posoda, Varem, 25 litrov in 60 x 70 mm
%        stiropor, Izolirka Ljubljana, 2 cm, SGP 12 A garnitura vijakov, Spax, po 20 kosov: j jj'J ^lO/BR*
1.137,70/m'
2.760,00
-m-* stiropor, Izolirka Ljubljana, 5 cm, SGP 12 A
298,10 393,50/rf
naramna škropilnica, Detaglia, DT - 8L
3244,50
šestdelna garnitura, Bando, BD 019/G, Izotem V4,
za cvetlice Izolirka Ljubljana
1.998,00
MOŽNOST VIČ ZA UGODEN NAKUPI
Pri gotovinskem nakupu nad 5.000,00 SIT lahko plačate:
• na tri čeke
# štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec) ali na posojilo na 5, 6, 9 ali li mesecev
J? Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust.
2.699,00
Obiščite nas v Merkurjevih prodajalnah!
KULTURA
GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER P«*«*. 24- februarja 1995
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1994. V Mali galeriji mestne hiše je Likovno društvo Kranj sinoči odprlo razstavo grafik Nejca Slaparja. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V prostorih Elektro Gorenjske, Mirka Vadnova 3 razstavlja fotografije na temo Ujeta lepota dr. Tomaž Kunst. V galeriji Dežman na Kokrici razstavlja Marjan Belec.
JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled risbe akademskega slikarja Vladimirja Lakoviča na temo Iskanje Prešerna. V bistroju Želva razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije s potovanja po Nepalu avtorja Roberta Primca. V pizzeriji Bistr'ca so na ogled fotografije beneških mask istega avtorja.
BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava slikarja naivca Simona Šubica-Svetleta iz Žirov. V vili Prešeren je, na ogled prodajna razstava akad. slikarja Jurija Kravcova iz Rusije.
BREZJE - V gostišču - galeriji Zvon razstavlja fotografije na temo Beneške maske dr. Tomaž Kunst.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled tematska razstava "Rodbina Vurnik iz Radovljice". V galeriji Avla Občine Radovljica je predstavljena celostna podoba radovljiških obletnic oblikovalke Petre Černe, v galerijskem hodniku pa so razstavljeni plakati z detajli iz arhitekturne zapuščine Ivana Vurnika. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja barvne fotografije na temo beneških mask avtor Matej Rupel. V galeriji ZKO Knjižnica je na ogled razstava Občinsko srečanje fotoklubov.
SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja grafike Aleš Sedmak Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V mini galeriji občine Skofja Loka razstavlja Peter Pokom ml. umetniške fotografije na temo Beneške maske. V Mali galeriji Žigonove hiše razstavljajo likovna dela na temo Pomlad učenci OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke.
V galeriji Fara je na ogled razstava fotografij Akti avtorja Boštjana Gunčarja. V hotelu Transturist je na ogled prodajna razstava slik akad. slikarke Brigite Požegar-Mulej. V OŠ Poljane razstavlja Svetopisemske prilike akad. slikarka Maja Šubic.
TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je na ogled razstava risb Slike stare Ljubljane akad. slikarja Borisa Trobca,
KAMNIK - V razstavišču Domžale razstavlja slike Cene Grilje
GLEDALIŠKA BIOMEHANIKA
Zveza kulturnih organizacij Slovenije pripravlja v sodelovanju z AGRFTV in revijo Maske seminar za
gledališko bio mehaniko pod vodstvom Gennadija Bogdanova, enega redkih poznavalcev izvirne tehnike ruskega gledališkega avantgardista V. E. Mejerholda.
Seminar, ki bo potekal od 13. do 18. marca letos, je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z gledališčem, gledališkim gibom in plesom in jih zanimajo specifični vidiki gibnih tehnik. Seminar bo potekal v telovadnici OŠ Vič na Tržaški cesti 74, v Ljubljani vsak dan od 15. do 19. ure. Seminar bo vodil profesor Bogdanov, vodja Šole za gledališko biomehaniko v okviru Ruske akademije za gledališko umetnost v Moskvi. V strnjeni obliki bo predstavil načela biomehanike in zgradbo igralčevega (plesalčevega) treninga, ki obsega biomehanične vaje, kot jih je razvil V. E. Mejerhold, eden najpomembnejših predstavnikov ruske gledališke avantgarde v dvajsetih in tridesetih letih.
Šolnina za šest dni seminarja znaša 6.500 SIT za študente in 9.500 SIT za ostale. Prijavnice s potrdilom o vplačani šolnini je treba poslati do 9. marca na naslov ZKOS, Štefanova 5, Ljubljana.
DVOJE ZANIMIVIH (PO)NATISOV
Založba Horvat MgM je pred kratkim izdala Izbrane pesmi Antona Medveda in ponatis Cankarjeve ljubezenske pravljice Milan in Milena.
V novo nastali zbirki Znameniti Kamničani je izšla knjiga Izbrane pesmi Antona Medveda, pesnika, dramatika, duhovnika po poklicu, rojenega 1869 v Kamniku. Knjiga njegovih pesmi je prvikrat izšla 1906, naslednja zbirka pesmi pa 1909;
firipravljal je še tretjo knjigo, ki naj bi izšla pod naslovom zbrane pesmi, vendar pa ga je marca 1910 dohitela smrt.
Pesmi za najnovejšo izdajo je izbral in knjigo uredil dr. Emil Cesar, ki je napisal tudi obsežnejšo uvodno literarno zgodovinsko študijo o Antonu Medvedu. V knjigo je vključil izbor pesmi iz obeh pesniških zbirk in tudi pesmi, ki so ostale še v rokopisu pripravljene za tisk.
Iz obsežnejšega načrta izdajanja Cankarjevih ponatisov, je založba tokrat predstavila ljubezensko pravljico Ivana Cankarja Milan in Milena. Ob izidu leta 1913 pri ljubljanskem založniku in knjigotršcu L. Schvventnerju je knjiga naletela na različen tudi zelo kritičen odmev. (Henrik Tuma je leta 1913 v Naših zapiskih pisal: "...Po kompoziciji nam slika Cankar nenormalna, telesno in duševno bolna človeka, Milana in Mileno. Kako malo zdravega spolnega življenja mora videti Cankar okoli sebe. In nič ljubezni!...") Knjigo je ilustriral Hinko Smrekar - ilustracija na naslovnici in dve v knjigi - kritik Tuma pa jih je sprejel z odporom.
Založba Horvat MgM namerava do leta 2000 izdati vse Cankarjeve ponatise prvih izdaj in tudi študijo o tem. Doslej so izšli ponatisi prvih izdaj tehle Cankarjevih knjig: Moje življenje, Grešnik Lenart, Podobe iz sanj. • Lea Mencinger
Teden slovenske drame '95
FESTIVAL BREZ JUBILEJNEGA SIJA
Kranj - Prihodnji teden, v sredo, 1. marca, se bo s premierno uprizoritvijo Smoletove igre Zlata čeveljčka v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, začel jubilejni 25. Teden slovenske drame. Otvoritveni večer je tudi priložnost za podelitev letošnje G rumove nagrade na najboljši dramski tekst. Prireditev so na tiskovni konferenci predstavili
Milan Marinič, Matija Logar in Jaka Kurat.
V slabih dveh tednih - do 12. marca - se bo preko odra Prešernovega gledališča Kranj, nekaj pa bo tudi gostovanj po šolah, zvrstilo šestnajst izbranih predstav z nekaj ponovitvami. V tokratnem programu je kar dvanajst dram, ki so jih slovenska gledališča v lanskem letu krstno uprizorila. To pa je seveda zgovoren dokaz, da je slovenska dramska ustvarjalnost vsekakor bolj v vzponu kot pa v nekakšni krizi, kot se sicer rado govori. Ne nazadnje so tudi letos za Grumovo nagrado avtorji poslali enaintrideset dramskih tekstov, to pa je številka, ki se praktično pojavlja že od osemdesetih let naprej, odkar se nagrada tudi podeljuje.
Čeprav je bilo za Prešernovo gledališče določeno obdobje značilno, da je ob Tednu slovenske drame kot otvoritveno predstavo izbrala noviteto, (več kot polovica premiernih predstav je bila tudi krstnih),
f>a se je gledališče tako kot že ani s Cankarjevim Kraljem na Betajnovi, tudi tokrat odločila za pred kakimi desetimi leti že uprizorjeno in (leta 1983) z Grumovo nagrado nagrajeno igro Dominika Smoleta Zlata čeveljčka. V predstavi, ki jo
TSD '95 se začenja s premierno predstavo igre Dominika Smoleta Zlata čeveljčka v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj. Posnetek je z vaje.
režira Matjaž Zupančič, bodo nastopili: Darja Reichman, Tanja Dimitrievska, Boris Juh, Evgen Car, Aleš Valič, Matjaž Višnar, Matjaž Turk in Tine Oman.
Kot so na tiskovni konferenci pred skorajšnjim začetkom tedna slovenske drame v Kranju povedali predstavniki Prešernovega gledališča Kranj, organizatorja prireditve, je bil program oblikovan v skladu s tehničnimi možnostmi kranjskega gledališča. Program je
Predstava II. dramskega krožka na odru jeseniškega gledališča
PIKA NOGAVIČKA
V pretekli nedeljski matineji Gledališča Tone Čufar se je predstavil eden od štirih gledaliških krožkov, ki to sezono delujejo v jeseniškem gledališču. Devet osnovnošolcev je zaigralo v skrajšani priredbi Pike Nogavičke - znamenito zgodbo Astrid Lindgren je že pred leti za gledališki oder priredila Kristina Brenkova, mentor krožka in s tem režiser predstave pa je bil tudi tokrat jesneiški igralec in lutkar Rado Mužan.
Predstava je kratka in učinkovita: otroci igrajo sproščeno, zaporedni prizori si sledijo hitro in tekoče, v gibe dveh nastopajočih pa so vključeni tudi elemetni akrobatike, kar se nenavadni in domiselni Pikini zgodbi dobro poda. Scena je zelo enostavna, pravzaprav je sestavljena le iz scenskih rekvizitov, ki jih otroci, podobno kot v predstavi o Muci Copatarici, ki smo jo videli v preteklem mesecu, lahko premikajo in s tem ustvarjajo različna okolja. Takšen način igre nastopajoče vodi v nenehno gibanje in jim verjetno tudi pomaga premagovati začetniško tremo.
Predstava o Piki Nogavički se začne z motivom raziskovanja, ki se potem kot nekakšna rdeča nit pojavlja tudi v drugih prizorih. Pika nenehno nekaj odkriva, iz običajnih stvari ustvarja dragocenosti ter dolgočasje in osamljenost spreminja v razburljivo avanturo, ob kateri njunima prijateljema zastaja dih. Vsi trije glavni junaki so oblečeni v kostume (pripravila jih je Danica Zemlja), ki spominjajo na drugo uprizoritev ali ilustracije Pikine zgodbe in se zato ujemajo z našimi običajnimi predstavami teh likov: Pika ima značilne štrleče kite ter dvoje neenakih volnenih nogavic, Tomaž in Anica pa sta oblečena kot dva lepo vzgojena meščanska otroka. Vsi skupaj so nas tako še enkrat spomnili -na priljubljeno zgodbo, ob kateri smo mnogi odraščali, spomnili so nas na čudež otroške domišljije, ki v posušenem grahu vidi čarobne kroglice ter verjame v večno in srečno otroštvo.
Mirjam Novak
HMK nM nM
NEJČ SLAPAR: GRAFIKON DEVETIH ČHN0BELIH DNI
Kranj - V Mali galeriji Likovnega društva Kranj, Mestna hiša, se te dnipredstavlja z grafikami Nejč Slapar. Na sliki grafika z naslovom Grafikon devetih črnobelih dni.
oblikoval Matija Logar, umetniški vodja Prešernovega gledališča, v sodelovanju s slovenskimi gledališči. Ta način izbire programa seveda tudi zagotavlja, da bo predstavljeni
Eirogram tudi izveden. Prejšnja eta se je namreč pogosto dogajalo, da predstav, ki jih je selektor odbral za festivalsko predstavitev, v Kranju sploh ni bilo mogoče uprizoriti. Po mnenju sestavljalca programa pa je kljub temu letošnji program odraz vseh trenutnih pomembnejših tokov slovenske dramatike.
Letos ni v programu nobene neslovenske uprizoritve. Kat pa ne pomeni, da slovenskih dramskih tekstov lani P°t svetu niso uprizarjali. Nekaj časa je kazalo, da bi v Kranja lahko videli celo islandsko uprizoritev Flisarjeve konte' aije Kaj pa Leonardo?, ven' dar pa do dogovora z Islandci ni prišlo, ker v času kranjskega festivala igralci tamkajšnjega gledališča niso prosti.
Čeprav gre za jubilejni gle* dališki festival, pa letos ne bo nobene spremljevalne prireditve značilne za festivale v
Erejšnjih letih Vse dogajanje o osredotočeno na gledališki oder, medtem ko so dokaj nezanimive okrogle mize >n nekatere druge prireditve dokončno brisane iz festivalskega dogajanja. Pravzaprav škoda. Res pa je, da bi vsako drugam" no poudarjanje srebrnega jubileja zahtevalo tudi dodatna finančna sredstva in verjetno tudi drugačno organizacij0. Zato je seveda kar prav, da se Prešernovemu gledališču letos ni bilo treba ubadati s finančnimi problemi pred začetkom Tedna slovenske drame, kot se je pred leti že dogajalo.
Lea Mencinger, foto: Lea Jer«*
Program TSD '95
Dominik Smole: Zlata čeveljčka, PG Kranj, Svetlana Makarovič: Medena pravljica, LG Ljubljana, Evald Flisar: Stric iz Amerike, MGL Ljubljana, Jože Kranjc: Detektiv Megla, SLG Celje, Andrej Rozman-Roza: Lenuh Poleruh, Gledališče Ana Monro in CD Ljubljana, Evgen Car-Poredušov Janoš, izvaja Evgen Car, Frane MilČinskV Zvezdica Zaspanka, PGD Nova Gorica, Iztok LovriČ: Afera pouhn kufr, Glej in Grapefruit Ljubljana, Dane Zaje: Grmafa SNG Drama Ljubljana, Dušan Jovanovič: Uganka korajze, SNG Drama Ljubljana, Svetlana Makarovič: Show strano* MGL Ljubljana, Drago Jančar: Halštat, SSG Trst, Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, SLG Celje-
MEDNARODNA RAZSTAVA OTROŠKIH EKSLIBRISOV
Komenda - Društvo Exlibris Sloveniae in Osnovna šola Komenda Moste pripravljata v oktobru letos ze 4. mednarodno razstavo otroških ekslibrisov.
Oba organizatorja sta te dni razpisala mednarodni natečaj za izdelavo otroških ekslibrisov. Sodelujejo lahko mladi do 15. leta starosti in sicer z več ekslibrisi. Izdelki naj bodo v. grafični tehniki (linorez, lesorez), velikost pa ne sme biti večja od 10 x 15 cm.
Leto 1995 je evropsko leto varstva narave, zato organizatorja še posebej priporočata to temo. Vsak izdele* naj bo poslan v dveh odtisih na naslov Osnovna sol Komenda Moste, Moste 40,61218 Komenda. Rok za oddajo je 25. maj 1995. Na hrbtni strani vsakega ekslibrisa naj bod ime in priimek izdelovalca, starost, naslov, ime šole 1 likovnega pedagoga ter grafična tehnika, v kateri je ekslibfl izdelan.
Izbrane ekslibrise bosta organizatorja uporabila z motive voščilnic in v darilne namene. Če avtorji tega n želijo, morajo to posebej navesti. ,a
Mednarodna žirija bo iz poslanih ekslibrisov Pr»Prfv's izbor za katalog in razstavo, ki jo bodo 13. oktobra let« odprli v razstavišču Veronika v Kamniku. • L. M.
Zveza kulturnih organizacij - CENTER KULTURNIH DEJA*
Sobota matineja
Lutkovno gledališče Kranj:
»AVUHA
v Klubu RAGTIME, Sejmišče 2, v soboto, 25. feb.^bjg-^
TELE-TV MSH Kranj GLAS
GOSPODARSTVO OBČINE ŠENČUR
Gospodarstvo občine Šenčur
Gospodarstvo sloni na kmetijstvu, obrti in drobnem podjetništvu
Šenčur je podeželska občina s kmečkim zaledjem in pretežno delavskim prebivalstvom
Nemara prav v tem tiči razlaga za prepričanje ljudi, da je senčurska občina revna. Če občina nima velike industrije in podjetij z velikim številom zaposlenih, še ne pomeni, da je gospodarsko zaostala in brez razvojnih možnosti. Župan Q°ve občine Šenčur Franc Kern pravi, da se je njihova občina bolj razvijala v kmetijsko in obrtniško smer, tja pa so Usmerjeni tudi razvojni cilji.
^jetijstvo je vodilna dejavnost na območju šenčurske °ocine, kjer je doma tudi dober krompir.
Občina Šenčur obsega ob- Franc Kern, ki je prepričan, £j°čja naselij Hotemaže, da je občina toliko premož-**rastje, Luže, Milje, Olše- na, kolikor so premožni njeni ^ek, Prebačevo, Srednja vas, prebivalci, ki z davki polnijo ^rboje, Visoko, Voglje, Vok- občinsko blagajno. Šenčur je °> Šenčur, Žerjavka, večina znan po uspešnih velikih UQ teh pa je tradicionalno kmetijah, tu je doma tudi
dober krompir. "S šenčurs-kih polj prihaja dober krompir, zato ni čudno, da se je KŽK odločila tu postaviti svoj center za pridelavo semenskega krompirja. Kmetje iz vasi v šenčurski občini pa so tudi močni živinorejci."
kmetijskih.
^a šenčurskih poljih raste dober krompir
, kmetijstvo je dobro raz-Vlto, enako predelava hrane, *a*o kaže na področju kme-»jstva graditi tudi gospodarsko moč občine," pravi župan
TRGOVINA Z VKaRED ELEKTROMATERIALOM
d.o.o.
i&njfka cesta 3 Senzorska svetila STEiNEL 08 Sencur    Vse vrste elektromateriala tel.: 064/41-216  Visokokvalitetna stikala LEGRAND &*= 064/43-437 SesalciHOOVER
Na kmetijstvo je vezanih tudi nekaj (doslej družbenih) podjetij, tako že omenjeni KŽK, pa podjetje Agrome-hanika iz Kranja s svojo kmetijsko mehanizacijo, pa Kmetijska zadruga Cerklje... Nobeno teh podjetij sicer ni povsem "šenčursko", saj so uradni sedeži v drugih centrih, zlasti v Kranju, vendar to ni moteče. Zidaj ko so samostojna občina, bi bilo nemara umestno razmišljati, da bi imeli svojo zadrugo, da bi zagotovili večji vpliv kmetov s šenčurskega območja, meni Franc Kern. Podobna razmišljanja se porajajo tudi o veliki številnosti šenčurskih obrtnikov in malih podjetnikih, ki bi jih nemara kazalo združiti v lastno združenje.
Na delo v Kranj
Kot so nam povedali na območni enoti Gospodarske zbornice v Kranju, na območju sedanje občine Šenčur ni nobenega družbenega podjetja. Gostijo pač večja podjetja iz drugih občin, zlasti tista, ki so povezan s kmetijstvom. V bližini je tudi brniško letališče, ki pripada sosednji cerkljanski občini. Tudi velike industrije ni, ki bi dajala kruh večjemu številu prebivalcev iz šenčurske občine. To lahko razumemo kot prednost, saj tako tudi ni večjih onesnaževalcev. Industrijsko središče Kranj pa je tudi dovolj blizu, da se ljudem ni odveč vsak dan voziti tjakaj na delo.
Poldruga stotnija obrtnikov in podjetnikov
Mnogi pa vidijo možnost za preživetje tudi v domači občini. Med njimi je blizu sto obrtnikov in skoraj prav toliko podjetnikov. Natančnih podatkov o tem, koliko je na tem območju enih in drugih, nam ni uspelo dobiti, saj se prav zdaj spreminja zakonodaja s tega področja
in tudi instituciji, kakršni sta obrtno združenje in gospodarska zbornica ne razpolagata z natančnimi informacijami. Obrtna zbornica iz Kranja je na območju sedanje občine Šenčur naštela 89 obrtnikov, članov združenja. Med njimi se jih največ ukvarja s kovinsko galanterijo, avtoprevozništ-vom in zaključnimi deli v gradbeništvu, med pogostejše dejavnosti pa sodi tudi gostinstvo, šiviljstvo in tekstilna stroka, dejavnost elek-tro stroke, pa tudi mizarstvo in lesna dejavnost. Pri obrti sicer že kar velja pravilo, da obrtnik s svojo dejavnostjo navadno preživi samega sebe in morda še kakega člana družine, vendar se na tem področju ob spodbujanju države odpirajo tudi nova delovna mesta. Obrt ima na območju občine Šenčur že tradicijo, v zadnjih letih pa so vzcvetela tudi manjša (predvsem zasebna ) podjetja. Po podatkih območne gospodarske zbornice za Gorenjsko seznam teh obsega 75 pravnih oseb z najrazličnejših področij dejavnosti. Tudi ta ponujajo možnost novih zaposlitev, v manjših nemara le kot samo-zaposlitev podjetnikov, večja in gospodarsko močnejša pa bodo morda potrebovala večje število delavcev.
Tudi občinske oblasti so naklonjene razvoju obrti in malega gospodarstva. Župan Franc Kern je tudi dejal, da bodo začeli s postopkom za pridobitev zemljišča za obrtnike in podjetnike. Tema dvema dejavnostima in kmetijstvu se bodo namreč posvetili tudi v prihodnje.
Za objavo pripravila:
novinarka Danica Zavrl Žlebir in komercialist Tomaž Gruden
Prodajalna pijač
PIRČEK
Visoko 99, Teh: 064/43 - 53S
UGODNO - akcijska prodaja piva UNION in ZLATOROG !
/K \STOHISJ\
M SUBARU
<&> HYunnni \\
KadivGC Jan oz Ripanova 46, 64208 Šenčur To t. : 064/41 573 Fax: O B'4/41 426
©©©©
VRTAČ d.o.o.
SERVIS INAVTOSALON
VISOKO 77 a
64212 VISOKO pri Kranju tel/fax.:(064)43-019
PODJETJE ZA IZGRADNJO TELEFONSKO-TELEGRAFSKIH
OMREŽIJ IN NAPRAV - MIUE d.o.o.
Srečko Lapajna
direktor
Milje 52,64212 Visoko, Tel.: 064/43 020, Fax: 064/43 220
ROBERT VEH0VEC -TERAC0 d.o.o.
Srednja vas 60 - tel«: 41 - 561
GOSTILNA
/S^vf f UT%    mNedeljska kosila X.   - • Domače jedi p o naročilu
Tel.: 41-125    +Ajdove in koruzne omlete
^Dopoldanske malice
če želite dobro jesti
FRIZERSKI SALON
Oflllca
MIRAŽUN
Kranjska cesta 11 64208 SENCUR Tel.: 064/41 -273 Tel. doma : 064/326 - 765
STAVBNO KLEPARSTVO in KROVSTVO
Sveteljeva 4. Šenčur Tel.: 064/41 01 1 Fax.: 064/41 585
JANEZ GRILC
MikV VlNOTEKA
VIKI & MARJAN TKALEC
Ugodna prodaja vrhunskih buteljčnih vin in brezalkoholnih pijač.
GASILSKA CESTA 9 64208 ŠENČUR
(064)41 - 384
cesarstvo
^dajalna:
Jezerska cesta 3 64000 Kranj H: 064/242-166
Predelava:
Visoko 7g 64212 Visoko tel.:064/43-032 fax:064/43-041
Anton Čadez
Prodajalna:
Koroška cesta 26 64000 Kranj tel.:064/211-681
OKREPČEVALNI^V
AL O - ALO
SLADICE, TORTE PO NAROČILU, SADNE KUPE - SLADOLED, , BREZALKOHOLNE IN ALKOHOLNE PIJAČE.
064 -41345
i>ROTENEX
ff/t
TENIS STEFE
telefon: 064/41-378 64208 Šenčur
TAMtUC
IANTRA 23.990 DEM ACCENT 17.550 DEM KOMBI 25.600 DEM
HYunoni
OB PREVZEMU VOZILA DARILO
AVTOHIŠA KADIVEC
MAHOVA 46, ŠENČUR 064/41 573,41 426
PRI SERVISNIH 064/41-573, 41-426
STORITVAH
POOBLAŠČENI SERVISER 10% POPUSTA IN PRODAJALEC
Iskra
OBVESTILO
Iskra Stikala Kranj, d.o.o.
Industrija stikal in programske opreme 64000 Kranj, Savska c 14, SLOVENIJA
Iskra Stikala, d.o.o., Kranj podaljšuje v okviru programa lastninskega preoblikovanja štev.: LP 0431/94-MV rok za vpis delnic do 31. marca 1995.
S£UXX
Uraivj
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, p.o. Kranj, Škofjeloška c. 6
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA ZA ODDAJO V NAJEM
poslovnega objekta Škofjeloška c. 5 v Kranju (Labore). Objekt ima pribl. 200 m2 uporabne površine (klet, pritličje, etaža), samostojni dostop in parkirišče. V najem se oddaja za poslovno dejavnost za 5 let.
Izhodiščna cena najema je neto 15 DEM/m2. V najemnino so vključeni stroški vode, elektrike in ogrevanja. Stroške telefona nosi najemnik.
Pismena ponudba mora vsebovati:
1. kratek opis dejavnosti s kopijami registrskih listin
2. ponujena neto najemnina /m2.
Ponudbe pošljite v zaprti kuverti s pripisom "NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAJEM" najkasneje do 7. 3. 1995 na naslov: SAVA KRANJ, Škofjeloška c. 6 - SPLOŠNO PRAVNI SEKTOR. Javno odpiranje ponudb bo dne 9. 3. 1995 ob 10. uri v prostorih SPLOŠNO PRAVNEGA SEKTORJA (vhod pri vratarnici Gaštej).
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni do 15. 3. 1995.
Ogled objekta je mogoč vsak delovni dan med 8. in 12. uro po predhodni najavi po tel. 222-241 int. 419.
POLNA MIZA DOBROT IZ
GOTOVE ZMESI
SAVNE - SAVN E
UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM
DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema)
Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, d.o.o., Predilniška cesta 16, Tržič
1. razpisuje prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
TEHNIČNEGA DIREKTORJA
2. objavlja dve prosti delovni mesti:
RAZISKAVA TRGA IN TRŽENJE NOVIH PROGRAMOV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU
Od kandidatov pričakujemo: pod 1.:
- visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali druge ustrezne tehnične smeri
- aktivno znanje vsaj enega tujega jezika
- samostojnost in strokovnost pri delu
- organizacijske sposobnosti in sposobnosti za delo z ljudmi
- 5 let delovnih izkušenj na proizvodnem področju Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas za štiriletni mandat.
pod 2.:
- najmanj srednješolska izobrazba tekstilne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih
- najmanj srednješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri trženju tekstila
- znanje nemškega in/ali angleškega jezika
- vozniški izpit "B" kategorije
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z
možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v
roku 15 dni po objavi na naslov: Bombažna predilnica in
tkalnica Tržič, Predilniška cesta 16, 64290 Tržič.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu
sklepa o izbiri.
SOS TELEFON
za ženske in otroke - žrtve nasilja
061/97-82 061/441-993
vsak dan od 18. do 23. ure
Z RECEPTI GOTOVE ZMESI HIT-MIX ZA
• POTICO
• KROFE
• BUH7LJE
• OREHOV NADEV
DOLGO, PRIJETNO PRAZNOVANJE
...........-...„.,,.„,„„,,--...... '   '" . ' !'■""" '-'   ' 1   "   . .n    n,,,,,,,,,,,,,,
AVTOHIŠA MAGISTER d.o.o. ^_^___X_J      RADOVLJICA, Prešernova 21
(ŠTJRFMWbW®    TEL: SERVIS - UPRAVA 064/715 256, AVTOSALON - 064/715 015
FAX: 064/715190
RACER Vlic? ugodni krediti HI dodatna oprema* '*5ftH~ stara cena J*~ m
* SAMO V FEBRUARJU: prtljažnik, praprogo, poln v*ebnlk goriva, braiplatan »orvlt
D/VEVVOO
KOMPAS H6RTZ-061/1» W 007 AVTO HIT  OM/M«'7 M1 AVTOTEHNIKA CEUE -<063/» •» ATHENS-062/aSB60 VAREX.Q.M.C.-0M/3310«
MEGA AVTO- 061 IM\f7 POLIET-0601/62 257
GENERALNI ZAST0PN« IN CHSTRieU
Brdu je sedež združenja šol za managment Srednje in Vzhodne Evrope
Glavna skrb mora ostati kvaliteta šol
^ teh dneh poteka v Centru za usposabljanje poslovodnih kadrov na Brdu pri Kranju JJsposabljanje za učitelje šol managementa iz Srednje in Vzhodne Evrope.
No pri Kranju, 23. februarja - Pred dvema letoma so pri Lentru za usposabljanje poslovodnih kadrov kot društvo y8'xtrirali Zvezo za razvoj managementa za Srednjo in
zhodno Evropo, tu pa je, predvsem po zaslugi direktorice
r- Danice Purg tudi sedež zveze. Kaj pomeni priložnost gostiti najuglednejše učitelje tovrstnih šol v Sloveniji ob
pdvoinnem ugledu naše šole, očitno ne znamo ceniti, saj je
Ha zveza doslej pri nas anonimna.
» 'Združenje managerskih J0|.CEEMAN (Zveza za raz-.°J nianagementa za Srednjo f1 Vzhodno Evropo) pred ,.Verna letoma, ko smo opazi-g1, da smo v evropskem zdru-
£nju premalo upoštevani, "tabo zastopani, vse prepojilo pa so o nas govorili
,ugi, ki so dejanski položaj sab0 poznali", je začela ra-z'ago dr. Danica Purg, ki je Predsednica združenja. Os-n°vni cilj je bil, da bi z Medsebojnim sodelovanjem boljšali tovrstno izobraže-Vanje ter hkrati spremenili °dnos razvitih držav, ki sicer
prav za to področje namenjajo kar velika sredstva, vendar le posredno in pri tem ne zagotavljajo najboljših strokovnjakov. Na zahodu je managersko izobraževanje po izrednem razmahu že v krizi, zlasti v krizi kvalitete, v Srednji in Vzhodni Evropi, kjer se šele razvija, pa teh napak ne bi smeli ponoviti. Večina šol za managerje je še vedno pri ekonomskih fakultetah, vendar vse bolj prodira spoznanje, da je tako izobraževanje potrebno veliko bolj interdisciplinarno. Vključenih je sedaj 20 držav, ker pa
je Slovenija kot država še bolj malo znana, je bilo potrebno kar precej prizadevanj za to, da je bil sedež združenja potrjen na Brdu.
Združenje CEEMAN ima v načrtu organiziranje deve-
red začetkom sanacije "nacionalnih izgubašev"
2a TAM ni delnih rešitev
^ 1 AM-u trdijo, da bi vsako odstopanje od predloga sanacije, ki so ga spravili v Mariboru, pomenilo le podaljševanje agonije.
^ubijana, 23. februarja - Eno pomembnih vprašanj pri stavi letošnjega državnega proračuna bodo vsekakor posegi
v nekatere velike gospodarske bolnike, ki bi jim *»va zaradi njihovega širšega nacionalnega pomena p iriagala pri sanaciji. Slovenskim železarnam se tako letos i^Sne pridružiti še naš edini ladjar Splošna plovba iz Pirana, ^državno pomoč pa računajo tudi v mariborskem TAM-u.
^oru, so
- se je v Državnem zboru poleg vladnega osnutka zakona o Sa**ctii TAM-a Doiavil tudi osnutek, ki so ga pripravili v <CAJo pffilniki TAM-a želeli javnosti svoje zglede tudi razložiti.
K Preteklo leto je za mari-?rski TAM pomenilo naj-lxi)o stopnjo, ko se je Nizvodnja zaradi dolgov in *&ub zaustavila in trimeseč-Ja Prizadevanja novega up-,avnega odbora družbe
Iv,
u$lna Nerada, da se pripravi jn reZen sanacijski program bifaZa*ene Pro,zvodnja, so del UsPe^na samo v prvem nah ?kuPno se je v TAM-u Wu za 160 milijonov obv mark iz8ub' skupne SePaeznosti z dolgovi pa pre-psajo 220 milijonov mark. je v £eAnan upravnega odbora 25001 AM-u dela za približno ^ delavcev od še lanskih
več kot 4000, ki naj bi, če bi se proizvodnja nadaljevala, ustvariti za 320 milijonov marka proizvodnje. Naročila za tako produkcijo že imajo zbrana skoraj v celoti (sklenjenih poslov za 245 milijonov mark) pretežno v tujini, pri čemer se zavedajo, da s sedanjim programom ne bodo več dolgo konkurenčni in si morajo v bližnji prihodnosti dobiti strateškega partnerja, ki bi pomenil razvoj novih proizvodov in vlaganje kapitala. Pogoj za to pa je seveda celovita sanacija v preteklosti nabranih dolgov in izgube, zato v predlogu
zakona, ki so ga v parlament vložili mariborski poslanci, zahtevajo prav to. Le delna sanacija bi namreč po mnenju odgovornih v TAM-u pomenila le podaljševanje agonije z neizbežnim stečajem, prepričani pa so, da je to v nasprotju s slovenskim nacionalnim interesom. Povsod po svetu in že tudi pri nas (npr. v primeru IMV) države pomagajo nacionalno pomembnim industrijskim podjetjem, hkrati pa se sprašujejo, po kakšnih kriterijih bi naša država reševala železarne in Splošno plovbo, TAM-a pa ne. Pri tem lastništvo nima velikega pomena, saj je že del v državnih rokah, precejšen del v obveznostih do delavcev, pomembno bi bilo, da se proizvodnja ohrani, še naprej uporablja nemalo znanja, ki je tu zbrano. Pod vprašajem niso samo delovna mesta v Mariboru, pač pa tudi pri kooperantih (npr.
Niso uspeli urediti niti šoferskega sedeža
»aih p Pro'zvo^nie tovornih vozil in avtobusov vsekakor direk* ?at'eva nase prevoznike, zato smo prosili za mnenje A.ln * naivecJega gorenjskega transportnega podjetja Janf      Mednarodni in domači transport v Skorji Loki
J»neza Sušnika:
"Slovenska transportna P°djetja, ki se ukvarjamo z Mednarodnim prometom *uPujemo svoja vozila v zahodni Evropi, saj so le-ta Narejena po evropskih standardih z ekološkimi motorji ln Potrebnimi protihrupnimi ukrepi. TAM se je v pretekli usmeril zgolj na jugoslovanski trg in na vojaški Program, razvoj vozil pr^ mernih za mednarodni transport pa popolnoma za-nemaril. Njihovo vozila so Zato primerna samo še za jokalni
*n komunalno službo, poskus za sodobnejšo proizvodnjo v sodelovanju z Ivecom pa se žal ni obnesel, je Pa P° našem mnenju povezovanje z enim od uveljavljenih evropskih proizvajalcev edina rešitev. Naj kot zgovorno
Promet, za dostavno
ilustracijo tega zastoja v razvoju samo omenim, da se v TAM-u niso potrudili sodobno urediti niti tako osnovne zadeve, kot je sedež voznika, ki je za zdravje in delovne pogoje šoferjev ter tudi prometno varnost izrednega pomena.
Mednarodni prevozniki sicer z dodatnimi carinami zaradi domačega proizvajalca nismo prizadeti, saj nam TAM, ko to zahtevamo, daje izjave o tem, da ne proizvaja vozil, ki jih želimo kupiti v tujini, sploh pa je potrebno priznati, da do letošnjega polletja velja zelo liberalen carinski režim z minimalnimi carinami.
Čeprav avtobusni prevoz ni v našem podjetju, pa lahko po informacijah, ki jih imam, lahko rečem, da je pri avtobusih TAM položaj veliko boljši. Avtobusi izdelani na podvozju in z motorji TAM v ljubljanski Avtomontaži dosegajo kar precejšno kvaliteto tako za domači, kot tudi za mednarodni prevoz. Ker žal Avto-montaža ne dela, pa bodo avtobusna podjetja ob zelo velikih potrebah kmalu prisiljena na uvoz avtobusov iz tujine. To pa je izredna škoda."
tih seminarjev, izdal naj bi 6 številk časopisa za medsebojno informiranje ter treh letnih konferenc. Slednje organizirajo na sedežih najkvalitetnejših šol (lani jeseni je bila v Varšavi). Na Brdu ravnokar poteka seminar o komuniciranju za učitelje, za katerega so morali med 60 prijavljenimi izbrati 27 udeležencev iz 16 držav. Ugotovili so namreč, da je šibka točka teh šol nastopanje, predstavljanje, skratka komunikacijske spretnosti. Pripravljajo tudi seminar za učitelje s področja marketinga, ter o tem, kako voditi šole za manage-ment. Predvsem pa ugotavljajo, da bo potrebno zaradi kontrole kvalitete uvesti sistem akreditiranja šol, kot to poteka v Združenih državah Amerike. • Š. Žargi
ljubljanska Avtomontaža) in dobaviteljih, skupno več kot 4000 delovnih mest.
Državni zbor se za reševanje problemov TAM-a ni odločil za hitri postopek, kot v primeru železarn in ladjarja, pač pa naj bi se v rednem postopku dokazalo, če bi bil tak poseg upravičen. Neuradno pa se širijo govorice o tem, da utegne TAM kupiti ljubljanski Avtocommerce in ga nato s sodelovanjem Mer-cedesa sanirati. Vodstvo TAM-a novinarskega vprašanja o tem ni želelo komentirati. • Š. Ž.
Dodatni državni denar za slovenske železarne
Minister Tajnikar zagotovil rešitev
Ker so oktobra lani pri sprejemanju zakona o finančni pomoči slovenskim železarnam pozabili na revalorizacijo glavnice, je državni zbor odobril za ta namen do leta 2002 2,5 milijarde tolarjev.
Ljubljana, 24. februarja - Ko je minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar poslancem državnega zbora razlagal potrebnost zagotovitve dodatnih sredstev, je na ugovore, da železarnam dajemo in dajemo denar, učinkov pa ni, odgovoril, da je to zadnja tovrstna pomoč slovenskim železarnam, ki so začele dobro poslovati in so na najboljši poti, da se izvlečejo iz krize. Država je oktobra lani s posebnim zakonom o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in posojil za izvedbo nujnih investicijskih del kar globoko posegla v svojo blagajno in se zavezala, da bo med letom 1995 in 2002 zagotovila dobrih 4,8 milijarde tolarjev ali 61 milijonov mark. Revalorizacija glavnice je bila takrat "pozabljena" in to znese v prihodnjih sedmih letih 2,5 milijarde tolarjev. Samo letos znaša revalorizacija glede na vrednost netnške marke okrog 550 milijonov tolarjev, potem pa se bo vsako leto nižala glede na neodplačano višino glavnice, iako naj bi revalorizacija glavnice leta 2002 znašala le dobrih 74 milijonov tolarjev, vendar je treba prišteti še 10-odstotnc realne obresti, te pa znašajo za letos 475 milijonov tolarjev, takšnega stroška, prek milijarde tolarjev, pa same železarne ne bi zmogle.
Dodaten denar za železarne je že sprožil proteste. Predvsem je slišati vprašanja, zakaj državni zbor brez večjih problemov sprejema zakone o pomoči železarnam in Splošni plovbi Portorož (država je prevzela okrog 150 milijonov dolarjev njenega dolga), zatika pa se pri Tamu, njegovih odvisnih družbah in Avtomontaži Bus. Tudi za Tam je bil predlagan ustrezen zakon, ki naj bi bil sprejet po hitrem postopku, vendar so se poslanci odločili, da ga bodo sprejemali po normalnem postopku. Iz Maribora prihajajo opozorila, da bo Tam do takrat že v stečaju, od drugje pa namigovanja, da utegne biti Tam prodan in s tem rešen. • J. Košnjek
mm	WMGLAS	
NoJKiikovitjjiidi	"v • y	
	gtroije vašega blcga is storitev na Goren{skeni	Tel.: 223-111 Fax:222-917
TC BPT Predilniška 16, 64290 Tržič
(ob tovarni BPT Tržič)
prodaja celotnega programa
BPT TRŽIČ:
•POSTELJNO PERILO
- prevleke za odeje in blazine v vseh ban/ah in dimenzijah iz 100 % bombaža (tiskane ali vezene - saten in damast)
- jogi rjuhe (platno, flanela, frotir)
•METRSKO BLAGO
- beljeno in barvano platno v šir. 140 in 240 cm
- damast v šir. 140, 160 in 180 cm
- keper, frotir, tetra...
•NAMIZNI PRTI
- prti, nadprti, servieti v vseh dimenzijah in barvah iz damasta in satena
- plastificirani prti (enobarvni ali tisk)
•KUHINJSKE KRPE
(frotir, 50 x 70 cm)
- garn, flora, kapna + blazina (platno - tisk) ... samo 2.290.- SIT
- 2 x kapna, 2 x blazina (damast - saten)... samo 4.990.- SIT
- prt lara, 140 x 160 cm ... samo 1.190.- SIT
- BRISAČE 50 x 100 cm ... samo 499.- SIT
- izdelki v II. in III. vrsti - 10 in 40 % ceneje
PLAČLJIVO NA 2 ALI 3 ČEKE PRI NAKUPU NAD 5.000.- OZIROMA NAD 10.000.- SIT
ODPRTO: od 9. do 12. in od 13. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure
Telefon: 53-571, int. 373
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Slovenska knjiga je predstavila
PIRŠ 1995 in EUROPAGES
Ljubljana, 22. februarja - Založba Slovenska knjiga je že tretje leto zapored slovenskemu trgu ponudila P1RS, ki od letos ni več poslovni imenik, temveč so ga preimenovali v Poslovni informator Republike Slovenije. Letošnja izdaja je še popolnejša in celoti zasnovana po evropski klasifikaciji.
le 65.000.
Slovenska knjiga je s tretjo izdajo opravila ogromen posel in 20.000 izvodov v knjižni obliki ter na disketah 5.25 in 3.50 je razprodanih že v prednaročilu. PIRŠ bo letos mogoče naročiti tudi na CD romu.
Najpomembnejši podatki v PIRS-u so ime firme, naslov, žiro račun, številka telefona in telefaksa in skupina izdelkov oziroma storitev. Vpis teh podatkov v PIRŠ je brezplačen, založba pa je dodatno omogočila tudi natis logotv-pa, dodatnih telefonov in mobitela, pagerja, teleksa in ostalih podatkov. Poleg 65.000 podjetij, samostojnih podjetnikov in drugih gospodarskih subjektov, je v PIRS-u zajetih tudi 14.000 poslovnih enot ali podružnic.
Od lanskega leta se pod blagovno znamko PIRŠ trži tudi skupina različnih izdelkov, predvsem priročnikov za poslovne potrebe, glavni urednik Slovenske knjige dr. Martin Žnideršič pa je napovedal tudi skorajšnji izid zajetnega prevoda managementa, avtorja Philipa Kotle-rja.
Slovenska knjiga je tudi ekskluzivni zastopnik evropskega poslovnega informatorja EUROPAGES, ki ga sicer tržijo v 60.000 izvodih v tridesetih državah, kjer je na voljo v šestih jezikih. Tri zajetne knjige EUROPAGES vsebujejo podatke o 150.000 firmah iz 22 držav, tudi ta imenik pa je naprodaj na CD romu.
Verodostojnost podatkov iz različnih registrov, ki so navedeni v informatorju, so snovalci neposredno preverili z 90.000 obiski v podjetjih, ustanovah in pri samostojnih podjetnikih, prav zato pa je PIRŠ v poplavi različnih polsovnih imenikov vodičev in priročnikov, zagotovo najpopolnejši.
Založniki so se morali spopasti tudi z razkorakom med med papirnatimi in dejanskim gospodarskimi subjekti v Sloveniji, kajti učinki zakona o gospodarskih družbah bodo vidni šele v sredini letošnjega leta, ko bodo iz gospodarskih registrov na sodiščih izbrisana podjetja, ki ne delujejo. Na papirju je namreč registriranih 140.000 podjetij, delujočih pa
Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile
Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541
K j • Najnovejša tehnologija gjr^ • Dvojna ALU pločevina
Proizvodnja, servis, montaža
PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV
"HUB0U mm snov mnm iiomv"
QMI vam nudi:
enostavno doziranje ob menjavi olja ■ povprečno 7,3% večjo moč motorja ■ do 160.000 km zaščite • povprečno 5% manjšo porabo goriva
do 90% manjšo obrabo motorja      ■ zaščito pri hladnem zagonu
Pooblaščeni prodajalci:
KRANJ: AVTOCOMMERCE, Bleiweisova 14. tel.: 064/213-977 NAKLO: KUNČIČ VOJKO, Stara cesta 28, tel.: 064/47-169
LESCE: NBA d.o.o., Boštjanova 30, tel.: 064/718-463 JESENICE: ČOP d.o.o., H. Verdnika 23/a, tel.: 064/84-366
NA ŠTIRIH KOLESIH
Nova maxima QX in obnovljena primera
Podjetje Nissan Adria, mešana japonsko slovenska družba, ki pri nas zastopa avtomobile Nissan je v teh dneh začelo s prodajo novega modela maxime QX, ki je bila predstavljena na lanskem pariškem avtomobilskem salonu, delno pa je prenovljen tudi model primera.
Pri Nissanu so se tokratne prenove prestižnega modela maxima lotili zelo skrbno, saj doslej v tem avtomobilskem razredu niso imeli ustreznega avtomobila, ki bi na evropskih trgih dosegel pomembnejše tržne deleže. Nova maxima QX, ki je prav posebej narejena po merilih evropskih kupcev, je ob vseh najnovejših tehnoloških dosežkih s področja varnosti in ekologije opremljena z dvema sodobnima šestvaljnima motorjema (1995 cem in 103 KW/140 KM ter 2988 cem in 142 KVV/193 KM), med posebnostmi pa je tudi imobilizator motorja, ki preprečuje, da bi se z avtomobilom odpeljali nepovabljeni gostje. Evropsko usmerjenost maxime naj bi dokazovala tudi njena cena. V Sloveniji bo maxima QX v osnovni izvedbi z 2,0-litrskim motorjem na voljo za maloprodajnih 51.300 nemških mark, izvedba s 3,0- litrskim motorjem in avtomatskim menjalnikom pa za 66.300 mark. Letos naj bi pri nas prodali 30 avtomobilov, pri Nissan Adrii potihem upajo tudi na 50.
Delno prenovo je doživel tudi model primera, pri kateri so naredili nekaj oblikovnih popravkov. Najcenejša je pri Nissan Adrii primera v limuzinski izvedbi s štirimi vrati, za katero je potrebno z dajatvami vred odšteti 32.450 mark.
Pri Nissan Adrii, ki že četrto leto deluje kot mešana japonsko slovenska firma, naj bi letos skupno prodali okoli 1.000 avtomobilov (lansko leto 700), pri čemer naj bi jim bilo v pomoč tudi znižanje cene najmanjšega modela micra, ki je imel povsem nekonkurenčno ceno, v osnovni izvedbi pa zdaj stane 17.990 mark in se je s tem približal konkurenčnim avtomobilom v svojem razredu. • M.G.
Iz vsebine današnje številke:
► TEST: OPEL FRONTERA 2^ i VWVENT01.9TDI
► ŠPORT: NINA JERANČIČ-NAŠE NAJHITREJŠE DEKLE
► REPORTAŽA: Z AUDIJI NA SMUČIŠČU
► NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAROČNIKE
► BREZPLAČNI MALI OGLASI
► NAGRADNA KRIŽANKA
JAVNI POZIV
Na podlagi Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, upravičenci
JAVNO POZIVAJO
prejšnje člane, pravne naslednike agrarne skupnosti Podlonk, da pristopijo k ponovni organiziranosti agrarne skupnosti. Agrarna skupnost Podlonk je ponovno vzpostavljena na podlagi sklenjenega sporazuma upravičencev o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti.
Izraz volje k pristopu je podpis izjave, ki je na voljo do 2. 3. 1995 pri spodaj navedenih upravičencih.
Podlonk, 19. 2. 1995 Upravičenci: Bernik Pa* vel, Prezelj Franc, šmid Janko
AVTO SOLA ing.HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV
v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK
27. februarja 1995, ob 18. uri.
NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA
^311 -035
L
MEŠETAR
AGROIZBIRA KRANJ - Prosen Slavko s.p., Smledniška 17. Čirče
Zetor
- zaganjač kpt
- bat kpt 0 102
- črpalka vode glava motorja
22.000 SIT 6.900,00 SIT 6.900,00 SIT 7.700,00 SIT
zavorni cilinder 1.880,00 SIT
Univerzal
- črpalka vode   8.800,00 SIT
- zavorni trak 4.400,00 SIT -črp. hidr.      19.900,00 SIT
- lamela sklopke 5.990,00 SIT
- kolo volana    5.900,00 SIT
BCS
- bat mot. 0 88   7.700,00 SIT
- vplinjač kpt 7.900,00 SIT -kosa 127 cm kpt 2.450,00 SIT
- vžigalna tuljava 5.100,00 SIT
- prst grebena    1.290,00 SIT
IMPT 539
- lamela sklopke 6.900,00 SIT
- črpalka vode   9.800,00 SIJ
- ležaji mot kpt 5.200,00 SIJ
- glava motorja 66.900,00 Sil -bati 0 91 kpt 10.900,00 SIT
Ursus
-bat 0 102 kpt 9.200,00 SIJ
- glava motorja 15.200,00 SIT
- črpalka vode   4.400,00 SIJ
- izpušni lonec   2.200,00 SIJ
- črpalka hidr.  14.900,00 SIT
Gume
-guma 600 x 16 5.200,00 SIJ
- guma 750 x 20 8.300,00 SIJ -guma 11.2.10.28 20.200,00 SIJ
- guma 800 x 20 9.900,00 SIJ
- guma 14.9.13.28 27.900,00 SIT
Trgovina je odprta vsa dan od 7.do 19. ure, sobota od 7.do m ure. Telefon: 064/324-802
Enotna cena za homologacijo
S prvim februarjem velja v Sloveniji enotna cena & homologiranje vozil po slovenskih predpisih. Za cen° homologacijskih papirjev po novem velja enotna tarifa »n sicer 20.000 tolarjev. S to uredbo je država stopila na pfste tistim, ki so z izdajanjem homologacij pri uvozu avtomobili služili kar lepe denarje, kljub dodatni določbi, po kateri so za izdajanje homologacij pristojni pooblaščeni zastopniki avto* mobilksih proizvajalcev, pa reda na slovenskem avtomobil8' kem trgu še vedno ni. • M.G.
Omejitve pri uvozu rabljenih vozil
Z novimi predpisi na področju uvoza avtomobilov, ^ veljajo od 1. februarja, je nekaj sprememb tudi pri uvo2u rabljenih avtomobilov. Tako je po novem dovoljen samo uvo* nepoškodovanih rabljenih avtomobilov ali poškodovani* največ do deset odstotkov, kar pomeni, da na avtomobilu fle morejo biti poškodovani vitalni deli. Lani je bilo namreč .J' Slovenijo uvoženo precej poškodovanih avtomobilov, ki so jjj1 prodajalci nato popravili in prodali po bistveno višjih cena«1' kot pa so odšteli zanje v tujini. • M.G.
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Koroška 53 d
oddaja v najem "POSLOVNI PROSTOR"
primeren za pisarno, izobraževanje, razmnoževanje in drugo podobno dejavnost.
Informacije po tel.: 224-114
M0NTANA
FIAT UNO l.O 3 V FIATUN01.15V FIATTlPOl.6SX5V komplet SX OPREMA + KLIMA ALFA R. 331.3 KUMA, KAT. ALFA R. 331.3 KARAVAN, KAT. LANCIA Y10 U KAT. LANCIA DELTA 1.6 KAT. KLIMA
12.990 DEM 13.990 DEM
17.490 DEM 16.490 DEM 17.490 DEM 13.490 DEM 22.990 DEM
STARO ZA NOVO, MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM
MONTANA, d.o.o., Celovška 135, Ljubljana Tel.:061/159-30-30, Mobitel: 0609-615-648
JPILI NOVEGA FORDA?
AVTOHIŠA KAPOSI, LJUBLJANA d.o.o., trgovina Kranj, Jezerska c. 121, i> tel. 064/241-358, fax 064/241-367 I
VERT1GO, d.o.o., Mestni trg 27, Skofja Loka tel./fax: 064/623-087,624-228
2§0 Kaposi
VREME
Vremenoslovci nam za danes napovedujejo pretežno oblačno vreme, za jutri pa delno jasno z zmerno oblačnostjo. Jutri popoldne se bo pooblačilo in začelo deževati. Tudi za nedeljo nič obetavnega, skoraj povsod bo večinoma deževalo.
LUNINE SPREMEMBE
Ker je v sredo zadnji krajec nastopil °b 14.04ybo v naslednjih dneh po Herschlovem vremenskem ključu lepo in prijetno.
JODLGAT
Darja je torej na konju
IŠČEMO USPEŠNICO PETDESETLETJA
. kotili smo se zanimive vseslovenske akcije, v kateri razisku-^ejno, katere slovenske uspešnice zadnjih petdeset let so se obdržale v glavah in srcih naših drlavljanov. Lestvica je po Preiti krogu dobila sledečo podobo:
L Poletna noč
2. Silvestrski poljub
* Mandolina
4- Dan ljubezni
*. Marie
6 Ko boš prišla na Bled 7. Na nebotičniku & Tam, kjer murke cveto °. 30 let
10. Od višine se zvrti
O nagrajencih in nagradah boste podrobnejše zaznamke slišali v °ddaji Glasba je livljenje (Radio Triglav, jutri, ob 13. uri, ali r<*di0 Poslovni val ob 7.45).
Mi pa vam posredujemo nekaj misli in citatov svetovnih legend tobavne glasbe.
Dolly Parton: - Nisem še pokazala vsega, kar znam. In to s°rno zaradi tega, ker nisem neumna blondinka, kot to nekateri Mislijo. Sploh pa nisem blondinka.
David Bowie: - Sem homoseksualec in le od nekdaj sem to tudi bil. Tudi takrat, ko sem bil še David Jones.
Bov George: - Srečal sem veliko mladih skupin in malo njih je °Uo sposobnih obdriati kvaliteto in izvirnost, ki jih je v začetku Proslavila.
- SKODA
V<)lks\.vtjyt'n Group
No, ne na konju, ker če me občutek ne vara, bo punca na finale pesmi Ev-rovizije odpotovala s kakš-nim sodobnejšim potovalnim sredstvom. Star kitajski pregovor namreč pravi: "Na konju skoz se furi, se fajn u rit ožuli." Zato pustimo konja, recimo raje. da je Darja na avionu. Jest pa v dilemi, namreč niti najmanj se mi ne sanja, po katerih slapovih se imenuje band Slapovi. Največ je bilo odgovorov pod c) kakšnih drugih slapovih, Kaplerjevi omenjajo Slapove Krke (ki so res cool, a kdo bi vedel, kaj zaeni tipi se zdaj tam hajkajo, Hrvati, Srbi in še kdo...), Helena pravi ledeni slapovi, Rudi je nekaj omenjal Savico, Janez pa Coca Colo (Janez, a ti sploh veš, kaj se naredi, če petdeset stotinov čez noč pustiš v kozarcu Coca Cole?)... eni ste se odločili tudi za b) solzne slapove, no za Nia-garske pa sta bila le dva. Vsa čast najbolj hrabrim, ki so se odločili kar za d), to pa sta Boži in Beti P. Žal fantov iz banda v sredo ob 18. uri in 16 minut ni bilo doma, tako, da Jih ni bilo mogoče vprašat. No kar se tiče, žrebanja, smo se tako po nekajurnem preudarjanju strokovne žrebalne komisije na ministrstvu za slapove odločili, da bo izbor za srečnega nagrajenca potekal med vsemi prispelimi dopisnicami. Tri, šter nagrado prejme Urša Eržen, Bukovica 4, 64227 Selca. Cool, nagrada je tvoja, po-čak' dopis, pol pa le do Aligatorja.
TOP 3
1. Nedotaknjena -Helena Blagne
2. Slapovi pa to
3. TU Communication -Beastie Boys
NOVOSTI
Najprej se moram spomniti na Katice, a veste to so one punce iz Bele krajine, ki so pele tudi z Magnincom v komadu "Zeleni Jurij". In če še malo pokukamo čez mejo. Sinead O' Connor z albumom "Universal Mother", novi so The Jesus & Mary Chain "Stoned & Dethroned", pa Simple Minds "Good News From The Next World" in Asia "Area". Vstopnic za Beastie Boys je sicer še nekaj, a je že kriza..., Nekaj več pa je še Crvene jabuke, ki bo 6. marca v Ljubljani, se mi zdi.
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 169:
Tam od začetka se je nekaj omenjalo neko Darjo, ki je na avionu, uno, ki je zmagala na slovenskem tekmovanju, češ kdo bo letu na Irsko, na finale Evrovizije. Kako se ta Darja piše? Rešitve čakam do srede, oh..., a je že marec, 1, marca, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Tako, še odgovorim vam - Mojca, tisto o nadoknađen]u velja, kar se tiče pusta Beti P., Jest se pa ravno nasprotno kot ti ne bom umil in bom črn k' rajfenkerar. Nataša hvala za poduk o Gregorjih in Juretih... Katarina B.B - ji so šele u nedeljo zvečer, zato valda ne bo problem v stilu zmatran pa to... Hmmm... s plakati bo pa v stilu, kdor prej pride, ga ima, zato... si ne upam dat' glih roke v vogn... čav
Res je zanimivo, kako se Človek vsemu privadil
Ko smo polotili kruti komunizem k večnemu počitku, nakar je izbruhnila demokracija, so njeni kao demokratičnimi vZvodi in vzgibi takojci planili na plan. Mnogi premnogi so jih vzeli dobesedno, kajpak v sprevrleni maniri: delaj, kar hočeš, vse ti je dovoljeno, zdaj si sam gospodar! Kar je moje, je 'noje, kar je pa tvoje, je pa tudi komot lahko moje! . In vrstile so se afere in v vseh H šlo za isto stvar: pljuniti čimveč, se okoristiti, zraven pa s* v brk posmehovati davkoplačevalcem in vsem, ki bi te lahko Prijeli za ovratnik in vreli v Keho!
Do danes ni še nihče, ki se je okoristil z našim denarjem, okusil kakšne ječe. Kje pa! Funkcionarji, direktorji, ministri,
specialci, teritorialci in vsi drugi se veselo sprehajajo in *sem skupaj osle kažejo! Nič!
Kvečjemu so še bolj lopovski °d navadnih lopovov, ki jih pa r« čaka ječa!
In ker se to dogaja vsak dan, 5e fega navadiš. Če dolgo vsi in vsevprek kradejo, potem to Postane del vsakdana in te Pravzaprav nič več niti ne zanima, kaj šele gane, da je tamta pljunil kaj veš koliko tauient nemških mark in jih spravil v lep!
Uboga delela, v kateri bo Zdaj zdaj propadel rumeni tisk, KaJti lumpje na kvadrat in ^aSari z najvišjih drlavnih lnstanc nikogar več niti ne Zanimajo! Kaj pa naj rumeni *sk še piše na naslovnice, če narod naslov samo preleti in
vrle cajteng v kot, rekoč: "Madona, spet ena baraba!"
Črna kronika je v enem samem dnevu minulega tedna mastno zabeležila, da so ovadeni, ker so kradli: en specialec, en bivši direktor in minister in en dekan. Da ne govorimo o bivši ljubljanski vladi in o drugih tičih..
En specialec je še v času bivšega obrambnega ministra uvozil dva fina avtomobilčka:
bolj oddaljeni kraj!
Bivši direktor in minister za obrtniške zadeve se je tudi šel levo roko, desni lep. Ampak toliko, kot je sebi namenil, niti ni šlo v en hlačni lep. Pa kaj? Je, kar je!
Najbolj fletna je zgodba enega dekana glasbene akademije. Ta • boste videli - pa bo obsojen. Zato, ker je bila njegova tatinska slast in strast usmerjena v jestvine in druge
Tema tedna
Kradem, kradeš, kradejo...
Če bi naredili analizo, kateri glagol se je najbolj trdoživo uveljavil v demokraciji, bi prišli do nesporne ugotovitve, da je to glagol: krasti.
Njegova kontinuiteta je zavidljiva, njegov status v privilegiranih slojih neomajen...
zase in za ministrstvo. Ko je dognal, da je njemu namenjena limuzina slabše opremljena, je fliknil nazaj čez mejo, avto zamenjal, doplačal cirka 35 tisoč davkoplačevalskih nemških mark in se z dodatno opremljenim avtekom pripeljal nazaj - pravi Mladina. Porka-duš frajerja! Narod pa svojih otrok šolati ne more, ker nima niti za mesečno vozovnico v
dobrine ter zato, ker si je v primerjavi z barabami iz drlavnih in ministrskih vrhov prilastil razmeroma malo. Pri nas je namreč vsak, ki bo ukradel zobotrebec ali vezalke, pršut ali cigarete, v arest d'jan, družbeni privilegiranci, kapitalci glede denarja, ki so ga sunili naravnost iz davkoplačevalskih lepov, pa se samo na vsa usta hahljajo, saj jih nikdar ne bo
pred sodno obličje.
Ta nesrečni bivši glasbeni dekan je med drugim šel v štacuno in na naročilnico po celih kosih kupoval - pršut! Za približno 40 turjev je nakupil samo pršuta! Kar ni pravzaprav nič, če pomislite, kako drag je pršut! A so doma le papcali pršutek na pršutek!
Nato je šel v trgovino in kupil * 101 glasbeno ploščo, na kateri so bile njegove skladbe. Plošče so se gotovo bolj kilavo prodajale, pa je bil jezen, ker ne grejo v promet. Hajdi po naročilnico pa pokupimo to zalogo, da ne bo sramote. Rešimo avtorsko čast! V nakupu 101 lastne plošče je gotovo precej simbolike ali špekulacije: zakaj jih ni kupil sto, zakaj prav 101?
Najbolj nerodno pri vsem je, da je bil bivši - dekan, ne pa kakšen izgubljen in zapuščen umetnik. Kakšno slabo luč je revel vrgel na inteligenco! Prepričani, da z lopatami krade večinoma le privilegirana politična elita, zaščitena kot svete krave, ob tem primeru tega nesrečnika lahko samo še dvignemo roke in - obupamo!
Prej so kradli komunisti. Kradli, recimo, tako da so jim lokalne gradbene firme zastonj delale hiše in vikende, delili so jim provizije, pršutarji pa poklanjali pršutke in druge jestvine. Zdaj je lopovščina pravično, demokratično porazdeljena na vse sloje in politične grupe.
Kako smo torej v tem smislu občutili menjavo režimov? Ni za prehvalit, kako se v resnici ni nič spremenilo: komunizem, nakar še demokracija. • D. Sedej
GREMO V
GAULOISSES
Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter
čakamo vas na frekvenci 97,3 v sredo, 1. marca, ob 17. uri.
Domača lestvica:
1. čuki - Vsepovsod ljubezen
2. Danilo Kocjančič in Matjaž Jelen - Poišči me
3. Agropop - Vzeli so nam sanje
4. Dominik Kozarič - Reka luči
5. Chateau - Mlinar na Muri
Tuja lestvica:
1. Kellv familv - An angel
2. Bon Jovi - Alvvavs
3. Tom Jones - If I onlv knew
4. M People - One night in heaven
5. Outhere Brothers - Don't Stop
NAGRADE:
- Kavbojke BLUE MOON bo v JEANS CLUBU PETRIČ v Kranju dobila Sabina Bečaj iz Škofje Loke
- 2 PIZZI v PIZZERIJI ORLI v Tenetišah je sreča namenila Nuški Bizjak iz Kranja
- Nagrado CLUB A GAULOISSES pa prejmeta Janez Zadnikar iz Ljubljane in Davor Brezar iz Kranja
Ne pozabite - dobimo se v clubu GAULOISSES v soboto, 25. februarja, in v torek, 28. februarja, na VELIKEM PUSTOVAN-JU z lepimi nagradami!
KUPON		I
GLASUJEM ZA:		
		
MOJ NASLOV:		
Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj.		
V Hotelu Ribno vsak četrtek v marcu
Slovenski avtorski glasbeni večeri
V Hotelu Ribno na Bledu bodo vsak četrtek v prihodnjem mesecu za svoje goste in ostale obiskovalce pripravili avtorske glasbene večere. Gostitelj bo Andrej Sifrer, v Hotelu Ribno pa bodo gostovali: Aleksander Mežek (2. marca), Adi Smolar ( 9. marca), Vlado Kreslin (16. marca), Peter Lovšin (23. marca) in Zoran Predin (30! marca).
Hotelska kuhinja bo ob dnevih, ko bodo avtorski glasbeni večeri, pripravila posebne jedilnike s poudarkom na tipičnih jedeh pokrajin, od koder prihajajo ugledni slovenski glasbeni ustvarjalci. Rezervacije sprejema Hotel Ribno, telefon 064/ 741 ■ 321.
Slovenske avtorske glasbene večere je Hotel Ribno pripravil v sodelovanju s svojimi dolgoletnimi poslovnimi partnerji - podjetji Hosta Ljubljana, Žito Gorenika Lesce, Živila Kranj, Dedalus Ljubljana, Gorenjski glas Kranj, Radio Tržič in Zavarovalno družbo Adriatic PE Kranj.
Koncert
Let 3 na Primskovem
Točno čez en teden, točneje v petek, 3. marca, bodo v dvorani na Primskovem pri Kranju nastopili hrvaški rockerji Let 3. Zadnja plošča skutnne Let 3 "Peace" je bila na HrvaŠkem izbrana za najooljŠo ploščo preteklega leta. Posebnost le-te je prepletanje Istrske etno glasbe in klasičnega Let 3 ročka v stilu starih komadov, kot so Izgubljeni, Pokvarena Žena, Vjeran pas, Deseperado... Za organizacijo koncerta pa je tokrat poskrbela vse bolj aktivna glasbena sekcija pri Klubu Študentov Kranj. • I.K.
Nagradna igra Gorenjskega glasa in TVM - Televizije Medvode
Poznate občino Medvode?
Zajeten kup odgovorov na nagradno vprašanje, zastavljeno na videostraneh Televizije Medvode in v Gorenjskem glasu, smo prejeli do prejšnjega petka. Ker so bila vsa naselja, ki sodijo v občino Medvode, podrobno našteta v decembrski prilogi Gorenjskega glasa - letopis "Gorenjska 1994", odgovor ni bil (pre)težak. Gledalci Televizije Medvode so si reportalo o žrebu prispelih dopisnic ogledali včeraj na TV ekranih; nagrade v vrednosti po 2.500 tolarjev so prejeli: Zdenka DOLŽAN, M laška 55, Kranj; Dušan BILBAN, Zavrh 4/a, Ljubljana - Šmartno; Jole ŽITNIK, Krvavška 17, Vodice; Miha KOKAU, Zg. Jezersko 102/b; Anja ERŽEN, Gorenja vas - Reteče 46/ a, Šk. Loka; Janez ZAVRL, Pot na Jošta 19, Kranj in Marija GANTAR, Partizanska 68, Žiri. Posebno nagrado (videokaseto) Televizije Medvode Ivana PRIS-TOV, Krnica 3, Zgornje Gorje.
TVS 1
8.15 Radovedni Taček: Gasilec 8.30 R Golia: Srce igrač, mladinska gledališka igra 8.50 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 8. oddaja 9.05 Svinčnik piše s srcem 9.35 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.20 Zgodbe iz školjke 10.50 Dogodivščine Toma Sa-wyerja, ameriški film 12.10 Gore in ljudje, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 Podarim - dobim, ponovitev
17.00 TV dnevnik
17.10 Osupljivi svet Nicolasa
Hulota, francoska dokumentarna
nadaljevanka
18.00 RPL - studio Luvvigana
18.45 Hugo, TV igrica 19.17 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik
19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Ona + on 21.10 Za TV kamero
21.25 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 21.50 Ozare 22.00 Tv dnevnik 22.10 Šport 22.30 Sova
22.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka
23.20 Zlobnost, italijanski film
TVS 2
8.00 Euronevvs 8.50 Umetnost dirigiranja, 2. oddaja 9.55 Maribor: Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 10.55 Obersdorf: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos 12.55 Maribor: Zlata lisica, Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 13.50 David Copperfield: Skrivnost na Orient Ekspresu 14.45 Turistična oddaja 15.00 Sova, ponovitev 16.25 Zvezdniki v cirkuški areni 18.00 Športna sobota: EP v streljanju, posnetek iz Vantaa 18.30 Slovenski magazin 19.00 Podarim -dobim 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 20.10 Policaj z Beverlv Hillsa, ameriški film 21.50 Sobotna noč: 45. festival popevk iz San Rema
HTV 1
8.45 TV koledar 9.00 Dobro jutro 10.30 Mesečev skakač 11.30 Kapetan Zaspan, risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Me je kdo iskal?, ponovitev 13.35 Briljantina, ponovitev 14.15 Narava telesne zgradbe 14.45 Prizma 15.25 Poročila 15.40 Beverlv Hills, ponovitev 16.30 Debeluška, kanadski barvni film 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Živa resnica 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Zaslepljeni, ameriški film 21.45 V Dobri družbi, glasbena oddaja 22.35 Slika na sliko 23.20 Pogovor s teologom 0.15 Športna sobota 0.20 Poročila 0.20 Sanje brez meja
HRT 2
10.35 TV koledar 10.45 Smučarski poleti, prenos iz Obersdorfa 13.50 Alpsko smučanje, posnetek slaloma (ž) iz Maribora 14.20 Ukradeni načrti, angleški barvni film 15.45 Ekran brez okvirja 16.45 Theatron: Don Giovanni 19.15 Risanka 19.30 Poročila 20.30 San Remo, prenos zaključnega večera 0.30 Popolna nevesta, ameriški barvni film
KANALA
7.00 Video strani 9.00 Spot tedna 9.05 CMT 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 11.10Dance sesion, ponovitev 11.45Spot tedna 17.55 Spot tedna 18.15 Burleska Charlieja Chaplina 18.30 Na begu, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Krik, oddaja o stilu 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.35 Na begu, ameriški barvni film 23.10 Vreme 23.15 Chicago, posnetek koncerta 0.20 Spot tedna
9.00 čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Hočem obdržati sina, ponovitev ameriškega TV filma 11.00 Prismojen bolnik, ameriška komedija 12.30 Hallo Avstrija, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Bije trinajsta ura, nemška komedija 14.40 Štirinajst let - kaj zdaj, pred izbiro poklica 15.00 Otroški program 16.15 Beverly Hills 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Zdravnica dr. Oueen 19.00 Zlata dekleta 19.30 Čas v slikiA/reme 19.55 Šport 20.15 Musikanten-stadl 22.05 Kodno ime: Plesalec 23.35 Čas v sliki 23.40 Amazonke na mesecu, ameriška komedija 1.00 Simon Templar 1.45 Videos-trani/Tisoč mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vreme
9.00 Poročila iz parlamenta 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (ž), 1. tek iz Maribora 11.00 Smučarski poleti, finale svetovnega pokala iz Obersdorfa 12.50 Veleslalom (ž),
2. tek iz Maribora 15.00 Avstrija II,
3. del 16.30 Slika Avstrije 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče 18.00 Šport 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Na psihiatrovem kavču, ameriška komedija 21.45 Čas v sliki 21.55 Čas na nabodalu 22.05 Šport: Alpsko smučanje -svetovni poakl, smuk (ž), iz VVhistlerja 22.20 Monty Python's Flving Cirkus 22.50 Bravissimo, revija iz pariškega Lida 23.50 Round midnight 0.35 Videostra-ni/Ex libris
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.10 MINI PET (otroška glasbena lestvica) 19.40 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 52. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 EPP blok - 3 20.45 PUSTNI SPREVOD PO ULICAH KRANJA 20.59 Karneval 94: Godlarji iz Šenčurja 22.00 Iz lokalnih televizij Slovenije: Parada humorja '94 (VTV Velenje) 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
10.00 Šolski utrinki - oddaja OŠ Železniki 19.00 KARAOKE v Železnikih - 1. del 20.00 Antonov obzornik 20.20 Brat Sonce, sestra Luna - celovečerni film
LOKA TV
... Videostrani 17.00 Movie chan-nel
M MTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 M MTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.30 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 18.15 TURISTIČNO OKNO KOMPAS HOLIDAVS, ponovitev 18.30 MMTV ŠPORT, reportaža boksa in smučarskih tekov, ponovitev 19.10 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 PUSTNA ŽIVA SCENA, glasbena oddaja, nastopajo Don Juan, Zvezde, Veter, Ivan Hudnik, Simona Weiss in ostali izvajalci. 21.00 PAPER TIGER, film 22.30 MORTAL PASSION, film 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
R TRŽIČ
Oddajamo ob 16. do 19. ure, z oddajnika Kovor na UKV 95 MHz in SV 1584 KHz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 MHz.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 11.00 Mikrofon na poti 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Male živali in mi 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 Športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dej nehi, no... 7.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 Novice 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 17.30 Učimo se angleščine 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 1.00 Satelit
20.00 MMTV PUSTNA ŽIVA SCENA
Na pustno soboto si ob 20. uri na MMTV lahko ogledamo PUSTNO ŽIVO SCENO, ki bo tokrat času In naslovu oddaje primerno pustno obarvana. Seveda ne bo, kot je v navadi, manjkalo glasbenih gostov. Tokrat se bodo v gostilni Petrač s svojimi skladbicami predstavili Zvezde, Veter, Majda Pečarič in ansambel Ultrazvok, Ivan Hudnik, Obvezna smer, Primož Kastellc, Simona Welss, Majda Pečarič in Toni Kapušin, Don Juan in plesna skupina Bolero. Ponovitev oddaje bo na pustni torek, ob 22.10.
KINO
AVSTRIJA 1
CENTER amer. kom. MASKA ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. west. TOMBSTONE ob 15.30 in 17.45 uri, amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 16. uri, amer. rom. kom. SAMO TI ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, film PLEZALEC ob 18. in 20. uri, amer. ris. film LEVJI KRALJ ob 16. uri RADOVLJICA amer. thrill. KALIFORNIJA ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA amer. film JUNIOR ob 18. in 20. uri
NEDELJA, 26. FEBRUARJA
TVS 1
9.00 Otroški program: Živ žav 9.50 Žepni nož, ponovitev nizozemske nadaljevanke 10.10 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke
10.30 Domače obrti na Slovenskem
11.00 Slovenci v svetu: Ave v
ZDA, 1. del
11.30 Obzorja duha
12.00 Biblija, 7. oddaja
12.30 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.05 Neprimerna ženska, ponovitev ameriške nadaljevanke 14.20 Dvorni norček, ameriški film
16.00 Zlate gosli, avstralska nadaljevanka
16.45 Podarim - dobim, ponovitev
17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik
19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60
21.10 Kamniti svet, dokumentarna serija
21.45 Ščepec širnega sveta: Cimet, angleška dokumentarna nadaljevanka
22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.25 Šport 22.35 Sova;
Poirot Agathe Christie, angleška naniza
TVS 2
8.00 Euronevvs 8.45 Koncert simfonikov RTV Slovenija, ponovitev 9.55 Maribor: Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 1. tek, prenos 11.15 Sova, ponovitev 12.10 Obersdorf: Svetovni pokal v smučarskih poletih, prenos 12.55 Maribor: Zlata lisica, Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (ž), 2. tek, prenos 13.50 Obersdorf: Svetovni pokal v smučarskih poletih, nadaljevanje prenosa 15.00 Ona + on, ponovitev 16.05 Udari vraga, ameriški film (čb) 17.35 Športna nedelja: DP v nogometu: Rudar Velenje - Maribor Branik, posnetek iz Velenja 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Policijska akademija I, ameriški film 21.40 Biblija, 8. oddaja: Razodetje po Šinaju 22.10 Športni pregled
HTV 1
8.00 Poročila 8.30 Klic divjine, ameriški film 10.30 Maša, prenos iz cerkve Sv. Antona Padovanskoga v Zagrebu
12.00 Poročila 12.35 Malavizija 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 TV izložba 15.10 Opera-box 15.40 Miti, misterije in misticizem 16.25 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 17.10 Poročila 17.20 Mame v akciji, ameriški barvni film 18.30 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.45 Slika na sliko 23.45 Komentar hrvaškega šahovskega prvenstva 0.00 Poročila 0.05 Sanje brez meia
HTV 2
12.00 TV koledar 12.10 Smučarski poleti, prenos iz Obersdorfa 15.45 Tulsa, ameriški barvni film 17.20 Alpsko smučanje, posnetek veleslaloma (ž), iz Maribora 18.10 Košarka: NBA 18.45 ATP magazin 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 črno-belo v barvah: Smrt v Benetkah, italijanski film; Spomini; Arhiv HRT; Zvonko Špišič; Musicali MGM
KANALA
9.00 Spot tedna 9.05 Alice v čudežni deželi, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Risanke 11.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 12.00 Epikurejske zgodbe, ponovitev 12.10 Helena 12.55 Spot tedna 13.00 Video strani 17.05 Spot tedna 17.10 Chicago, ponovitev koncerta 18.25 Na begu, ponovitev ameriškega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 21.00 Kino, kino, kino 22.00 Ameriških deset 22.30 Vreme 22.35 Krik 23.15 Spot tedna
9.00 Šleki, avstralska komedija 9.30 Fra Diavolo, ameriška ako-medija 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Velika restavracija, francoska komedija 14.55 Biševo - v svetlobi kamna, reportaža o modri jami na otoku Biševo 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Melrose Place 18.00 Čas v sliki 18.05 Bay VVatch 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Za vse čase 20.15 Za vse čase 21.05 K 1, kultura v živo 21.05 Pustni koncert simfoničnega orkestra ORF 22.05 Čas v sliki/Šport 22.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (m) 22.20 K 1, kultura v živo 23.05 Julian Schutting 23.50 Šalom 23.55 Hiša žensk, nemški Tv film 1.20 Ottorino Respigni 1.35 Vi-deostrani/1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (ž), 1. tek iz Maribora 11.00 Beverly Hills 90210, ponovitev 11.45 Pogledi od strani 12.10 Slalom (ž), 2. tek iz Maribora; Smučarski poleti, finale svetovnega pokala, iz Obersdorfa 15.05 Karneval v Riu 15.30 športno popoldne 16.30 Na krilih v zmajevi deželi 17.15 Klub za seniorje 18.00 Jolly Jocker 18.25 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Alpsko smučanje - svetovni pokal, superveleslalom (m), iz VVhistlerja, Kanada 20.15 Octopussy, angleški akcijski film 22.25 Policijski klic 110 23.55 Čas v sliki 0.00 V trezorju je ceč hudič, ameriška kriminalna komedija 1.40 Videos-trani/1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 Miha Pavlina (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Odštek 8 (ponovitev) 10.45 Pustno rajanje po ulicah Kranja 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 52. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Kolovrat domačih viž: ansambel Mira Klinca 12.05 Video-boom 40 (prva slovenska video lestvica), 27. oddaja 13.52 Film: Policijska zgodba I. 15.30 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
19.00 Antonov obzornik 20.00 2. r. dan lestvice 5 + 5 radia Žiri v Plavalnem bazenu v Železnikih -1. del
LOKA TV
... Videostrani 18.50 Nedeljska reportaža: pri Plestenjakovih 20.00 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov (poročilo z letne skupščine pregnancev, 3. seja občinskega sveta občine skofja Loka, Kakšen je taborniški dom in kdo skrib za njegovo podobo?, počitnice s smučmi na Soriški planini, Pust, pust, krivih ust...) 20.35 EPP blok 20.40 Film (ponovitev)
MMTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani -panorama 14.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja, v studiu bo gost skupine East 17 18.00 AVTO-DROM, oddaja o avto-moto športu, ponovitev 19.10 Obvestila 19.15 Risanke 19.40 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.10
DEFECTOR I., film 21.40 RE-TURN OF THE FAMILY MAN, film 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.10 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi - brezplačno 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS: Oglašanje s pustnega karnevala v Šenčurju 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica Radia Kranj
R TRŽIČ
Oddajamo od 10. do 15.30, i* Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo
RŽIRI
8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.1* Aktualna tema 9.40 Radijska izložba 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnoza-; bavne glasbe 11.00 škofjelošk' tednik 11.40 Kino 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 14.00 Športni utrinki 16.00 Škofjeloških 6 17.30 Nedeljska srečanja 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99.5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Calimero in otroci 9.0'j Dopoldanski vodeni progra^ 9.15 Novice 9.30 Horoskop 9.4° Vreme 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.1* Novice 13.00 Nedeljska reportaž* 14.00 Glasbena lestvica 15.0" Vodeni program 15.15 Novic« 16.45 Javna razsvetljava '
vreme 17.15 Hollywood - oc o filmu 18.00 Mi smo pa od tan doma... 19.00 Mi smo pa od taj1 doma... 19.00 American top 4 22.30 Jazz galerija 1.00 Satelit
radio trigl^
96 MHZ
20.10 TVS 2
POLICIJSKA AKADEMIJA
Ameriški barvni film; ig<al% Steve Outenberg, Klm Cattr*"' O. W. Bailey, Buba Srr>itn' Donovan Svoti in drugi; . Nova županja ameriškega mesta odloči, da se poslej W**L vsi. ki bi se radi na setmesecne' tečaju izurili za varuhe zakonci lahko vpišejo na policijsko a*a^v mijo. Žal se priglasijo P^^^jLo državljani, ki so samo P°9°Q. sposobni za policijski poklic- ^ očnik Harris. klasični P^sWfL stare šole urjenja, Ima swj težave s tolpo bedakov, ™amtL, sinčkov In psihopatov. Zlasti discipliniran Carey Mahoney 9T, spravlja v obup. Kajti 0arey. obiskuje policijsko <*kaderti'J samo zato, da mu ni treba « « zapor, stori vse, da bi ga tam v,» ven.
KINO
AVSTRIJA 1
CENTER amer. kom. MASKA ob 17., 19. in 21. uri, amer. ris. fljj1 LEVJI KRALJ ob 10. in 15. uri STORŽIČ amer. wes»-TOMBSTONE ob 15.30 in 17.45 uri, amer. akcij, dram
ROJENA MORILCA ob 20. in 22. uri ŽELEZAR amer.
ris-, 20. Hfi
ALADIN ob 16. uri, amer. rom. kom. SAMO TI ob 18. in -- Q TRŽIČ amer. kom. TRIJE LOPOVI IN POTEPIN ob 16., 18. in ^ uri RADOVLJICA amer. trill. KALIFORNIJA ob 18. irl 20-ŽELEZNIKI amer. akc. thrill. DIVJA REKA ob 19. uri »KOr-LOKA amer. film JUNIOR ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJ*^ BISTRICA amer. film JUNIOR ob 20. uri
Odprte strani-
!0K)<
POGLEDI
Z
GORENJSKEGA JUGA
Vtasih je na Zahodu, v deželah, prežetih s krščanstvom, veljalo, da naj bo otrok toliko, kolikor jih Bog da. In dajal jih je Veliko, Več kot danes. Če je katerega preZgodaj vzel, so pobožni starši in drugi Žalujoči navadno porekli: "Bog ga je dal,
°S ga je vzel." In so si ponižno (ter z več J" manj strasti) prizadevali, da bi dal še katerega. Tako je bilo davno nekoč. Nakar 40 Prišli časi, ko so si odločanje o tem, k°Hko otrok bodo imeli, ljudje (tudi pohožni in ženske še posebej) vzeli kar Za svoje. Od takrat je otrok vse manj in 'j*0*]- Širom po Zahodu. (Drugače je tam,
rt*h Se
niso prišle do besede - in dejanj.)
Kdo bo dal več otrok?
de°S€bno Preplašeni so zaradi gornjega
^.]stva nar%di (oziroma "narodnjaki", ki se tega najbolj zavedajo),
•nt.0 ma^°številni; mednje seveda sodimo tudi Slovenci. Številni Sub]ekti sPodt SKD
Sp }*kti civilne družbe - in po njih tudi država - razmišljajo, kako uditi ponovno rast števila rojstev. Pri nas je skupina poslancev
Pnšla na misel, da bi bilo to mogoče doseči tako, da bi kf££ niški dopust podaljšali z enega na tri leta. (Pa ne, da zdaj že Števi^! demokrati nimajo več zaupanja v Boga?!) Predlog zbuja an^€ ln burne polemike. V Republiki (17. feb.) berem rezultate stri €' V katen Je kar 54 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se ne 4a . s Podlogom poslancev SKD. Anketa je vrh tega pokazala, ^°Pus met* '*S"m'' ^' nasprotujejo podaljšanju porodniškega Pod 1°' Znatno več iensk kot moških. In da je zagovornikov Sred }- °n^a Ve^ me^ V^e 'w v"°^° izobraženimi kot med ljudmi s n   njo aH nižjo šolo. Ne preseneča pa dejstvo, da je več
°tnikov podaljšanja med "ta rdečimi" kot med "ta črnimi", gor aVno sem slišal za primer delavke v največjem podjetju na Po ¥, m JU8U> ki je v našem oziru značilen. Predpostavljeni jo je delat ( mesec*n porodniškega poklical in ji predlagal, naj pride Če se b* °Sem ur')' ^ hoče ohraniti delovno mesto, ki ga je imela. Posl $ ° Vrn^a ^e čez leto, jo bo čakalo nižje mesto. Seveda ga je kar tri ^ ^° llelat! B°8 ve' kaJ bi J° čakalo, če bi bila doma n eta? Spet drugačen je primer mater samohranilk, svobodnih
umetnic in kmetic. Bi država tudi njim izplačevala velikodušno triletno nadomestilo dohodka; ali le "stalno" zaposlenim?
Nedavno sem bil priča burnemu razgovoru visoko izobraženega in nacionalno ostro nabrušenega moškega (umetnika) in "prosvetljene" kmetice. Prvi je bil za podaljšanje porodniškega, druga proti njemu. Prvi je v podporo svojemu prepričanju navajal nacionalne interese, druga je izhajala iz svojega interesa (kako naj si kmetica privošči triletno porodniško, tudi če jo je država pripravljena plačati?) in se pri tem naslonila še na primer bolj ambicioznih žensk: kako naj te naredijo kariero, če bodo svoja najbolj plodna in hkrati najbolj produktivna leta preživele na porodniškem dopustu. Njen moški sogovornik je gordijski vozel, v katerega sta se zapletla, presekal Z izjavo, katere zapisa se naravnost bojim: "Tista, ki bi rada imela otroke, naj jih ima in država naj ji pri tem pomaga. One, ki jim je več do opravljanja poklica in kariere, pa naj se posvetijo temu. Saj ženske danes nihče več ne sili, da bi dajala noge narazen! Pa še zaščiti se lahko!"
Bog mu odpusti. Jaz, ki o teh rečeh bolj malo vem, bi si česa takega (kranjsko-mačističnega) ne upal izreči. Vendar, če stvar nekoliko premislim (saj to mi,je "poklic") - ali ni imel prav? Ali ne bi bilo idealno, če bi se lahko vsak posvetil tistemu, kar ga najbolj vleče, za kar se čuti najbolj poklicanega? Eni so - in zlasti med ženskami jih ni malo - bolj poklicani k rojevanju in vzgoji otrok, drugi k opravljanju drugih, nič lažjih, nemara še zahtevnejših poklicev. Ostaja samo še vprašanje, zapisano v naslovu. Bi bilo na ta način tudi kaj več otrok, več Slovencev? Če bo to odvisno samo od Slovencev samih, potem jih (po mojem) ne bo. Z božjo (in državno) pomočjo pa bi nemara šlo... - Je že tako: Bog (ali narava) jih lahko da(sta), kolikor hočete in država bi jih (kot dozorele davkoplače-
valce) vzela prav toliko. Težava je vmes, v "vzreji".
Miha Naglic
Tri leta z otrokom
Poslanci Slovenskih krščanskih demokratov so predlagati spremembo zakona o delovnih razmerjih, po kateri naj bi se pravica do porodniškega dopusta z enega leta povečala na tri. Tudi zakon o družinskih prejemkih naj bi prilagodili tej novosti, saj predlagajo, da bi prvo leto mati (ali oče) prejemala stoodstotno nadomestilo, drugo leto tri četrtine in zadnje leto le Še polovično. Odkar je predlog v javnosti, so se do njega opredelili tako rekoč vsi, od političnih strank do družin, ki jih morebitna novost zadeva. 105 dni porodniške odsotnosti bi tako kot zdaj ostalo materi kot pravi porodniški dopust, preostanek bi ga lahko za nego in varstvo otroka izkoristil tudi oče. Že zdaj je tako, le da se pravica pred otrokovim prvim letom izteče.
Nekateri starši za nič na svetu ne bi Želeli biti tri leta doma, saj so prepričani, da bi to ogrozilo njihove poklicne možnosti. Že zdaj se namreč dogaja, da morajo mlade ženske ob zaposlitvi z delodajalcem podpisovati pogodbe, s katerimi se zavezujejo, da nekaj let ne bodo rodite. Tudi se dogaja, da zaposlitve sploh ne dobijo, saj podjetje ne potrebuje delavke, ki bo najprej leto dni odsotna zaradi rojstva, pozneje pa kar naprej zaradi otrokovih bolezni Triletna odsotnost s postopnim zniževanjem nadomestil pa je že ob zdaj velikem padanju standarda mladih družin slaba popotnica njihovemu materialnemu preživetju.
Drugim spet je omenjena možnost bolj pisana na kožo. Kar nekaj mladih mater se ogreva, da bi bile lahko po rojstvu dlje z otrokom, prepričanih, da to koristi njegovi vzgoji. Predlagatelji pravijo, da z zakonsko novostjo ponujajo izbiro. Toda nekatere matere bi rade še več izbire: morda bi namesto triletnega druženja z otrokom izbrale krajši detovnik, morda bi se jim prilegli višji otroški dodatki, večje možnosti za vrtčevsko varstvo... Nekaj teh možnosti se zdaj ponuja s predlogom dr. Dušana Kebra, ki je razen porodniškega dopusta prisluhnil tudi drugim potrebam mladih družin.
Bi z daljšim porodniškim dopustom morda popravili klavrno sliko slovenske natalitete? Naše lastne izkušnje izpred desetih let, ko smo porodniški dopust podaljšali na leto dni, govori o nasprotnem, podobne so izkušnje naših madžarskih sosedov. Ostaja še argument kvalitete življenja, ki pa bi bil ob večji izbiri možnosti zagotovo prepričljivejši.
D.Z, Žlebir
Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik
INTERVJU
Besedo imajo matere
S triletnim porodniškim dopustom se rojstev lotevajo na napačnem koncu \
Na predlog Slovenskih krščanskih demokratov za spremembo tistega dela zakona o delovnih razmerjih, ki govori o porodniške^ dopustu, se je razvnelo mnogo razprav. Zlasti strankarski aktivisti (in aktivistke) so srdito prekrižali kopja za triletno porodniško odsotnost in proti njej. Kaj bi s spremembo pravzaprav radi dosegli: da bi ženske ostajale pri otrocih in s tem "sprostile" večji število delovnih mest; bi radi večjo kvaliteto življenja družin; ali pa, da se na Slovenskem rodi več otrok? Ce želijo višjo nataliteto, potem so se zadeve lotili na napačnem koncu, je dejala ena od mater v našem pogovoru, ki v triletni porodniški odsotnosti ne vidi kake prednosti ali spodbude za več rojstev. Besedo o možnosti triletnega porodniškega dopusta smo namreč tokrat prepustili materam, ki jim je morebitna zakonska možnost tudi namenjena.
Za ženska delovna mesta iščejo moške       Delo z otroki ni družbeno cenjeno
"Če bi imela zagotovljeno stalno zaposlitev, bi se gotovo odločila še za kakega otroka in tudi triletni porodniški dopust bi z veseljem izkoristila," je dejala Bernarda Čer-nivcc, mlada mati, ki je nekaj mesecev pred sinovim rojstvom izgubila delo za določen čas. "Pravega porodniškega dopusta nisem imela, saj sem morala po izteku pravice do porodniškega nadomestila na zavodu za zaposlovanje na novo iskati službo. Nadomestilo sem prejemala leto dni, šest mesecev 70 odstotkov in šest mesecev 60 odstotkov plače, ves čas okoli 15 tisoč tolarjev. Zdaj mesec dni de-
lam pogodbeno za 180 tolarjev na uro, stalne zaposlitve ne dobim. Čeprav v mnogih
podjetjih potrebujejo navadne delavce, zame ni dela, morda tudi zato, ker pričakujejo, da bom še kdaj rodila. Menda se tudi dogaja, da na prej ženska delovna mesta sprejemajo moške, ker oni pač niso odsotni zaradi otrok. Delodajalcu je namreč važno samo to, da ima delovno silo. Če bo možna triletna porodniška, bodo verjetno še manj navdušeni nad tem, da bi na delo sprejemali mlade ženske. Osebno pa bi bila s triletnim porodniškim dopustom zelo zadovoljna. Že zdaj, ko sem skoraj dve leti z otrokom, vidim, da mu to zelo koristi."
Meti Tavčar, materi štirih hčerk, se zdi možnost podaljšanja porodniškega dopusta na tri leta dobrodošla pridobitev: "Ves čas pa je treba vedeti, da pravi porodniški dopust traja tri mesece, za ostalo obdobje pa naj obstaja možnost izbire. Za triletno odsotnost bi se morebiti odločile tiste matere (ali očetje), katerih otrok je veliko bolan in nimajo možnosti urejenega varstva. Kjer pa teh težav ni, bi šli starši verjetno prej spet v službo. Nekateri imajo pomisleke ob tem, da bi bila denimo mati treh otrok doma devet let. Vendar to ne bi bilo moteče, če bi določili pravila za tiste, ki delajo v poklicih, kjer je potrebno strokovno izpopolnjevanje. Dogovorili bi se na primer, da pride taka mati delat po dveh
letih, da ne izgubi stika s stroko. Dobro namreč vemo, da po nekaj letih, ko ne delaš ,v poklicu, strokovno nazaduješ. Možnosti izbire za triletni porodniški dopust (ali krajši) bi bili veseli marsikateri starši, vendar
ali je ta družba dovolj zrela, bi ne gledala postrani bodisi & matere, ki izkoristijo trile1"1 dopust, češ da se izogibajo de'1*: ali pa one druge, da niso dow materinske. Vzgojeni smo tak0, da je vredno le delo izven dofl13' ni pa vrednota, da imaš dobf' zakon, umirjeno družino, in °* vzgajaš otroke, kar je včasi" veliko bolj naporno inn zahtev' no kot poklicno delo. Ta*0 sodim po svoji izkušnji: žem sva imela v 19 mesecih & otroke in ko so med moj1": drugim porodniškim dopusti slednjega podaljšali za tri sece, tega nisem bila prav $ vesela, saj so me otroci hu"( izčrpavali. V službi sem se takff dogovorila za štiriurni delovn'^ pozneje pa ostala za obdobje doma z otroki."
Raje bi se odločila za materinski delovnik     Bova veljala za slaba starša?
"Veliko žensk ima poklicne ambicije in tudi sama ne bi bila rada temu iztrgana zaradi dolgotrajne porodniške odsotnosti," o možnosti za triletni porodniški dopust razmišlja socialna delavka Bojana Petrovič, sicer mati dveh otrok. "Rodila sem ravno tisto leto, ko se je porodniški dopust z osmih mesecev podaljšal na leto dni. Spomnim se, da se mi je že leto zdelo kar dolgo, in da sem šla po tem času kar rada spet v službo. Bolj kot za možnost triletnega porodniškega dopusta bi se ogrevala za tako imenovani materinski delovnik, za kakršnega vem iz pogovora z daljno sorodnico, ki živi v Nemčiji. Krajši, denimo štiriurni delovnik, bi mi omogočil, da se iz službe vrnem ob enih in ne
ob treh kot sedaj, da z otroki kosimo skupaj doma, namesto da so vezani na kosilo v šoli in vrtcu, da imamo popoldne vsi
kaj od družinskega življenja. Otroci bi kljub temu obiskovali vrtec, vendar ne do konca delovnika, temveč le vzgojni program, saj morajo skozi program socializacije že v predšolski dobi. Tudi otroci bi bili v vrtcih krajši čas, morda bi bile tudi skupine manjše, da bi bilo manj obolenj in matere ne bi tolikokrat zaradi nege malih bolnikov ostajale doma. Prepričana sem, da bi tovrstni delovnik državo manj stal kot triletni porodniški dopust. Zdi se mi tudi, da se ne bi veliko mater odločilo za tako dolgo odsotnost, že zaradi materialnih razlogov. Bojim se tudi, da bi ob triletni porodniški in ob manjših prejemkih iskale tudi druge vire zaslužka. Temu pa porodniški dopust ni namenjen."
"Sama nasprotujem triletnemu porodniškemu dopustu, vendar ne zgolj zato, ker naj bi domnevno ogrožal poklicno uveljavitev ženske," razmišlja Sabina Zavrl, mati desetmesečne hčerke, ta čas še na porodniškem dopustu. "Pri tem so pomembni tudi psihični razlogi: če je ženska zadovoljna v svojem poklicu, potem je lahko zadovoljna tudi kot žena in mati in takšna lahko otroku največ da. Če je ženska proti svoji volji doma, v vlogi varuhinje in gospodinje in pri tem početju ne uživa, potem tudi kot mati ne more biti zadovoljna. Odloča tudi materialni vidik: ženska, ki je tri leta doma in se ji nadomestilo manjša, ne pripomore veliko k
naj omenim tudi službo fld* dih žensk. Ko sem
dobrim letom odhajala ^ porodniški dopust, sem šefa slišala, češ saj sem ^ del, da bo prišlo do tega-Tu ne vem, kaj me čaka, k° %
hnm   v   lrratL-*»m vrnila
bom v kratkem vrnil delo, pa sem bila odso
'samo" leto dni. Kako bilo šele, če bi bila od str
in od stikov s poklicn
materialni eksistenci družine. V Sloveniji namreč še vedno velja, da ženin dohodek pomembno (največkrat polovično) pripomore k družinskemu
kolegi odrezana tri leta- ■ bi torej uzakonili tr,'Jj porodniški dopust, pa se | jaz niti moj partner oe j, odločila, da ga izkoristi e od naju (čeprav imava sv ^ ga otroka neizmerno ra^e ali bi torej v očeh dfU veljala za slaba starša?' ?,
Ob polovičnem nadomestilu bi težko shajala
Marjeta Miklavčič, mlada mati dveh otrok, 5-letnega Luke in 9-mesečne Teje, o možnosti daljšega porodniškega dopusta razmišlja takole: "Nisem proti možnosti, da se podaljša porodniški dopust na tri leta, vendar naj ostane izbira in naj se vsaka sama odloči, ali bo to izkoristila ali ne. Če je namen s tremi leti porodniškega dopusta povečati slovensko nataliteto, pa mislim, da se zadeve niso lotili na pravem koncu. Mlade družine bi morali k več rojstvom spodbuditi na druge načine: naj omogočijo, da bodo cenejša denimo otroška oblačila, obu-
tev, tudi hrana; raje naj jim pomagajo ceneje priti do stanovanj. Tudi si ne pre-
dstavljam, kako bi družina materialno shajala, če bi bilo tretje leto nadomestilo za porodniško odsotnost samo polovično. Ob moji že tako nizki plači, ki bi bila potem razpolovljena, bi bila tretje leto težko doma. Sicer bi v tem primeru odpadli stroški za vrtec, kar je tudi edina prednost daljše porodniške odsotnosti. Po eni strani nam ženskam ponujajo možnost triletnega porodniškega dopusta, po drugi pa se že zdaj dogaja, da delodajalci od mladih delavk zahtevajo, da ob zaposlitvi podpišejo izjavo, da nekaj let ne bodo imele otrok."
Vse ženske nismo za kariero
"Mislim, da bi možnost triletnega porodniškega dopusta vsekakor morala obstajati, potem pa naj se ženske same odločijo, ali ga bodo izkoristile ali ne," sodi Vesna Gor-janc, ki je ta čas na porodniškem dopustu za prvega otroka. "Resda imajo nekatere ženske kariero in bi ne želele za tri leta zamuditi svojih možnosti v poklicu, druge pa v službi nemara nimamo takih možnosti in bi želele več časa za materinstvo. Sama v pogledu svojega poklicnega napredovanja ne vidim veliko razlike, ali sem z otrokom doma eno ali tri leta. Odkar sem se namreč zaposlila kot prodajalka, so me zaradi potreb službe ves čas premeš-
čali z oddelka na oddelek, v poklicu v vseh letih delovne dobe nisem imela možnosti, da bi dosegla kaj več, čeprav sem
vmes nadomeščala tudi p .)a vodjo. Ko se bom čez Čas v na delo, se bo zame spet z j vse od začetka, vendarbiia t tudi v primeru, da bi ^ otrokom tri leta. Verjetn ^ bova z možem v prih p, odločila še za enega oi
Ta čas bi mi triletna
ustrezala, kdove, ah mj ^ bo, ko bom drugič rod"ad'0^ bojim se tega, da bi bila ^ privezana k loncem >" ^fi kom, saj je vendar še ^ drugega, kar ženska M doma počne. Tudi v ma ^ nem pogledu to ne o> tragedija. Že zdaj imam ^ porodniško nadomestil« • ^ sem kdajkoli zaslužila, cj sem opravljala pošlo delo."
N T
timmmmšmm
R
V
U
Jana Primožič, poslanka SKD
triletna porodniška odsotnost: izbira ne prisila
franka slovenskih krščanskih demokratov je pobudnica podaljšanja porodniškega dopusta na tri leta. Kakšne razloge navajajo v utemeljitev predlogu, smo povprašali poslanko te stranke v državnem zboru Jano Primožič, Tržičanko, sicer pa žensko mlajše generacije, *' utegne zakonsko možnost kmalu preizkusiti tudi na svoji koži.
žal
Yaša stranka je dala pobudo, da bi Porodniški dopust podaljšali na tri leta. kakšne razloge navajate v prid taki Qko_nski spremembi?
"Ta pobuda izhaja iz tega, da se na ost na zakonodajnem področju v mednarodnem letu družine po sprejetju reso-lucije o družinski politiki v glavnem ni nič sPremenilo, razen da so se malenkost P°večali otroški dodatki. Naša stranka »ma v programu tudi kvaliteto bivanja in ena prvih stvari iz uresničevanja programa Je bil
tudi podaljšan porodniški dopust. S Jem predlogom se je ukvarjala strankarska ^misija za družinsko politiko, ki jo vodi gospod Kociper, tudi predsednik odbora *a delo, družino in socialno politiko državnega zbora. Namen predloga je Omogočiti tistim, ki si to želijo, da v prvih ?aJbolj občutljivih letih otrokovega razvoja eden od staršev ostane doma, ob kolikor toliko primerni podpori, nadomes-llm za nego in varstvo otroka. Gre za dva V zakonu o družinskih prejemkih Predlagamo, da se prvo leto plačuje st°odstotno nadomestilo, drugo leto 75-ln tretje leto 50-odstotno. Finančne posle-
lCe bi takšen zakon seveda imel, kar p°meni, da bi država nekaj več denarja namenila za nadomestila, se pa povečanje nadomestil skoraj kompenzira s podpor-za brezposelne. Vemo* da je v
J0veniji velik problem brezposelnosti
as*i med tistimi, ki iščejo prvo zaposli-,ev- S podaljšanjem porodniškega dopusta
1 hladim omogočili dostop do zaposlitve: Jlamesto za določen čas enega leta bi J°bili delo za dve ali tri leta. Povsod v ^•vropi je brezposelnost veliko breme in
Sak se bori, da bi imel delo, ki je med ^erialnimi pogoji za življenje na prvem ^estu in šele, ko je urejena zaposlitev, Pride na vrsto skrb za družino. Zakon
arnost zaposlitve nedvomno daje: z e^ega
leta se možnost, da se mati (ali e) vrne nazaj na delo po treh letih, ^.yeda ohranja. Tisti, ki so brezposelni, pa , na ta način prišli do zaposlitve za ^oločen čas dveh ali treh let, s čimer °oijo delovne izkušnje in se usposobijo za kreativno delo.
^ambicija tega zakonskega predloga ~>££da tudi povečanje natalitete
Si
na
teg
Scenskem?
^Lepo bi bilo, če bi se zaradi sprejetja zakona povečalo število rojstev,
ki      f° n' pravilo. Resolucija o družins ftata?   ^ ^e k'ia naravnana na to, da se "teta v Sloveniji poveča. Povprečna
družina ima sedaj 1,9 otroka, kar ne zagotavlja naravne reprodukcije prebivalstva. V primerjavi z Anglijo, kjer sem se mudila nedavno tega, imajo povprečje 2,4 otroka na družino, čeprav tamkajšnji finančni pogoji med porodniškim dopustom niso tako dobri kot pri nas. Gre pa tudi za veliko razliko v miselnosti ljudi. Pred nekaj leti je bilo pri nas še precej nepojmljivo, da ima družina več kot dva otroka, tretji je bil v okolici že sprejet z nerazumevanjem. Po akcijah v mednarodnem letu družine se je tudi miselnost med Slovenci spremenila, a ne le v smislu, da večja družina pomeni prispevek k prirastu naroda, temveč da lahko pomeni tudi večjo kvaliteto družinskega življenja. Namen zakona je tudi spreminjanje sedanje miselnosti, da je delo doma, gospodinjstvo in skrb za otroke, manj vredno. Vzgoja otrok je zagotovo koristno delo, zato je prav tudi, da mati ali oče za tako delo dobi primerno nadomestilo. V sosednjih državah (Avstrija, Nemčija) imajo te stvari lepo urejene: ženskam priznajo celo pokojninsko dobo, če vzgoji dva otroka, celo če sicer nima dovolj "prave" delovne dobe. Dobi nekakšno državljansko pokojnino, ker je pripomogla tudi h koristi naroda. To ima navsezadnje tudi ekonomski učinek: več rojstev pomeni v prihodnje tudi več aktivnega prebivalstva in večji narodni dohodek, ki je nenazadnje potreben tudi za izplačevanje pokojnin.
Za tiste, ki si želijo daljše porodniške odsotnosti, zakon daje možnost. Ni pa
obveznost, saj je izbira puščena tudi tistim, ki si želijo krajšega porodniškega dopusta. Že po šestih mesecih se lahko mati vrne na delo.
Poznam veliko žensk, ki bi si želele daljšega dopusta z otrokom. Bolj ustvarjalne ženske lahko v tem času tudi študirajo ali opravljajo kako drugo delo. Seveda pa bi poleg podaljšanja porodniškega dopusta morali razmisliti tudi o drugačnih oblikah dela, denimo polovičnem delovniku, o možnosti, da si denimo dve ženski delita delovno mesto in ga skupaj usklajujeta. Seveda bi bilo na področju treba sprejeti še nekaj ukrepov, zlasti pri delodajalcih, kjer zdaj najbrž še ni veliko posluha za različne potrebe ljudi. V Angliji je ta praksa kar pogosta, tudi delodajalci so prepričani, da je taka kombinacija delovnega mesta produktivnejša in bolj stimulativna."
Vaš predlog je naletel na izrazito odklonilno stališče zlasti pri tistih Ženskah, ki ne želijo izkoristiti triletne porodniške odsotnosti, ker nočejo biti tako dolgo odtegnjene svojemu poklicnemu delu. Kaj bi odgovorili na take odmeve?
"Pri našem predlogu gre za možnost in ne prisilo. Smisel liberalnega pogleda na svet je svoboda in odločitev za eno ali drugo stvar na strani posameznika. V tej zvezi je bilo slišati tudi dvome o tem, kako bodo ob taki zakonodaji delovali vrtci in ali ne bo tam zaradi odvečnih zaposlenih odpuščanja. Dejstvo je, da je do tretjega leta otroku najbolj potrebna družina, pozneje pa zaradi socialnega obnašanja potrebuje tudi družbo vrstnikov. Tudi vrtci se bodo spremenili. V predlogu zakona o vrtcih je predvideno tudi to, da bo število otrok v vrtcih manjše in bati se je celo, da bo v vrtcih tedaj celo premalo prostora. V nekaterih državah imajo otroci v vrtcih od tretjega leta zagotovljeno mesto. Z manjšimi vrtčevskimi skupinami se spet obeta večja kvaliteta dela in vzgoje. "
Ali dolgotrajnejša odsotnost žensk zaradi rojstva ne bi zmanjšala njihove možnosti na poklicnem področju?
"Ponavljam, da se lahko ženske svobodno odločijo, ali bodo rodile ali se posvetile karieri ali pa oboje. V slednjem primeru imajo spet več možnosti, od tega, da ostanejo z otrokom tri leta ali pa manj, ali pa si starša porodniški dopust razdelita.
Gre za to, da si starši delijo odgovornost za otroka in se tudi v takih primerih načrtujejo življenje. Vem denimo za primer matere petih otrok, ki je dopoldne z družino, popoldne pa honorarno dela v knjižnici in tedaj je pri otrocih oče. Otrok ženski ne more biti omejitev, potrebna je pač velika mera odgovornosti in usklajevanja."
Nekateri staršii ob vašem zakonskem predlogu izražajo strah, da bodo ob odločitvi za krajše druženje z otrokom obveljali za slabe starše. Se vam zdi družba zadosti zrela, da ne bo na tak način diferencirala ljudi?
"Tega se je treba učiti. Po eni strani je treba nego otrok in delo z njimi spoznati za "koristno delo" in staršev, ki se zanj odločijo, ne ocenjevati, češ da se s tem ukvarjajo zato, ker pač nimajo drugega dela. Po drugi strani pa obstajajo drugačne osebnosti, ki jim veliko pomeni poklicno delo in enako strpno gre sprejeti tudi njihovo razmišljanje o družini in otrocih. Naj spet navedem primer iz Anglije, kjer so razmere za družine dokaj težke. Uradno porodniško odsotnost imajo zelo kratko, hkrati pa imajo tudi majhne možnosti za varstvo v vrtcih. Tako so prisiljene ostati doma tako rekoč pet let in nimajo veliko možnosti izbire. V Angliji, kjer je ekonomska odgovornost za družino na očetu, samohranilke denimo skorajda ne morejo obstati (družine imajo tam sicer druge ugodnosti: višje dohodke, urejene stanovanjske razmere, kar bi tudi pri nas kazalo bolje urediti). Tam se torej tudi kreativne ženske sprijaznijo z mislijo, da so prva leta z otrokom pač doma, ko pa gredo otroci v vrtce, se spet lahko posvetijo poklicu."
Bi se vi sami odločili za triletno porodniško odsotnost?
"Za zdaj še nimam otrok, pa tudi moja služba mi tega ne omogoča. Ko bo prišel čas za to, pa bi zelo rada izkoristila triletni porodniški dopust. Ob sedanjem poslanskem delu mi manjka časa za kako bolj poglobljeno dejavnost, za ukvarjanje s kulturo, turizmom, stranko, problemi Tržiča... Obdobje porodniškega dopusta bi lahko namenila tudi takim dejavnostim. Kot poslanka pa si triletne odsotnosti najbrž ne bi mogla privoščiti, saj gre tako rekoč za tri četrtine mandata, ob tem pa imam seveda tudi obveznosti do svojih volivcev."
GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA
ZSolj podaljšana porodniška ni rešitev
. V torek in predvčerajšnjim, v sredo, smo zavrteli 284 naključno obranih telefonskih številk po Gorenjskem. Le 24 povabljenih k So<Jelovanju nam je zavrnilo odgovore na vprašanja 0 odnosu Gorenjk m Gorenjcev do predloga za trikratno podaljšanje porodniškega dopusta v Sloveniji Od 260 odgovorov (predvsem so odgovarjale ^orenjke, kar 188, nekoliko manj Gorenjci, le 72) na tri Glasova vfašanja prevladuje prepričanje, da zgolj podaljšanje porodniškega "opusta na 3 leta ne bo zagotovilo ključnega cilja - povečanja rodnosti (natalitete) v naši državi. Glasova anketa je tudi pokazala, da Gorenjke ln Gorenjci zelo dobro poznamo pobude za večje ugodnosti družinam z Otroki (kamor sodi 3-letna porodniška).
podrobnosti, kaj je pokazala tokratna, zadnja februarska Glasova gorenjska priložnostna anketa, so v tabeli.  Vanjo vključujemo vPraŠanja, ki smo jih zastavili, zraven vse variantne odgovore, ki jih ponudili v telefonski anketi, in seveda številčne podatke o °dgovorih, preračunane tudi v odstotke.
Čemu je po Vašem mnenju namenjena možnost podaljšanja porodniškega dopusta na 3 leta?
večji Ar i ■ a 111 f 11
dr ti i i n n A- ega življenja
višji s tovens Ar i na rodnosti jmr%   o mnMnnxt i . il i» -1    n \ A *' o \ / 41 ti *• / o .i.
**** '     A* i n tir posvetijo . * K 1 ,, ,/,     i ,„
0  2>«>t, p re m a lit ft<> j it <i tu to pobttdo. * n *f ve m
72 44
1 28 1 6
Podpirate predlog o podaljšanju porodniškega dopusta na 3 leta?
sem ti h s i> I it t ti ti 3 ti
sem 3 ii rti o in ti _\ t ixbire
30.7%
so,a%
18,8%      _ _ .
:'W sem ti ti t ti t it ti p,-o 11
0%>     ne vem. ne morem se odločiti
ao
132
48 O
Kako naj bi po Vašem mnenju spodbudili    i       "£li°lJJZ2%Ztp°"d" ******
rodnost V Sloveniji? 3e o«5t r višjimi denarnimi dodatki ttruMimmm
' a vet" otroki
4
96
«1 »©«?<.
■ boljšimi m a posli t ven i m i in
s t a n ova n j x k i m i motnost trt i
xa mlade družine 160
O        n e vem . prohlem a t i ha me
ne ■siliti m a
17 T/^1 A ZA GORENJKE, O GORENJCIH 12jJ vJ/1 MED GORENJCI PO GORENJSKI
Kdo bo Gorenjec meseca januarja 1995
Glasovanje le Se do torka!
Danes je zadnji februarski petek, zato v naši akciji, v kateri z Vašo pomočjo in s sodelovanjem
gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke oz. Gorenjce meseca, tokrat že poročamo o
KONDI PIZORN
BRIGITA IN KATARINA KROPI VNIK
V sodelovanju s podjetjem Hribar & Otroci Kranj I
Z Gorenjskim glasom |
nikoli mimo J
Zanesljivo ni Gorenjke in Gorenjca, ki ne pozna igre PIKADO. I
Vendar - ste že kdaj preizkusili Vašo spretnost v metanju 1
puščic v ploščo pokada? In, ali morda veste, da je pikado I med Angleži najbolj priljubljen šport?
V sodelovanju s podjetjem Hribar & Otroci, d.o.o., Kranj, § mednarodna trgovina, smo pripravili super tekmovanje in | stavnico "Z GORENJSKIM GLASOM NIKOLI MIMO". Vsakih j 14 dni izžrebamo naročnico oz. naročnika Gorenjskega glasa f in ga povabimo k sodelovanju v PRAVEM PIKADU, imenova- | nem DARTS, za katerega so Angleži določili stroga pravila | (predstavili smo jih pred dvema tednoma). Bistveno določilo: I s tremi natančnimi meti je možno doseči maksimalno 180 | točk. I Seveda pravila vsaki tekmovalki oziroma tekmovalcu še | posebej pojasnimo, ko ga obiščemo doma ali na delovnem % mestu, kot tokrat. Sodelovanje v pravem pikadu "Z GOR- I ENJSKIM GLASOM NIKOLI MIMO" podjetje HRIBAR & I OTROCI Kranj tudi nagrajuje: za sodelujoče je poleg nagrad I tudi možnost nakupa pikada Darts po reklamni ceni. j Zmagovalec, ki bo med vsemi v letu 1995 zbral največ točk, | dobi pikado s tremi pozlačenimi puščicami Unicom.
Kako lahko sodelujete v "dopisnem" pikadu "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo"? Preprosto: z napovedjo rezultata. Na kupon vpišite, koliko točk je po Vašem mnenju dosegel v drugem krogu nagradne igre podjetja HRIBAR & OTROCI in Gorenjskega glasa dosegel JOŽE ELJON, poslovodja Petrolovega bencinskega servisa na Zlatem polju v Kranju, ki je tokrat preizkusil mirnost svoje roke in zalučal tri puščice v pikado ploščo. Za točno napoved zelo lepa nagrada - pikado podjetja HRIBAR & OTROCI Kranj. Ce bo točnih napovedi več, bo na pomoč priskočil žreb. Zelo prakttičen nasvet: spotoma, ko vas pot zanese na Petrolov bencinski servis na Zlatem polju, Jožeta lahko povprašate o rezultatu (da bo Vaša napoved točnejša).
V prvem krogu nagradne igre je sodeloval GREGA HRIBAR. Zajeten kup kuponov z Vašimi napovedmi Gregovega rezultata smo prejeli in vpisane številke na kuponih so bile od (najmanj) 7 do (največ) 180. GREGA, čeprav je "ta domač" "v firmi HRIBAR & OTROCI, je imel precej treme, ker je njegove mete fotografirala Lea Jeras, zato ni dosegele rekorda. Njegov rezultat je bil 48 točk, z napovedjo se je najbolj približal točni številki g. JOŽE BIZJAK s Trstenika 1/a, Golnik, ki je vpisal številko 46.
->e--h*-
V drugem krogu tekmovanja "Z Gorenjskim glasom nikoli mimo" je puščice pravega pikada torej vrgel JOŽE ELJON. Njegov rezultat je bil .................... točk.
Moj naslov:__
Kupon na dopisnici pošljite na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj najkasneje do 8. marca 1995.
številu glasov po tretjem glasovalnem krogu za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995, oziroma po treh četrtinah v hokejskem žargonu. Tri petke v radijskih kontaktnih oddajah in na prispelih dopisnicah v februarju smo našteli že kar 1690 glasov. Za BRIG1TO KROPIV-NIK in njeno malo KATARINO Vas je doslej glasovalo 81 (v prvem krogu) + 156 (v drugem) + 652 (v tretjem krogu), torej skupaj 889; za KONDI J A PI-ŽORNA 52 v prvem, 208 v drugem krogu in 541 v tretjem, skupaj 801 glas. Izbor se zaključi v torek, 28. februarja, in za končni rezultat je kakršnakoli napoved zelo preuranjena, saj je glasov iz tedna v teden več - po treh četrtinah glasovalnega me-
seca sta v neznatnem vodstu ("nekaj stotink") BRIGITA in KATARINA KROPIVNIK. Začenjamo zadnji, četrti krog prvega glasovanja za Gorenjke in Gorenjce v mesecih leta 1995. Za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995 so predlagani:
1/ BRIGITA KROPIVNIK in njena mala hčerka KATARINA, ki je stara že skoraj dva meseca in je prvorojena Gor-enjka v letu 1995, zato sta skupaj z mamico predlagani za GORENJKI MESECA JANUARJA 1995; 21 KONDIJA PIŽORNA, igralca, ki je šef Agencije TIK-TAK v Preddvoru; za GORENJCA MESECA JANUARJA 1995 ga predlagamo zaradi
BODE IN BOZA
BBB Včeraj je bil "ta debeli" četrtek. Ker je tudi v AS-u, prilogi Gorenjskega glasa, danes objavljen članek o debelih in suhih, za povrh še en prastar vic: svet bo popoln šele takrat, ko se bodo "ta debeli" še bolj zredili in ko bodo "ta suhi" poškripali. W[tfi\ Jutri, pojutrišnjem in v torek bo tudi na Gorenjskem prava poplava pustnih sprevodov, karnevalov, maškarad in drugih prireditev, povezanih s pustom. Po ejga evidenci bo pustnega žuriranja letos toliko kot še nikoli. \Hltfi\ Kot obljubljajo organizatorji, si bodo letos v maškarah najbolj privoščili politike. Očitno je neposredni TV prenos zasedanja državnega zbora, ko so ustavno obtoževali Drnovška in sesipali Kacina, zelo plodno deloval na pustno razpoloženje navadnih državljanov oziroma davkoplačevalcev. IHitfi\ Če boste torej v soboto ali nedeljo kje videli znan obraz iz Državnega zbora, za vsak primer preverite, če je res pravi. Zelo verjetno bo kakšna maska, kajti poslanke in poslanci so prezaposleni z igrami na srečo, pa jim za stik z bazo manjka časa. ]$Ltfi\ Veliko Gorenjk in Gorenjcev se skupaj s poslanci nadpovprečno veliko ukvarja z igrami na srečo: v teh dneh so v tesnih stikih z vplačilnimi mesti Loterije Slovenije, saj v nedeljo (spet) ni bilo sedmice na slovenskem lotu in pojutrišnjem bo nekomu morda padlo v naročje rekordnih 26 milijonov. Tolarjev. I3IWI Podjetju Elan Ski Begunje pa je minuli vikend kar padalo zlato v naročje. Komajda je možno na prste prešteti vsa prva mesta na Elanovih smučeh v enem samem vikendu! 3S2 Dvakrat zlat je bil Goldberger (ki skače na Elankah), na najvišji stopnički je stala VVachterjeva (ki vijuga na Elankah), v Puranu sta prvi mesti pobrala Tritscher in Reiter (ki vozita na Elankah). Kof v dobrih starih časih, ko je
bilo največje begunjsko podjetje še v družbeni lasti: skorajda na vsaki sliki zmagovalcev s smučarskih tekem se je zraven svetil napis Elan. MEjjfl Ze/o pomembno je dodati, da vsi zmagovalci gorenjskih občinskih, krajevnih in sindikalnih smučarskih tekmovanj tudi dirkajo na Elankah. \Xl9fi\ Sploh je bil teden, ki se pojutrišnjem končuje, za gorenjsko mladež (in starše tudi) nadpovprečno smučarski: sneg je padel natanko tja, kamor je treba, vreme je bilo prve dni zimskih počitnic super in končno so bile zimske šolske počitnice spet enkrat "ta prave". 19ltfi\ Zimske šolske počitnice (prav tako kot poletne, novembrske, božično-novoletne in prvomajske) imajo eno samo velikansko napako: prekratke so. Bflffl Ste tokrat v "Ejga bode in boža" rubriki pogrešili kakšno pikro na račun novih gorenjskih občin, županov, svetnic & svetnikov? Natanko preglejte ostale strani v Gorenjskem glasu, pa bo zadoščalo. \Mtfi\ Nasvidenje v prvem pomladanskem mesecu! fflffl
KRATKE GORENJSKE
Trebušne plesalke
Državne statistike so običajno hudo zanimiva stvar, saj statistiki v objavljene podatke vključijo tudi stvari, s katerimi se dotična država želi pohvaliti. Egiptovski državni statistični urad je objavil lep dosežek razvitosti zdravstva v Egiptu, statistično pride namreč v tej državi en zdravnik na vsega 1350 prebivalcev. V istem statističnem letopisu piše tudi, da je v Egiptu zelo veliko trebušnih plesalk, kajti na vsakih 5000 Egipčanov je uradno evidentirana po ena umetnica - plesalka. Zelo verjetno v Egiptu slabo poznajo Gorenjsko, saj bi sicer tega podatka ne objavljali kot nekaj posebnega. Nekaj gorenjskih delodajalcev se je namreč specializiralo za posredovanje zaposlitev barskih plesalk, ki jih morajo (zaradi tovrstnega pomanjkanja med domačimi iskalkami zaposlitve) uvažati iz vzhodnih dežel, predvsem Ukrajine, Poljske, Belorusije, Romunije itn. Ob podatku, da je v 19 gorenjskih občinah nekaj več kot 200.000 prebivalk in prebivalcev, v enem samem letu pa je bilo zgolj na Gorenjskem izdanih skoraj 1000 delovnih dovoljenj za uvožene umetnice - plesalke, ki jim morajo delodajalci vsake tri mesece urejati delovna dovoljenja, smo statistično krepko pred Egiptom. Kakšnih 200 umetnic z vzhodnim poreklom z vsemi potrebnimi papirji je ob koncu drugega letošnjega meseca zaposlenih pri gorenjskih delodajalcih, kar pomeni na vsakih 1000 prebivalcev po ena. Bomo videli, kaj na tak Guinessovo zanimiv podatek poreče egiptovska državna statistika ?!
V predzadnjem glasovalnem tednu v izboru Gorenjca meseca januarja 1995 se je sreča nasmehnila naslednjim: nagrado v vrednosti po 1.000 SIT prejmejo Roman SALAMO N, Ul L> Hrovata S, Kranj; Marjan BEVK, Kremžarjeva 10, Ljubljana; Miha LUŽNIK, Trata 14, Skofja Loka; Vida JAGODIC Sp. Duplje 102, Duplje; Dušanka GOGA1A, Poljšica 62, Zg. Gorje.V modnih Glasovih majicah pa bomo odslej videvali: Rafaela ZORMANA - Raffa, Hrib 28, Preddvor, Danico KOPAVNIK, Kurirska 12, Mojstrana; Marjeto FRANC, Tomšičeva 51, Jesenice; Vlada SULERJA, RigW trg 5, Ljubljana in Eriko ŠOLAR, Olševek 32, Preddvor.
njegovega poguma, s katerim se loteva razmaha kulture v novi občini Preddvor (in poleg tega tudi na Visokem v sosednji občini Šenčur), snuje gorenjski mini Gardaland v Bašlju in skrbi za dobro voljo na nastopih Ansamla Gašperji.
Glasovanje za Gorenjko ali Gorenjca meseca januarja 1995 poteka podobno kot doslej: le še danes, zadnji februarski petek, v
kontaktnih oddajah Radi* Kranj, Radia Triglav Jesenicd Radia Tržič in Radia Žiri; ali P" na dopisnicah na naš nasW UREDNIŠTVO GOR ENI K EGA GLASA 64000 Krati do vključno pustnega torka, 2& februarja. Vsak glasovalni ted$ izmed Vaših glasov nagradi^0, peterico z nagradami v vrednost 1.000 tolarjev, poleg tega odslej še dodatno pet sodelu]0' čih z Glasovo majico.
fntn FIGA
/i/ll/ JLjJ Url *m
Kritičen bralec (ki seveda ni Kranjčan) nam je sporočil, da stal in preveč pišemo o novem kranjskem bazenu. Zato je Lea Jer s fotoaparatom nemudoma "skočila" v Železnike, kjer že doi» leta vzorno skrbijo za edini bazen z ogrevano vodo j škofjeloškem (od 1. januarja naprej v samostojni ot>c Železniki). Slika je nazorna: ne le v dneh zimskih š0^% počitnic, tudi sicer je v bazenu v Železnikih (in v gostins* lokalu ob bazenu!) vselej živahno, cene so zelo dostopne navsezadnje - bazen v Železnikih je kot nalašč na pol Potl Soriške planine.
V slovenskem parlamentu so že nekajkrat postavljali
Brane Pa*
o tem, kdo pri nas ima jajca in kdo jih nima. prekaljeni nogometaš Nogometnega kluba Živila fotografiji skrajni desno), je nazorno pokazal, da m tistimi, o katerih bi se smelo dvomiti, če jih ima ' navsezadnje z zagrizeno in borbeno igro dokazuje tuo vsaki tekmi NK Živila Naklo
Bojan Križaj, najbolj znan Tržičan, in Mirko Kunšič, Slovj.^
nnuiro   -   O A   .... „__i:    -r_____________ nlOC    DO3' _,dV
novice - 24 ur na preži. Tema pogovora: PIRŠ, P°*'pn* informator Republike Slovenije za leto 1995, ki ga Bojan vsem (ne le kolegom poslovnežem) zelo priporoča
ponedeljek, 27. februarja
RS Počitniški program ib? He-man, ameriška risana gkanka
lil'^' Ana Barbara, kratki igrani hl^ O^oci glasbe, zabavnoglas-
B8BS
aljši dan, danska drama
Pet otrok in škrat, zadnja 102sda. angleške nanizanke
toj:5 Najhujši dan v življenju, 1.
lOe     avstralsko nani7flnko
■,55 Policaj
a avstralske nanizanke
arWix,Policai 2 Bever|y Hillsa,
BS lm riany  nanie za znanje, učite se z
13« Poročila
13Šn Dortni pregled, ponovitev L'T0 Povečava: Filmski festival
»95
iS Ji P°rtret Wernerja Herzoga le'r5 Obzorja duha 17S Dober dan, Koroška |5 TV dnevnik
hi JO Otroški program: Radoved-fe6k-Nebb
•<5 Očividec, angleška doku-iTgfrna serija .'•«0 Risanka
18*52 Regionalni studio Maribor 'n$ ABC "ITD- TV igrica gj TV dnevnik
•"5 Most, nizozemsko-belgijs-^gdaljevanka
vu?° Pogovor s predsednikom
Janezom Drnovškom I^TATdr
Igrišče
ova: MurPny Brown-
KlsT^ nanizankar pa na •rri0r' ie napisala, ameriš-
ffizanka
Euronevvs 14.45 Utrip , -rcalo tedna 15.15 Ne-Ch 60 16.15 Poglej me! Sova, ponovitev 18.45
aif||
in' i do
f>od' .Poslovna oddaja 19.10 5'e?a " dobim 19-20 Sedma ^55 n05 Svet na zaslonu
Oao;au Doktor Finlay, škotska 22.35 oanka 21.50 Studio City .Ray d Brane Rončel izza odra: \$ °r°wn trio, 1. del koncerta v
,1o.OrjD0rocila 8.00 Dobro jutro D7r>roroci|a 10.05 Zimski šols-,Č Tarr< 11.35 Mesečev
k,- vlesečev ska-
1200 Poročila 12.05 VeVParatriz, nadaljevanka 12.50 k'7 Pustolovščina, francosko/ ;nski barvni film 14.30 Šolski nai£[am 15.15 Angleščina za OT*j8e 15.30 Zvonko, predstava? ,5 M°dul 8 16.30 Poročila SK Učimo se o Hrvaški 17.10 1a!Sn|ca 17.45 Hrvaška danes Bark Kol° sreče 18.35 Santa C,ara 19.30 Dnevnik 20.15 h 1!» nad horizontom, drama Hrvaška in svet 22.05 akacija in konfederacija lit £ Slika na sliko 23.20 Nera-
ofiiia r^ftšpal'• koncert 000 Por" * °«05 Sanje brez meja
a* NBAarnkan,2anka 17.45 Košar Nnka' Va 2J9° - Orlando 19.15 >na 21 ič3? TV dnevnik 20.10 ,S0r'8ticnf MurPhy Brown, hu-■^ifiSia ili nanizanka 21.45 fr^ka Slnia' an9'eška nadal-
ia'^n?ankaDetektiVa h M'a"
edar 16.00 Dr. Quinn,
sdJ?,oo
Spot
tedna 10.05 Na
ŠT?
>itev"iToil0^ini stoletja, po-?inovitev    5 študentska 1/4,
^ot^'ena 12.35 A shop 12.45 S Sr? I5"55 A snop 16.50 !°čicai TaJ?00 17-50 Tropska 1o9l^beni1?A?hoP 18.45 Alica 9.10 e,nL deželi 1§.00 Poročila
&%VankaSv®tlobe. ameriška \?r0Či|aP^n!ka nanizanka 20.30
h '°cila on-e nan|zani ^ni fii^S Orlando, angleški &aja Tt.2!-.35 Študentska 1/4,
iN v nii Sontov FDV 22.50 lV 23.39sa|beni deželi. Ponovi-.% £?^Pot tedna 23.40 A Video
waP 23^np?.1.tedna 23.40 A ^Ifani  J'50 CMT 1.00
< S p0nVn^ki 9-05 Naš hrupni 1* ^Jev 9.30 Klub za
lu-i5 Norost srca, an-
gleški film 11.40 Neznana Ma-deira, portret otoka 12.30 Šiling, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Panda club, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Trije prijatelji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Športna arena 21.05 Pogledi od strani 21.15 Mac in Ellis, ameriška kriminalka 22.45 Mis-souri, ameriški vestem 0.50 Kodno ime: Plesalec, ponovitev ameriškega pustolovskega filma 2.20 Videostrani/1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vreme 13.00 čas v sliki 13.10 Borca za delo 13.55 Raji živali 14.15 Departement 15.05 Jolly Jocker 15.30 Leteči zdravniki 16.15 Ljubezenska preizkušnja 17.00 Echos de France 17.15 Lipova ulica 18.00 Mi 18.05 Šport 18.25 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Hribovski zdravnik 21.07 Toni Strobl in Helmut Reinberger 22.00 Čas v sliki -večerni studio 22.35 Okno v Pariz, rusko-francoska satira 0.05 Divja leta v Parizu, ameriški film 2.05 Videostrani/1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Športni konec tedna 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Vi sprašujete, zdravnik odgovarja - sodeluje dr. Vladikovič - predstojnik Ginekološkega porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice (v živo) 21.00 Drago Jančar: Čakajoč Godota - tragikomedija (igrajo: Franc - Kondi Pižorn, Jožef -Pavle Rakovec in Felicita - Sa-bira Hajdarevič, režija predstave: Marjan Bevk, TV režija: Milan Lebar) 21.30 EPP blok - 3 21.35 Skriti gost - šport (v živo iz studia) 22.35 Avtorally... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56!
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure.
19.00 Nujen primer - kratek igrani film 20.00 2. roj. dan lestvice 5 + 5 radia Žiri v Plavalnem bazenu v Železnikih - 2. del
LOKA TV
20.00 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov 20.35 EPP blok 20.40 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Slalom za ženske Fis pokal, Velika Planina (če bo tekma izpeljana) ... Film (izbor iz sat. programov) ... Videostrani
MMTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strnai, panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 18.15 KARTE PRIPOVEDUJEJO, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŽIVA SCENA, glasbena oddaja 21.45 BLACK ŠTAB, film 23.15 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23.45 Video strani 1.00 Deutsche Welle
TV MEDVODE
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.50 Filmski večer: Odred pravice, akcijski, 1993; igrajo: Jeff VVincott, Brigite Nielsen; režija:
KINO
Steve Barnett 21.50 - 21.55 Reklamni blok 21.55 - 24.00
Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 O vpisu v srednje in visoke šole za leto 95/ 96 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 Terenski studio - Preddvor 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program - Drugačen pogled
R TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zimzelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Mladinska literatura 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se z javno razsvetljavo v Ljubljani 16.25 Nagradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla -Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit
064/22-11-33 fl
Lb MM,U "£T
CENTER amer. kom. MASKA ob 16 amer. west. TOMBSTONE ob 16
18. in 20. uri STORŽIČ uri, amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 18.15 in 20.30 uri ŽELEZAR amer. rom. kom. SAMO TI ob 18. in 20. uri TRŽIČ dan. thrill. NOČNI ČUVAJ ob 20. uri
TOREK, 28. FEBRUARJA
TVS 1
8.00 Počitniški program
8.00 He-man, ameriška risana
nanizanka
8.20 Deklica z zlatimi prsti
8.45 Zverinice iz Rezije, lutkovna
igrica
9.00 Podelitev nagrad ob razpisu za nove zgodbe Medveda Bojana 9.10 Indijanske legende, kanadska nanizanka
9.35 Otroci glasbe, zabavnoglas-bena oddaja
9.55 Najhujši dan v življenju,
avstralska nanizanka
10.30 Zlati cekin, 1. del zabavno-
glasbene oddaje
11.00 Policijska akademija I,
ameriški film
12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila
13.05 Sedma steza, ponovitev 13.50 Sobotna noč
16.15 Mostovi
16.45 Podarim - dobim, ponovitev
17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Žepni nož, nizozemska nadaljevanka 17.30 P. Golia: Srce igrač, mladinska gledališka igra 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport
20.05 Ruj - mesto stoterih obrazov
21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik
22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova:
22.55 Z eno nogo v grobu,
angleška nanizanka
23.30 Umor, je napisala, ameriška
nanizanka
TVS 2
13.00 Euronevvs 14.30 Dežela tišine in teme, nemški film 15.50 Kamniti svet, dokumentarna serija 16.25 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 R & R 20.40 Zelena ura 20.55 Roka ročka 21.45 Onstran perja, nemška drama 22.35 Svet poroča
HTV 1
8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 šolski program 11.30 Mesečev skakač 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Moj stric, francoski barvni film 14.40 Encimi 15.00 Mehanično vesolje 15.30 Otroški program; Mali kuhar; Za otroke 16.30 Poročila 16.40 Narodna glasba 17.10 Iz sveta znanosti 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Hodnik, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Nenavadni bogataš, dokumentarni film 0.25 Poročila 0.30 Sanje brez meja
športna arena 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Blagoslovljena dvojica 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Trije prijatelji 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Hunter 21.55 Pogledi od strani 22.05 Umor lutke, angleška komedija 23.35 M.A.S.H., ameriški film 1.25 Ženska leta, ameriška komedija 2.05 Videostrani/1000 mojstrovin
AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.25 Trojica s štirimi pestmi 14.10 Departement S, angleška serija 15.00 Lipova ulica 15.25 Leteči zdravniki 16.00 Ljubezenska preizkušnja 17.00 Rastline in ljudje 17.30 Orientacija 18.00 Čas v sliki 18.05 Šport 18.25 Tista stvar je, kviz 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura
?0.15 Pustovanje v Beljaku 22.15 las v sliki - večerni studio 22.45 Ambo terna 22.55 Klub 2 0.00 Ples vampirjev, angleška srhljiva komedija 1.40 Videostrani/1000 mojstrovin
TELE-TV KRANJ
... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Odštek 9 (v živo) 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Pustni sprevod po Kranju 20.47 Ponovno prosim 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: Pust na televiziji Kranj - parodija na program (pripravlja TELE-TV Komunikacijski engineering) 22.00 Nasmejmo se skupaj 22.15 Iz lokalnih televizij Slovenije: Parada humorja '94 (VTV Velenje) 24.00 Videostrani
TV ŽELEZNIKI
Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Šolski utrinki - oddaja OŠ Železniki 20.00 Zakonci štrajkajo - igra KD St. Jurij v Železnikih (5. del) 20.50 Brez komentarja
HTV 2
15.40 TV koledar 15 50 Arena 16.50 Udobna vožnja, ponovitev angleške nadaljevanke 17.40 Košarka: Croatia Osiguranje - Šibenik, prenos iz Splita 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Popolna tujca, humorističa nanizanka 20.40 Udobna vožnja, angleška nadaljevanka 21.30 Žametna sapa, dokumentarna oddaja 22.05 Sestre, 16/22 del serije 22.50 HRT TOP 20
KANALA
12.00 Spot tedna 12.05 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.45 Videoigralnica 14.15 Spot tedna 14.20 CMT 16.10 Spot tedna 16.25 A shop 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Fresno, 1. del nadaljevanke 20.55 Poročila 21.50 Upravljanje, dokumentarna serija 23.05 Spot tedna 23.10 Na velikem platnu 23.20 CMT
AVSTRIJA 1
9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta, ponovitev 10.25 Na psihiatrovem kavču, ponovitev ameriške komedije 12.00 Mr. Bean 12.15
00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 -20.20 Reklamni blok 20.20 -21.40 TU-TUU (mladinska oddaja, filmski tričtrač, moda, avtomobilizem, zanimivosti, potepi, nagradne igre, glasba,...) 21.40 -21.45 Reklamni blok 21.45 -24.00 Videostrani
R KRANJ
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - 911 turbo
LOKA TV
20.00 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip (Kako smo praznovali pusta, z vrtci in OŠ na Mestnem trgu, Večer z diapozitivi, Predstavitev knjig Žirovskih avtorjev...) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Nedeljska reportaža - pri Plestenjakovih (ponovitev)
MMTV
7.00 Video strani - panorama 8.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13.30 Video strani, panorama 15.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 DOMAČI ZDRAVNIK, kontaktna oddaja z zdravstvenimi nasveti, tema oddaje bo ulkus, rane na želodcu 20.30 BALBOA, ameriški avanturistični film, igrajo: Frank Latimore, režija: J. M. Elias, Pustolovska zgodba, ki govori o moči ljudi, ujetih v boju za preživetje. 22.10 PUSTNA ŽIVA SCENA, ponovitev, nastopajoči Zvezde, Veter, Majda Pečarič in ansambel Ultrazvok, Janez Škof, Simona VVeiss, Ivan Hudnik, Majda Pečarič in Toni Kapušin, Obezna smer, Primož Kastelic, Don Juan in plesna skupina Bolero. 23.10 MMTV SHOP, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle
TV MEDVODE
KINO
R TRŽIČ
Oddajamo od 16. do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 MHz iz Tržiča.
R JESENICE
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
R ŽIRI
5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Country glasba 8.30 Pogled v zvezde 8.40 Od-tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice 17.15 Žirovski glasnik 18.00 Pogovor z županom občine Žiri 19.30 Odpoved programa
R RGL
KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBUANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Javna razsvetljava - Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.00 Pust v BTC 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska lestvica 22.00 Boris Perme in glasbeni koncerti 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 Greatest hits z Darinko 2.00 Satelit
znam brati, berem
CENTER amer. kom. MASKA ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. west. TOMBSTONE ob 16. uri, amer. akcij, drama ROJENA MORILCA ob 18.15 in 20.30 uri ŽELEZAR Danes zaprto! SKOFJA LOKA dans. thrill. NOČNI ČUVAJ F. G. ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film SPECIALIST ob 18. in 20. uri
d.o.o.
Lesce, Rožna dolina 8,
objavlja naslednji prosti delovni mesti:
KUHAR
Pogoj: KV kuhar, 1 leto delovnih izkušenj
STROJNI MEHANIK
Pogoj: KV strojni mehanik, zaželeno znanje nemščine, 2 leti delovnih izkušenj
S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ŽITO GORENJKA, d.o.o., Lesce, Rožna dolina 8, Kadrovski sektor, 64248 Lesce.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri.
Podjetje za trženje in proizvodnjo obutve, p.o. 64000 Kranj, Savska loka 21
vabi k sodelovanju
2 DIPLOMIRANA INŽENIRJA RAČUNALNIŠTVA - PRIPRAVNIKA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, zaželeno pa je tudi znanje na področju PC računalnikov.
Delovno razmerje bomo sklenili za čas pripravništva.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek podjetja 8 dni po objavi.
UKO Umetnokovinska obrt Kropa 7 a 64245 Kropa
objavlja prosta delovna mesta
UMETNI KOVAČ I. - 3 delavci
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
- KV - umetni kovač - oblikovalec kovin
- 2 leti delovnih izkušenj
- izpit iz varstva pri delu
- poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na podjetje UKO Kropa, Kropa 7a, v osmih dneh po objavi oglasa. O rezultatih objave bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA TRŽIČ Trg svobode 18, Tržič
razpisuje prosto delovno mesto
SVETOVALEC I. ali REFERENT I.
Pogoji:
- visoka stopnja strokovne izobrazbe (VI1/1) pravne ali druge ustrezne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
- znanje dela z osebnim računalnikom
- strokovni izpit ali preizkus znanja iz upravnega postopka
- aktivno znanje slovenskega jezika
ali
- višja strokovna izobrazba (VI/1) pravne, upravne ali druge ustrezne smeri
- tri leta delovnih izkušenj
Delavci morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še posebne in splošne pogoje, določene z Zakonom o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90 in 5/91). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s tri- ali dvomesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od objave razpisa, a gornji naslov s pripisom "za razpis - ne odpiraj". Nepopolnih prijav ne bomo upoštevali. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili.
Kaj pa šolske počitnice
Glavno, da ni šole
Še danes, jutri in v nedeljo, pa jih bo konec, enotedenskih zimskih počitnic namreč. Ja, tako kratek je bil ta teden, pa vendarle otroci so se le malo oddahnili od iole in khmmm... učiteljev. Otroci po Gorenjskem so počitnice preživljali različno, kot je bila različna ponudba organizacij, ki ponavadi organizirajo take in podobne zadevice za počitniško razvedrilo otrok. Konec koncev je bilo različno tudi vreme...
In oni dan, sredi tedna, ko se je naša mala ekipa potikala po naši deželi je bilo tudi bolj kislo tam zgoraj. Kot nalašč za zavzetje kavča, v roke daljinca in
klick ta program, klick oni program... Ali pa, če imaš doma računalnik in za dvajset mega raznoraznih igric. Kaj je lepšega? Žiga in Vasja, prvi sedmošolec in drugi dve leti mlajši, sta čas "zabijala" pod košem na igrišču za blejsko osnovno šolo. Da jima med počitnicami sploh ni dolgčas, in da bosta vikend najbrž preživela na Lipanci, kamor bosta šla z blejskim planinskim društvom, in če bo kaj snega, bosta tudi smučala, sicer pa je bilo ves teden cenejše drsanje pa tudi v kinu so malenkost spustili ceno vstopnice. Za tovrstno razvedrilo med počitnicami je najbolje
poskrbela Zveza društev prijateljev mladine v Kranju, njihova
Eočitniška ponudba je bila res ogata... od cenejših filmskih predstav v kinu (obisk je bil velik, povprečno kar 400 otrok na predstavo), računalniških
delavnic, do cenejšega plavanja v novem bazenu in brezplačne' ca drsanja na drsališču Gorenj* kega sejma. Sanja je prišla 1 mamico, ki si je za to pnložnos' morala vzeti v službi prost?' Drugošolka Sanja pa drsanj6
Erakticira tudi po suhem, no,s otalkami seveda. Ja, leden* ploskev je bila te dni polna ko' še nikoli. Dva avtobusa pa vsa* dan peljeta tudi na Pokljuko, kjer počitnice preživljajo otrocj-ki jih navdušuje smučanje. Sko' jeloški taborniki so pripravi" zimovanje na Sorici in v Javof' jah, SK Alpetour pa smučanj« na Soriški planini...
Kakorkoli že, glavno, da » pouka, pravijo otroci, pa ni) prosti čas preživjio pred tele^j zijo, pod košem, na ledu * kako drugače, naj si prosti zapolnejo sami, ali pa v okvir" takih in drugačnih programov-' * Igor K. foto: Lea Jeras
NAGRADNA KRIŽANKA SALON POHIŠTVA ARK MAJA
Današnjo križanko prispeva salon pohištva ARK MAJA Predoslje pri Kranju, verjetno najbolj poznana in uveljavljena trgovina s pohištvom na Gorenjskem. Do tega slovesa so prišli kaj hitro, saj poslujejo šele četrto leto. Nudijo pohištvo za opremo celotnega doma (kuhinje, dnevne sobe, sedežne garniture, otroške sobe, spalnice, predsobe, jedilniške garniture...) najbolj poznanih in kvalitetnih slovenskih in italijanskih proizvajalcev. Večina pohištva je v zalogi, za ostalo pa imajo kratke delovne roke. Pohištvo lahko plačate na obroke, ob gotovinskem plačilu pa vam priznajo popust. Poleg svetovanja pri izbiri vam pohištvo tudi brezplačno dostavijo. Organizirano imajo tudi montažo pohištva. Salon je odprt vsak dan od 12. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Tel.: 241-031.
Nagrade za srečne reševalce križanke so:
1. nakup v vrednosti 10.000 SIT
2. nakup v vrednosti 5.000 SIT
in nakup v vrednosti 3.000 SIT, vse v
SALONU POHIŠTVA ARK MAJA Tri tolažilne nagrade v vrednosti po 2.000 SIT pa prispeva Gorenjski glas.
Geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih, nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do
četrtka, 9. marca 1995, do 8. ure, *%, komisijsko žrebanje. Rešitve lahko Ow\ tudi v Turističnih društvih Cerklje, PredfM Jesenice, Bohinj, Radovljica, Skofja »o Tržič, Dovje - Mojstrana ali Kranjska u*| Lahko pa jih oddate tuid v naši maloog' službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi j
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE EMONA MERKUR
Izmed 2014 prispetih rešitev smo izžrebali naslednje nagrade:
1. nagrada - nakup v vrednosti 8.000 SIT prejme Matjaž Berčič, Pod Plevno 32, skofja Loka
2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Tončka Zaplotnlk, Kovorska 31, Tržič
3. nagrada - nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme Aleš Scharfer, Obrne 14, Bohinjska Bela lMfO(0 Podelili oziroma izžrebali smo tudi 3 tolažilne nagrade v vrednosti 2.000 SIT, ki jih prejmejo: V*^* Oijak, Zg. Besnica 123, Zg. Besnlca; ZJnka Bergant, Planina pod Golico 55/a, Jesenice; &v Terseglav, C. 1. maja 36, Jesenice.
REZULTATI ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE PUROV Izmed 2227 prispelih rešitev smo Izžrebali naslednje nagrade:
1. nagrada - nakup v vrednosti 8.000 SIT prejme Anka Megušar, Zvonarska 11. Ljubljana
2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Lidija Bucak. Podlubnik 155, Skofja Loka     , $
3. nagrada - nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme Sonja Strušnik, Andrej nad Zmlncem 1A ^"rc t* Pet toiažilnih nagrad Gorenjskega glasa (vrednostni bon 2.000 SIT) pa prejmejo: Kristina Pa*6",' i<c* Svetje 52, Medvode; Boštjan Bernik, Sevlje 37, Selca; Mariaj Gosar, Sutna 7, Zabnica, Ivanka Voklo 99, Šenčur in Stanka Majdič, Miklošičeva i/b, Domžale. itj vsem nagrajencem čestitamo - nagrade oz. obvestilo o nagradah pa boste prejeli po Pos |
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
I
f/.
A
jfontrola letošnjih razprodaj
skoraj polovica razprodaj Ponovno vprašljivih
Kontrola tržne inšpekcije je pokazala, da so tudi pri letošnjih j Pr°daj;ih trgovci kar množično kršili zakon o varstvu konkurence in
°*e poslovne običaje. sD JUo'jana, 23. februarja - Tržni inšpektorat republike Slovenije je Zim?''' °"a sc Je tuo"' v tetošnjih januarskih dneh, ko so razprodaje
roškega blaga najpogostejše, odločil za nadzor teh prodajnih akcij in 2^oU8°tovil številne kršitve predvsem na račun potrošnikov. Od skupno hi Pr°dajaln, ki so jih januarja pregledali, so nepravilnosti ugotovili v pr .Primerih, ali pri 40 odstotkih prodajalcev, in zato 84 ovadili za 0gl {r^e, 68 izdali odločbo o prepovedi uporabljenega načina pfj pVanJa oz. sploh prodaje ter jih 27 prijavili častnemu razsodišču Cel *  sP°darski zbornici Slovenije. Najpogostejši primer je bil
Sasevanje navidezne razprodaje oz. navideznega znižanja z zavaja-Kfo1 popusti, pri čemer so se trgovci izgovarjali na zelo različne laivV ^a 'maJ° P°pust (predpisana je namreč najmanj četrtina blaga z blL m °bjavljenim popustom) v drugih prodajalnah, da so tako bilo*C Pr0(*a'' Blago slabše kvalitete tudi v mnogih primerih ni trg Posebej označeno, pa tudi od predpisane enakosti popustov iste oceV ■ . mSe v različnih krajih se je odstopalo. Na inšpektoratu u/^Jejo, da so nekateri potrošniki zelo zavezani razprodajam, saj si Prih°Je-na tak na^'n privoščijo posamezne dobrine, zato bodo tudi v t)0?°?nJe še dosledneje spremljali upoštevanje veljavne zakonodaje in zhJ • Poslovnih običajev, ki jih je v letu 1984 sprejela Gospodarska
Dormca Slovenije. • S. Ž.
^vosti pri družbi Mobitel
Nem mobilnih telefonov GSM
V Sloveniji je v tem trenutku že vec kot 17.300 uporabnikov mobilnih telefonov, samo v zadnjih dveh letih pa se je številka povečala za kar celih 43 odstotkov. Družba Mobitel bo z dodatnimi izboljšavami v letošnjem letu dosegla že 90-odstotno pokritost omrežja z analognim sistemom NMT, do konca letošnjega leta pa naj bi storitve mobilnih telekomunikacij uporabljalo že 30.000 naročnikov.
Hkrati s sistemom NMT bo Mobitel v Sloveniji postopoma uvajal tudi sistem GSM (Global System for Mobile Comunica-te^ t tions), ki je zasnovan na digital-
Priznanja za Leto turizma
Ljubljana, 23. februarja • V obdobju minulih dveh let, ki ju je Turistična zveza Slovenije z ministrstvom za malo gospodarstvo opredelila kot Leto turizma, je bilo v Sloveniji veliko narejena. Na slovesni podelitvi priznanj v sredo v Ljubljani je predsednik komisije Leto turizma v Sloveniji dr. Maks Tajnikar ocenil, da sta pomenila tako leto 1993 kot 1994 pravi razcvet na turističnem področju v Sloveniji.
Kar zadeva urejenost in različna prizadevanja ter akcije za lepši izgled krajev, kvalitetno gostinsko ponudbo, promocijo krajev z oživljanjem nekdanjih navad in običajev, z različnimi prireditvami, v laganji v raznovrstno turistično ponudbo, je Slovenija v dveh letih naredila in predstavila neprimerno več kot včasih in kot bi za zadnji dve leti lahko pričakovali. To nenazadnje potrujejo tudi predlogi, ki jih je dobila komisija za podelitev priznanj. Dobila jih je namreč več kot dvesto iz vse Slovenije za promocije krajev, za prireditve, urejenost objektov, kvalitetno gostinsko in turistično ponudbo.
Na slovesnosti v sredo, kjer sta dobitnikom priznanj med drugim čestitala ob uspešnosti dveletne akcije tudi minister za okolje in prostor dr. Marjan Gantar in predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, je dr. Maks Tajnikar podelil 36 priznanj. Z Gorenjskega so jih dobili Galerija in Gostišče Avsenik Begunje, Turistično društvo Jezersko, Hotel Bellevue na Šmarjetni gori, Biro za ekonomsko propagando Gorenjske turistične zveze v Kranju in Gostišče na Šmarni gori. • A. Ž.
KOLIKO JE VREDEN TOIAR
	NAKUFNOTR0DAJN1	NAKUM/HtODAlM	| NAKUPSIHRODAINI
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	100 ITI.
A BANKA (Kranj, Tržič) AVAL Bled, Kranjska gora BANKA CREDIT ANST ALT d.d. L| ĆORA Kranj EROS (Stari Meyr), Kranj GEOSS Medvod« GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HlDA-tržnlca Ljubljana IURIKA Jesenice INVEST Skofja Loka LEMA Kranj MIKEL Stražišče PBS d.d. (na vseh poštah) ROBSON Mengeš SHP-Slov. hran. in pos. Kranj SKB Kranj (Radov1|lca, Šk. Loka) SLOGA Kranj
SLOVENIJATUR1ST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice ŠUM Kranj
TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka TAL0N Zg. Bitnje TENTOURS Domžale UBK d.d. Skofja Loka VflLFAN Kranj
MLFAN Radovljica, Grajski dvor ZORI Kamnik
79.45 80.15 80,00 80,10 80,15 80,10 79,20 80,00 80,20 79,80 80.05 80.10 80,05 78,85 80,20 80.15 79.55 79,90 79.20 79,80
80.90
80,30 80,80 80,60 80,30 80,35 81,25 80,19 80,40 80,80 80,50 80,50 80,45 80,40 80,40 80,35 80,35 80.90
80,80
11,16 11,35 11,20 11,34 11.30 11.35 11,03 11.30 11,34 11.20 11.33 11.32 11.30 10.82 11,30 11,34 10,90 11.25 11.03 11.20
11.45 11,40 11,60 11,45 11.45 11,42 11.54 11,59 11,40 11,43 11,42 11,44 11,40 11,37 11.40 11.40 11.65 11,55
11.43
80,10 80,10 80,10 80.00 80,10 80,10 DO 1.4. ZAPRTO
80,40 80,40 80,50 80,70 80,35 80,40
11,35 11,43
11,35 11.43
11,30 11,50
11,30 11,47
11,35 11,42
11.34 11,40
7,30 7,60
7.35 7,50
7,30 7,80
7,40 7,65
7,50 7,70
7,35 7,60
7,30 7,89
7,40 7.80
7,40 7.50
7.35 7.60
7,20 7,69
7,45 7,70
7,40 7,65
7.07 7,60
7,40 7,70
7,40 7,65
7,20 7,65
7,45 7,75
7,30 -
7,35 7,60
7,40 7.69
7,40 7,69
7,40 7,70
7,35 7,60
7,35 7,60
7,35 7,60
POVPREČNI TEČAJ 79,91  80.54   11,25 11,46   7,36 7,67
Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah.
MENJALNICA WILFAN
Vaš najboljši partner pri menjavi deviz
P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.:064/714 013
A
A
A
medj.-O'ogiji in se lahko povezuje tudi z drugimi informacijskimi ^lefo vs' m°bi,ni sistemi tudi GSM uporablja radijsko povezavo Vve*na z mobilnim omrežjem. GSM je evropski standard, ki deluje že M le"1' evropskih držav, najbolj pa je razširjen v Nemčiji, kjer je ima že , j^K°t milijon uporabnikov.
stekeUV ^°veniji ^e ni GSM operaterja (pilotni projekt uvajanja naj bi "Porah V kratkem),se Je družba Mobitel odločila ponuditi slovenskim SQ(je| "mkom najem GSM aparatov s priključkom, ki ga omogočajo v GSfvj VanJu z vodilnim nemškim operaterjem DeTeMobilom. Sistem Har0{5iaParati Dl deluje s pomočjo identifikacijske kartice z vpisano VstaVj K° številko in drugimi potrebnimi podatki, ki jo naročnik Pote). ^ telefonski aparat. Ker bo uporaba teh mobilnih telefonov Ve'jale Preko nemškega omrežja, bodo za slovenske uporabnike liarke jenake cene P0gov°rov kot za nemške, kar pomeni od 1,83 kliCan •        marke na minuto, z dodatnimi doplačili, če je uporabnik
i>redlZVen domicilne države. Vliik niki družbe Mobitel so hkrati opozorili, da novi zakon o llobjin-. Varnosu v cestnem prometu neustrezno opredeljuje uporabo le v tj'. ..telefonov, saj skoraj v nobeni evropski državi (še posebej pa 'elef0n ' na katere se sklicuje predlagatelj zakona) uporaba mobilnih Prep0v * mcd vožnjo ni prepovedana, le v Italiji in Švici je uporaba na- ki n na' če m°bibii telefon nima dodanega zvočnika in mikrofo-m°goča komuniciranje brez uporabe rok. • M.G.
W« SAVNA« SOL ARI J.
.064/22-11-33,
EfriVHiB-i'l'Nillnfl
KOMUNA PONUDBA ZA PODJETJA
ilektrosvjar a7a." Podjetje Iskratel je danes v gradu Brdo z ruskim partnerjem, podjetjem AO iphetnik « P°dpisalo pogodbo za dobavo telekomunikacijske opreme. Pravzaprav gre za šest
n ki bodo obsegale več kot 40.000 dolarjev je pravzaprav začetek ■  36 m •]"■'" '""J" <■ jtuimcijcm, >«/ j%. VMM    .,n..„„. „ lani podpisana okvirna pogodba
^kim parl™ .'Jonov dolarjev. Po besedah glavnega direktorja Andreja Polenca je sodelovanje z tMkorpf^3fm zn°k zaupanja v kvaliteto njihovih telefonskih centraL kar je za podjetje Iskratel ■J! 0 kar m 'zne8a pomena Delež, ki ga v Rusiji na področju telekomunikacij pokriva Iskratel, je ^^ZZZlods'oten. • I.K., foto Gorazd Š.
V SKB banki d. d. nudimo pravnim osebam nove, konkurenčne oblike kratkoročnih in dolgoročnih posojil.
• Kratkoročna posojila za nakup deviz za plačilo obveznosti v tujini odobravamo z naslednjimi posojilnimi pogoji:
- posojila z odplačilno dobo do 3 mesecev imajo fiksno izhodiščno letno obrestno mero 7 %. Posojila revaloriziramo z indeksom cen na drobno;
- posojila z odplačilno dobo do 6 mesecev imajo fiksno izhodiščno letno obrestno mero 7,5 %. Posojila revaloriziramo z indeksom cen na drobno.
• Kratkoročna devizna posojila v DEM, ki jih lahko pravne osebe - komintenti banke porabijo za različne namene, imajo odplačilno dobo do 6 mesecev in fiksno letno izhodiščno obrestno mero 8,5 %.
• V SKB banki smo oblikovali tudi posebno ponudbo, ki zajema dolgoročna posojila pravnim osebam za nakup nepremičnin in opreme, finančno prestrukturiranje podjetij ali odkup poslovnih deležev. Pogoji teh posojil so:
- odplačilna doba je do 6 let z možnostjo moratorija na odplačilo glavnice do 1 leta. Izhodiščna letna obrestna mera je fiksna in znaša 12 %. Posojila revaloriziramo z indeksom cen na drobno.
Informacije o celotni ponudbi SKB banke dobite v vseh njenih enotah in na
00
SKB BANKA D.D.
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
ki
D
V h m
JU
iS
,ova
$ji "gla
•Tj
vel, fga
S"1 ""adi
C»a nie
ibc ;u'gil
na
ore J*
N
rc br( Pei
S:
J*'
5S
}».*
k
D) 10
S"
M« K
J Sle Sp,
It
Prer Prej
N Ulj
Sejem v Veroni
Od 8. do 12. marca bo v italijanski Veroni odprt že 97. sejem poljedelstva in živinoreje.
To bo seveda sejem velikih razsežnosti. Kot pravijo organizatorji, je odločno usmerjen v tretje tisočletje. Na njem si bo moč ogledati skoraj vse, kar je na področju poljedelstva in živinoreje novega - tehnološke dosežke, izdelke, nove stroje.
Že 97. sejem Fieragricola bo mednarodno dobro zastopan, odprt je tudi za širše občinstvo. Veliko bo specializiranih salonov, tako za živinorejo, vinogradništvo, pridelovanje gob in še mnogo drugih. • Š.Vidic
Ocenjevanje vin v Ljubljani
Ljubljanski sejem bo organiziral mednarodno ocenjevanje vin, ki ga bo prevzelo predsedstvo v Federaciji največjih mednarodnih vinskih ocenjevanj. Potekalo bo od 22. do 27. maja.
Za tako čast in laskavo priznanje si je Ljubljanski sejem prizadeval kar 40 let. Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani ima, kot tudi sejem Vino, svoje korenine v letu 1955. Mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev se je v nekaj letih razvilo v eno najuspešnješih vinskih ocenjevanj na svetu. Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani je priznala tudi Evropska unija leta 1990, ljubljansko ocenjevanje pa je s tem dobilo pravico, da se medalje in diplome tega ocenjevanja smejo uporabljati v propagandne namene pri promociji vin v državah Evropske unije.
Federacija največjih mednarodnih ocenjevanj vinskih vzorcev in alkoholnih pijač, registrirana je v Kanadi, ima včlanjenih sedem vinskih ocenjevanj, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje. Poleg slovenskega so ocenjevalci še Selections mondiales v Montrealu iz Kanade, italijanski Vinitalv, ki poteka v Veroni, turški v Urguepu, Vinandino v Mendozi, Argentina, Belgijski Mondial du Vin (Bruselj) ter francoski Vinalies International v Parizu.
V času od 22. do 27. maja bo potekal tudi vinski sejem. To je eno izmed najbolj specialitiranih strokovnih prireditev, ki ima poleg ostalih tudi nalogo dvigniti vinsko kulturo, ki se mogoče že zvišuje, a še ni zadovoljiva. • Š.Vidic
Pomladanska dela v sadovnjaku
V ponedeljek, 27. februarja, ob 16. uri bo v sadovnjaku Jožeta Bernika v Veštru (nasproti Podlub-nika) predavanje o pomladanskih delih v sadovnjaku s praktičnim prikazom obrezovanja in pomlajevanja sadnega drevja. Predavanje in prikaz bo izvajal priznani strokovnjak dipl. ing. Tine Benedičič iz Sadovnjaka Resje pri Podvinu. Ker se bliža sezona del v sadovnjakih, je predavanje za kmetovalce še posebej primerno in bo skupaj s prikazom izvedeno ne glede na vremenske razmere.
d.o.o.
CERKLJE
Ul. 4. oktobra 10, 64207 Cerklje Tel. 064/421-283, 421-294
Spomladanska ponudba:
- vrtna semena (uvoz in domača)
- semena poljščin (pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II, jara grašica, okrasna trava, krmno korenje)
- krmila za piščance (BRO-starter, BRO-finišer)
- krmila za purane (PUR-starter, PUR-Grover,
PVC-finišer)
- krmila za prašiče, za nesnice, za molznice, za teleta)
- žitarice (koruzo, ječmen, oves, sončične tropine,
sojine tropine, pšenični otrobi)
- moka TIP 500, CENA 49 SIT/kg, sladkor
- kokoši pred nesnostjo
- vsa žita tudi zmeljemo in zmešamo po vaši želji - pri nakupu semen priznamo 5-10% popusta!
KRMILA PRODAJAMO PO TOVARNIŠKIH CENAH!
Zaradi prepočasnega vračanja zemlje
S traktorji nad počasno denacionalizacijo
Zemljo v lasti Sklada kmetijskih zemljišč je uporabljala Agroemona - Kmetje bodo posejali ječmen in si razdelili pravične deleže
Šmarca pri Kamniku, 22. februarja - V torek in sredo so imeli odgovorni za postopek denacionalizacije v kamniški občini praktičen prikaz, kako hitro bi moral potekati proces vračanja kmetijskih zemljišč, saj je več kot trideset tamkajšnjih kmetov, denacionalizacij skih upravičencev vzelo pravico v svoje roke in se s traktorji spravilo na 35 hekatrov njiv v neposredni bližini farme Drnovo.
V Kamniški občini je sicer okoli 700 denacionalizacijskih upravičencev, nekaterim je bila zemlja nasilno vzeta le pred petdesetimi leti, nekaterim leta 1947, precej zemlje pa je bilo odvzete tudi pred tridesetimi leti. Kmetje iz Šmarce, Most in drugih predelov kamniške občine, ki so v torek začeli orati njivo ob farmi Drnovo, pričakujejo, da se bo po tem njihovem dejanju postopek denacionalizacije zdaj odvijal hitreje, s tem pa naj bi se po njihovem mnenju tudi pokazalo delovanje pravne drlave.
lenjskem, v torek popoldne pravico vzeli v svoje roke in s traktorji zapeljali na zemljišče ob farmi Drnovo.
V sredo so na delu 35 hektarskega zemljišča začeli orati tudi traktorji Agroc-mone, ki kljub opravljenemu
Zemljišče je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije, v uporabi pa ga ima za potrebe svoje farme Agroemona. Kmetje iz kamniške občine, ki so že nekaj časa opozarjali, da so postopki vračanja kmetijskih zemljišč prepočasni (v občini je bilo izdanih le nekaj denacionalizacijskih odločb), so po nedavnem posvetu razlaščencev Slovenije, ki je bilo na Do-
Do zemlje po mirni poti
Tone Ravnikar, eden od upravičencev: "Kmetje v kamniški občini smo se organizirali in odločiti za to dejanje, ker nobena od pristojnih institucij ni pokazala posluha. Do zdaj še ni bito blizu nobenega predstavnika lastnika in uporabnika zemljišč, včeraj pa je prišla policija. Ko sem policista vprašal, kaj je potrebno storiti, če nekomu kaj odvzameš, mi je odgovoril, da je potrebno vrniti. Enako je s to zemljo, ki bi nam jo morali le zdavnaj vrniti, ker se ve, kdo je lastnik. Ne nameravamo povzročati nobenih incidentov, do svoje zemlje bi radi prišli po mirni poti."
denacionalizacijskemu post' opku, zemljišča, ki jih ima v najemu uporablja še pet Ičt Kmetje, ki jim pristojne institucije niso prisluhnile lfl so se odločili, da bodo pravico vzeli v svoje roke, bodo oral1 njivo do sejanja. Posejali bodo ječmen in ga nato tudi skupaj poželi, ter pridelek razdelili pravične sorazmerne deleže glede na površine, do kateri" so upravičeni. Oranje se f začelo v torek popoldne iijs v sredo nadaljevalo ves Do zaključka redakcije ni Pnfl šlo do incidentov. Že v torek«° na prizorišče prišli polici1' vendar opravili le kratek raz; govor, medtem ko se s kmeti n» pogovarjal še nihče od Pj?' dstavnikov Sklada kmetijs*'' zemljišč in Agroemone. janje na njivi ob farmi Drno^ pa ves čas nadzira varnost? služba Enigma. • M.G., s'1* Lea Jeras
Med polji en domek...
Krajinska arhitektka Mojca Kopač je odboru Sloga Društva kmečkih žena govorila o urejanju kmečkih dvorišč. Bogato cvetlično in drugo okrasje ter naravna gradiva naj pomagajo domačijo spojiti z okolico.
Javno podjetje KOMUNALA RADOVLJICA Ljubljanska 27	
OBVESTILO	
Gospodinjstva v občinah Bled, Bohinj in Radovljica obveščamo, da zaradi povečanih stroškov odvoza in deponiranja odpadkov, od 1. 2. 1995 dalje veljajo naslednje cene teh storitev:	
odvoz deponiranje - SIT/m2        4,30             1,50 - SIT/osebo 106,80 33,10	skupaj 5,80 139,90
Zgornja Bela, 23. februarja - Pred kratkim je odbor Sloga Društva kmečkih žena v prostorih kulturnega doma v Zgornji Beli organiziral predavanje Mojce Kopač o ureditvi kmečkega dvorišča.
Mojca Kopač, diplomirana inženirka agronomije, se že vrsto let ukvarja s krajinsko arhitekturo, z urejanjem okolja, znotraj tega področja pa še posebno z urejanjem kmečkih domačij. Kmečko domačijo kot razmeroma majhno prostorsko enoto tvori poleg vseh naravnih dejavnikov še delo človeških rok. Kmečka domačija je skupaj z okolico zaključena celota, prav zato pa bi moralo načrtovanje hiše in okolja potekati hkrati ter poskrbeti za povezavo z okoljem.
Po besedah Mojce Kopač za urejanje kmečkih ni mogoče dajati šablonskih nasvetov. Vsako dvorišče je nekaj svojevrstnega, posebnega. Za njegovo ureditev je potrebno proučiti celo vrsto dejavnikov. Zagotovo je tisto najpomembnejše, da je dvorišče pospravljeno, da ne služi kot ropotarnica in shramba odsluženih strojev, gradbenega materiala... Prav tako si urejene domačije ne moremo zamisliti brez cvetnega okrasja, pa naj to raste na vrtu, v lončkih koritih. Pri urejanju kmečkih dvorišč imajo prednost naravni, tradicionalni materiali, sodobne umetne mase naj bi tu ne našle prostora. Vsekakor je potrebno še naprej ohranjati tradicijo ter znati poiskati tisto, kar je morda že izginilo, pa naj bo to okrasna rastlina ali pa navaden plot.
Prav tradicija je tista, ki je podeželju dala poseben pečat. A mestni vplivi so zašli tudi na vas. Prepogosto se je z novimi gradnjami izgubil tisti pravi stik z okoljem, vas je postala podobna mestu. Podeželski značaj se je pričel izgubljati. Prav zato je potrebno čimveč pozornosti posvetiti ohranjanju tega, kar je od podeželja še ostalo, ko pa se odločamo o spremembah, pa bi si poleg načrtov za hišo najbrž morali omisliti tudi načrt ureditve njene okolice. Da Gorenjkam (in Gorenjcem) ni vseeno, kakšen je in bo izgled njihovih domačij, kaže precejšnja udeležba na predavanju, ki je bilo le eno v nizu številnih, ki jih je organiziralo Društvo kmečkih žena. O to, da bodo nasvete koristno uporabile, pa ne gre dvomiti. • Uroš Špehar
Bolezni prebavil in zdrava prehrana
Predavanje s tem naslovom, ki ga pripravljata Kmetijski zavod Ljubljana, Enota za kmetijstvo svetovanje Kranj in Društvo kmečkih žena, Odbor Sloga, bo v ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri v prostorih kulturnega doma v Mavčičah. Predaval bo dr. Avgust Mencinger.
KM€ČKiJ STROJ1 KOVINO**1***
PRODAJNI CENTER
STARI DVOR
Skofja Loka, Kidriieva 2<>> Tal.: 064/634-800
9» vodovodnem
g \op\ovodne\i\s~\a\dic\je
O vijaki-litniti-okovje oc iol(\oine\ek{nbi\ooioo)e •j bela tehnika
2 Pustita
mali gospodinjski aparati
2 svetila
§ bajve,laK\tpmazi bc posodi, steklo, porcelan, gospodinjske pottebUi^
33
S ca u o
3£
ČRPALKA GRUNFOS f POSODA ZA VINO 80 L MOŠKO KOLO ROG IS^estsv feNSK0K0L0WAESTRAl 01HOŠKOKOL08MX16
&l< ob
1
ko «m ob
H
t*
8*
Mih
Si
UREJA; Vilma Stanovnik
And
rej JERMAN z Ročevnice pri Tržiču je bil za alpsko smučanje že odpisan
DOHTARJI SO SE ZMOTILI
0 črednem napredku je Andrej leta 1992 zlomil obe nogi, potem pa .Ravniki so mu napovedovali konec smučarije. Vendar se je pobral in ^dori osvojil bron v veleslalomu, kar šteje za svoj največji uspeh.
Sevnica, 20. februarja -
A^Piada mladih do 17 let v ,|2P" je bila za slovenske jjjke smučarje uspešna. Lorbe-fc,? ^ Maribora je bila zlata, Ba Valenčič iz kranjskega S'ava srebrni v slalomu, An-Jerman iz Tržiča, član Smu-v^ga kluba Tržič, pa bronasti yt Jeslalomu. Mitja Valenčič in ^arej Jerman sta vsa leta aktiv-
staknil še zlatenico in na olimpiadi mladih v
1      .,.<- ...		
		
■	i i	
L.....-		
^smučanja prijatelja in tudi v3urenta, kar drži tudi za "llart0 drug*n članov državne Jonske reprezentance, j.* je Andrej Jerman športnik n,ji\fridnega. Mama Ana je ena H^ih slovenskih tekačic na lani pr°8an i" maratonih. Oče [trt..0 je bil včasih, kot se za in n     sP°dobi, najprej alpinist II "a!°, vsa leta gorski reševalec, Hv 5J$i brat Izidor pa je že pJJavljeni alpski smučar, ki že t^a po dobrih uvrstitvah na jjmah FIS, pretekli teden pa je L, našo reprezentanco v Južni tp- Sploh bi bil lahko Andrej "tiujPrtu marsikaj, ne le alpski ••ftu?u ^redno dobro je tekel na <tf*h in tudi atletika mu je šla >br   ^ma8a' Je na krosu Dela, J° tekel na srednjih progah in Cleni razredu na 600 metrov igoren^i"ut0 43 sekund, kar je bil »u3?ki rekord v tej starostni 'dru*-   Sport je del Jermanove >in 'ne in pogosto mama s k;°ma skupaj nabira po-ne tekaške kilometre.
t*Jl°til si se za alpsko Zakaj?
jjV'^o sam sem se odločil za Jlof0, Smucanje. Morebiti je k {J5i k nekoliko pomagal star-D\4r?,rat Izidor, ki mi je izdal |k Xo,atero skrivnost tega špor-jhrj'5u 1 °trok sem rad smučal na fcn, *a Ročevnico, z očetom ^najal na Zelenico, kjer
Andrej Jerman z mamo Ano in tako odličen smučar, je bil med
sem med očetovim gorsko reševalnim dežuranjem na smučišču tudi sam smučal, z mamo sem odhajal na tekaški trening in tako sem postal alpski smučar. Smučanja je užitek. Veseli me vijugati
Eo celem snegu, ne bojim se itrosti, razen tega pa na smučanju spoznaš veliko ljudi in krajev.
V Tržiču je po odhodu Bojana Križajo nekaj let zevala praznina. Sedaj vas je spet nekaj mladih dobrih smučar-jev.
"Da. Posebno Boštjan Križaj in Urška Čadež, pa tudi med mlajšimi je nekaj zelo dobrih.
Sedaj si star 16 let. Tekmuješ med mlajšimi mladinci. Od kdaj tekmuješ?
"V klub sem se vključil s šestimi leti. Moj prvi trener je bil sedanji reprezentančni trener Pavel Grašič. Zadnja leta me v klubu trenira Roman Rozman, v veliko pomoč pa mi je tudi
očetom Jankom. Brat Izidor, prav našim obiskom v Koreji.
Mizunov serviser Matjaž Štibelj.
"Smučarji te poznajo tudi zaradi hude nesreče, ki si jo doživel, in zaradi tvoje neverjetno hitre vrnitve na tekmovanja.
"Začetek pri mlajših dečkih je bil dober, saj sem bil med najboljšimi na tekmah za pokal Pinokio, v Španiji in na Pokalu Loka. Leta 1992, natančno 15. januarja, ko je bila Slovenija mednarodno priznana, sem se na Soriški planini hudo polomil. Zlomil sem obe nogi. Komaj sem si opomogel in začel trenirati, sem dobil hudo zlatenico. Dohtarji so me odpisali in napovedali, da bom moral smuči odložiti. Pa se je vse srečno izteklo. Leto po nesreči sem šel na prvo tekmo in zmagal, potem pa je prišla krajša kriza. Minila je in vse naslednje sezone vključno z letošnjo so bile dobre. Boljši sem v veleslalomu za razliko od brata Izidorja, ki je rojen slalo-
^OMETNI POLICISTI SMUČALI
poS('*niska Gora, 22. februarja - Športno društvo Pegaz s \ran|e, ?r°metne policije iz Kranja je v ponedeljek priredilo v Ha pr . P°»cijsko tekmovanje v veleslalomu v spomin 1q ^minulega policista Milana Perka iz Tržiča. Sodelovale je Krutj, ^ lz Slovenije, razen njih pa ekipa policistov iz Med £endorfa s Koroškega in vojaške policije iz Kranja. (l(ra Pametnimi policisti so bili najhitrejši Zlato Jenšterle naJhitf ■jPeter Srečnik (Postojna) in Boštjan Smolej (Kranj), ^rann med vsem> Je ml Aleš Bertoncelj (Vojaška Policija ^Icipno ^leC* tuJm1' pohsti je bil najboljši Hans Vertianz. I'°ven" n zma8a'a postaja prometne policije Kranj pred Sportrf radcem. Postojno in Novo Gorico. Predsednik S° Porn^3 dru^tva Pegaz Alojz Glavič se zahvaljuje vsem, ki tiajrj0|ma8au pri organizacijj tekme (Gorenjski glas je za Poezj.| e8a tujega tekmovalca podaril faksimile Prešernovih ,ec|na na°. iem Pa Je povedal, da gre kranjska ekipa konec
na tekmovanje prometnih policij treh dežel
'Smnje
^BNIK IN LJUBELJ
J. Košnjek
D*
mist. Veleslalom mi verjetno bolj leži zato, ker sem v otroštvu veliko prosto smučal."
V Andori, na olimpiadi mladih, si osvojil bronasto kolajno v veleslalomu. Je to tvoj največji uspeh?
"Da. To je bila olimpiada mladih športnikov do 17 let. Prišli smo iz 41 držav. Bilo je sproščeno, vendar pravo olimpijsko vzdušje s prižiganjem ognja, dvigovanjem olimpijske zastave. Prišel je tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranch. V veleslalomu je bila konkurenca huda. Manjkala sta le dva dobra Avstrijca, sicer pa smo bili vsi, ki smo bili najboljši na drugih mednarodnih tekmovanjih. Tekmoval sem tudi v slalomu in superveleslalomu. V slalomu sem bil po prvi vožnji deseti, v drugi pa sem stavil na vse in odstopil. V supergiju sem bil 10., vendar sem napravil preveč napak."
Si v Andori kdaj pomislil, da bi bil med udeleženci prave olimpiade?
"To ne. S tem se ne obremenjujem. Sem še mlad in pred menoj je še mladinsko svetovno prvenstvo ter, če bom uspešen, tekme svetovnega pokala. Do olimpiade je še dolga pot. Pri fantih je hujša konkurenca kot pri dekletih."
Kaj pa šola? Si dijak Gimnazije v Škof ji Loki.
"Sedaj sem v šoli zelo malo. V zadnjih dveh mesecih sem bil petkrat v šoli. Aprila pa se bo začelo zares. Takrat je treba nadoknaditi zamujeno in žrtvovati tudi počitnice. Gimnazijo moram končati, kako bo pa naprej, pa še ne vem." • Besedilo in foto J. Košnjek
;annrrn
V nedeljo začetek državnega nogometnega prvenstva
ŽIVILA OSLABLJENA V PREVALJE
Kljub težavam z igriščem, na katerem naj bi vadili (na roko so jim šči na Kokrici, v Kranju pa bodo smeli igrati le prvenstvene tekme), ostaja cilj Živil nespremenjen: ostati v ligi najboljših. Pred prvenstvo pestijo moštvo poškodbe.
Naklo, 24. februarja - V nedeljo se začenja drugi del državnega nogometnega prvenstva, pomemben ne zgolj zato, ker do odločil prvaka, ampak bo v marsičem prelomen tudi za gorenjski nogomet. Lahko se zgodi, nekaterim nogometnim krogom na Gorenjskem bi to očitno celo godilo, da bi Gorenjska ostala brez nogometnega prvoligaša, kar bi negativno vplivalo na položaj in popularnost nogometne igre na Gorenjskem. Naklanska Živila startajo s predzadnjega mesta in njihov cilj je ostati v ligi desetih. Možnosti za neposredno uvrstitev so minimalne, zato pa so možnost kvalifikacije. Živila pospešeno trenirajo. S pomočjo sponzorja, ki je pokazal veliko razumevanja za težave naklans-kega kluba, so dobili nekaj okrepitev, tako da je bil največji problem igrišče za vadbo. Na kranjskem stadionu bodo smeh igrati le prvenstvene tekme, za prošnjo za enkratni tedenski trening na njem pa v kranjskem športnem vrhu in pri konkurenčnem kranjskem nogometnem klubu Triglav Creina ni bilo posluha, čeprav še ni dolgo od tega, ko smo poslušali in zapisovali besede o nujnosti združitve sil kranjskega in naklanskega nogometa v dobro te panoge na Gorenjs-kem.   Tako pravijo
Eredstavniki Nogometnega luba Živila in se obenem zahvaljujejo nogometašem s Kokrice, ki so jim za trening dali v uporabo igrišče ob
Čukovem bajerju. /.ivila bodo igrala v nedeljo ob 15. uri v Prevaljah s Korotanom Suvelom, ki je jeseni zmagal v Kranju. Točka bi bila za Naklance velik uspeh, glede na to, da je nekaj ključnih igralcev poškodovanih. Zadnji novinec Enes Demirovič v prvem krogu še ne sme igrati, Goran Mitev ima dva rumena kartona, Jerina in Grašič sta poškodovana, prav tako pa odlični napadalec Hristov. Nekateri Qd teh bodo morali zaigrati, so prepričani v Naklem. * J.Košnjek, foto G. Šinik
Borce Hristov, strelski adut Živil
Goran Mitev je prišel v Naklo iz Cosmosa Ljubljana. - Foto G. Šinik
Milil
%x\ •• kro
Dfu,° »gro j*1*, gorenjske lige sta Lubnik in Ljubelj prikazala zelo h PrtČljivo e&la v letošnjem prvenstvu najboljša rezultata ter ir lagali S ZTma8ala- Jeseničani so z najvišjim rezultatom wrnaRal a a enko- Triglav pa je predvsem po zaslugi mladih ArVBHL liSgas' Rezultati: LUBNIK : KR. GORA 6:2, ELAN : l *?AS 6-2 JESENICE : S. JENSKO 8:0, TRIGLAV :
l^stvoVu LjUDelJ 21. 2. Jesenice 20, 3. Triglav 13 točk... p?ofji Loki i nada,Jevalo 4. marca, ta vikend pa bo v soboto v ^ezniko'v * nedeljo^v Kranju finale gorenjskega prvenstva
Danes zadnje tekme drugega dela hokejskega DP
SP0RTINA IN INNTAL ZA TRETJE MESTO
Kranj, 24. februarja - Hokejisti so minuli torek odigrali 33. krog letošnjega državnega prvenstva. Pravih derbijev ni buo, saj so bili igralci Inntala brez Rusov in treh poškodovanih domačih hokejistov (Simšič, Pajič, Rojšek) nemočen nasprotnik državnim prvakom, prav tako pa je oslabljena ekipa Sportine visoko izgubila z Olimpijo Hertz. Tako bo odločitev o tretjem mestu padla šele danes po medsebojnem obračunu Blejcev in Celjanov, prvi dve mesti pa sta si že zagotovili ekipa Olimpije Hertz in Acroniksa Jesenic.
v Celju finančnih težav še niso razrešili, zato so tudi v pomembni torkovi tekmi proti ekipi Acroniksa na domačem ledu nastopili brez tujcev. Kljub borbeni igri mladih domačih igralcev pa jim ni uspelo doseči kaj več kot častnega poraza. Rezultat je bil 3:12 (0:5, 2:3, 1:4) za državne prvake. Podobno je bilo tudi na Bledu, kjer oslabljena Sportina ni bila enakovreden tekmec razpoloženim Ljubljančanom. Na koncu je Olimpija Hertz zmagala s kar 1:11 (0:4, 0:3, 1:4).
V skupini B sta se v torek pomerili ekipi Maribora in Slavije Jate. Zmagali so Mariborčani z rezultatom 5:1 (2:0, 2:0, 1:1).
Zadnje kolo drugega dela letošnjega državnega prvenstva je na sporedu že danes. Najbolj zanimimivo bo gotovo v ljubljanskem Tivoliju, kjer bosta "za prestiž" igrali ekipi Olimpije Hertz in Acroniksa Jesenic. Jasno je že, da je po prvem delu prvenstva na prvem mestu Olimpija Hertz, Jeseničani pa bodo v Tivoliju želeli dokazati, da ne nosijo zastonj treh slovenskih zastavic prvakov, in da jo imajo namen osvojiti tudi letos.
Pomembnejši pa bo tokrat derbi na Bledu, kjer se bosta domača Sportina in Inntal pomerila za tretje mesto po prvem delu prvenstva. Zaenkrat so Celjani za zmago boljši od Blejcev.
V B skupini bo Triglav danes na domačem ledu v Kranju gostil ekipo Maribora.
Polfinale končnice, ki se igra na štiri zmage (1-4 in 2-3), se bo začel 29. marca, tekmovanje za razvrstitev od 5. do 7.mesta pa že v torek, 28. februarja. • V.S.
DIDAKTA ZMAGUJE
Igralci Didakte iz Radovljice so v tretjem krogu kvalifikacij za prvo ligo še tretjič zmagali. V Mariboru so premagrogi ekipo ZKK Maribor z rezultatom 83 : 75 (37:42). Po izenačeni ign v prvem polčasu so Radovljičani z agresivno igro štrli odpor domačin igralcev in osvojii nov par točk. S to zmago so se še utrdili na četrtem mestu na tabeli. V četrtem kolu, v soboto, 25. februarja 1995, ob 18.30 uri, se bodo v derbiju pomerili z ekipo Zagorja, ki je na lestvici mesto pred njim. Vabljeni vsi navijači in ljubitelji dobre košarke. • M. Zupan
w
Va*ila.
~, PRIREDITVE
Slovili? ?a ,cdu ■» Bledu - Klub za kegljanje na ledu Bled, Sk dumed„ Jfta 1953> PrireJa Jutri> 25- februarja, v hali na J brstih zh V ■ n*tUrnir v kegljanju na ledu. Turnir se bo začel '•K. *Jutraj, finalni del pa se bo začel ob pol dvanajstih. • l Mlad*
h?Cc tedn^UC"'ji Kobli " Smučarski klub Radovljica bo nk j*e deti- P^edil državno prvenstvo v alpskem smučanju za '°- uri N -ln deč.ke.-Tekme bodo na Kobfi, začele pa se bodo
sporedu bosta superveleslalom in veleslalom. J. K.
!fe?Vl KOLAJNA
i? x°Panih n d ruarJa * Na mladinskem svetovnem prvenstvu v l(V vak,ega 7 ,Jskeni Je naši najboljši tekmovalki Poloni Zupan iy * 'kaciiah a uš,a kolaJna' V paralelnem slalomu je v Miuna. tat? dose8,a drugi najboljši čas, nato pa je bila Ca Rant l Je bi,a na koncu Cetrta- D°bro Je vozil tud» 1a ks strtim 86 JC uvrstil med osem najboljših. Polona Zupan je Jb°ljSa v si mestom dokazala, da je odlična tekmovalka, ta čas
mji. • J.K.
3 KANJE mmmmmmnmn
SLOVENSKI SANKAČI NA EVROPSKEM PRVENSTVU
V Kandalakši v Rusiji od 23. do 26. februarja poteka evropsko člansko prvenstvo v sankanju na naravnih progah. Kot sporoča organizator prvenstva, jim snega ne manjka in tudi temperature so dokaj nizke, saj se termometer spusti na - 15 stopinj C. Sankaška proga je dolga 1300 metrov in je ena najlepših v Evropi, kot zanimivost pa je njen iztek v Belo morje. Evropskega članskega prvenstva se bo udeležila tudi okrnjena slovenska reprezentanca, saj zaradi pomanjkanja denarja, Sankaška zveza Slovenije ne more kriti vseh stroškov potovanja v Rusijo. Tako se bosta prvenstva udeležila samo dva mladinca, ki bosta nastopila v članski konkurenci, saj bosta soudeležbo krila njuna kluba. Poleg tega pa sta bila izbrana po kriteriju najboljših rezultatov v letošnji sankaški sezoni. Tako bosta na prvenstvo odpotovala Bogdan Vilman (SD Jesenice) in Grega Špendov (SD Tržič). Vodja ekipe je Ljubo Špendov, ki je obenem tudi trener in spremljevalec. Slovenska ekipa si želi čim boljšo uvrstitev, saj vemo, da v tem športu prevladujejo Avstrijci in Italijani. • Lojze Kerštan
polo mmmmjsmmnn
V SOBOTO NADALJEVANJE PRVENSTVA
Kranj, 22. februarja - V soboto bodo vaterpolisti po odmoru (pokali za mlajše kategorije) nadaljevali s tekmami v prvem delu državnega prvenstva. Po koledarju je na programu 5. Krog in kar vsa tri srečanja bodo zanimiva.
V Kranju vodilno moštvo na lestvici Triglav v novem pokritem olimpijskem bazenu gosti tretjeuvrščeno ekipo Probanko Leasing Maribor. Favorit srečanja je vsekakor kranjski Triglav, ki v moštvu ne bo imel kaznovanega Tea Galiča (kazen "zaslužil" na pokalu za dečke do 19 let v Mariboru), vendar se vseeno pričakuje v Kranju dober odpor "bankirjev", ki so v tem prvenstvu že pripravili presenečenje z zmago nad Kranjem 90 in minimalnim porazom v Trstu proti Micom Kopru (7:5). Triglav je letos po dolgem času uvedel novost, ta pa je vstopnina 300 SIT, možna pa je tudi nabava stalne vstopnice za sezono 94/95 po ceni 2.000 SIT, ki se jo lahko naroči pri tajniku kluba Jožetu Marinčku po tel. dopoldan 064/224-040 ali na dom 064/216-003. Na vsaki tekmi bodo žrebali vstopnice.
Micom Koper, drugouvršcena ekipa gosti v "svojem bazenu" v Trstu četrtouvrščeno ekipo Kranja 90, ki napoveduje oster boj za točke. * Jože Marinček
KiOMizm TENistMttminrnj
PRVI PORAZ KRIŽEV
V predzadnjem krogu gorenjske namiznoteniške lige so vodilne Križe 1 gostovale v Šenčurju brez svojega najboljšega igralca Poljanska in tokrat prvič izgubile. V srečanju kroga v tekmi za obstanek v ligi, si je Kondor z zmago nad Krizami 2, letošnjimi državnimi pionirskimi prvaki zagotovil obstanek v ligi. V zadnjem krogu bo še najbolj zanimiv boj za 4. mesto, ki še vodi v končnico prvenstva, za katerega se borila četrtouvrš-čeni Gumar in peti Šenčur 1 z enakim številom točk.
Rezultati 13. kroga v prvi gorenjski ligi: Križe 2 : Kondor 3:7, EGP 1 : Gumar 5:5, Šenčur 1 : Križe 1 6:4 in Merkur : Jesenice 1 5:5.
V drugi gorenjski ligi so si uvrstitev v končnico prvenstva že zagotovili vodilni EGP 2, Jesenice 2, Predoslje in EGP 3, medtem ko je zadnje mesto oddano za Šenčur 2 in EGP 4.
Rezultati 13. kroga: EGP 3 : Jesenice 2 3:7, Sava : Šenčur 2 6:4, Predoslje : EGP 2 2:8 in Duplje : EGP 4 7:3. • J. Starman
KOMENTAR
V Beograd namesto v ZDA?
Ađartco Jenšterle
Pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec Alojz Rebula je v enem od nedavnih intervjujev dejal, da na tem svetu pač ne bo zmagala pravica. Glede na vse, kar se dogaja okrog nas, mu mirno lahko pritrdimo in hkrati upamo, da se njegova misel ne bo uresničila tudi pri naših napornih pogajanjih s preostanki nekdanje Jugoslavije. Finančni minister mag. Mitja Gaspari in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, dva najpomembnejša slovenska finančnika, sta se pred dnevi vrnila iz ZDA, kjer sta se pogovarjala s funkcionarji finančnega ministrstva ZDA, State Departmenta, Chemical Bank in predstavniki mednarodnega denarnega sklada ter svetovne banke.
Vzrok za njun hiter obisk Amerike je bil v novici, da namerava ameriška administracija podpreti ukinitev sankcij zoper Zvezno republiko Jugoslavijo in sicer v zameno za to, da Srbija prizna suverenost Bosne in Hercegovine, Makedonije ter Hrvaške. Gre za idejo tako imenovane kontaktne skupine iz Pariza (v njej so ZDA, Rusija, Nemčija, Velika Britanija in Francija), ki meni, da bi na ta način lahko rešili balkansko krizo. Že nekaj časa je opazno, kako se v svetu spreminja politika do Srbije, saj vse bolj pozabljajo na njeno agresijo, le za njeno najmanjšo popuščanje pa ji obljubljajo prava
bogastva. Predvsem Evropa je očitno nad Bosno in Hercegovino naredila kril.
Ukinitev sankcij proti Jugoslaviji neposredno zadeva tudi Slovenijo in to predvsem v tistem delu, ki se nanaša na skupni dolg bivše Jugoslavije. Slovenski finančniki so v zadnjem času resda svet intenzivno obveščali o dejstvu, da sedanja Narodna banka Jugoslavije ni pravna naslednica nekdanje Narodne banke Jugoslavije, saj celo v njenih zakonih piše, da je pravna naslednica le pri tistem delu bivše istoimenske banke, ki je pokrivala območje Srbije in Črne gore. Toda, ker je guverner NBJ Avramovič očitno gluh na vprašanja guvernerja Arharja o tem, kakšna je zaključna bilanca bivše banke in otvoritvena nove, lahko povsem upravičeno dvomimo o dobronamernosti srbske finančne politike. Toliko bolj zaradi novic, da Srbija na sekundarnem trgu pospešeno odkupuje "jugo-dolgove", saj zdaj le-ti znašajo le kakšno petino njihove nominalne vrednosti. Dolg nekdanje Jugoslavije do komercialnih bank znaša okoli 4,2 milijarde dolarjev, po neuradnih podatkih pa naj bi Srbi pokupili le za okoli 600 milijonov dolarjev terjatev in s tem med komercialnimi bankami postali eden najmočnejših upnikov. Ta trend menda traja le dve leti in nič ne kale, da Srbi dolgov ne bodo kupovali tudi v prihodnje.
Vsa posojila razvitega sveta nerazvitim so imela le od nekdaj politične dimenzije. Še ni dolgo od tega, ko so ZDA z močno finančno injekcijo rešile krizo v sosednji Mehiki. Severni Ameriki nikakor ne pride na pamet, da bi na podoben način na primer rešila kakšno od afriških ali azijskih drlav, razen če to ni v njihovem neposrednem političnem interesu.
Ko so predvsem ZDA v času Titove vladavine Jugoslaviji brez zadrlkov pošiljale svoja posojila, je bilo to pač v skladu z njihovo tedanjo politiko, ko so hotele v času hladne vojne na meji med Vzhodom in Zahodom imeti stabilno Jugoslavijo. Največje drlave dolinice le dolgo ponavljajo misel, da je 100 dolarjev problem za posojilojemalca, milijon dolarjev pa za posojilodajalca, ki se mora ukvarjati s tem, kako od revela dobiti nazaj posojeni denar.
Ko torej Srbi kupujejo jugoslovanski dolg, to počnejo premišljeno, saj si s tem med drugim dolgoročno zagotavljajo njihov politični vpliv tudi na Slovenijo. V bistvu še enkrat izkoriščajo kapital, ki ga je Zahod vložil v Jugoslavijo le pred leti in zanj tudi dobil tedaj leleno politično moč. Če naši finančni politiki ne bodo pozorni, se lahko kaj hitro zgodi, da bodo morali na pogovore o slovenskem delelu v nekdanjem jugoslovanskem dolgu namesto v ZDA ponilno hoditi v Beograd.
PREJELI SMO
Odgovor
Mercatorju KŽK Kmetijstvo Kranj in njegovemu direktorju mag. Tavčarju
Naslovna organizacija KŽK Kmetijstvo Kranj v Gorenjskem glasu z dne 27. januarja 1995 podpisanemu Janezu Omanu, kmetu iz Srednjih Bitenj v odgovoru na povzetek novinarja g. C. Zaplotnika v članku "Spomladi bo verjetno cirkus", kot oškodovancu v letu 1963 ob arondaciji njegovih 2,24 ha zemljišč enostavno prilepi vzdevek "prestopnik, kriminalec z obsežnim kazenskim dosjejem". J a, to pa vendar presega vse meje medčloveških odnosov. Nadalje naslovna organizacija superiorno ugotovi, "da sem podpisani
iz sredstev, ki sem jih "sporazumno" prejel, v višini 556.121 takratnih dinarjev, nakupil vso razpololljivo mehanizacijo za kmetijo in temeljito obnovil kmeiijsko posestvo in stanovanjsko hišo in dobil celo slulbo na drlavnem posestvu."
Vrh nesramnosti in poni-lanja pa se KŽK posluli z neresnično in nesramno ok-valifikacijo, da sem pijanec. Ne razumem pa njihovega zadnjega odstavka, citiram: "Posebej pa je vsega obsojanja vredno kriminalno obnašanje Janeza Omana, ki v vinjenem stanju brezobzirno uničuje tujo lastnino. Pred tridesetimi leti je naš denar brez premisleka vzel in ga uporabil zase, zato so njegova dejanja nemoralna, nečastna in kazniva." Konec navedka.
Nikdar nisem posegal v tujo lastnino. Svoje pa ne dam. Vzel sem vaš denar! Ni res!
Milijonček
Vine Bešter
"Vraga, kaj smo zamudili," je ondan poltino ušlo iz ust enemu od nekdanjih gorenjskih vodilnih lokalnih funkcionarjev. Predvidevamo, da je imel slednji v mislih vrtoglave vsote, ki so si jih ob koncu mandata, če sledimo zapisom v dnevnem časopisju, izplačali nekateri ljubljanski funkcionarji. Številke ste verjetno prebrali - če gre verjeti novi ljubljanski mestni oblasti, so se našli tudi molje, katerih plačilna kuverta je bila decembra telka skoraj milijon tolarjev. Ob tem je pravzaprav povsem nepomembno, iz katerih političnih struj prihajajo zapozneli "samobolički", zgodba pač odslikava sladkosti vladanja, ki nima vzpostavljenih resničnih kontrolnih kriterijev. In prav v tem je bistvu. Poštenost vladarjev gor ali dol, potrebno jim je stalno gledati pod prste, nadzirati njihove poteze, javno ocenje-
vati njihova dejanja. Če za hip izvzamemo Ljubljano, ki je bila v preteklem mandatu sila samosvoj organizem -spomnimo se samo peripetij okrog skupščine - in našo pozornost preusmerimo na blilnjo nam Gorenjsko. Kako so na tem koncu potekala izplačevanja zadnjih funkcionarskih plač? Če gre verjeti uradnim podatkom, gre za vidno capljanje za prestolnico vsaj na dveh ravneh. Prvega občuti novinar, ko leli podatke sploh zbrati, saj se pred številkami oglasijo številni "varuhi", ki menijo, da plače najvišjih lokalnih funkcionarjev niso za javno objavo - zgolj za primerjavo, do plače poslanca ali ministra prideš le zgolj z enim telefonskim klicem! In druga raven: višina. Po nam dostopnih podatkih so namreč zadnji gorenjski predsedniki občinskih vlad v zadnji funk-cionarski kuverti prinesli domov naslednje: Kranjčane Peter Orehar 188 tisoč, Ra-
0
dovljičan Jole Resman tisoč, Trličan Frančišek m lič 172 tisoč, Jeseničan V* mir Pretnar 149 tisoč " Škofjeločan Vincencij šar okrog 180 tisoč tolarfi Po istih virih smo izveo* tudi, da si ni omenjena pdfo ica ne člani občinskih ^ niso v svojem mandatu iZrr čali nobenega občinskega r sojila oziroma denar* nagrade. Jim gre verjeti? ™ je znano, omenjena petetr zapolnjuje novo vrstico sm delovne knjilice zelo ral™ no: Orehar je odšel v vrh<P drlavne cestne družbe, smana najdemo poleg Al?' inega direktorja, Pretnarjajr^'1 Demšarja je drlava name?". ^ za svoji podaljšani roki "! £,. upravni enoti, najslabše p°j je (vsaj zaenkrat tako ^ odnesel Meglic, ki se Zfl° . aprila znajti na Zavodu1 zaposlovanje. Ker pa se ta™ izteče t. i. trimesečni funM.^ narski rok, se mu bivših petih občin pridfl*1 še kdo.
PODLISTEK - 7
Andrej Kecman
JUŽNI PERU
Lepo je imeti dobro spalno vrečo. Spal sem kot polh svoje zimsko spanje.kljub temu da je bilo zunaj močno pod ničlo. Brez zajtrka nadaljujeva pot na drugo 3950 m visoko sedlo in se po stopnicah spustiva do tretje ruševine trdnjave Sayac-marce 3580 m. Postavljena na grebenu z odličnim razgledom po dolinah in hribih. V daljavi vidiva zasnelen vrh Salcantaya. Ta del poti ni telak, ker se zlogoma spušča do Machu Picchuja. Še vedno je zelo hladno z zaledenelimi lužami v senci. Na soncu pa je le toliko toplo, da sva se
slekla do kratkih hlač. Danes bom videl Machu Picchu, moje dolgoletne sanje, ki so mi bile do sedaj dostopne samo preko diapozitivov. Želel sem videti zadnje skrivnostno prebivališče Inkov, skrito med griči nad reko Urubambo. Skrito več kot 400 let najprej španskim osvajalcem in nato tudi osvajalcem modernega časa - turistom. Tudi imena trdnjav na poti so izmišljena, ker originalna niso znana.
Izginila so, kot je izginila inkovska kultura. Okostje te kulture so našli šele v začetku
Denar je bil od slovenskih davkoplačevalcev. Ker sem denar uporabil zase, so bila zato moja dejanja nemoralna, nečastna in kazniva. Po njihovem bi namreč moralo biti moje posestvo najmanj zaplenjeno, jaz pa likvidiran. Pač morala komunizma.
Vse te navedbe KŽK Kmetijstvo Kranj so povsem neresnične, ponilujoče, laljive in skrajno nesramne, kar argumentiram z dejstvi:
1. Za vsiljenih 556.121 takratnih dinarjev bi bil lahko kupil rabljenega "fičota" ali 2/3 vrednosti novega. Za ta denar sem namreč kupil 44 ton cementa Anhovo. To je pa tudi vse, kar sem iz tistega denarja kupil za obnovo kmetije. Vse ostalo pa mi KŽK zlonamerno navrže, kar se tiče nabave mehanizacije, in obnove posestva in stanovanjske hiše. Ker ne navede, katerega posestva, si upam trditi, da sem s tem, kar mi je bilo odvzeto pripomogel
20. stoletja po dolgoletnih iskanjih in še danes odkopavajo nove in nove stavbe. Danes bom v sončnem zahodu lahko od daleč gledal to okostje, postavljeno na idiličen greben nad zavojem reke Urubamba. To ne bo več diapozitiv, slika, privid ali nedosanjan spanec. Sam pri polni zavesti se bom lahko poklonil v spomin na ljudi, ki so tu Uveli, ki so odnesli skrivnosti svojih gradenj v grob in večno pozabo. Poklonil se bom tudi spominu in nesmislu uničevanja.
Stopnice in tlak poti nama belijo pod nogami, sonce naju ne moti, pravzaprav ga ne čutiva, občudujeva' mojstrovino. Ne, niso jih mogli
obnavljati njihovo družbeno posestvo.
2. Pri njih nisem bil nikdar zaposlen, ker mi je bila pred sprejemom v službo, ugotovljena pljučna bolezen in sem bil odklonjen za zaposlitev.
3. Okvalificirati me javno za pijanca je kaznivo dejanje, zato bom v naslednjih dneh prisiljen vloliti tolbo za raz-laljenje moje časti, napada na mojo integriteto, in sramoten-jem pred javnostjo in medijih. V Gorenjskem glasu z dne 10. 2. 1995, se z odgovorom na članek, ki so ga priobčili kmetje iz Bitenj in Žabnice, mag. Janez Tavčar le podpiše pod ime svoje firme in me ponovno lali, obrekuje, napada in grozi. Janez Oman
Spomladi bo verjetno cirkus - VI
Prav tako kot kmetje iz Bilnja in Žabnice prizadeti pri arondaciji pred 32. leti, se tudi delavci v M-KŽK Kmetijstvo Kranj, ki bo nas prizadela denacionalizacija, čutimo doline podati še enkrat kratko pojasnilo v zvezi Z vsebino člankov, ki smo jih napisali 27. 1. in 10. februarja 95 pod istim naslovom.
Kot smo le napisali v prejšnjem članku, nimamo namena preko časopisov polemizirati in razglabljati o vsebini in posledicah arondacij izpred 32 in več leti, kakor tudi ne voditi strokovne obravnave o sedanjem Zakonu o denacionalizaciji. Osnovne odgovore na nekatera vprašanja kmetov, ki se kot
najti, pot se vije preko grebenov, dolin, kjer zavije v popolnoma nelogično smer. Trdnjave so sicer postavljene na zelo razglednih točkah, a se od daleč ne vidijo, ker so dobesedno zlite s skalami in travniki. Stolpi zgledajo tako kot kratki skalni skoki v steni, terase se zlijejo v travnik, pot se izgubi v travi. Tu sta urbanizem in okolje ujela isto melodijo in pojeta simfonijo le pol tisočletja.
Kosimo v senci zidov Puyu-patarnarce skupaj s prijatelji iz zadnje noči. Pokrajina počasi spreminja svojo podobo iz suhe stepske v tipično dlungclsko.
Drevesa so višja. Z njih visijo lijane. Zrak je vlalen.
dopisovalci v tej rubriki pojavljate, smo dali le v članku 10. februarja in pri tem tudi ostajamo, ne glede na to, da nam pripisujete razne komunistične in balkanske etikete ter vzdevke. Vsakdo od nas ima pač svojo splošno kulturo in razgledanost.
Že v prvem članku 27. januarja smo izključno leleli opozoriti na neprimerno časopisno favoriziranje primera "nezakonitega" ravnanja kmeta J. Omana, ki še zdaleč ni v skladu z vašim geslom "v roke vzemimo kmečko pamet in poštenje", ki ste ga napisali v zadnjem članku.
Ne pričakujemo nobene koristi od obširnih časopisnih navedb, kako visoka in gospodarna je naša tehnologija na njivah in v hlevih, ali je doselena realno in pošteno ali nas je po navedbi kmetov drlava subvencionirala ali ne. To so več ali manj neproduktivne polemike. Že skoraj 40 let v neposredni soseščini opravljamo isto delo brez kakršnihkoli konfliktov, zato tudi sedaj molne konflikte med nami in kmeti zavračamo. Prav to v postopku izvajanja Zakona o denacionalizaciji lelimo tudi od kmetov, ki so molni upravičenci v denacionalizaciji.
Sedaj zaposleni v M-KŽK Kmetijstvo Kranj se nismo izmislili ne arondacij in tudi ne zakona o denacionalizaic-ji. Vse si je izmislila prejšnja in sedanja drlava, ki je tudi dolžna poravnati krivice iz preteklosti, toda ne na hrbtih zaposlenih v našem ali drugih kmetijskih podjetjih po Slove-
Ne mudi se nam. Še dve urici hoje in prišla bova na Inti-punctu. Sončna vrata. Skozi ta vrata en dan v letu posije sonce ob sončnem vzhodu na Machu Picchu.
Sončni zahod. Machu Picchu je zame še vedno privid. Še pol urehoje je. Nočemo motiti nočnega miru. Spali bomo tu in se pustili čakati še eno noč.
Vodo smo dobili tako, da smo odstranili čepek na že preluknjani cevi. Star studenec je presahnil zaradi hotela pod nami v neposredni bližini spomenika kulture. Fuj. Niti dvesto metrov nižje v dolino ga niso mogli postaviti. Na ogled bomo šli zgodaj, da nam ni bilo treba slikati
niji, kjer je skupno zaposli čez 10.000 delavcev. kmetje v Bitnjah in Zal>nJ
"v Pn (M
m
On Jo
kp
a/i
pa tudi drugod po G°r%°<h kem nas zaposlene v se.jk( jem družbenem kmeti}s'jk0 obsojate po nepotrebnerfljlkf, poleg delovnih mest in 01 iPre zaslužka za norrna'»m Za
Jh kr'%1 nismo poklicani delanj ce/( podjetjih, ampak drlaV> a hil je tudi edina imela ^1*1 koristi od tega. Naša Pjnkn
pravljanje morebitnih kn.
ter zaslužna za prelivetje nimamo
ci. >':. kriva'
mislimo pridruliti ^
zaposlenimi delavci, ^f^h
"1
kor se po svoji
krivdi, 100 rt
čim nezaposlenim v nističnem" roju, kot ste v h zadnjem članku imenovaj1
Usklajeno z našo WJ°J zahtevo po pravični in JJ kovni izvedbi denacionf i
cije kmetijskih zemljišč D° 4 $ vztrajali in se dosledno P*,* ^ devali za zakonite °p jfne. vračanja zemljišč v l& j«f0 posest. jd0'
Odločno bomo pa n^/j^ tovali nezakonitim P°sfyhsa in prisvajanju zemljiš? v tJ'** dosedanjih zemljiških % j pleksih. Mislimo, dolini vsi: kmetje uprav ^ ci in delavci v podjetJinJinc zazvezanci ravnati orgtj I / ano, po poti pravično* : rQv sebe in drugih sklade t0x Zakonom pravne drla*lAPo^ nimo, da bo to naš s Jfot prispevek za preprečLsi <h spomladanskega "clT\,j\ "«£ ki ga je C. Zaplotnik *N dal v svojem
član** Ho,
januarja 1995. ~ H
M-KŽK KMETIJSTVO' ^ KRANJ, mag. Janez T»y |*v0
[V
b»
ljudi. Šele pri sončni Vo* dojemem, da res-stojim Ky nečesa, kar so bile nu>j*H% Prijateljem popotniko^y rekla nasvifenje. Oblffll* smo si, da si bomo P*0 % se celo obiskali.
Domov sva šla Še jezera Titicaca, kjer se 1 inkovskem verovanju človek.
obla'
Lima kot vedno u^m nič več tuja, je ° loflf najinima hrbtoma, n£ $fCt ma na letalske sedeg-^i
pusti očem P08le.dane Um slovo in oči so soM-tf f
n0 t Po del ios 4q
?*
j°
tujem od doma
Po,
. ( kb
del
Božja ilegala - 16
Ko bo Sodnik sedel na prestolu
Janez. F*oštrafc
MtfRfK^ (Judex ergo Viic ^^■RS cum sedebit) -l i" ift<kjeveška cerkvena himna
rjefi Da si je KP uzurpirala arft Jr«ko OF ekskluzivno pravi-:° do upora ie na samem Wetku, se pravi po nemškem 0 JJPadu na Sovjetsko zvezo? zf 2 So bile vaške straže le af brmba pred komunistič-flrji(^ terorjem? Da sta faši-'    o?lnacizem manjše zlo teti? a komunizma? Da so v boju sVof joper "azijatski boljševizem" jZ& Paljena vsa sredstva, pre-0 ?*ern pa "navidezna" kola-W t°[acija? Drugi da tako ali \0{' a«o tudi "kolaborirajo" s 7* J d   °m v Moskvi. Strah eS ihv "kupnim kotlom" je d " iVaČne kot site podeželane pO? pijanske pokrajine nagnal kav varno zavetje Prostovoljne ,l?tikomunistične milice i;,V4Q. ki so jo Italijani
Qrlag<lli ne le Z oroi!em> tfPak, ali predvsem, z iivils-
M kartami in rednimi plato i' ln kako, pravzaprav, da Italijani že takoj po oku-•eac'/' natančno vedeli, koga 1 Otre°no zapreti, internirati vsaj budno nadzorovati? bflft^ncinacije so že nakazo-reflf <Je; da je potrebno najprej eiffl SQniti ideološkega in po-Ijsti ^neia nasprotnika, ki tah-riJ lQp °Čr°zi njihov interes $ plodnega kapitulantstva, Jfl\tii. st[lnosti v danih okolnos
»rt
na i "i
'"l  \; uunin uiwmus-
°dn mesto vsaj pasivnega kra°}rar so tedanji politiki Ce<o h Pravo navdušenje, kmt *Valežnost za drobtinice s^'ik hne avtonomnosti, ki jim
e We««in 'd?brohotno" obljubl-tth    ' ^ite tedanje časopisje!
Vjl^----._
<LE*|JELI SMO
krm
'k
Zgovornost naslovov. Slovenci, da smo lahko srečni, da smo pod Rimom, centrom krščanstva. (V Italiji pa je že dolgo pred tem Katoliška akcija bojevala, ne s komunizmom, pač pa s fašizmom bitko za krščanska načela, proti fašiziaciji družbe, demokratičnih organizacij itd., prvaki poznejše krščanske demokracije so bili v ilegali -De Gasperi se je zatekel v Vatikan - in Cerkev je neumorno protestirala zaradi kršitev moralnih in človečans-kih pravic posameznikov in narodov.) Ohranitev "krščanske civilizacije" je združil tedanje liberalce, ljudsko stranko, Katoliško akcijo, ne za boj proti okupatorjem, temveč proti komunizmu. Malo je znano, da je KP "meščanskim" strankam ponudila sodelovanje, če bodo res organizirale odpor. Seveda so ga "želele", saj navsezadnje domoljubje in svobodoljubje se z okupacijo še utrdi, a "organizirale" so ga za poznejši čas, pravi trenutek (prihod angloameri-čanov). Kot pa vemo, se je druga fronta, fronta na evropskih tleh začela precej pozno. Ne le upravna, gospodarska, tudi vojaška kolaboracija, zlasti z Italijani (po njeni kapitulaciji pa seveda z Nemci) pa je postajala vse očitnejša. Pa so kljub vsemu še "sanjali" o angloameriča-nih (Sovjetov niso priznavali, jasno). Pa je na evropskih tleh SZ edina bila frontalno vojno (vzhodna fronta), vojske
držav "na celini" so kapitulirale, Veliki Britaniji pa so sile Osi ogrožale kolonialno posest, "otoka" pa niso zavzele.
Vojaške zasluge Rdeče armade pri osvobajanju Evrope v zavezniškem boju proti nacifašizmu, so velikanske -in tudi dobila je svoj delež plena. Jaltska trgovina. Delitev interesnih območij; za našo bivšo državo bi naj veljalo "fifty fifty". Barantanje med AVNOJ-em in londonskobegunsko vlado. Delež partizanske vojske pri osvobajanju priznajo tako Angleži kot Američani kot Rusi. Zbegane formacije vaških straž in četnikov se po kapitulaciji Italije prebija h Kvarner ju, pričakujoč (zahodno) zavezniško invazijo, pa se jim pot konča na Turjaku in v Grčaricah. Pa tudi izkrcanja ni bilo. Posamezniki iz begunske vlade odsvetujejo sodelovanje z Nemci, a vseeno nastane slovensko domobranstvo pod nemškim vplivom, vodstvom, Rupnik rohni zoper komuniste in Žide ter anglosaške imperialiste. Prisege na ljubljanskem štadionu, zadnja še dva dni po osvoboditvi Auschwitza. Nekaj dni pred koncem vojne Rupnikova odstavitev in ustanovitev Narodnega sveta in slovenske vojske. Ki je nato skupaj z Nemci bežala čez Ljubelj. Pred begom pa še poslala vdanostno izjavo Petru Kar-adjordjeviču, ko je že dolgo veljal Titov in Šubašičev sporazum, (se nadaljuje)
dtP°novno pečena
f0rohinjska seja
^hT?etia seja sveta občine ^JS" )e potekala 13. ft
>ia 7995. Že sam datum ni 9'i$n.?a/ kakega uspeha, saj w i« Up teri pravijo, da je to t^' d« čna *i*vilka. Kasnejši
13 X°dki na sami seji so to "eke mere tudi potrdili. sj» • inski svetniki smo se ^tfvjnSf. *e navadili, da nas na
^hpllJeP doleti kakšno pre-fcoA Pečenje.
s?i*r ej' ka) ie bilo tokrat, ^iinZLVabila ali obvestila ob
* hn h ga sveta' se ie na " tfi'*J J?'° kar pet novinarjev. di jr^ej.ateri v svetu smo namestit »ou prikraJšati muke spoš-^AbZ?Vm novinarjem za ■mZJuSani* neprijetnih in dol-A-^-l^ Poslovniških stvari ^■hni!-. nismo hoteli posebej
ii * n0u 0   ° novinarjev in obča-, ,v Poskrbel
sam župan in . n„? Je sicer dolgočasen po-<l*\slr? lkov večer pridobil na °Al Pestrosti.
I te le doSodke na tej seji so Mar.?mentirali prisotni novi-j \s0J!' zato iim s svojim spi-f /Valne mislim konkurirati. 'Astv?rlra?am Pa Predstaviti
iH1 Pa nt. pa ^no zapisane, i!iW,*Ve zaradi vsestranske i hol enosti občanov potreb-i ]$0Čebei poudariti. mPot ri občani si namreč V! «fe/o?'e Predstavljajo javnost V^ow„'n hočejo na sejah pri-]4°tvovati. Tem predlagam, p, J1. Pri Dredt»J-:i"- -
na seji
fC,\Potnenii panom ne bodo 4^a^™>^ J* občinski
u.finski svet /„i,fc
'?6'>a S- SVet lahk° sam fc,     QCm Javnosti svojega
* °l>činski svet predstavl-
ja njegov predsednik in ne Župan. To bodo morali končno upoštevati tudi spoštovani novinarji.
Nekateri pravijo, da bi se morali v občinskem svetu ukvarjati predvsem z gospodarskom, druge stvari pa bi pustili kar pri miru ali preložili na kasnejši čas.
Povsod je tako, da se z gospodarstvom ukvarja predvsem gospodarstvo samo. Občina pa tu pomaga le s spodbujevalnimi ukrepi pri davkih in prostorskem urejanju, vendar mora biti prej zadovoljivo organizirana.
Potrebno je opozoriti občane o programu sveta, ki ga moramo opraviti do meseca junija. To so same poslovniške in statutarne stvari, ki določajo naloge in delovanje občine in njenih organov. V omenjeni program nas silijo zakonski roki in ni možno delati drugače.
Pred občino Bohinj je zahtevna naloga in sicer razdelitev premoženja bivše občine. Zato nas svetnike zelo zanima premoženjska in delitvena bilanca bivše občine Radovljica, kriteriji delitve ter ustrezno financiranje nove občine.
Upajmo, da bo imel svet pri tem dejanju svoje kompe-tence, ki mu po zakonu pripadajo, in da oddaljenost Bohinja od Radovljice ne bo usodna.
Pričakujemo, da bo župan občine Bohinj spregovoril o tej problematiki in pustil svet, a svoje delo opravlja tako, kot je treba in o tem obvešča tudi javnost. Ivo Cundrič
svetnik občine BOHINJ stranka SDSS
Pokvarjeno in "nepokvarjena"!
Minuli četrtek je bila v gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah 44-tič uprizorjena
radoživa komedija Rayja Cooneyja Pokvarjeno. Med gledalci so bili tudi dijaki 4. Sa, 4. Sb, 4. Eb in 4. Ec razreda Srednje elektro in strojne šole iz Kranja skupaj s tremi profesorji. Ko se je posedlo v dvorano šest ducatov mladih fantov, jih je tudi občinstvo gledalo malce z nezaupanjem, saj so bralci slovenskih časnikov nedolgo tega brali o ljubljanskem fračarskem napadu na igralce v Slovenskem mladinskem gledališču.
Na deskah Gledališča Toneta Čufarja pa so bili igralci deležni izkušnje, ki se je bodo spominjali z radostjo in željo, da bi se s takšnimi dijaki še srečevali. Že med odmorom je bilo tudi med gledalci slišati: "Kakšni fejst fantje, pa tako spodobni." Brzda ne gre samo za spodobnost, marveč za resnično kulturni odnos do ustvajralcev predstave in sogledalcev, za skrbno delo pedagogov, ki mladim znajo približati "pot v hram gledališke umetnosti". In kadar je vzdušje v dvorani takšno, je za igralce to poseben dar, na katerega se srčno radi odzivajo z vso svojo komedijantsko energijo. Zato dijakom 4. Sa, 4. Sb, 4. Eb in 4. Ec Srednje elektro in strojne šole in njihovim profesorjem še enkrat hvala za obisk, smeh, zahvalo in cvet. Gledališče Toneta Ćufarja Jesenice in ansambel v predstavi "POKVARJENO"
Okvaro na ceveh smo odpravili
Odgovor na članek Vodovodne zadruge od 13. januarja 1995
Po pooblastilu gospe Marije Pogačnik, moram ugovarjati odgovoru Vodovodne zadruge Preddvor, ki trdi, da so napako na vodovodu, ki vodi do njene hiše že docela
odpravili avgusta lanskega leta. Na takšen način odprave napake gospa Pogačni-kova ni pristala, ker ne rešuje njenega problema: Prav tako niso točne trditve, da je gospa Pogačnikova imela po priprtju vodovoda dovolj vode, in da ji je deloval celo pralni stroj. Poraba 48 m3 vode v enem letu, ni dokaz o zadostni količini vode, predvsem tudi zato, ker je problem nastopil šele v letu 1994.
Pogačnikova je s pralnim strojem zadnjikrat prala decembra 1993, od tedaj naprej pa pere ročno, vodo pa mora voziti od sosedov.
Gospa Pogačnikova, ki je 100-odstotna invalidka in stara 84 let, nikakor ne more razumeti, da je prikrajšana in oškodovana zato, ker je nekdo povzročil okvaro na njenem dovodu. Pogačnikova je trdno prepričana, da je stara dovodna cev zaradi zaprtja vode zarjavela, in da je zato voda neuporabna. Zaradi uživanja te vode je že imela neprijetne zdravstvene posledice.
Vodovodna zadruga se tudi ne more sklicevati, da prekopa zemljišča ne dovoli soseda, ko pa je Stanovanjska zadruga Kranj, kije lastnik zemljišča, dovoljenje dala že avgusta lanskega leta. Soseda ni lastnica in ni upravičena nasprotovati prekopu. Sosedje v podobnih primerih dovoljujejo prekop za napeljavo vode, elektrike in telefona, ki so za življenje nujne.
Nihče ne dvomi, da Vodovodna zadruga ne dela uspešno. Za občane, kot je Pogačnikova, pa bi morali imeti malo več posluha vsi, med drugimi tudi Krajevna skupnost, ki ji ne omogoči napeljave telefona, ki ga je plačala že leta 1988.
Prepričan sem, da se bodo problemi gospe Pogačnikove Z razumevanjem vseh prizadetih kmalu uredili in bo tako lahko normalno uživala vodo, kot vsi drugi. Po pooblastilu Damijan Pavlin, odvetnik
Spor lastništva na vrhu!
Odmev na članek, - Spomladi bo verjetno cirkus TV, ki ga predvideva avtor članka, direktor mag. Janez Tavčar v Gorenjskem glasu z dne 10. 2. 1995.
Cirkusa zagotovo ne bo, če bo država oz. prisvajalci tuje lastnine, ki je bilo odpisano v korist družbe, bodisi, da je bilo odkupljeno, podarjeno, ali na sito odvzeto premoženje. Kajti vse se je pod istim režimom prekucvalo v isto brezno gospodarskega samomora.
Takole preprosto bom napisal, da bo vsakdo razumel. Ta bistvena sporna točka ne bi smela biti vprašanje, kajti prisvojen gospodarski potencial najmočneje vpliva na blaginjo slovenskega naroda, zato bo moral biti urejen v najkrajšem času, sicer lahko povzroči cirkus x stopnje, ki ga ne pomni zgodovina. Nesmiselno je namreč pisati čenče, zavajati samega sebe in javnost - časopisi pa tako ali tako prenesejo vse kozlar-ije. Tatu smo ujeli (nastavil se nam je kar sam). Sodišča imamo (vendar upajmo, da ne delujejo na strani tatov?), da ga kaznujejo in ga prisilijo, da naropano vrne tistemu, ki mu pripada. Sklicevanje, da bo vrnitev premoženja nekdo, ki danes s tem posluje, trpel, je kriv sam, sicer pa vmne naj se dejansko odvzeto, kar pomeni, toliko unč zlata, kolikor je bilo odvzetih. Kakšna je bila takratna cena zlata, in kakšna je današnja, je po korigirano jasno. Vsako drugačno ocenjevanje je na-
pačno in zelo sporno komplicirano. Ostali razvoj, ki je nastal po letu odvzetja (nacionalizirano), pa je nesporno last tistih, ki so v teh firmah delali in še delajo. Zato mislim, da imajo o premoženju pravico samo oni odločati. Ce je njihov razvoj prišel v drugo fazo ropanja, potem država dela tisto, kar se je pod jugo-komunizmom naučila. Morda pa si želi to prisvajanje zadržati samo začasno. To drugo stopnjo prisvajanja bi moralo
obsoditi pristojno ustavno sodišče, ali mednarodna arbitraža v Haagu. Samo tak in noben drug način ni pošten.
Dir. mag. g. Tavčar, osebno vas razumem in želim, da se krivice popravijo po hitrem postopku tudi za vas, kajti tako prvo in drugo brezno gospodarskih mrtvakov naj nikdar več v življenju ne dopušča novih propadov. Tudi sklicevanje, ki se nanaša na vračanje v naravi, je beseda (polemiziranje) utemeljena. Le kdo vam brani, da ne morete dela nadaljevati. Vi delajte in vodite firmo kot do sedaj, ne smete pa pozabiti, da sodelujete z naropano
lastnino, s katero nimate pravice v celoti razpolagati. To je delež, ki ni vaš, ampak ustvarjanje garaških rok večsto-letne tradicije lastništva. Če ne boste vrnili nemudoma, bo nastala dodatna obrestna mera in odškodnina po mednarodnem vzorcu za državo in za vas neznosna. Ta vložek je po mednarodni konvenciji pravičnega gospodarskega reda nesporen. Predlagam, da o tem začnete resneje razmišljati, sicer bodo predvidene brazde neizogibne, ki bodo segale, če bo potrebno celo do skupščine. In še tole: nekatera sodišča 1. stopnje zahteve od darilnih odpisov kmetij družbi sklepno zavračajo, medtem ko druga sodišča iste stopnje zahtevam ugodijo. Za to imam dokaze. To pa pomeni, da sodišča med seboj delujejo neenotno, pristransko in nepošteno.
Le zakaj naj bi tudi nespor-nost reševalo vrhovno sodišče?
Prosim, da tekst obravnavate pod nujno! Iskreno vas pozdravljam!
Bled, 14. februarja 1995
Jože Sitar, Bled
ISKRA
ORODJARSKO TEHNOLOŠKI CENTER KRANJ, d.o.o.
razpisuje delovno mesto
VODJA KONTROLE KAKOVOSTI
Mandat traja štiri (4) leta. Po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.
Za Vodjo kontrole kakovosti bo imenovan izbrani kandidat, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje:
- visoka stopnja strokovne izobrazbe tehniške, ekonomske ali organizacijske smeri
- pet ali več let delovnih izkušenj na področju dela kakovosti
- poznavanje problematike in stroke orodjarstva, sistema
za zagotavljanje kakovosti, načina presojanja in certificiranja
- znanje enega tujega jezika (nemški ali angleški)
Izbrani kandidat mora nastopiti v roku enega meseca od dneva, ko bo izbran. Rok za prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev je 8 dni od objave.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za
prijavo.
Center za socialno delo Radovljica Kopališka 10
vabi
k sodelovanju vse zainteresirane, ki bi bili kot prostovoljci pripravljeni pomagati družinam v stiski. Pokličite nas vo tel: 714-364, vsak dan od 8. do 15. ure, v sredah do 17. ure in petkih do 13. ure. Lahko se zglasite tudi osebno.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Skofja Loka
Ali kupujete stanovanje ?
SGP TEHNIK bo v Škof ji Loki gradil stanovanjski blok pritličje + 3 nadstropja e 22 stanovanji.
Možnost nakupa od garsonjer do 3 - sobnih stanovanj.
Kandidati, predvsem mladi, ki izpolnjujejo pogoje razpisa Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za ugodno posojilo, imajo možnost kandidirati za posojilo s prodajno predpogodbo v 2. roku to je od 1.do 10.3. 1995.
Vse informacije dobite na tel.: 064/620 371
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!
HALS, HALS, GORENJSKI GLAS I HALS, HALS, GORENJSKI GLAS
	
PUSTO VANJE V PREDDVORU	v dvorani Doma krajanov v soboto, 25. 2., od 20. tire dalje. Igra ansambel Bonsaj. Družabne igre z nagradami. Najboljša maska bo nagrajena z odojkom, ki ga poklanja Janez Sodnik iz Hotemaž. Prijave po tel.: 064/45-052.
	
PUSTNI SHOW z ROMANO in GOSTI	Pridite v soboto, 25.2., ob 11. uri v kino Center v Kranju na PUSTNI SHOVV z Romano Krajnčan in njenimi gosti. Predprodaja vstopnic f§ v kinu Center in Mehanolandu v Kranju. Žrebanje vstopnici
	
ZELENI ŠUM" VOGUE	vabljeni na PUSTOVANJE - 25. 2. ob 20. uri v Dom vaščanov. Igra ansambel bratov Poljanšek. Nagrade - krofi & zlat prstan!
	
PUSTNA SOBOTA v "KOTU"	25. februarja v dopoldanskem času Vas vabimo na POKUŠINO PUSTNIH KROFOV ob prijetni glasbi. Gostilna "Kot", Maistrov trg 4, Kranj, tel.: 211-527
	
PUST v gostilni KRIŠTOF, Predoslje	V SOBOTO pustno rajanje z živo glasbo. Najboljše maske nagrajene! Rezervacije po tel.: 241-097
	
PUSTNI SPREVOD V TRŽIČU	Vabljeni na tradicionalni PUSTNI SPREVOD, ki bo v nedeljo, 26. 2., ob 15. uri izpred blagovnice Mercator v Tržiču. Sodelovali bodo: ptujski kurenti, Pihalni orkester Tržič in vsi, ki boste prišli. Najboljše maske nagrajene, prvih 500 maškar, ki bodo v sprevodu, pa čaka presenečenje! Program povezuje Vesna štefe.
PUSTOVANJE pri Laknerju na Kokrici
PUSTNI SPREVOD PO KRANJU
PUSTOVANJE ZA OTROKE
PUST
VSTRAŽIŠČU
PUSTNA VESELICA V ŽELEZNIKIH
PUSTNA VESELICA DU KRANJ
SVINJSKA GLAVA
GOSTILNA LAKNER KOKRICA pri Kranju vabi na PUSTOVANJE, 25. februarja 1995 z ansamblom Orfei ter 28. februarja s triom Svetlin. Najboljše maske nagrajene! Obvezne rezervacije po tel.: 212-890!
TD Kranj prireja v soboto PUSTNI SPREVOD mask. Zbor bo ob 10. uri na Slovenskem trgu. Od tam bodo maske krenile do Prešernovega spomenika in nazaj. Sodelovali bodo tudi ptujski kurenti in godlarji iz Šenčurja.
Vrtec Ciciban in KS Sv. Duh prirejata v torek, 28. 2., z začetkom ob 16. uri PUSTOVANJE s srečelovom. Pustovanje bo v Kulturnem domu v Sv. Duhu.
Plesno društvo MOJA - MOJA organizira v dvorani KS Stražišče PUSTNI PLES, ki bo 25. 2. ob 21. uri!
KMN sport fit iz Železnikov organizira jutri, ob 20. uri veliko pustno veselico. Najboljših 15 mask bo prejelo praktične nagrade = 1. nagrada je vredna 30.000 SIT. Za vse bodo zabavne igre, ansambel Obzorje pa bo skrbel za ples in zabavo.
Društvo upokojencev Kranj vabi na pustno zabavo, ki bo 25.2. in 28. 2., obakrat z začetkom ob 16. uri. Maske so zaželene, najlepše nagrajene. Pustovanje bo v prostorih DU Kranj, Tomšičeva 4.
Planina pod Golico - V nedeljo, 26. 2., ob 11. uri na Črnem vrhu na Planini pod Golico bo tradicionalno pustno tekmovanje za svinjsko glavo. Tekmovanje v maskah bo za starejše in mlajše. Tekmovanje bo zabavno, poleg svinjske glave pa bodo tudi druge nagrade!
SLIKANJE NA SVILO ZA ZAČETNIKE	Ljudska univerza Radovljica organizira tečaj slikanja na svilo. POHITITE! Tel.: 715-265
	
AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22	NAJ, NAJ - AVTO ŠOLA' Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 27. februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne.
	
Gostilna LOVEC GORICE	Vas vabi na pustno večerjo s krofi in živo glasbo. VABLJENI!
	
PUSTOVANJE na VISOKEM	V soboto, 25. februarja, v Domu krajanov. Igra ansambel Laufarji. Rezervacije sprejema Bistro Visoko (pri trgovini Mercator).
	
OTROŠKO PUSTOVANJE VŠKOFJILOKI	TD Šk. Loka in DPM šk. Loka vabita na otroško pustovanje; v soboto, 25. februarja, bo pustni sprevod krenil do Mestnega trga, kjer bo otroško pustno rajanje.
4&1ttd.*.*. &Ud Ribenska 6,64260 Bled, \ .   Jf,    _ Tel.: 064/741-116,741-317
AvtOSerVIS Bled Fax: 064/741-411
URADNI PRODAJALEC IN SERVISER
VOZIL
Skupina Voksvvagen
Prodaja vozil SEAT Ibiza, Cordoba, Toledo SEAT Ibiza že od 16.829 DEM naprej SEAT Cordoba že od 20.364 DEM naprej SEAT TOLEDO že od 24.956 DEM naprej
Nudimo tudi:
■servisiranje vozil LADA v garanciji »servisiranje vseh vrst vozil i menjava gum ■ optična nastavitev podvozja bROCNA AVTO PRALNIC A
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
AVTO ŠOLA B in B TEL.: 22-55-22
IZPIT ZA
TOVORNJAK IN AVTOBUS
NAKUPOVALNI IZLET
AVTO ŠOLA ING. HUMAR
AVT ELECTRONIC SER VIS VIDEO, TV, AVDIO
REVO K TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA - NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE
SLIKANJE NA STEKLO ZA ZAČETNIKE
PINGO, do.o., Kranj PRODAJ AGOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141
EKSPRES PRALNICA PERILA, GABOR
RTV SERVIS BALTIČ Sr. Bitnje 65
Gostilna PR' PRIMOŽK' Pristava pri Tržiču
ZADNIKAR, do.o. Naklo, tel.: 47-244
KOMPAS Kranj/Škof ja Loka Tel: 224-100, 624-027
AVTO ŠOLA
"VIC" MLADI VOZNIK
PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano se priporoča
P1ZZEIZ KRUŠNE PEČI
Znižane smuč. vozovnice AVSTRIJA - ITALIJA GLOBTOUR Kr. Gora
SEM, do.o. AVTO ŠOLA SKOFJA LOKA
AVTO MURKA Lesce OBRESTI že od R+ 8% dalje
Gostilna, taverna ZARJA TRBOJE Tel: 064/49-305
PONOVNO "POH"
V BEGUNJAH
TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, # februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne.
Z novimi vozili IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 27. marca ob 20. uri. Tel.: 064/22-55-22
PALMANOVA, 1. 3.; MADŽARSKA - LENTI, 23. 3.; ČEŠKA -1 dan,* 4.1995. Rozman, tel.: 064/715-249
NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, # februarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311 -035
Servisiramo vse vrste video, TV, avdio in SAT aparatov. Pogodb^ servis za Selečo. Toshiba, Goldstar, Fenner, Loevve... Ugodne cr novih aparatov! Skofja Loka, Sp. trg 2/a, tel./fax: 064/620-205
BTV37cm POLOG: 15.695 in 11
BTV37cm,TTX POLOG: 16.940 in 11
BTV 51 cm, TTX POLOG: 20.953 in 11
BTV 63 cm, TTX POLOG: 33.936 in 11
BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: 41.309 in 11
BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: 43.738 in 11
VCR 2 glavi, VPS POLOG: 17.526 in 11
VCR 4 glave, VPS POLOG: 19.304 in 11
VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: 25.561 in 11
HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: 17.591 in 11
HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: 21.630 in 11
HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: 29.730 in 11
HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: 31.963 in 11
HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: 19.487 in 11
x po 3.327?! xpo4'.093ŠJ
x po 3.591 SH x po 3.717 Š{
D 4.44 o9!276Š|
x po 8.972 S|J
x po 5.420 f. x po 3.730 SH
x po 4.589 SJ x po 6.305 SH
6-781 x po 4.1*» *
Ljudska univerza Radovljica organizira tečaj slikanja na stekl° Začetek tečaja 1.3.1995. Tel.: 064/715-265
AVT. APARAT ZA KAVO 86.100 SIT
STROJ ZA RIBANJE SIRA 66.000 SIT REGISTRSKE BLAGAJNE od 51.920 SIT SALAMOREZNICE 300 mm 69.500 SIT MESOREZNICE EURO 22 139.500 SIT HLADILNE OMARE, TEHTNICE, POMIVALNI STROJI...
PEREMO: hotelsko, pekarsko, gostinsko, osebno perilo. Notraflr čiščenje avtomobilov pri Avtopralnici Boltez. Tel.: 064/310-678
Servis TV, VIDEO, RA aparatov. Pon., torek, čet., pet. 9.-15.; 17' ure; sreda, sob. 9.-12. ure. Tel.: 064/325-589 (non-stop)
■1*
Nudimo jedi po naročilu, kosila = 800 SIT, malice = 350 SIT. Tel.: 064/57-'
Organiziramo nakupovalni izlet 2.3. Madžarska - Lenti. Sprejem tudi rezervacije za dopust v Čeških in Slovaških toplicah.
Benetke - karneval, Rabac - avtobus (1.-8. april), spomlad** izleti: dvorci Loare - Pariz, Grčija (ladja - letalo), Madrid - Andaiu Italija (20 različnih izletov), Holandija...
BODOČI VOZNIKI! Izpit B-C-E-D kateg. Za kandidate z opravlj tečajem CPP, vožnja takoj. Kranj, Kidričeva 6, tel.: 21-31-60
Nudimo vam prostor za poroke, večje skupine, s kvalitetno go^1 ponudb. Odprto od 9. do 02. ure. Rezervacije po tel.: 221-0&1
samo pri "PI-BIP" po tel.: 221-051. Dostavljamo tudi malico in nran° po naročilu od 9. do 02. ure.
Smučarske karte: TROMEJA, DOBRAĆ. GERLITZEN, BERG, TRBIŽ, NEVEJSKO SEDLO, SV. VISARJE po znižanih ce« Posebni popusti od ponedeljka do petka. NOVO: družinskiP r Gerlitzen. TA Globtour, Borovška 90, Kr. Gora, tel.: 881-O53
VOZNIŠKI IZPIT - ODLOČITEV JE VAŠA! Tečaj CPP začenjam0 torek, 6. marca 1995, ob 16. uri v Poslovni hiši v Škofji LOW-Tel.: 064/623-255 ali 620-211
V februarju najugodnejši kreditni pogoji za nakup^atfo^jji
V februarju najugodnejši kreditni pogoii za nakup RENAULT. Informacije AVTOMURKA Lesce, tel.: 064/n"
vsak dan od 8. do 18. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
NUDIMO domačo hrano, veliko izbiro jedi po naročilu. Vsa , kosila. Sprejemamo zaključene družbe, ohceti! Torek - zap
Po štirih letih premora begunjski fantje in dekleta ter iu ponovno prirejajo vlečenje "poha", ki bo v torek, 28. februarja, uri v Begunjah. Zabavni večer z ansamblom Gašperji.
MALI OGLASI, OBVESTILA
27. STRAN • GORENJSKI GLAS
GLASOV KAŽIPOT
|Ja Bleščečo planino
£*ni - Planinsko druš
Planinsko društvo Kranj 1 planince na 17. spominski P°hod na Bleščečo planino. Od-Pj posebnega avtobusa bo v u7e|io, 5. marca, ob 7. uri izpred y.Qte,a Creina v Kranju. Potrebna je w,ska oprema. Pohodnike bosta ;°dl|a Rudi Burgar in Stane Soklič. Jijave sprejema pisarna PD Kranj, fe;225-184.
Letovanje v Zasavju perklje - Društvo upokojencev ^erklje vabi svoje člane, njihove >v°)ce in druge na pustovanje v r^avje. Pustovanje bo jutri, v JJoto, 25. februarja, z odhodom h , 16. uri z avtobusnih postaj, io J Pr°stora je še, prijave spregajo do zasedbe mest po tel.: tfi"24l. Maske so zaželene!
Bašlja do Goric
^ ani - Sekcija za pohodništvo pri r^stvu upokojencev Kranj bo v r^ek, 2. marca, organizirala r°hod od Bašlja do Goric. Zbor J° °D 7.15 uri na avtobusni postaji Kranju, odkoder se boste z |7t0Dusom odpeljali do Bašlja. w°is bo za približno 2 uri. Vodnika ^a Miha Planine in Alojz Zavrl.
g Jurčičevi poti
BfjJSL" Sekcija za pohodništvo pri
"stvu upokojencev Kranj vabi na JJr* "Po Jurčičevi poti", ki bo v 7 °0'°. 4. marca, z odhodom ob L|n izpred Kina Center v Kranju. torti0 za4 ure, skupaj s postanki k! .' hodili približno 6 ur. Pohod vodila Marjan Prinčič in Alojz W- Pr'Jave sprejema DU Kranj, sroHSlčeva 4- vsak ponedeljek,
ea° m petek, od 8. do 12. ure.
koncerti
?.b 20-letnici MPZ Cjfja Loka - V predavaln
_..-IC1
L0?anJe kovinarske šole v Škofji 18K| bo v v soboto, 4. marca, ob |6tn Un jubilejni koncert ob 20-Dy'ci Moškega pevskega zbora *bnr °TJa Loka pod vodstvom no w u?dJe Valentina Pirca. Vljud-0 vabljeni!
Predavanja M
feada
žCilLoka - Klub škofjeloških 20 ur? ubo danes' v petek, ob Zira|0 uv.Hote|u Transturist organi-njen0 ®čer z diapozitivi "Kanada, (W,:?*alno gorovje in ameriška vrtci". Predaval bo Vstopnine ni.
»»»»»»»»»»»»It
Kaj je antropofozna medicina? Jesenice - Danes, v petek, bo ob 19. uri v Občinski knjižnici Jesenice predavanje Kaj je antropo-zofska medicina. Predavala bo zagrebška zdravnica dr. med. Senija Grčič, ki bo posebej osvetlila teme: Iskanje etične medicine, Slika človeka v antropozofski medicini vzporedno s sliko človeka v šolski in starogrški medicini, Kaj se je zgodilo s Hipokratovo prisego?, Ali ima bolezen smisel?, Katera zdravila uporablja antropozofska medicina?, Podobnosti in razlike med homeopatijo, fitoterapijo in antropozofsko medicino.
Obvestila
Občni zbor Pašne skupnosti Gorje - Iniciativni odbor za ponovno oživitev Pašne skupnosti Pojši-ca pri Gorjah vabi vse, ki imajo lastninske deleže, na ustanovni občni zbor, ki bo v soboto, 4. marca, ob 19. uri na Poljšici 5 (pri Pretnarju).
Prireditve M
Ob dnevu žena Kranj - Komisija za kulturo pri Društvu upokojencev Kranj vabi ob Dnevu žena na recital in srečanje s pesnico Nežo Maurer, ki bo v ponedeljek, 6. marca, ob 17. uri v dvorani DU Kranj, Tomšičeva 4. Ljubitelji poezije vabljeni!
Literarni večer Skofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bodo v ponedeljek, 27. februarja, ob 19. uri pripravili literarni večer, na katerem bodo predstavili knjige štirih žirovskih avtorjev: Jožeta Peternelja, Vlasta Kopača, Tončke Stanonik in Fran-, ca Kopača.
Za ples igra Dixieland band Kranj Kranj - V dvorani KS Stražišče bo danes, v petek, ob 20. ples, na katerem bo za glasbo skrbel kranjski Dixieland band. Na prireditvi bo kot gost nastopil tudi ansambel Pihalne godbe občine Kranj.
Stališča -lESi&onko Požgaj.
^'•L„tnCiVŠOla
Dražeč    . *" Komisija za izo-
nem svIJ R" Župnijskem pastoral-v škofi.yu župnije svetega Jakoba ob i d Lok! Prireja danes, v petek, 9ledališran v dv°rani Loškega ^avanipn"3AsPodniem tr9u Pre* ?as"ovom% Ai19elce žer°vnik z ki vas,7? StarŠ1, učenc'. šola. Vsi, in iz0k,anima Problematika vzgoje *°braževanja, vabljeni.
1HHHHHHHHHHHH*
Gor pa dol po pvac
Tržič - V tržiški kino dvorani bo danes, v petek, ob 19. uri 1. revija tržiških narodnozabavnih ansamblov z naslovom Gor pa dol po pvac. Na prireditvi, ki jo organizirata ZKO Tržič in Radio Tržič, se bo predstavilo osem skupin: ansambel KUD Podljubelj, Trio Karla Ahačiča, Trio iz Doline, Duo X, Duo Tretji človek, ansambel Svežina, Vaška godba in ansambel Zarja. Z Vesno Štefe, ki bo prireditev povezovala, bosta spomine na tržiške narodnozabavne ansamble, gostilne in družabno življenje Trži-canov obujala Draga Koren in Mato Mežek. Prireditev bodo popestrili še plesalci folklorne skupine Karavanke, člani Pihalnega orkestra Tržič in humoristi skupine Smeh.
SPOROČILO O SMRTI
Odšla je naša mama
CVETA BELAJ
Pokopali smo jo v družinskem krogu. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali, se od nje poslovili, ji darovali cvetje in sveče, ter nam izrekli sožalje. V naših srcih bo ostala z nami.
VSI NJENI
Kranj, 22. februarja 1995
Gledališče
MALI OGLASI
® 217-960
Ponovitev satire Žiri - Gledališka skupina DPD Svoboda 2iri bo v nedeljo, 26. februarja, ob 18. uri v žirovski kino dvorani ponovila satiro Ephraima Kishona Rodil se je očka v režiji Metke Debeljak.
»»»»»»»»»»»it;*
Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovno gledališče Kranj uprizorilo lutkovno igrico Pavliha.
Ponovitev komedije Brezje - Dramska skupina iz Podljubelja bo jutri, v soboto, 25. februarja, na Brezjah pri Tržiču ponovila komedijo Fejst fant v režiji Iva Kokalja. Nastopajo: Matej Ahačič, Bojan Rejc, Jože Gros, Anja Polajnar in Teja Nemec.
Razstave
Razstava v Ooliku Jesenice - V razstavnem salonu Dolik bodo danes, v petek, ob 18. uri. odprli razstavo risb akad. slikarja Hamida Tahirja. Ob otvoritvi bo krajši kulturni program.
Slikarska razstava
Kamnik - V razstavišču Veronika bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli slikarsko razstavo Franca Zidana. Avtorja in njegova dela bo predstavil akad. slikar in likovni kritik Dušan Lipovec. V krajšem otvoritvenem programu bosta nastopila tudi Rok Spruk, saksofon, in Primož Krt, klavir.
V soboto,, 25.2., in v torek, 28.2., po 22. uri
PLES V MASKAH BOGATE NAGRADE
APARATI STROJI
PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. 0632-595 3289
Prodam pralni STROJ za 5000 SIT. O242-108 4076
Prodam malo rabljen manjši oljni GORILEC. O 47-252 427/
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na plin in elektriko. Cena po dogovoru. 181620-685 4300
Prodam RAČUNALNIK 386 komplet z color monitorjem. 045-301 4308
Prodam univerzalno stružnico s priborom. 058-681 4371
TRGOVINA S POHIŠTVOM na Gorenjskem sejmu v Kranju Telefon: 064/222-268
Vas pričakuje v RAZŠIRJENIH
razstavnih prostorih.
POSEBNO UOODNO
vam ponujajo sedežne garniture MIRHA in spalnice AVOHA ter kuhinje GORENJE in SVEA
Delovni čas:od 9.do 13. in od 14.do 19.ure sobota od 9. do 12. ure. _
VRTNI KOMPOSTNIKI iz toplo cinkane mrežne konstrukcije: -velikost 0,6 do 1 m3
- izvrstna konstrukcijska izvedba
- informacije tel.736-478, Kropa
so]i!l?enske močnejših postav k0n7le !eP° oblečene, čeprav se dobi v ]a za močnejše težko je v" n pelek' 11 ■ februarja, pa Ljubli"omu Španskih borcev v iJani Predstavil tovrstna ob-
lačila boutique Mozano z lastnico Marijo Trobina. Več kot 400 obiskovalcem so bila predstavljena modna oblačila za močnejše, in sicer od zgodnjega jutra do pozne noči. Mane-
kenke, ki se poklicno ne ukvarjajo s tem poslom, so se sprehajale po odru v spalnih srajcah, kostimih za poslovne ženske, oblekah za prosti čas. Oblačila so izdelana iz lahkih materialov (svila, čipka, pliš) ter primerna za pomladni ter poletni čas. Modno revijo je z glasbo spremljal Adi Smolar, po modni reviji pa je goste zabavala humoristka Iča Putrih. O pestri izbiri oblačil za močnejše se lahko prepričate v boutique MOZANO v Ljubljani.
HALLo
PIZZA
DELOVMI CAS: VSAK DAM    OD 8' NEDELJA      OD llc
2200 2200
Prodam 6 kubikov suhih smrekovih plohov, 0,50 mm. Sr. Bitnje 28, Žabnica 4129
Smrekove SKODLE ugodno pro-riam. 0421-722 do 7. ure Ivan 4166
Poceni prodam malo rabljena GARAŽNA VRATA 220/215 s stokom. 0061/817-540_4182
Prodam smrekove DESKE, debeline 3,5 cm, dolžine 5 m, cca 2 m3. 0217-066 4413
I NT BISD Al TI) 71 r
IN I KlIlfHL  I K MmU\m
• KARNEVAL-BENETKE, bus, 1 dan, odhod 25. 2.
• MUENCHEN, bus, 1 dan, nakup, izlet, odhod 4. 2.
• OTOK ELBA ZA MATURANTE, bus, 6 dni, 23. 4.
• IZLETI ZA SKUPINE: Slovenija, tujina
Informacije in prijave:
TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. 1 a, tel. 224-132
L.
Ugodno prodam kombinirano ŽAGO za les Mio standard. O 731-648 4100
Prodam suhe DESKE colarice. 0421-437 4158
Prodam nov mobitel s priključkom 10 % ceneje. O 736-414 4374
Prodam super Nintendo star 4 mesece, cena po dogovoru. 0218-945 4393
HLADILNO SKRINJO 310 I, staro 7 let, malo rabljeno - elek. moto za pralni stroj, moško kolo 10 prestav in ponv kolo, prodam. 0242-657, zvečer ali sobota popoldan 4430
ŠTEDILNIK kuppersbusch, rjav prodam. O 731-559 4448
GLASBILA
Prodam tračni obračalnik Eksakt 3, plug dvobrazdni, molzni stroj Virovitica in slamoreznico. 0421-688 4084
Prodam KOSILNICO znamke Super Padana (podobna BCS), greben 110 cm, generalno obnovljen. 066-811
4088_
Telefon, superfone CT 3000 N, MINI STOLP Aiwa, telefax Panasonic, prenosni radiokasetofon z muzikalič-nim procesorjem SHARP, TV SONY 72 cm in satelitsko anteno PANDA, ugodno prodam. 0311-031 4097
Ugodno prodam HLADILNIK -SKRINJO in ŠTEDILNIK - plin, elektrika. O 59-109 4240
ELEKTROMOTOR 2.2 kW, 380 V, nov prodam za 150 DEM. O 242-
312 4104
ZAŠČITNO STIKALO DME 25, novo prodam za 50 DEM. O 242-312 4iob
OSOVINO za cirkular, novo prodam za 130 DEM. O 242-312 4107
KROŽNO ŽAGO, fi 400, novo prodam za 50 DEM. O 242-312 4ios
Prodam PRALNI STROJ Gorenje in ŠTEDILNIK (2e + 2p). O 214-223
4119
MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta s priključki in rezervni motor, prodam. O 57-980 4120
OMARE za prekajevanje mesa! Pokličite dopoldan na 050-198 4139
Prodam TRAKTOR TV. 523 s prikolico kiper 1.5 t, 360 del.ur. 0061/613-399 4148
Prodam znanstveni KALKULATOR Sharp EL9000, ugodno. 0061/817-
540 4183
Poceni prodam trajnožarečo PEČ, rabljena. 0061/817-540 4184
Čelni nakladalec RIKO 360 A, trosilnik mineralnih gnojil 300 kg, krompir za seme desire in hlevski gnoj, prodam. 0061/823-426 4198
Prodam zamrzovalno skrinjo 55 I, malo rabljeno. O 681-415 4220
Prodam novo kombinirano peč za CK FEROTERM. 0632-494 4224
Pevsko ozvočenje FBT personal 1002 ECHO, 6 kanalov prodam. O 58-353 41-to
Prodam KLAVIRSKO HARMONIKO 80-basno Melodija. O 43-342 41S4
Harmoniko VVELTMAISTER, 40 basno s kovčkom, prodam. O 715-331
4221
GR. MATERIAL
Različno furnirano stensko oblogo, ugodno prodam. 0422-193 3750
Ugodno prodam cca 4 m3 suhih macesnovih plohov. 0 723-709, od 8. do 9. ure 4075
Prodam brezovo in kostanjevo hlodovino. Popovo 3, Tržič 4083
Zelo ugodno prodam 4 nova balk-onska VRATA 210 x 80. O 731-648
Prodam smolo v sodu, terac pesek (3do5) črno beli, vhodna vrata samo krilo, motokultivator MIO 250, pisalni STROJ Unis. O 217-133 4114
Prodam 2500 kosov rabljenih CE-MENTNIH STREŠNIKOV. O 41-674
Prodam TEHTNICO BETA Titan, 20 kg in kuhinjsko mizo. 0633-752 4225
Prodam rabljena okna Jelovica 120/ 80, 100/80, 60/60. 0061/817-540
Prodam LIPOVE HLODE. Zbilje 47 A. Medvode 4iso
Poceni prodam STREŠNO KRITINO folar. 0422-574 4191
Prodam OKNO 100x105 cm. 041-
196 4254
Manjše količine keramičnih ploščic prodam. Malovrh, 323-155, KranJ4336
Prodam rabljene plošče. Pilar, Sušnikova 15, Šenčur, 041-552 4355
Ugodno prodam 560 kom BOBROV-CA in 90 kom letev. Vse novo. 057-
695 4391
Prodam obžagan les za brunarico, 1300 kosov strešne opeke Lendava, vhodna in notranja masivna vrata ter dva okna 100x80, vse novo za 2000 DEM. 067-052 4402
ŠOLA ZA TUJE JEZIKE
ENGLISH »DEUTSCH1TALI ANO +RANCAIS Kajuhova 1 1. 64260 811 D ■■■■■■■i
TEL.: 064/741 780
Vpisuje v jezikovne tečaje Novost:
vikend tečaji 2X20 ur in 40 urni enotedenski tečaji. mmlndividualni pouk.MM
TjNEjC
KRANJ
Staneta Žagarja 53 Tel.: 064/241-493
Zaradi opustitve programa kopalniške opreme (keramične ploščice, sanitarna keramika itd.), nudimo kupcem do 50% POPUSTA! Ponudba velja do 31. marca oz. do razprodaje zalog.
IZOBRAŽEVANJE
Dipl.ing. fizike uspešno instruira matematiko, fiziko in kemijo. Priporočam instrukcije kemije za osnovnošolce, ki bodo nadaljevali šolanje na srednjih šolah zdravstvene smeri. 0217-817 3591
študentka z izkušnjami pri delu z otroki instruiram angleščino. 0331-496, Alenka 3905
Uspešno instruiram matematiko in fiziko. 0241-278 4130
Imate videokamero? Naučim vas snemati družinske dogodke. O 58-
340_4213
Instruiram matematiko in fiziko. 0730-524 4364
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA. Tavčarjeva 7. Kranj, 0221-037 ali 47-534 2
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostalih starinskih predmetov. Nudimo pa tudi kvalitetne restavratorsKe usluge. O 53-
401 930
Kostanjevo HLODOVINO kupim. O
64-313 3923
Kupim ZEMLJO za vrt. »325-346
4078
Kupim enosobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču ali najamem dvosobno stanovanje v Bistrici. Q 52-273 4118
Kupim novejši JUGO. ©682-526, popoldan 4152
Kupimo HIŠO v Škofji Loki za cca 120.000 DEM in najamemo več stanovanj. ©634-690 4168
Kupim JUGO 55, letnik 1990/91, od prvega lastnika. ©725-125, popoldan 4170
Kupim dva nova vezana okna Jelovica dim. 100x180 cm. ©78-879
4178
NAJVIŠJE ODKUPNE CENE CELULOZNEGA LESA NA GORENJSKEM! Takojšnje plačilo! ©66-933, Gregor od 19-21. ure 4206
Hlodovino iglavcev ODKUPUJEMO, lahko tudi na panju. Ugodne cene in plačilo po dogovoru. © 55-151 dopoldne in 57-848 popoldne. 4264
Kupim smrekovo HLODOVINI in lubadarke. © 64-450 4275
Kupim staro in starinsko pohištvo, lahko v zelo slabem stanju. ©45-655
4303
Odkupim stare fotografije, razglednice, podobice, knjige, slike. ©45-
655 4304
Kupim staro hišo okolica Kranja. ©45-301, od 9. do 14. ure 4307
Bivalni kontejner Avtoradgona kupim. ©622-182 4311
Ugodno kupim trgovske police, blagajno, tehtnico in ostalo trgovsko opremo. ©78-572 4320
POLICE za špecerijo in železnino meterske, sestavljene, po ugodni ceni, kupim. ©78-572 4321
Kupim Z 750, letnik 1984 ali 1985 dobro ohranjeno. 065-688 4347
ODKUPUJEMO bukovo in smrekovo hlodovino, ugodne cene in plačila. 0 66-490_
ODKUPUJEMO hlodovino macesna, bukve, jesena, javora, bresta, češnje, hruške, jelše, lipe in oreha. ŠVELC, d.o.o., Sp. Veterno 3, 058-094, od 19. do 22. ure 1&30
Ugodno odkupujemo BUKOVO HLODOVINO. 064-103 2316
Oddam poslovni prostor v okolici Kranja 260 m2 v treh etažah s telefonom in parkirnim prostorom. 0312-124 4205
KAMNIK - najamemo ali kupimo manjši lokal za neživilsko dejavnost. KRANJ kupimo lokal v strogem centru 10-50 m2 v pritličju. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj center, ©211-106 4387
LOKALI ODDAMO: opremljeno trgovino 221 m2 za tekstilno dejavnost v centru Radovljice, mesečno plačevanje 500 DEM. Najemamo poslovne prostore na območju Gorenjske. FRAST.d.o.o. Kranj, PE Radovljica, hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, ©715-585, uradne ure: pon., sreda, petek, od 10. do 16. ure 4424
V Kranju ob prometni cesti oddam vpeljano dokapitalizirano podjetje s poslovnim prostorom 40 m2 in parkiriščem, trenutna dejavnost prodaja rabljenih vozil. ©325-659, po 20. uri 4429
Na Gorenjskem PRODAMO tenis igrišča z gostinskim loklom. ODDAMO: v Radovljici trgovino 20 m2, prostor za trgovino ali obrt 100 m2 in 80 m2; pri KRANJU živilsko trgovino in kava bar. APRON, © 331-292, 331-366 4464
Oddam v najem vpeljan GOSTINSKO TURISTIČNI OBJEKT na relaciji Tržič-Ljublj, z možnostjo obratovanja v aprilu. 0 81-827 4467
Oddam v najem večji prostor za skladišče. 0422-303, popoldan 4047
Iščemo gostinski lokal v najem na Gorenjskem. 0214-747 4163
Iščemo prostor za frizersko dejavnost. ©214-747 4164
TINEX
KRANJ
Staneta Žagarja 53 Tel.: 064/241-169,242-493
V najem oddamo opremljen trgovski lokal 64 m2 na Jezerski cesti v Kranju.
LOKALI
KOLESA
V najem oddam lokal na Kidričevi c. 22 v Škofji Loki: dva prostora 17 m2 in 25 m2 , primerno za pisarno, zastopstva, mirno obrt, trgovino. ©633-161, od 16. do 19. ure 3518
BRNIK - oddam 170 m3 tik ob prometnik cesti za delavnico ali skladišče. 0 421-739 zvečer 3857
KRANJ - POSLOVNI PROSTORI, oddamo 350 m2 ob vpadnici, prodamo 500 m2 v centru, prodamo 300 m2 na cesti Staneta Žagarja, oddamo manjše lokale. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj Center,
0211-106 4385
Prodam moško gorsko KOLO, novo. 0311-872, popoldan 3444
Prodam PONY KOLO za 5000 SIT. ©242-108_4079
Ugodno prodam novo gorsko žens-ko KOLO. © 421-024_4103
BT 50, letnik 1987, vožen dve leti, ohranjen, prodam za 700 DEM. ©57-841_4127
Prodam MOTOR znamke Puh. Pod gozdom 24, Kovor, petek, nedelja
Kupim MOTOR APN 6. ©422-673
Restavracija PARK Kranj
Hotel BOR - Grad Hrib Preddvor
V/\biTA NA pUSTNi plES JN ZAbAVO
v soboTO, 25. 2. 1 995, ob 20. um
NAJboljŠE MASKE bodo NAGRAJENE. ŽiVA plESNA qlASDA. BOCJATA pONUCJbA pUSTNirl dobROT. VsTOpNJNE Ni !
Rezervacije :" Park" restavracija, TeL 214 - 441 HoteI BOR TeL: 45 - 080
KLAVNI PRAŠIČI ^jtiSfe
210 SIT/kg Tn
FARMA IHAN
tel. 061/ 715-305
Ugodno prodam DIRKALNO KOLO Pinarello 56. ©59-021 4174
Prodam MOTOR PUCH 175 in GALEB 150. letnika 1959. ©422-574
4193
Prodam BT 50 S v odličnem stanju ali menjam za ATX ali APN 6. ©64-
093 4212
BOTTECHIA tekmovalno KOLO št. 61, oprema campagnolo, prodam.
©715-331 4222
Moško KOLO na 5 prestav prodam za 1500 SIT. ©242-242 4291
OBVESTILA
PIZZERIJA DARE in NOČNI KLUB s hrano, se priporoča. Nudimo vam
Krostor za poroke, večje skupine s /alitetno gostinsko ponudbo. Rezervacije na ©221-051. Odprto od 9. do 02. ure 1972
PIZZE IZ KRUŠNE PEČI samo pri Pl-BIP na ©221-051. Dostavljamo tudi malico in hrano po naročilu, od 9. do 02. ure 1973
PIZZE iz krušne peči, dostavlja samo Pl BIP na ©221-051. Nudimo bogate malice, tudi pripeljemo na dom od 9. do 02. ure 1974
Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. ©49-442 3380
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. ©49-442 3381
AUTO KRAINER
CELOVEC, Vblkenmaikteistr. Wp     TEL 0043-463-38330 Cjff)
OBLAČILA
Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO, št. 8. © 421-813 4110
Prodam PLANINSKE ČEVLJE št. 43, dobro ohranjene. 0 57-553 4125
ŽENSKE BARETE dvojne in otroške kape, dobite 0715-050 4172
NEVESTE POZOR! Obiščite izposo-jevalnico poročnih oblek z najnovejšimi poročnimi oblekami. Veritas, Jenkova 1, Kranj. 0 224-158, 312-
207 4242
Zelo ugodno prodam lepo ohranjena DEKLIŠKA OBLAČILA, zimska -letna. 0 327-121_4244
Zelo poceni prodam čipkasto poročno obleko št. 40. 0 682-720, popoldan_4362
OTR. OPREMA
Prodam otroško zibelko, torbo in nahrbtnik za nošenje dojenčka. 0422-303_4046
Kupim zložljivo potovalno OTROŠ-KO POSTELJO. © 212-417 4270
Prodam nov otroški kombiniran VOZIČEK. ©801-434_4367
Prodam otroško KOLO BMX in otroški TRAKTORČEK. ©631-698 4399
Ugodno prodam otroški športni voziček Hauck. ©232-101 4441
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 061/611-078 4033
Ročno izdelane tepihe in tapiserije nerabljene, ugodno prodam. 0311-
031 4096
Poceni prodam LIPOVE SATNIKE. 043-495 4128
Prodam lepe neokvirjenje gobeline. ©323-131 4157
TAPISERIJE "Skrivnost univerzalnega znanja in večne mladosti" prodam. 0 310-588,popoldan. 4245
Preden boste podirali hišo ali gospodarsko poslopje, pokličite ©45-655 4305
PRIKOLICO za prevoz čebel za 24 AŽ panjev, prodam. ©718-340 4312
Prodam vrtne masivne sedežne garniture, 7 kosov oken, višina 100x120, dvojna zasteklitev s pol-kni. Sobota ©721-420 4318
PRIDELKI
Prodam POLJSKO SENO po ugodni ceni. 080-478 4089
Prodam KROMPIR primeren za sajenje desire in sante jerala. Pod-brezje218 4091
Ugodno prodam SENO. © 78-429 dopoldan, 77-519 popoldan 4102
Prodam BELO DOMAČE VINO savignon -pinot IN DOMAČE žganje. ©241-038 4112
Prodam večjo količino SENA in OTAVE. ©733-038_4143
Prodam SENO in OTAVO ter KOSIL-NICO Motobenasi. ©622-418 4169
Prodam kvalitetno SENO. ©422-853 4171
Prodam večje količine KVALITETNEGA SENA. ©46-222 41B6
00652-17-266-790 00852-17-256-791
«00852-17-266-792 00852-17-266-793
_ 00652-17^266-794
POKUCO/IE
j 00652-17-265^795" 006^2-17-266-796 «00852-17-266-797 j   00652-17-266-798J1 ( 00852-17^266-7991
Prodam KROMPIR kifelčar in jabolka voščenke. Olševek 3, ©43-489 4187
Zamenjam seno za hlevski gnoj. ©860-515 4202
Prodam SENO. ©738-931 4223
Prodam KROMPIR za seme: kifelčar, sirtema, sante, jaeria, rezi, dizere in kenebek. Škofjeloška 33, Kranj 4239
Prodam JEDILNI KROMPIR. Krakovska 6, Voglje 4273
SANTE jedilni krompir in za nadaljne sajenje, prodam. 0718-340 4313
Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. 0631-581 4319
Prodam drobni krompir za krmo in brezove metle. 0422-115 4323
Prodam SENO. 0682-221, Lesko-
VJCa 10_4328
Prodam jabolka in domače žganje. ©78-823 4350
HIŠE PRODAMO: nedokončano hišo 120 m2 stanovanjske površine z možnostjo ureditve 120 m2, man-sarde in 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 1400 m2, oddaljena 2 km iz centra Bleda. Kupujemo hiše na območju Gorenjske. FRAST.D.O.O., Kranj, PE Radovljica, hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, ©715-585, uradne ure: pon., sreda, petek od 10. do 16. ure _4423
Vzamem v najem obdelovalno zemljo v okolici Kranja. ©325-538 4449_
Pri Podnartu prodamo TRAVNIK 5481 m2. ©730-031_4450
Pri ŽABNICI prodamo novejšo enodružinsko hišo na parceli 580 m2, v KRANJU Drulovka vrstno hišo, pri STAREM VRHU vikend na parceli 5.000 m2; pod KRVAVCEM staro hišo (za vikend) na zemljišču 4.500 m2, v KRIŽAH parcelo 560 m2. APRON. © 331-292 4465
PRIREDITVE
GLASBO za ohceti, pustovanje in zabave nudi TRIO BONSAI! ©421-498 790
PUSTNI PLES bo v domu KS Stražišče 25.2.95. VABI MOJA
MOJA! 3642
KS in KUD TABOR PODBREZJE prirejata VESELO PUSTOVANJE, v soboto 25.2.1995 v kulturnem domu Podbrezje s pričetkom ob 20. uri. Za ples bo igral ansambel Storžič. Najbolj izvirne maske bodo nagrajene. VSTOP PROST! 3948
ifniv
&
ta. %
5j
Vse 4 GUME za traktor Štore, ^ «L rabljene, ter 200 PONT prodam 65-073__ J}> (f*
Prodam KOTEL za žganje^1* N O723-190___% „2
Prodam nove blatnike za IMT 539'' ta domače žganje. ©723-207 ___^j^j
Prodam žensko KOLO za 16000 St (% DALJNOGLED ruski 7x50 8OO0 » > ©77-410 Jjljj
Prodam domač ŠPEH. Praše |,Ja Mavčiče____j
Prodam 4 kubične metre razžaganih bukovih DRVA. 609. zvečer_
Prodam HLEVSKI GNOJ. © & 4272 —*4l
__^ ?*' u
Prodam 12 m3 suhih BUKOVIH dJHj cena 3500 za m3. ©66-257 "TI
SATELITSKE ANTEN* g
SATELITSKE ANTENE ALLTECH 1 -
z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEM1
z montažo 890 DEM MOŽNOSTPU&IAOO2M12Č0
Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108
SflT TRflDE, d.o.o Poženik 10, CERKLJE
GOSTILNA LAKNER KOKRICA pri Kranju vabi naPUSTOVANJEv stroj. ©65-166 soboto, 25.2.95 z ansamblom ORFEI in v torek, 28.3.95 z tirom SVETLIN. OBVEZNE rezervacije na ©212-890! Najboljše maske nagrajene! 4002
STAN. OPREM*
Prodam KAVČ in motor za P't S
'6(
TURISTIČNO DRUŠTVO JESENICE VAS VABI NA
JOŽEFOV SEJEM '95
15. do 19. marca '95
Trgovci, obrtniki, podjetniki Če se želite predstaviti, ali dobro prodajati...
OBIŠČITE NAJVEČJO TRGOVINO NA PROSTEM: TRADICIONALNI "JOŽEFOV SEJEM '95" NA JESENICAH!
Inf.: TD Jesenice: 064/81-974 DESIGN, d.o.o.: 064/83-145
Prodam kopalno KAD s pip0 5000 SIT. ©242-108 Rustikalno pohištvo ideali^jOpf] kmečko sobo, SAVNO kot n°#£$( termoakumulacijske peči 3*"|SmSr in 1x2,5 KW ter zamrzovalno !> 254 I, ugodno prodam. 0311-"'J*
4096___*1
Ugodno prodam REGAL in k^Kov,
ruhinisk« nnravn (B 81-275 0°  „l 1 .
kuhinjske oprave 11. ure
Ugodno prodam ustrojeno črno- a ^ GOVEJO KOŽO. 0422-145
om*
JUfl
Prodam KROMPIR za nadaljno saditev kenebek, sante. Posavec 124. Podnart 4363
Prodam domače ŽGANJE. ©45-
214 4425
Prodam SENO in OTAVO. ©310-
010 4444
PREKLIC
Preklicujem ZAKLJUČNO SPRIČEVALO Srednje živilske šole v Mariboru št. 121 na ime Guštin Vid, izdano 25.2.1972 ! 4233
POSESTI
V Kranjski gori, Gozd Martuljku, Ratečah kupim manjšo garsonjero ali sobo z možnostjo adaptacije, lahko tudi v nedokončanem objektu. Plačam takoj. ©061/578-455 3084
Prodam GOZD v Bohinju in hladilno skrinjo, cena po dogovoru. ©622-
938_4192
Oddam GARAŽO v Stari Loki. ©620-068 4314
HIŠO kupim v Kranju ali bližnji okolici (enonadstropno ali mansardno). šifra: HIŠA 4330
V Kranju na Orehku prodam PARCELO 600 m2, s starejšo manjšo hišo, možnost zazidave, primerna tudi za obrt. ©211-764 4339
PRODAMO HIŠE: ŠENČUR novogradnja, visokopritlična na manjši parceli 220000 DEM, TRSTENIK večja obnovljena 260.000 DEM SP.GORJE na parceli 3000 m2 300.000 DEM. KRANJ vilo v mirnem okolišu. DOM NEPREMIČININE,
©211-106 4384
KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: sobe, stanovanja, hiše, poslovne prostore, vikende. Pogodbo sestavimo mi. PROVIZIJO PLAČA NAJEM-NIK.DOM NEPREMIČNINE. Kranj Center, Koroška c. 16, ©211-106
4386
ZAZIDLJIVE PARCELE: lahovče 800 m2, ZG.BESNICA 2x700 m2, DOBRAVE NAD PODNARTOM 4000 m2 (nadomestna gradnja), RADOVLJICA 1200 m2, nad TRSTENIKOM 2 x 500 m2, pod Radovljico LANCOVO 600 m2. DOM NEPREMIČNINE, ©211-106 4368
TRIO IGRA na porokah, obletnicah, v lokalih, in na ohcetih. ©731-015
4038
VESELO PUSTOVANJE v Zadružnem domu na Primskovem v soboto, ob 20. uri z anasmblom STOPARJI! Najboljše maske bodo nagrajene. Predprodaja vstopnic v trgovini Živila in dve uri pred prireditvijo. 4131
DUO TWIX vas zabava na porokah, obletnicah in v lokalih. 043-497 4135
RESTAVRACIJA METULJČEK PO-DLUBNIK vabi v SOBOTO NA PUST-Nl PLES!_4394
PLESNA ŠOLA URŠKA v Kranju, Radovljici, škofji Loki in na Jesenicah. 041-581 4411
POSLOVNI STIKI
CERTIFIKATI - odkup v 30 dneh. 0241-744. sobota od 8. do 12. ure
Prodam PULT in regale za trg O 325-211_
Prodam NOTRANJA VRATA fo®' boji 50 % ceneje in STAR"*/to,, OMARO. © 738-964 %
Prodam nekaj kosov STARI POHIŠTVA. ©45-655
Ugodno prodam sedežno 9a ^ in trosed. »633-771____
Prodam novo kmečko MlZCj*^ 150x150 s predalom in *|*'0 I* omaro (hruškovo), staro j ©620-046 _____
Prodam 2 omari, kavč in 2 fotfl,,fl> 331-384
PanasonK
FINANČNI INŽENIRING NA OSNOVI GARANCIJ
- kratkoročna gotovinska posojila in - varni plasmaji vaših finančnih sredstev
Tel. 064/225-283, 325-364
SEFMSZORIGI
POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA Sjf* -J
TROOV1NA - S5j2229e' Up™ tal.: 064 222 868 ^:0Ts9o7# LJUBLJANA. t*l/fO>t: 061 10» l60 KRANJ. t«l/fax.; 06«
R41
ŠPORT
KRATKOROČNI KREDITI NA PODLAGI ČEKOV!
TRGOVCI - ODKUPUJEMO ČEKE VAŠIH KUPCEV PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH I
PARTNER d.o.o., Koroška 41, Kranj, tel.: 064/211 -256
POZNANSTVA
Sem preprost kmečki fant iz Gorenjske in želim spoznati dekle, staro od 25-35 let. Šifra: KRVAVEC 4195
RAZNO PRODAM
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje, 061/611-078 3105
KAJAK s krovnico prodam 266, popoldan
STORITVE
Izdelujemo PEĆNICE49J peči in kamine. 0O6J^X»<V
Žaluzije. rolete, ^"jAjJ zavese, izdelujemo> iriig(< v y ROLETARSTVO NOGRA&^i^1 prostorih ©061/651-24/- a
--W'
Rolete, žaluzije, lamelne v različnih barvah m i*v očite na ©213-218__—
SERVIS TV VIDEČM vseh proizvajalcev! Ofpr 329 i ure. Inforamcije na„oi-30lX Smledniška 80, ahna^^-^t«
SERVIS gospodintsKrn^ ©332-053, mobitel
ifhj^RVlS - popravljamo pralne, b,,aJne. šivalne, stroje, štedilnike.
PM40
NOGRAŠEK nudi Ijj • *aluzije, lamelne zavese.
MLO in montaža TV ANTEN MMTV). ©215-146, 57-420
1 irn Prevoze do 16 oseb. ©65-
3639
—^Fai 539
"J^cita ♦ poc*strešnih stanovanj z Bfei    Polaganje lesenih oblog.
3751
JB vsa zidarska dela, delam in poceni.
še
Za rojstne dneve izdelujem in dostavim odlične TORTE IN TIRA-MISU. ©064/738-804 4351
OUNI GORILCI, montaža, servis, avtomatika. BETA S, ©874-059 4352
Izdelujemo močne CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE raznih dolžin, popoldan. Jenkole, Prebačevo 32 a, ©326-426_4373
Gospodinje pozor! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko. ©57-695 4390
Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov, kontrola izgorevanja. ©57-695 4392
331-375 3756 i
**} vsa gradbena dela s svojim ,to*"i materialom. Možnost plači-Jr^diL ©0609/622-946, Lesce
felRAM CEVI centralne kurjave in j||:V0<Ja z AL pločevino, stekleno D^mafleKom ter drugimi mate-za podjetja. Cena ugodna! ^485-360 3920
19 napovedi, knjigovodstvo za nudimo! «217-905, 56-3947
fe.VSK0 STAVBNA KLEPARSKA :ovn^roizo|acijska dela, izdelava 1lri snegolovilcev. •nuflis.
r064/718-
3963
:°VLEKA JAKŠA
Ni H
kovanih vozil. Po do
Prevoz in
AV-
vam popravilo
oru vaše vozilo tudi od-pirr,o Tol.: 064/241-168
KftVODNl INSTALATER vam Jcijo ^0m^!etno vodovodno insta-
r^t£,i|,T10 strokovno in kvalitetno * ^leposlovnih knjig. ©216-706
<$^£!arn KNJIGOVODSKI SERVIS ^(Sfftoine podjetnike, po kon-^Is^h cenah. « 328-675 4109
J^maSiIf^m staro pohištvo, starine, ^fc<!2l»45-372 _4138
ć1\M o|!?,ke zaščitne in okrasne mreže ^<«82-irSi i2delul«mo P° naročilu.
4bv***l_ 4144
^•vi,SERV|S šlNKO! Popravila lO^JJjhu ^33^ Gorenie na vaS«m
4165
hen prevozi do 7 oseb. ©82-
4167
-^^•virtSLobre2ovanje sadja ^ ^Šg0" K™i* Rade
in
Radovl-
4185
^TROJNO
Delovanje
sstrihov. te*.: 47-813
^R^OrnTnn?? Prev°*> in selitve s I (I ^^JOOO kg, 9 m3. «328-180
^,^a JpE0 r^novodstva in knjigo-
I. stanSard ,°Venskih računovods-*»^--«in. vam naredimo na
|JVEV!e vrste PREVOZOV in kamionom Furgon. ©
4248
■r *tieuNJE 28 folkloro in za ansamble fll^^li!!?- ©46-169 «52_
«fe'?,_ inxPopravljanie plinskih in 15 £n,h ŠTEDILNIKOV « 725-
___ 4276
'Hovno OBREZOVANJE sadja.
^825 4288
^J$t? Poslovne knjige za manjša ^S^ia»241 -888 po 18. uri 4299
J^VRIRAM starinsko pohištvo.
4302
SJ6-301 o^Qško korespondenco.
"o t4. ure ......4Ma
&čiSenlRV'SMET°D-nudimo ^nSP*** *L P°s|ovnih prostorov,
^^CJ?^»L talnih oblog in
POTREBUJETE DOBREGA KNJIGOVODJO ? S 30 LETNO PRAKSO ? Z MLADO ENERGIJO ? ^^ČAJILAM^VAS^^^
BEŠTER & BEŠTER
Družba za računovodsko-finančne storitve d.n.o.
Tel.: (064) 218-822
RAUSCH BOROVU E
KI      ^^^^^■^■i^^________l m^HBm
•paR9®^urterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745
%NAhr>ir^ V°2IL, svetovanje v slovenščini •dOHatk!STNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni LVa4        OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV ^ŠJiAJBLIŽJI RENAULT ZASTOPNIK
Najamem manjše stanovanje na Prodam GOLF JXB letnik 1988, ter Bledu. ©76-826, od 15. do 17. ure    kupim YUGO, novejši. S 325-543
4406 4069
STANOVANJA MENJAMO: enosob-no stanovanje v Mojstrani 43 m2 menjamo za dvosobno ali trisobno stanovanje na Jesenicah na relaciji Radovljica Jesenice najemamo ter kupujemo stanovanja. FRAST.d.o.o. Kranj, PE Radovljica, hotel Grajski dvor, Kranjska c. 2, ©715-585, uradne ure pon., sreda, petek, od 10. do 16. ure 4422
Dobavimo In montiramo rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. LEKERO, «43-345 ali 224-620 4448
MODNO FRIZERSTVO na vašem domu. Zonca, s.p., S 325-291 4452
Eurotaksi služba, osnovni prevozi, tolmač (nemški, italijanski jezik), poslovne informacije 24 ur na dan. Pokličite, © 327-486, 0609/621-037
4458
Pozdravim z BIOENERGIJO. © 51-
521 4460
STANOVANJA
Najamem STANOVANJE, 300 DEM, 5 mesečno predplačilo. »061/376-426, 125-71-17, 125-14-43 3902
Oddam opremljeno sobo tudi s kuhinjskimi elementi, zakoncem ali samskim. Smledniška 35, II. vhod, ©331-603 3915
Upokojenski par išče v Kranju ali bližnji okolici STANOVANJE okoli 60 m2 do III. nadstropja s CK in telefonom. ©47-441 3931
Prodam 2,5 sobno + 2 kabineta Planina III. ©004181516549 3977
V Kranju v nizkem bloku, prodam delno opremljeno 2.5 sobno STANOVANJE, 75.3 m2. za 95.000 DEM. 0 329-447 4073
Najamem neopremljeno 1 ali 2-sobno stanovanje v šk. Loki z okolico. 0061/16-85-200 4093
V Bistrici pri Tržiču - Zelenica 12, prodam 3 sobno STANOVANJE z veliko garažo. Ogled v soboto 25. februarja od 11. do 19. ure. Stanovanje Oeser, Ljubljana, 0061/1598-665, Tržič 50-322_4111
Prodam 2 sobno stanovanje v Frankovem nas. 160, škofji Loki, 57,5 m2. 0634-260 4137
Najamemo več različnih stanovanj za znane najemnike. 0634-690 4177
Prodamo 2-ss v Kranju 53 m2. Možnost kredita. 0215-232 4215
Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v Radovljici v Izospan naselju, visoko pritljičje. 0 064/ 710-090 in 0609/ 623-556 4271
Prodam garsonjero v centru Kranjske gore. 0881-938, 82-878
4295 _
V Draveljski gmajni prodam 3-ss, III. nadst., 72,5 m2. Žumbar Denis, 28. maja 57, Lj., 0061/577-793 4296
V najem vzamemo 1 sobno STANO-VANJE v Kranju. »324-977 4327
Mlad par išče manjše stanovanje ali garsonjera za daljši čas v Bohinju. ©061/346-767, od 19. do 21. ure
4365_
NUJNO! Bodoča mamica išče 1 sobno STANOVANJE v Kranju za 3 osebe, 400 DEM. DOM NEPREMI-CINE, ©211-106_4389
V Kranju na Planini oddamo opremljeno 2-sobno STANOVANJE 62 m2, z enoletnim predplačilom. ©327-164
4398_______
STANOVANJA PRODAMO: 3 ss v Begunjah 76 m2 z dvemi garažnimi boksi in veliko teraso. Cena 115000 DEM, na relaciji Radovljica Bled najemamo ter kupijemo stanovanja. FRAST.d.o.o., Kranj, PE Radovljica, hotel Grajski dvor, Kranjska c.2, ©715-585, pon., sred., pet., od 10. do 16. ure 4*21
Prodam 2-sobno stanovanje s kabinetom 90 m2, v centru mesta Kranja, Prešernova 12, II nad. Informacije'v ponedelje, torek, sredo in soboto od 18. do 20 .ure na ©221-034 ali 311-383_4440
1,5 sobno STANOVANJE v Bistrici pri Tržiču prodam. S 47-920 4456
PRODAMO: RADOVLJICA novejše 2 - ss 52 m2 in 2.5 - ss 70 m2, BLED starejše 2.5 - ss 58 m2; BOHINJ 2 -ss 47 m2; KRANJ 2 + 2 - ss 89 m2. ODDAMO hiše s CK pri KRANJU. APRON, © 331-292_4463
Na Bledu z okolico najamem stanovanje. © 741-042, Jenis 4475
VARSTVO
Varstvo za 2 letno deklico na našem domu iščemo. 0 41-109 4284
Iščem varuško za varstvo dveh otrok na našem domu, v Šenčurju. 041-582 4410
SATELITSKI
sistemi " Amstrad"
199 KANALOV
GRAFIKA NA KKRANU (11 JB/.IKOV)
2S TV IN 40 RADIJSKIH POSTAJ DEKODERII, KARTICE ZA FIEMNET SISTEMI ZA VEČ STRANK VARTIJIVT SISTEMI
UGODNE CENE, OBROKI
SAT - VRHOVNIK
ŠK.I.OK A. GODFŠlf 1 2*5
TEL.: Ofi4/633-42«>
VOZILA DELI
"CITROEN" AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. 0064/692-194 3087
PRODAM dele za SAMARO - srednji del izpušne cevi (nov), vlečno kljuko za prikolico in zadnjo masko. 0 621-097 med 16 in 18 uro. 4249
AVTOPRIKOLICO dim. 180x140 domače izdelave, prodam. 0802-549_4344
Prodam štiri GUME za ŠKODO. Baru m, skoraj nove. 049-014 4370
Dva kompleta AVTO GUM Semper-ito, Top grip 155/13, Exact 145/13, malo rabljene, prodam. 0802-119
VW 1200 letnik 1974, prodam. 0 718-157_4070
Ugodno prodam SIMCA HORIZONT letnik 1979. 0 212-067 4071
TOVORNO VOZILO ZASTAVA 83.10 D, letnik 1985, prodam. Drolec, Zlato
polje 13 4074
R 4 GTL, letnik 1989, reg. do 19.1.96, prodam. Drolec, Zlato polje
13 4080
JUGO KORAL 45, letnik 1989, rdeče barve, lepo ohranjen. ©860-338 4081
Prodam SUZUKI MARUTI, prva lastnica, maj/93, lep, ohranjen, malo prevoženih km, cena po dogovoru. ©82-716 4085
Prodam DAIHATSU CHARADE TD, kovinsko sive barve, reg.8/91, 670km. ©48-559 4087
Prodam GOLF 1.8 B III, letnik 1992 ali menjam za manjši avto z doplačilom. 0241-016 4098
Odkup karamboliranih in poškodovanih vozil. 0731-350 in 0609/615-
647 4099
Prodam R4 GTL letnik 1984, reg. dc 29.1.1996, cena 1.500 DEM. « 633 539 zvečer 4ioe
Prodam ŠKODA 120 L letnik 1988 0 695-095 41H
Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GTI letnik 1990. » 217-976_4117
Prodam FORD FIESTA 1.3 letnik 1993, po ugodni ceni. S 47-2134122
VISA CLUB CITROEN letnik 1982. © 212-046_4123
Prodam PEUGEOT 405 GR. letnik 92/11. »45-093_4126
JUGO 55 AX, letnik 1987, cena 3200 DEM. Gorenjska 20, Radovljica 4136
Prodam ŠKODO FAVORIT, november 91, dobro ohranjeno, prvi lastnik, prevoženih 23000 km. »77-269 4143
Prodam JUGO 55 KORAL, letnik
1990, rdeče barve. »0609/615-531, po 16. uri 4148
Prodam JUGO 55 KORAL, letnik 1990; dobro ohranjen. »312-120
4149_
Prodam JUGO KORAL 45, letnik
1991, dobro ohranjen. Roblek, Suha 47, 64000 Kranj 4153
Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990. »81-880 4169
Prodam NISSAN 1.6 letnik 1987 in R 18 letnik 1986, lepo ohranjena. » 224-029 4287
ALF"
TV- video -AUDIO
Cr) PIOMEER
marantz SONY
JMhb KEF UBL .tarna
MINI STOLP:
PIONEER 2x50 W 99.990 SIT X70W 126.400 SIT
urnimi GORENJE 51TTX 45.990 SIT S0NY E-180 630 SIT S0NY     UX-60     260 SIT
NOVA DEMO SOSA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV, HI-FI KOMPONENT IN SUBROUND SISTEMA.
ODPRTO OD B.h DO 12.h IN OD 15.h DO 1».h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.n
V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kran)
tal.: 222-055_,
VOZILA
ODKUP - PRODAJA rabljenih vozil. »217-528, zvečer 325-659 2122
Ugodni nakupovalni izleti v Palma-novo in Portogruaro. »49-442 3379
Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko vsak torek in soboto. »49-442 3382
Prodam PASSAT 1.6, letnik 12/1989, model 1990, kovinsko modra, temna stekla, centralno zaklepanje, rdio, reg. do 12.12.95, dobro ohranjen, cena 17000 DEM. »723-197, od 15. ure dalje 4064
Prodam zelo lepo ohranjenega YUGO 55 letnik 1990, temno rdeče barve, ogled po 15. uri. Valjavčeva 7, Kranj 4067
_?331-339
DOSTAVA PIZZ
OO 9. DO 23. URE VSAK DAN
JUGO KORAL 55, reg. 25 5.. letnik
1988, cena 3300 DEM. Vrhovac, Gorenjska 20, Radovljica 4173
LADO SAMARO, letnik 1992, reg. 10/95, odlično ohranjeno, ugodno prodam. »725-055 4176
GOLF 1,3, letnik 1988, bele barve, 100.000 km. »061/612-971 4179
VISA 85, prodam 3300 DEM. Glavni trg 16, Kranj 4190
R 5 CAMPUS, letnik 1988 ni FORD FIESTO 1.3, letnik 1993, prodamo AVTOSERVIS LUŠINA, »632-286
4197
Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1990. Jezerska 94, Kranj 4198
Ugodno prodam FLORIDO, letnik 1990. Trg Rivoli 5, Kranj, stan. 8 4199
OPEL KADETT 1.6 KARAVAN, letnik
1989, dodatno opremljen, prodam. »46-531 4200
Prodam GOLF III GL1.4, 3 vrata, prvi lastnik, letnik 1994, bele barve. »731-473 4204
Prodam GOLF, letnik 1981, 120.000 km, reg. do junija 95, cena 3500 DEM. »217-574 4207
Prodam JUGO 55, letnik 1990.
»65-117 4206
MERCEDES 190 D, letnik 90/91, izreden, prodam. »84-216 4209
PASSAT KARAVAN TD, letnik 1990. ohranjen, prodam. »84-216 4210
Prodam FIČOTA neregistriran, letnik 1984, v voznem stanju. »422-677
4214
Prodam karamboliran R 18, letnik 1983. «731-253_4217
GOLF, letnik 1982, neregistriran, prodam. »731-253 421 s
•> JELOVICA
lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Skofja Loka
vabi k sodelovanju V IZVOZU STAVBNEGA POHIŠTVA
DIPLOMIRANEGA EKONOMISTA
z aktivnim znanjem enega tujega jezika
Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh na naslov JELOVICA Ll, p.o., Skofja Loka, Kidričeva 58, Kadrovska služba.
Za dodatne informacije smo Vam na voljo po telefonu 064/61-30, int 236.
Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik 79/80, reg. do 12/95. »215-1354227
Prodam PASSAT. letnik 1989, 1. lastnik, poškodovan. Zg. Bela 304228
YUGO 45 letnik 7/1990, 44.000 km, dodatno opremljen, rdeče barve, prodam. B 49-219 4229
JUGO 45 KORAL, letnik 1988 in FIAT 126 BIS, letnik 1991, prodam. 0332-289 4230
FORD SIERRA 20, letnik 1982, lepo ohranjen, prodam. Cena 5900 DEM. 0718-308 4231
Prodam Z 750, letnik 1977, registriran do 2/96, ohranjen. 0242-4904236
Prodam FORD ESCORT DIESEL letnik 1990/91 bele barve odlično ohranjen. 0312-255 4266
Prodam ŠKODO FORMAN letnik 1993 modre barve odlična, z radijem. 0 312-255 4267
Prodam RENAULT 19 1,4 prevoženih 80.000 km, sivo kovinske barve odlično ohranjennove gume. 0 714-669 4268
Prodam CIMOS BX letnik I989 sive kovinske barve s klimo. Ugodno. 0 312-255_4269
R 5 CAMPUS letnik 6/1991, rdeče barve, nikoli zaleten, cena 9.100 DEM, prodam. Vinter, Golnik 46 4278
radio tri glav
64270 Jesenice, Čufarjev trg 4
STEREO 96 MHz RDS
LADA SAMARA 1500, limuzina, 4 vrata, letnik 1993, 17.000 km, prodam. 0 83-902 4279
RENAULT CLIO 1.2 RN, 5 vrat, letnik 1993, 30.000 km, prvi lastnik, reg. do 14.6.1995, prodam. S 83-902 4280
Prodam GOLF, letnik 1978, cena ugodna. ©58-118 4238
Ugodno prodam dostavno VOZILO Z.POLV. letnik 1987, reg. celo leto, je lepo ohranjen. 0725-165 4250
Prodam Z JUGO 1.1, letnik 1987/12, registrian do 2/96. Galetova 5, Kokri-ca, Kranj 4257
Prodam JUGO 55, letnik 1984. registriran do junija 1995, čokoladne barve, za 1400 DEM. Oldhamska 1, Kranj, št. stan. 5 4259
Prodam OPEL 1,3 S. letnik I989. © 730-729. 4263
R 5 CAMPUS letnik 1991, 3 vrata, 74.000 km, prvi lastnik, rdeče barve, prodam. © 83 902 4281
HYUNDAI PONY 1.5 letnik 1993, tip LSI, 5 vrat, prvi lastnik, 70.000 km.
0 83-902 4282
Prodam FORD FIESTA letnik 1991.
0 46-149 4283
064/223*111 iifSMM GLAS
Prodam OPEL KADETT 1.3 SJ letnik I985. 0 43-167 popoldne 4265
Prodam AX 11 RE bel, letnik 1989. ©325-211 4161
PUSTNI KLUB "GODLARJI" ŠENČUR PRIREJA V NEDEUO, 26. 2. 1995
PUSTNO POVORKO
Z ZAČETKOM OB 14.30 URI Z ANSAMBLOM
"ZAPLATA"
PRED DOMOM KRAJANOV V ŠENČURJU.
PRIHOD PUSTNE POVORKE OB 15.00 URI, KJER SE BO ODVIJAL PUSTNI PROGRAM.
V TOREK, 28. 2. 1995, VAS VABIMO NA
PUSTNO KRESOVANJE
Z ZAČETKOM OB 17.30 URI.
V SREDO, 1. 3. 1995, OB 16.30 PA BO
JAVNA UPEPELITEV
IZPRED GOSTILNE "PR" JOŽ"
ZA JEDAČO, PIJAČO IN DOBRO VOLJO BO POSKRBLJENO.
VLJUDNO VABLJENI!
PUSTNI KLUB GODLARJI ŠENČUR
POKROVITELJ
mmmMGiLAs
GORENJSKI GLAS • 30. STRAN
MALI OGLASI, OBVESTILA
POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA
PEUGEOT
Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142
YUGO 55 letnik 1985, cena po dogovoru, prodam. O 41-145 od 15. ure dalje 4289
Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1990, reg. do 11/95. 0714-620 dopoldan, 715-219 popoldan 4294
Prodam AX 1.1 TGE, letnik 1990. 0730-250, popoldan 4298
Prodam Z 101, letnik 1980. Novak, Hraška 4, Lesce 4315
Prodam GOLF diesel, letnik 1986, ohranjen. ■ 46-412 4316
Prodam VECTRO 1.6 GL, letnik 1991/8, dobro ohranjen, prvi lastnik.
Pajerjeva 10, Šenčur 4317
Ugodno prodam GOLF 1.3 benigar, letnik 1988, lepo ohranjen. Milenkov, Gogalova 4, Kranj 4324
Prodam karamboliran JUGO SKALA 55, letnik 1989. 0403-125 4329
Prodam JUGO 45, letnik 1987. O332-005 4334
Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989. 045-114 4340
Prodam JUGO, letnik 1981, reg. do 6/95, cena 1000 DEM, zelo ohranjen in LADA, letnik 1979, reg. do 9/95, 850 DEM. 0332-027 4341
FORD ESCORT 1,3, letnik 1984, prodam. 0332-178 4342
Prodam R 11, letnik 1986, prva reg. 10.1.87, lepo ohranjen, prevoženih 92.000 km, cena 7000 DEM. 078-645 4343
JUGO 55, I. 87, lepo ohranjen, garažiran, prodam. 0242-822 4354
Odkup - prodaja rabljenih vozil nudi MEPAX,d.o.o., 0331-214, 323-298
4366
R 4, letnik 1989, reg. celo leto 4200 DEM, SAMARA 1.90, 6300 DEM, GOLF let. 80/81. MEPAX,d.o.o., 0331-214,323-298 4357
KOMBI IMV motor Renault, letnik 1987, enkratno ohranjen, prodam. Đ329-061 4358
Prodam GTI, letnik 1980, OLD CIT, letnik 1991, ugodno. 045-170 4359
Prodam KADETT, limuzino, letnik 1989. 0311-402_436O
Prodam GOLF JXD 1.6, letnik 1987, ohranjen, 76000 km, rdeče barve. Đ622-479 4361
Prodam R 4, letnik 1988. O631-993
4372
Prodam BMW 324 diesel, letnik
1987, klima naprava in z vso dodatno opremo in OPEL VECTRO 1.6 I cupe, letnik 1991. 0621-860 4376
BMW 320, letnik 79/7 črn, dodatna oprema, ohranjen, prodam, cena 4300 DEM. 0331 -858 4378
Prodam LADO SAMARO, letnik
1988, reg. do 31.7.95. 0329-414
Prodam HROŠČA, letnik 1974. 0241-638, popoldan «ai
Prodam Z 750, letnik 1981, karoser-ijsko obnovljen, vozen, cena po dogovoru. 047-847 4382
NOVO! /■ AVTOVLEKA IN IZPOSOJ A7 PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL
CORSA, ASTRA, VECTRA NOVA OMEGA
MODELI 95, UGODNE CEN$ KRATKI DOBAVNI ROKI
K.............................................—..............^
OPEL CORSA že od
18.500 DEM OPEL ASRA1.4 GL 82 KS/94
22.000 DEM MODELI IN LETNIKI 95
FIESTA NAVY 1.3 i 19.500 DEM
CAYMANBLUE 1.3 i 21.000 DEM
MONDE01.8GLX ( klima, 5V) 36.900 DEM
VRBA, d.o.o. STRUŽEVO 4, KRANJ,TEL.:064/211-090
R 5, 5 vrat, letnik 9/91, prodam. 0311-194, po 19. uri 4383
Prodam FIAT TIPO 1.6, letnik 1990. ©715-467 4395
Prodam FORD TAUNUS 1600, letnik 1978, dobro ohranjen. Kidričeva 47 a, stanovanje 1, Kranj 4396
Prodam AX 11 TRS, letnik 91/7. 0324-330 4403
DAIHATSU CHARADE TS, letnik 90, lepo ohranjen, rdeč, prodam. 0211-
928 4404
Prodam Z 101, letnik 1980, reg. za 800 DEM. Filiposki, Trg Rivoli 3 4405
Prodam JUGO 45, letnik 1986. 059-035 4409
R 4 GTL, letnik 1986 in R 18, letnik 1986, oba odlično ohranjena, nujno prodam. 0880-067 4414
Prodam R 5 CAMPUS. letnik 88/89, prevoženih 90.000 km, cena 7300 DEM. 0224-631 4415
Prodam R 4 GTL, letnik 1988, celo leto registriran in novo opremo za tekstilno trgovino. 048-241 4416
Prodam NISSAN SUNNY 1.5 GL, letnik 1986. 0327-550_44is
Prodam naslednja vozila: R 4, letnik 1988, GOLF 1.3 I. 1990, GOLF I. 82, OMEGA KARAVAN I. 89. R 11, I 88, BX 1.91, BMW 316 i I. 90, možnost nakupa na kredit, možnost staro za staro. O 325-981_4431
Poceni prodam Z 101, letnik 1985, reg. do 2786. O 323-125_4433
Prodam ohranjen FIAT RITMO, cena 2500 DEM. 067-213_4434
Prodam SIMCO HORIZONT, letnik 1983. prva reg. 85. 0211-843, 323-
409 4436
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL.: 064/311-965
Za 1100 DEM prodam R 4 TL, letnik 1983, reg. avtoradio, ohranjen. 0880-106 4437
Prodam JUGO 45, letnik 1989, prvi lastnik. O 57-728, po 20. uri 4439
Prodam z 101, letnik 1982, 55000 km. 0736-780 4442
Prodam FIAT ARGENTO 2.5 diesel, letnik 1982. možna menjava. O310-537 4445
Prodam JUGO 45 7 letnik 1987. prevoženih 61.000 km, dobro ohranjen, prva lastnica. O 84-554 4455
Prodam VW 1.200 letnik I972, obnovljen za 1.800 DEM. O 242-416 4457
Prodam OPEL ASTRA 1.6 letnik 1993. O 422-721 4459
Prodam ŠKODO FAVORIT letnik I993, LADO 1.600 in Z 101 letnik I983. O 715-601 4466
Prodam JUGO KORAL 55, letnik 12/ 89. O 323-558 4468
Prodam TALBOT, letinik 9/84, registriran do I5.9.I995. O 51-004 4469
Prodam FIAT 127 SUPER letnik 1983, 5 prestav, reg. do 8/1995, cena po dogovoru. Drečnik, Sorska 2, Kranj 4470
PRODAJA ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. Đ325-981 28645
ZAPOSLITVE
Za redno delo DZS zaposlim omejeno število potnikov, starih od 20-35 let. 0331-445 2289
Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. O 53-
488 2484
ZAPOSLIMO
KV ofset tiskarja
in NK delavca za delo v tiskarni
Tiskarna P02GAJ Kokrški breg 2, 64000 Kranj
tel.: 064/214-644
EUROSHOP
Radovljica
zaposli KOMERCIALISTA/ KOMERCIAUSTKO
(lahko tudi pripravnik)
Prijave na naslov: Gorenjska 25, Radovljica.
Dodatne informacije po telefonu: 064/715-169.
Vrhunsko zastopništvo pri prodaji kozmetike, Vam nudi na novo ustanovljeno podjetje VANESSA COLLEC-TION.
Zagotovite si kakovostno življenje in bodite med prvimi in vodilnimi v našem podjetju. Tel./fax: 064/733-810
Na Bermudskih otokih - hoteli in restavracije iščemo natakarje in kuharje. Informacije na naslov: WORLD ACCESS, PO.BOX 364, 48 PAR LA VILLE ROAD, HAMILTON HM 11. BERMUDA 3061
Mlado dekle, doma iz okolice Kranja dobi zaposlitev za delo v strežbi. O 222-233 3821
V Kranju iščemo dekleta za strežbo ob vikendih. Redno pa zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO. Samo resne ponudbe na Đ213-519 od 14. do 17. ure, ali zvečer od 18. ure naprej na 0222-172 3984
Iščemo maljšo upokojenko za čiščenje gostinskega lokala - popoldan. Samo resne ponudbe na 046-030
3965
Honorarno ali redno zaposlimo NATAKARICO v pizzeriji. O 43-552
4247
Iščem moškega za pomoč pri montaži lesenih oblog. 0422-193
4251_
Zaposlim samostojno FRIZERKO z nekaj delovne prakse. O 66-795 4256
KV AVTOMEHANIK in KV VOZNIK A,B,C in E kategorije išče zaposlitev.
041-037 4258
Redno ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo. Delo v dopoldanskem času, zeželjene delovne izkušnje. 041-125 4260
Zaposlimo NATAKARICO. 0741-
708 4261
Iščemo dekle za strežbo v okrepčevalnici. Samo resne ponudbe na 046-030, od 15. do 20. ure 3966
Posebna prodajana enota pri M K nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. 00609/620-475, 634-064 in 56-105 4008
VENERA SHOP.d.o.o. ZAPOSLI takoj redno prodajalca ali prodajalko. OD 70.000 SIT. 0218-938 ali 0609/621-430_4023
Iščemo dekle za strežbo v klubu, pomožnosti študentko, delo dvakrat do trikrat tedensko. O 221-352 4124
Sem STANISLAV OVČAK, brez sredstev za preživljanje. Ne prosim miloščine, prosim dela. Kvalitetno znam popravljati pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0211-140! Hvala! 4147
Za določen čas potrebujem frizerko ali pripravnico. 0733-430 ali 710-460 4151
V PIZZERIJI LEDINA v Smokuču zaposlimo prijazno natakarico. Informacije osebno ali popoldan na 0801-072 4201
Iščem 4-6 urno delo kot tajnica. Đ214-080 4226
Zaposlim dekle s trgovsko izobrazbo za delo v trgovini - okolica Tržiča. 057-820 4234
Zbiranje certifikatov AKTIVA AVANT, dobro plačilo. 0241-744 4237
Iščemo prodajalce za prodajo novega tehničnega izdelka na slovenskem tržišču. 0332-494 3270
JESENIČANI IN OKOLIČANI PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! DZS vas vabi k sodelovanju za zastopanje najnovejšega projekta zanimivega za vsako družino, podjetje ipd. OD 150.000 SIT ali več. Zaželjena starost nad 25 let. Informacije na O85-466, v petek in torek od 13. do 19. ure
Če imate avto, čas in voljo z osebnim angažmajem zasluziti denar, lahko postanete naš poslovni partner. Delo je primerno tako za ženske kot za moške. Naša ponudba je resna in pri dodelitvi te tako ugodne možnosti za zaslužek smo izbirčni. Prosimo pokličite nas po telefonu:
063 702 031 gospo Lahovo!
ŠIBO
predelava termoplastov in orodjarstvo, d.o.o. Kidričeva c. 90, Skofja Loka
objavlja prosto delovno mesto
OBDELAVA
NA POTOPNI EROZIJI
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pogoj: dve leti delovnih izkušenj na potopni eroziji
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi oglasa.
Informacije dobite na tel. št. 064/63 40 40.
no
Tekstilna Industrija Otiški vrh d.o.o.
Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu išče trgovskega zastopnika - samostojnega podjetnika za proizvodne programe TIO (tekstilni izdelki), za območje Gorenjske.
Ponudbe pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov Tekstilna industrija otiški vrh, Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu.
EURpRiZZJk |\|OVO*NOV0
*** OGROMNA
DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PlZZ^
del čas: VSAK dan od 9 do 22. ure ^"^AC/I/OH Kil ob nedeljah o.l 12 do 22. ure       LA U040J I  3 1
NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAM
Honorarno zaposlimo PRODAJALKO za popoldanski čas. O 45
522 4285
Zaposlimo MONTERJA ogrevalnih naprav. $ 621-438 4286
Za nedoločen čas zaposlimo prijetno dekle s prakso za delo v strežbi. 0311-378. 311-984 4297
Vodje skupin, akviziterji, vsi, ki imate telefon in lasten prevoz, pridružite se prodaji popolnoma novega artikla. 0332-594, od 6. do 8. ure. 0332-
594 4325
Potrebujem ZIDARJA za omet manjše kvadrature. Šifra: SOLIDNO
4326
Nudim dobro plačano redno ali honorarno delo. Šifra: META 4331
Redno ali pogodbeno zaposlimo več deklet za delo v strežbi v novem lokalu. Đ46-502, od 19. ure dalje
Dobrim ljudem podarim Popovo 3, Tržič
Prodam črno TELIČKO 80 J 0861-382, Bogataj. Gor. vas_6j!
Prodam TELICO frizijko v 7 mesj brejosti, A KONTROLA in K01 staro 9 let. Grad 43/a, cERKLJE,
Prodam TELETA, jabolka, °f< Bohinc, Loka 35, pri Tržiču__1
KRAVO ali TELICO kupim. &\ 254___J,
Prodam dve mladi KOBILI. ^ 229_____J
Prodam mladiče NEMŠKI OVOJ rodovnikom. 058-406___
Prodam dve KOZI z kozlički. Savska c. 36, Kranj
Prodam KOBILO Haflinger z žr« om in žrebico, staro eno leto. 802
ZALOŽBA
MOHORJEVA DRUŽBA
vabi
VEČ ORGANIZATORJEV PRODAJE,
izkušene KOMERCIALISTE - ZASTOPNICE-KE za prodajo na terenu in ZBIRANJE NAROČIL PO TELEFONU
poleg visoke stimulacije NUDIMO
SOLIDNO PLAČILO in MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE!
Inf. po tel. 061/301-097 (dop.) ali 061/713-621 (pop.)
Prodam KRAVO za zakol ali nad»J rejo. 041-724, Šenčur __y
Mlado KRAVO po teletu zam«^ za bikca ali telico. O66-351___^
Ugodno prodam ROTVVEIL^ brez rodovnika, odlični c" 0401-364_^____
Prodam TELIČKO staro 6 t»*2 Brezje 71.
Prodam 10 mesečnega črnob^J KOZLA za pleme ali zakol 858
Prodam 2 meseca stare PUPaj rodovnikom, bele barve, °° |
staršev. O66-795
Komunikativnim osebam nudimo zaposlitev na področju zavarovalništva. 0730-572 4333
Živilska trgovina z bifejem v Bohinju išče trgovko-ca. O 723-302 4335 Honorarno zaposlimo simpatično dekle za delo v šanku, lahko tudi samo ob vikendih. Izkušnje zažel-jene. 041-233 4348
Prodam PRAŠIČE težke 25 Bela 4, Preddvor
Prodam JAGENJČKE za za£> meso polovice mladega bika 502
--"JB
Črne PSIČKE mladiče pasK*^ PRINAŠALEC z rodovniki in ceP'1 A prodam. 0242-242___^A,
Plemenske kunce - francosK* i nače, mladiče (samce, samica)- r j dam. D45-532, popoldan ____A
Prodam mladega OVNA. r< 0422-147
Pražarna Janco Kranj redno ali pogodbeno zaposli sposobnega komercialista, ki bo obdeloval gostinski sektor na področju Gorenjske. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom z pjVka 7, Naklo naslovom in telefonsko številko pošljite na naslov: Janco, Kolodvorska 3, Kranj 4375
Prodajalka išče redno zaposlitev. 0326-052 4380
Prodam BIKCA šeurolej 11° Đ421-806
ire PRA$ ij*
TELIČKO simentalko 100 K9 4 prodam. 0401-322
Redno ali honorarno zaposlimo zavarovalnega svetovalca za področje Kranja z okolico, za mešani zavarovalni družbi, zaželjene so izkušnje, ni pa nujno. Pisne prijave v roku 8 dni na naslov. PRIM, d.o.o., p.p. 3, 61217 VODICE_44oo
Slikopleskarstvo in retavratorstvo Zupan, Zg. Gorje 42 ZAPOSLI vestnega slikopleskarskega pomočnika. O 725-431 4420
OBRAČALNIKE za sjjj tračne - traktorske, j, tipe, popravljam in obn jam.
Tel.: 061/374-294 >
Zaposlim AVTOKLEPARJA. 221
t422-
4426
Iščemo zastopnika za direktno prodajo. Možna redna zaposlitev.
O 58-152 4427
Z vašim strojem delam doma za vas, kadarkoli in karkoli. Šifra: ZASLUŽEK
4428_
Iščem ŠOFERJA C KATEGORIJE. O 323-958, v petek po 19. uri 4443
Če ste komunikativni in imate voljo do dela z ljudmi, nudimo zaposlitev. Tedenska izplačila. 053-415, od 19. do 21. ure 4447
V redno delovno razmerje sprejmem RAČUNOVODJO za vodenje podjetja in obrti, v okolici Jesenic ali Radovl-jice. O 801-454, 801-106 4454
Iščemo tajnico. O 224-014 4462
Pizzerija v Tržiču zaposli simpatično dekle-žensko za pomoč v strežbi. O 52-055 4474
ZAHVALE
Zahvaljujemo se AVTOHIŠI MAGISTER iz Radovljica za razumevanje in podarjene stvari. Ada Pegam, Skofja Loka 4419
___ (jO1
Prodam BIKCA starega 3 4 «78-616 __n|
Prodam ali zamenjam rnja^i/j KRAVO za visoko brejo n simentalko. 0061/824-lj*^
----„pv<y
Prodam KRAVO za meso- m 12, 0632-067
-----BlKV"i
Prodam 120 kg težkega " J
zakol. 058-094 ^-^yf
Prodam KRAVO simentalk0jjgjjj
tem mesecu brejosti.
LABRADORCE kvalite^V^ elovnih staršev, ugodno *
delovnih staršev, 0692-761__
Prodam TELICO •Jrng*-330 kg za rejo. 0422^
Prodam KRAVO ali J^l'A visoko breji. Zupin, Kurirs* j,
4412_______—friljl
JARKICE pred nesnosjj ^#|J PUJSKE. Hraše 5, Smlednik <j 627-029____-—""tđ
Prodam KRAVO sirne^M cca 550 kg za zakol. »u
4435_____,—1—jjto,")
Prodan, TELIČKO slmetag-staro ali menjam za " A 823-015_____<^T4
Prodam TELETA za Češnjevek 8, Cerklje_
Prodam TELICO staro O 403-821
ŽIVALI
Dobrim ljudem oddam majhno črno PSIĆKO. O 216-342_3868
Prodam več brejih KOBIL. O061/
778-141 _389;
Prodam BIKCA šarole starega 9 tednov. Škofjeloška 33, Kranj 3976
AUAŠKI MALAMUTsamec, 1 5 leta, išče nov dom. O 217-309 4072
Težko TELICO visoko O 49-085
KAMNOSB^?
Kašpar, Na Kalu 16.^ tel.47-875 47f>
IZDELAVA NAGR^jgO
SPOMENlKOVmi^^
ZAHVALE
31. STRAN • GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, sina in brata
JANEZA JESENKA
se Zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala.
VSI NJEGOVI Žiri, 19. februarja 1995
ZAHVALA
^° nenadni in mnogo prezgodnji izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina, strica, svaka in zeta
ALOJZA DODICA
29.1.1954 - 13.2.1995
js^reno se zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter za spremstvo v Zadnji dom. Zahvalo izrekamo sorodnikom, prijateljem, znancem, stanovalcem bloka 47 -P°?ebej družini Polančec, kolektivu Tiskarne Požgaj, pevcem, sošolcem in razredničarki A-d Gimnazije Kranj in 5.a OŠ Simon Jenko, g. Verku za poslovilne besede ter g.župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Milena, hčerki Suzana, Nataša in sin Tomaž, ata, mama ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
pf 88. letu nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA ŠTURM
Blegoška mama iz Zalega Loga
t |£reno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v ežkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in jo pospremili na zadnji poti. Posebna z&nyala g. župniku in kaplanu iz Železnikov za lepo opravljen pogrebni obred in za obiskovanje na domu. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke, sodelavcem Podjetja Niko in Pošta Slovenije OE Skofja Loka, govorniku NOB in vsem, ki so
kakorkoli pomagali.
VSI NJENI Zali Log, 19. februarja 1995
ZAHVALA
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tihega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka, tasta, strica
PAVLETA KRIŽNARJA
Zg. Bitnje 158
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Vsem tistim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, se poslovili ob krsti in ga spremili v tako velikem številu na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala Radejevim za pomoč, UKC - nefrološki oddelek, gospodu dr. Knapu, dr. Brenu in skrbnim sestram oddelka CAPD, pevcem DU Kranj, Društvu rejcev malih živali Kurir Kranj, DO SAVA Kranj, ZVEZDA Kranj, Iskra TEL Kranj. Posebna zahvala tudi gospodu župniku Cirilu Berglezu za lep pogrebni obred, podjetju Navčku in Komunalnemu podjetju Kranj.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bitnje, Kranj, Novo mesto, Zagreb, 20. februarja 1995
ZAHVALA-
Bog bo obrisal vse solze
z njih oči in smrti ne bo več,
tudi ne bo več žalovanja ne
vpitja, ne bolečine, zakaj
kar je bilo prej, je minilo.   (Raz. 21,4)
V 78. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, stari oče, stric in brat
VIKTOR ROBNIK
posestnik s Sp. Jezerskega
Ob boleči izgubi se želimo zahvaliti sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našemu atu izkazali poslednjo čast m ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vam za podarjeno cvetje, sveče ter za pisno in ustno izrečeno sožalje. Hvala sodelavcem in sindikatu Merkurja - Globus, Dnevnika, Alpetour-ja - Potovalne agencije, sindikatu in sodelavcem Cestnega podjetja Kranj. Hvala UKC Golnik za nego in lajšanje bolečin, dr. Tomažu Hriberniku za večletno spremljanje atove bolezni. Hvala g. dekanu Lazarju za daritev svete maše, cerkvenemu pevskemu zboru pod vodstvom g. Venčeslava Krča, Smrtnikovim fantom za občuteno zapete žalostinke, Lovskemu društvu Jezersko za zaigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Navček. Ob tako veliki vaši podpori je naša bolečina lažja, zato vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI!
ZAHVALA
Ob smrti našega strica
LEOPOLDA FOJKARJA
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, mu darovali cvetje in sveče, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za pomoč se vsem še enkrat lepo zahvaljujemo!
VSI NJEGOVI Spodnja Luša, februar 1995
ZAHVALA
V soboto, 18. februarja 1995, smo se za vedno poslovili od naše drage žene, mame, tašče, babice, prababice in tete
MARE GRGIČ
roj. Gavrič
Iskreno se zahvaljujemo vodstvu begunskega centra v Škofji Loki za razumevanje v času bolezni, zdravnikom in ostalemu osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za vso pozornost, skrb in nego, župniku Antu Meštroviču za lep pogrebni obred, vsem soKrajanom iz Komušine, znancem in ostalim beguncem iz zbirnega centra v Škofji Loki za pomoč, izrečena sožalja, cvetje in sveče ter dobre besede in vsem, ki so se prišli od nje poslovit in jo pospremit na zadnjo pot. Še enkrat vsem hvala.
VSI NJENI
V SPOMIN
Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. Vilmi v mislih in srcu še vedno ti živiš, čeprav že pol leta v tihem grobu spiš.
Nepozabni 21-letni hčerki in sestrici
VILMI KALAN
Danes mineva pol leta žalosti in napi težke bolečine, od tistega usodnega, krutega dne, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila naša ljuba hčerka in sestrica. Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
VSI NJENI
Preminula je
FRANCKA DVORŠAK
roj. Pavlin, udeleženka NOB
Od nje smo se v globoki žalosti v družinskem krogu poslovili 21. februarja 1995 na pokopališču v Kranju.
Žalujoči: mož Jože, hči Jelka z družino, sinova Zdravko in Borut z družinama, sestra
Rozi in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi drage hčerke, žene, matere, sestre
LJUDMILE SELJAK
roj. Vodnik
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, bližnjim in daljnim prijateljem in znancem, ter vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, dali za sv. maše in jo spremil v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Zahvala gre posebej preddvorskemu župniku Mihu Lavrincu, monsinjorju dr. Borutu Koširju, gospodu kanoniku Vinku Prestorju in šentviškemu župniku Božidarju Metelku za pogrebno sv. mašo in lep pogrebni obred. Zahvala osebni zdravnici dr. Marjanci Simčič -Polak, osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani za zdravljenje, Ivanki Škoda za ganljive besede v cerkvi in pogrebnemu podjetju Navček.
Mož Franc, hčerka in sinovi in vsi sorodniki Preddvor, 21. februarja 1995
Kriminalisti ovadili Viktorja Brezarja
ZPIZ oškodoval za šest milijonov tolarjev
Ljubljana - Ljubljanski kriminalisti so 51-letnega Kranjčana Viktorja Brezarja, do nedavnega direktorja sklada za razvoj malega gospodarstva in ministra za malo gospodarstvo v Peterletovi vladi, ovadili kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja.
Viktorja Brezarja sumijo, da naj bi si na škodo Zveze pokojninskega in invalidskega zavarovanja nezakonito pridobil več kot šest milijonov tolarjev. Zvezi naj bi posredoval podatke, da kot invalid druge kategorije dela samo polovičen delovni čas in zato prejema le polovično plačo. Kriminalisti so v obsežni preiskavi ugotovili, da je kljub polovičnemu delovnemu času dobival celo plačo, in to krepko, vsak mesec okrog čistih 3.700 mark. Razen tega je od ZPIZ dobival še približno enak znesek nadomestila, do katerega ni bil upravičen. Od 1. junija 1992, ko je postal direktor sklada za razvoj malega gospodarstva, do 21. julija lani, ko so ga odstavili, je na ta način ZPIZ oškodoval za dobrih 6,2 milijona tolarjev, upoštevaje še
dajatve pa za več kot deset milijonov tolarjev.
Kriminalisti so ovadili tudi vodjo financ v skladu, 37-letno Marto O. iz Ljubljane, ki je osumljena pomoči pri kaznivem dejanju.
Še enega Gorenjca so prijeli v roke ljubljanski kriminalisti; 54-letnega rednega profesorja na glasbeni akademiji in nekdanjega dekana akademije Marjana Gabrijel-čiča iz Škofje Loke so ovadili kar šestih kaznivih dejanj zlorabe položaja. Tik pred oddajo dekanstva konec avgusta 1992 naj bi si dal izplačati avtorski honorar v višini 180 tisočakov za delo, za katero je honorar dobil že decembra 1991. Med februarjem in julijem predlani naj bi
na službene stroške pri DZS kupil 101 svojo ploščo ter tako oškodoval akademijo za 143.160 tolarjev. Razen tega naj bi si dal izplačati še nekatere stroške v manjših zneskih, od dnevnic in kilometrine, do nakupa mesnih izdelkov in povrnitve računa za prigrizek v gradu Podvin, do katerih naj bi ne bil upravičen.
Ovaden je tudi 44-letni Tržičan Gabrijel Ravnik, nekdanji glavni tajnik Slovenske nacionalne desnice, ker naj bi od 26. oktobra 1993 do 13. aprila lani s čeki dvignil s strankinega žiro računa 557.925 tolarjev. Od te vsote naj bi kar 404.962 tolarjev porabil zase.
Feltrin toži Podobnika
Nekdanji tajnik Slovenske ga tajnika SLS, ker naj bi se, ljudske stranke Franci Fel- kot mu je očital Podobnik, trin iz Škofje Loke je vložil pri reševanju strankine iz-na okrožnem sodišču v gube povezoval s sumljivimi Kranju tožbo proti prvaku ljudmi (menda iz srbskega stranke Marjanu Podobni- lobija v Sloveniji), ki bi nato ku. Podobnik se ne name« lahko odločilno vplivali na rava sklicevati na poslansko politiko stranke. Zaradi teh imuniteto. obtožb Feltrin zdaj toži Po-
Franci Feltrin je lansko dobnika in od njega zahteva, jesen odšel z mesta glavne- da obtožbe javno prekliče.
Nadaljevanje s 1. strani
Streljanje v menjalnici Šum v Kranju
Klasični rop ali medsebojni obračuni?
Solastnika menjalnice Šum sta slovenska državljana Vule Marinkovič in Mile-nko Šurlan. Zjutraj naj bi bilo v menjalnici okrog 10.000 nemških mark, vendar, kolikor smo uspeli zvedeti neuradno, denar ni zmanjkal. Zato se upravičeno postavlja vprašanja, ali je šlo res za klasični rop ali pa morda za kakšna medsebojna obračunavanja. Okoliščine skoraj bolj govore v prid drugi možnosti, ki pa jo je seveda treba jemati z veliko rezervo.
Kriminalisti za zdaj dejanje tolmačijo kot klasični rop. Zakaj je bilo potrebno streljanje? "Ali je ropar izjemno nasilen, ali pa skrajni amater," pravi načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic.
Menjalnica Šum je, za razliko od večine drugih, proti vlomilcem zavarovana z alarmom. Ta se izklopi, ko menjalnico odpro, tedaj je alarm mogoče sprožiti samo s pritiskom na gumb. Vule Marinkovič očitno ni imel priložnosti, da bi to storil.
"V skupini oboroženih roparjev so bili trije, v
menjalnico sta vstopila dva. Eden od njiju je streljal in solastnika menjalnice hudo ranil. Po doslej zbranih podatkih sta bila roparja visoka 170 do 175 centimetrov, izrazito temne polti - lahko, da sta imela prek obrazov potegnjeni nogavici oziroma maski ali sta bila pobarvana - temno kostanjevih las, oblečena v siva oblačila, eden od njiju je imel kav-bojke," je povedal Boštjan Sladic in dodal, da opisa za tretjega sostorilca, ki je čakal v avtu, nimajo.
Avto, s katerim so se roparji odpeljali, je bila zastavina stoenka rdeče barve, z registrsko tablico LJ L214 ali LJ L224, zadnja številka ni znana. Policisti še preverjajo lastnike rdečih stoenk, ki naj bi imeli opaženi številki sorodne tablice, seveda pa sta bila lahko bodisi tablica, bodisi avto, tudi ukradena.
Na kritike, češ da je policija reagirala (pre)pozno in so se ji zato roparji izmuznili, Boštjan Sladic odgovarja: "To ni res, nasprotno, bili smo hitri kot redko. Ob 8.29 so dežurni v OKC sprejeli
obvestilo o ropu, ob 8.29'50 je bila na kraj ropa napotena prva patrulja, ki je ob 8.30'30 že poročala, kaj se je zgodilo. Ob 8.34 so bile obveščene vse patrulje na Gorenjskem, hkrati napoteni dve patrulji proti Kokrici oziroma Stražišču, ob 8.35 pa je bila sprožena akcija zapiranja cest po vsem Gorenjskem in obveščeno notranje ministrstvo, ki je vzpostavilo zapore na območjih sosednjih UNZ."
Roparjev do zdaj, ko zaključujemo redakcijo, še niso izsledili. Kako so se uspeli izmuzniti, je skrivnost. Lahko so bili zelo hitri in so ušli prvim blokadam, postavljenim na "napačnih" krajih, lahko pa, da se sploh niso peljali daleč. Iskanje, skratka, še traja, pri tem pa policistom in kriminalistom podatki o registrski tablici niso v posebno pomoč, saj, kot smo zvedeli, bi bilo na tablici lahko tudi kranjsko registrsko območje. Vse, ki bi karkoli vedeli o inkrimi-niranem vozilu ali roparjih, prosijo za pomoč. • H. Jelovčan
Roparji So veofto ton pte-
DR2AM. ZDA? ie OlotAU M€N-MlWCO.ŠU*~V KWW?U, KI ?e V NiPoi^tom 6utwf Pouci-
Kraja v cerkvi sv. Uršule
Sr. Bitnje • Prejšnji teden, od 12. do 17. februarja, so vlomilci iz cerkve sv. Uršule odnesli več predmetov velike kulturnozgodovinske vrednosti. Kriminalisti so očitno dobro organizirani skupini na sledi.
Ukradene slike, svečnike in kipce cenijo na štiri milijone tolarjev, če je takšne predmete seveda sploh mogoče vrednotiti z denarjem. Izvirajo iz 17. stoletja, iz obdobja zgodnjega baroka.
Trenutno še neznani vlomilec (ali vlomilci) naj bi s stranskega cerkvenega oltarja odnesel tri lesene baročne kipce, svečnika in sliko, z drugega svečnika, kipa in sliko, z glavnega oltarja štiri svečnike, z zidu pa še dve sliki. • H. J.
Vsak teden srečna družina več
Nagrada našim novim naročnikom
Kranj, 24. februarja - V torek je bil na srednjih straneh naše tedenske priloge objavljen naslov Trubarjeva 6, Bled, kar je druiini, stanujoči na tem naslovu, prineslo nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev. Pravila igre verjetno poznate. Kdor najde objavljen svoj naslov, nas mora poklicati do srede do 12 ure. Ponavadi telefon z veselim glasom, ki nam pove, da stanuje na tem naslovu, pozvoni takoj ob torkih zjutraj, tokrat pa smo na klic čakali celo do srede. V sredo zjutraj nas je nato poklicala gospa Amalija Robič, ki skupaj s svojo hčerko stanuje na Bledu, na Trubarjevi 6. Ker ni bilo naročena na Gorenjski glas, bi se ji nagrada kmalu izmuznila. K sreči jo je v torek zvečer poklicala prijazni soseda in ji povedala za našo akcijo. Gospa Amalija m njena hčerka Tatjana sta doslej sicer kar redno kupovali Gorenjski glas, vendar pa prav na to akcijo nista bih posebej pozorni. Da pa ne bi zamudili še česa pomembnega, sta se odločili, da bosta naš časopis naročili in tako začeli izkoriščati ugodnosti, ki jih našim naročnikom ponujamo. Mi se seveda skupaj z njima veselimo in jirn& za nagrado čestitamo! • L. Čolnar, K. Stroj
\
t I
Predlog zakona o varnosti cestnega prometa
S kazenskimi točkami do manj prometnih nesreč
Voznik, ki bo v dveh letih s kršitvami pravil zbral 18 kazenskih točk, bo moral ponovno opravljati vozniški izpit
posledic. Po strokovnih ocenah kar 9y odstotkov prometnih nesreč v Sloveniji zakrivijo vozniki zaradi lastnih napak m zmot v ravnanju. Vsakoletna posledica H povprečno 500 mrtvih na slovenskih cestah m 7500 ranjenih ter ogromna materialna škoda. V primerjavi z državami Evropske skupnosti bi v Sloveniji glede na število prebivalcev smeli imeti največ 300 mrtvih na leto.
Neprilagojena hitrost je med vzroki nesreč v naši državi na prvem mestu-sledijo nepravilna stran ali smer vožnj6-nepravilno prehitevanje, izsiljevanje pr6' dnosti in pijanost kot vzporedni vzrok; Glede alkohola zakon ne prinaša novost'
Kranj, 23. februarja - V prvo parlamentarno branje prihaja predlog zakona o varnosti cestnega prometa. Ena najpomembnejših novosti, ki jih prinaša, so kazenske točke, s katerimi bodo poleg denarnih kazni kaznovani vozniki, ki ne bodo upoštevali pravil vožnje. Kazenske točke bodo dajali policisti (do štiri) in sodniki za prekrške.
Kdor bo v dveh letih zbral 18 ali več kazenskih točk, bo ob vozniško dovoljenje. V takem primeru bo moral ponovno opravljati vozniški izpit. Če ga bodo namreč policisti zalotili brez veljavnega vozniškega dovoljenja, bo moral v zapor. Zaporna kazen čaka tudi povratnike z veljavnim vozniškim dovoljenjem, ki bodo
v manj kot štirih letih presegli 36 kazenskih (poklicni vozniki nič alkohola, drugi do 0,5
točk. grama). Za najnižjo prekoračitev meje 11
Za vodenje evidence kazenskih točk poleg denarnih kazni zagrožene kazenski
posameznih voznikov bo zadolženo no- točke od tri do sedem, za več kot l,*1
tranje ministrstvo. Le-to bo tudi obvestilo grama alkohola na kilogram krvi pa pet'
voznika, ki bo v dveh letih dosegel 14 sedem oziroma devet kazenskih točk.
kazenskih točk. Tedaj bo namreč voznik lahko opravljal preizkus teoretičnega znanja o varnosti cestnega prometa; če ga bo uspešno opravil, mu bo iz evidence kazenskih točk izbrisana polovica točk, doseženih v zadnjih dveh letih.
Kazenske točke, ki jih bodo izrekali policisti, se bodo izbrisale iz evidence po dveh letih, kazenske točke, ki jih bo izrekalo sodišče za prekrške, pa po štirih letih od vpisa. Zgornji meji 18 kazenskih točk, s kater
Rajko Kepic iz Lu«!
"Osebni avto vozim trideset let, doslej kakšni;1 bližnjih srečanj s policisti-razen enkrat zaradi prehitfe vožnje, ali s sodnikom za prekrške še nisem imel| Vozniška kultura na venskih cestah je na spl°r' no zelo slaba. Po tej plati) strožji zakon potreben, m0'
imi vozniško dovoljenje izgubi veljavo, se  tijo pa me kazenske točke. 18 jih bo
zelo
upirajo predvsem poklicni vozniki, ki prek lahko nabrati. Mislim, da je meja preniz:ka-svojega stanovskega združenja zahtevajo  * Franc Slebir iz Voge'Jj
svojega
podvojitev na 36 "dovoljenih" kazenskih točk. Svojo zahtevo opirajo na dejstvo, da so pač velik del dneva na cesti, torej imajo tudi več možnosti za nabiranje kazenskih točk kot "nedeljski" vozniki. To je seveda res, po drugi strani pa, pravijo oblikovalci zakona, naj bi bili prav poklicni vozniki vzor vsem drugim.
Sodeč po sedanji anarhiji na slovenskih cestah bo dejansko precej voznikov moralo ponovno na vozniški izpit, če bo seveda zakon v kazenskem delu v parlamentu osvojen tak, kot ga ponuja vlada. Kdor bo zaloten pri kršenju prometnih pravil, bo dobil tri kazenske točke, če do s tem ogrožal druge, pa celo sedem. Enako število točk čaka tistega, ki se ne bo držal predpisanega voznega, Dasu, ki ne bo spoštoval varnostne razdalje, zelo veliko voznikov pa se bo prejkone ujelo pri prehitri vožnji. Že za najmanjšo prekoračitev hitrosti (do 10 kilometrov na uro) bo voznik kaznovan s tremi kazenskimi točkami, če bo zaradi tega koga oviral, s petimi točkami, če bo koga ogrožal, pa s sedmimi. Prekoračeni hitrosti ustrezno narašča tudi število kazenskih točk. Če bo voznik prekoračil hitrost za več kot 35 kilometrov na uro, bo dobil pet točk, če bo zaradi tega prekrška koga oviral, sedem točk, če bo koga ogrožal, pa devet točk. V primeru povzročitve prometne nesreče bo dobil še dodatni dve kazenski točki.
Glavni cilj novega zakona, ki je ukrojen po mednarodnih standardih, je namreč umiritev prometa in s tem zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma hudih
"Sem poklicni voznik, P Alpetouru vozim avtobn • Če na leto prevoziš okfoj sto tisoč kilometrov, 1 veliko več možnosti, . storiš kakšen prekršek, *• če si za volanom pol u.re jja dan. Sem za to, da bi D' meja za poklicne vozni . 36 točk. Sicer pa je str<« zakon nujen. Zdraho . cestah povzročajo zlasti mladi vozn' nevarni so tudi počasneži." b„ Lojze Tomažič z Vb«"?, ga: "Prav je, da prinj$. strožji zakon, ki bo &■ t. neje stopil na prste krš* ^ 18 kazenskih iot^o
jem
bo dalo hitro nabrati- j, se bo treba na ceStajc-
i
'osi
»j,
D
Vei fst ene
i*
h
>< ilir
k
S
lik
ve| Pov
•s
disciplinirati, ne samo ^ rat, ko je v bližini poll^aj Vozniška kultura je \ dejansko izredno slaba■
Veronika Janežič i* ^ kelj: Vozniškega teP11*^ nimam, opraviti ga n.a$e ravam letos. Opažam, °rj po cestah divja, ne K ^ vozniki se dobesedno ^ življajo. Kljub temu p» $ kazenske točke niso pr t všeč. Mislim, da b» t" j. visokimi denarnimi mi divjake lahko um>r p • H. Jelovčan, foto-Jeras
3ADiO
31.3 fn
STEREO
RADIO K KANJ, POSLUŠAM VSAK I)\\ |