KUPUJ -OMACE BJ.AG-0 j
jhsgmmm
1 oM
Afii**
Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in oprava t Ljubljani, SelenburgOTa nlica it 8/1. Račun pri Poštni hranilnici it. 16.160. Bekepisor ne rražamo! Telefon št 21-09.
* Uubllani, dne 25. avgusta 1934.
Stev. 34 — Leto lil.
IZHAJA VSAKO SOBOTO
Naša smer
V	eni izmed prošlih številk »Pohoda« objavljen uvodnik o diktaturi je na vseh straneh izzval kar najrazličnejše razpolo-?enje in mišljenje. Pojavilo se je celo vprašanje: kaj pa »Pohodu« sploh preostane, ako se odreče svoje fašistične usmerjenosti.
In dati odgovor na to vprašanje, je glavni namen tega članka. Ne odgovor svojim nasprotnikom, ki bodo vedno našli nekaj, kar jim ne bo prav, temveč odgovor samim sebi. Povdariti hočemo našo smer, naso pot, po kateri bomo hodili ne oziraje na menjajočo se modo družabnih po-
Edina osnovna misel, takorekoč ustava vsega našega dela leži v geslu: Z narodom ?a narod. Naš nacionalizem ne rabi nika-socialnega »dodatka«, kajti že sam acionalizem mora vsebovati tudi socialnost in tega ni treba še posebej povdar-jati. Zato smo nacionalisti, ker hočemo delovati v korist naroda, celote, zastopajoč Pri, tem po potrebi tudi najekstremnejši socialni program.
Temu svojemu delu pa smo postavili tndi okvir in ta okvir je: Jugoslavija. Ni nastal samo radi ideje, tu ni nič principi-jelnega, temveč samo razumsko, logično. Vsak, kdor se ozre v zgodovino, bo spoznal upravičenost te naše druge teze in nam bo dal prav, ko pravimo, da odrekamo vsako pravilnost, in z vsemi silami onemogočamo razvoj, onemu delovanju, ki bi skušalo rušiti to s tolikimi žrtvami postavljeno stavbo. V njej edini je za nas možen razvoj in napredek, izven nje pa sledi prej ali slej propast.
Toda ko že zagovarjamo neko državo in se za njeno končno izgraditev borimo, Potem nastaja vprašanje: kako to državo urediti?
, Tu pa leži glavni vozel vseh misli in poti. Nekateri si kar ne morejo misliti, ^a bi obstojalo nekaj, kar se ne more z absolutno gotovostjo uvrstiti v eno izmed treh razpredelnic: komunizem, fašizem, Parlamentarizem. Na žalost pa težimo baš mi za tem, da najdemo neko pot, ki bo nastala iz našega naroda za naš narod, kopiranja so bila vedno škodljiva, posebno Pa še v tako razburkanih časih kot so
današnji.
ra ^r-- *em Pa najbrže mnogim ne bo j ^nljivo, da smo orijentirani v smislu ffov °’ at idej, vkljub temu pa ne za-stemo 010 današnjih parlamentarnih si-
Vsak narod ima svojo duševnost, svoje posebnosti in temu primerno si mora ure-oHi vY°i način življenja. Predno pa potegne .ocilno potezo, si mora dobro premisliti, Pri tem ga ne smejo voditi idejni principi
n cuvstva, temveč razum in težnja za pravico.
ton Vsako pošteno delo pa bo brez dvoma mor Za sistemonl odgovornosti. Vsakdo sodi °^ovarjati za to, kar je napravil. In v * ®ai mu tisti, ki vse posledice njego-ie ni j na sv°ji lastni koži. To pa to nnx°in v to,iko kolikor zagovarjamo tn dot ’ smo demokrati, v smislu kot nes vefcma razume. Sancin Boris.
Kraljevski banski upravi
v Ljubljani
van Tern.Potom naprošamo Vašega posredo-v Uuhr” P0^*‘čni oblasti, kr. banske uprave sPrem ■*’ po za^onu ° krajevnih imenih ne 0ue?‘.G°ttscheer Zeitung svoje ime, ker Kočevje*9 Ve^	Gottschee, temveč le
bor«Jf *e,n. smislu je tudi postopala marine ...a Policijska oblast, da je morala spre-bor-» :iarburger Zeitung svoje ime v Mari-kalera e!*ung: takisto tudi Cillier Zeitung, S1 ie nadela ime »Deutsche Zeitung«,
»Celje er*^ nQmenoma ni hotela nazvati
K ker
Celje-er Zeitung«. dra u.r 'e?i Kočevje v Jugoslaviji in tudi v misli * novini kakor Maribor in Celje, impn!h°i da m6ra veljati zakon o krajevnih niih	Za naše Kočevarje odnosno za
x_ °v? Glasilo. Istotako naj se prepove temu v PI8U>. navajanje nemških krajevnih imen k*epa jih podeželskih dopisnikov, jugoslovanskim 'pozdravom.
Nacionalist.
„Monte Promina“
(Posebno poročilo »Pohodu«)
Hrvoje Magazinovič
25 og prošlog meseca u rudniku šintovci, vlasnosii »Societa carboniffera Monte Pro-mina« stupilo je u štrajk 110 radnika. Uzrok štrajka leži u torne što radnici traže, da se urede radni odnosi zaključkom koleklivnog ugovora, na osnovu zakona o radnjama, iz-medju njih i društva, kao što je to zavedeno po svim državnim rudarskim preduzečima. Povod štrajka je dala uprava »Monte Pro-mina«, koja je malo pre štrajka dala otkaz 87 radnika u selu Širitovci, motivišuči to time da joj je pri današnjem slabem plasmanu ugljena nemoguče držati toliko radnika. Rad-nicima je borba nametnuta; oni su bili na najgori način maltretiram, njihova gradjanska prava su bila pogažena.
»Monte Promina« je preduzeče sa fali-janskim kapitalom, osnovano pred 69 godina. Sedište je u Trstu, a godišnje se skupšline održavaju na Sušaku da bi mogli prisustvo-vati i talijanski akcioneri, a ujedno da se udovolji zakonu o nacionalizaciji stranog kapitala. Tu akcioneri dolaze po »svoje zarade« i odnose ih u Onostranstvo, otale se izdaju one famozne bilanse. — Kroz 69 godina cipe se iz srca naše zemlje godišnje oko 1 milion kvintala »črnoga zlala«. Tome treba da se nadoda da »M. P.« ima najpovoljnije ugovore sa državam i opčinom, time što državnim željeznicama liferuje ugljen, a opčini plača neke mizerne svote radi prevoza. Glavni su potrošači država i Jadranska plovidba, a za-tim privatnici po gradovima; dakle sve stalni potrošači. Po torne je jasno, da Societa car-bonifera ima ogromnih godišnjih prihoda, ne obazimči se dakako na dvostruko knjigovodstvo što je postalo norma za sva »nacionalizirana« preduzeča u Jugoslaviji.
Očekivati je, da če se pri ovolikoj produkciji ugljena u rudarskem bazenu Dmiške opčine zateci neko basnoslovno bogatstvo kod naroda, ili bar neki pristojni život, jer ako seljaci neprestano kroz 69 godina za-radjuju onda je posve prirodno da se to du-gogodišnje zaradjivanje povoljno odrazi na narodnom kulturnom i socijalnom životu. Nu od svega toga nema ništa kada se dodje na lice mesta. Obilazeči od rnesia do mesta čovek uzalud traži da nadje bar neki znak blagostanja iti pristojnog života^ pa se u čudu pita gde je ono silno blago koji je isko-pano iz naše zemlje kroz 69 godina? Kod seljaka ga nema, kod države i opčine isto tako; trebalo bi ga tražiti kod članova Uprav-nog odbora i akcionera, dakle odvezlo se i odvodi se iz naše zemlje kroz razne kanale u nama neprijateljski raspoložene države, odvodi se na strane banke k stranom kapitalu. Tu se najbolje ogleda ona izdašna loleran-cija stranaca, ono čuveno gostoprimstvo po makar i na štetu naroda. Kada uzmemo u obzir da se tako dogadja po čitavoj državi onda se np trebamo čuditi što je Jugoslavija, uz čuveno svoje prirodno bogastvo, jedna od najsiromašnejših nacija. Ali kada smo tako gostoprimivi prama strancima i kada tolike koncesije dajemo stranom kapitalu, onda radnici s pravom zahtevaju bar jedno, a to je da, ako taj kapital ne poboljšava životno slanje našeg naroda, neka ga barem prekomernom eksploatacijom ne uništava.
Medjutim postoje dva močna uzroka koja omogučavaju eksploataciju: prvi bi bio kulturni nivo i svest samoga naroda, a drugi je odbor »nacionalnih« ljudi koji su »nacionalizirali« ovaj kapital, time šlo zauzimaju neka mesta u Upravnom odboru, te na račun toga zgrču velike tantijeme.
Poznalo je da je u gladnoj i pustoj dalmatinsko] goloti do narodnog oslobodjenja i ujedinjenja pojava kakove osnovne škole bila retkost. Imperijalizam austro-ugarski išao je zalim da naš narod održi u što večem neznanju, kako bi zaprečio budjenje nacionalne svesti i držeči narod u tmini neznanja, produžio dane svoga života. Jedino neprosvečen i zapušten narod, koji ne zna za osnovna prava čoveka, jedino takva indi-vidua može da služi i robuje vemo tudjinu. Zato je ovaj kraj u kulturnom smislu pot-puno zapušten. Smisao njihovog života se sestoji u tome da se sa kilogram kukuru-zavog brašna prežive. Seljak-rudarski radnik ne traži ništa drugo nego da se može da
najmizernije prehrani on i njegova mnogo-brojna obitelj. On u svome siromaštvu i bedi nema nikakovih zahteva, jer on ne zna čove-kova prava, on ne zna cilj i smisao života, sve so mu utukli i izbrisali iz njegova uma i srca, ostao je jedino ovaj životinski nagon za produženje i očuvanje rase. I tako vidimo jednog mladiča od 18 godina koji ništa ne poseduje, a ipak se ženi i za kratko vreme broj članova obitelji se popne na 7—10 ili 12. O samom načinu života docnije.
Kazao sam da eksploataciju omogučuje i tako zvani »nacionalni« odbor, koji ima za zadaču, da »nacionalizira« i nadzira taj strani kapital. Dobra zamisao po sebi kada bi se sprovodjala u delo. Na osnovu iskustva i činjenica može se mirne duše ustvrditi, da ovaj »nacionalni« odbor, ili još bolje odbor ličnosti, koje zauzimaju ili su zauzimale naj-vidnija mesta u javnom i nacionalnom životu, niti je uspeo da nacionalizira strani kapital, niti da ga nadzire. Tako je taj odbor proma-šio svoj cilj, ali je zato preuzeo na sebe jednu rentabilniju funkciju, naime da štiti i zagovara pojedina industrijska preduzeča kod nadležnih vlasti i da ne nadziravajuči rad pusti kapitalu, da sam rešava i reguliše svoje odnose prema radniku.
Ugljenokopi se nalaze u tri sela, u svakom e po nekoliko rovova. Na ulazu u rov stoji rudarski znak: dva prekrižena čekiča
sa črnim slovima M. P., što znači, da se ulazi u podzemno carstvo »Monte Promina«. Sam ulaz sa emblemom i pozdravom »sretno« deluje tegobno na čoveka stranca, ali jed-nako tako i na majke i žene, koje iz dana u dan strepe za bedne živote svojih milih hranitelja. Njihov je strah opravdan, jer je kroz poslednji mesec i po nastradalo pet života; pet žrlava velikog kapitala, koji za sobom ostavljaju brojne porodice. lstina, davače im se neka potpora, ali kako mi tvrde radnici, to če trajati neko vreme, onda če dobiti jednu konačnu svoticu i nikad više ništa. Eto tako se plačuju ljudski životi, koji su svojim žuljavim radom kroz dugi niz godina pomagali akumulaciju kapitala talijan-skog »Monte Promina«. Iz godine u godinu neprestano se prinašaju žrtve, koje štampa poprati sa »nesretni slučaj« i sve je rešeno. Nitko ne ispituje uzroke tih nesretnih slu-čajeva, niti se stara, da se ne ponove; na njihovo mesto če stupiti novi radnici, možda i sa manjom nadnicom.
Kada se primaju novi radnici na posao, onda se to vrši na sledeči način. Sazove se ljude i postupa se kao sa predmetima na javnoj dražbi, samo obratnom procedurom. Oni, koji ponude svoju radnu snagu po naj-nižjoj ceni, a u dobroj su fizičkoj kondiciji, oni budu primljeni na posao.
(Se nadaljuje.)
Problem trboveljskih rudnikov
Visa javnost si je nekako oddahnila 15. avgusta 1934, iko so trboveljski radarji zapu-istili rove in začela z namialnian delom. Po stari navadi ipa je postal m našo široko javnost s tem trenutkom problem naših trboveljskih revirjev dn delavcev neaktuelen, aik-tuelen bo postal zopet šele takrat, kadar se bo moralo delavstvo zopet zateči k enemu alti drugemu ostrejšemu sredstvu za ohranitev svojih pravic. Po našem mnenju pa je treba obravnavati ta problem baš sedaj, ko so se 'polegle strasti in ko sta si obe prizadeti stranki na jasnem glede svojih uspehov in neuspehov, zlasti pa glede storjenih napak. Problem je tu, problema ne bo odstranil definitivno noben sporazum, pa naj ga blagoslove -vsi prizadeti z vsemi merodajnimi faktorji in z vso nacionalno javnostjo.
Nastanek naše nove države je predpisal TPD povsem drugačno smer za plasiranje premoga. Nove državne meje so že a priori onemogočile vsak izvoz premoga v večjem obsegu, TPD si je morala iskati novih odjemalcev onkraj Sotle iin Kolpe. V prvih letih to delo ni bdlo težko, saj so bili rudniki TPD edini v državi, ki so vsled svoje dobre urejenosti in piratvalne eksploatacije lahko nastopali kot zanesljivi dobavitelji premoga tudi za največje koiiisuimente Število rudnikov je raslo, predvsem pa, pojavili so se državni rudniki, Id (razpolagajo z neizčrpnimi zakladi črnega diamanta. Leto aa letom jačje je ču-'tiila TPD konkurenca državnih premogoko-pov, to zlasti 'poitem, ko so začele naše državne železnice kriti del svojih potreb pri državnih rudnikih. Gotovo je povsem ilogično, da krije država vse potrebe svojih lastnih institucij s produkti svojih lastnih industrijskih naprav. Idealno bi bilo torej, da bi na pr. državnim železnicam dobavljali premog samo državni premogokopi in da bi dajali privatni rudniki le toliko premoga, kolikor bi ga ne mogli dajati državni rudniki.
Ta ideali pa je lep samo v teoriji. Njegova praktična provedba bi pomenila 50% demontiran je rudnikov TPD. Če bi šlo pri tem. samo za vprašanje (inozemskega kapitala in njegovih tukajšnjih eksponentov, bi ne imel proti temu nihče pomislekov^ Gre pa ne samo za naše delavce, marveč tudi za naše kiraje Zagorje, Hrastnik, Trbovlje, Laško, Seneno dn Kočevje. Vsi ti kraji bi bili s celotnim svojim prebivalstvom več ali manj prizadeti, če bi prenehala rudniki. Če pa vpoštevamo pd-Hike v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah, poltem' 'lahko trežemo, da bi anačilo ukinjenje ta-mošnjih rudnikov gospodarsko propast teh kmjev in taanošnjega prebivalstva. Ze samo ta oikolnost je morala siliti naše merodajne faktorje, da so se zavzemali za kontingenti-ranje dobav premoga državnimi železnicam in da so skušali doseči, da naj bo kontingent TPD pri teh dobavah čim' večji. O tem ni treba pisati), lansko dn letošnje leto n ten daje
dokaz vse težavnosti te borbe, kri gre na videz sicer v prid TPD, pa je merodajni faktorji gotovo ne bi bili vodiii, če bi je ne zahtevali interesi prizadetiih krajev dn delavstva.
Konkurenca državnih rudnikov pa se ne čuti samo pri dobavljanju premoga državnim železnicam, marveč tudi na privatnem trgu, zlasti pri večjih industrijskih obratih v Slavoniji, Vojvodini itd Ni nobena tajnost, da vrši rjzključno prodajo premoga iz državnih rudnikov neki zasebnik, ki je silno sposoben trgovec. Državni rudniki delajo brez dyotma z mnogo manjšo režijo kot privatni rudniki, na čegavo škodo gre ta manjša režija, o tem nji treba pisati, ker jo to itak vsakemu znano, Ti državni rudniki delajo danes po 30 dni na unesec, obratujejo1 torej tudi v nedeljah in praznikih. Ze to je najboljši dokaz, da producirajo komaj toliko, kolikor je treba premoga dobaviti kupcem, kii jih je preskrbel njih zastopnik.
Kdor le mallo pozna prildke v industriji, 'ta ve, kako težka borba se vodi med konkurenčnimi podjetji za pridobitev un ohranitev velikih konisumentov, zlasti velikih industrij. Pri premogu prihajajo v poštev zlasti sladkorne tovarne, tekstilne tvomioe, elektrarne in druga taka podjetja, ki kmsumirajo vsako leto po 1.000 in več 'vagonov. V tej borbi morajo iti koinfcurentje s cenami navzdol in dejstvo je, da prodaja TPD danes svoj premog nekaterim industrijam v Vojvodini le še za ceno, ki jedva krije stroške prevoza tega premoga 'iz Trbovelj do namembne postaje. Komu v korist in komu v škodo se vodi ta borba?
Podjetja kot talca nimajo od tega prav nobene koristi, saj ne dobe na ta način od teh večjih konsumentov plačane niti lastne cene premoga. Edino korist od te nezdrave konkurence imajo lastniki 'teh velikih podjetij, ki so pa v veliki večini inozemci. Inozemski kapital je torej oni, ki vleče glavno konist od te medsebojne borbe med našimi domačimi rudniki, inozemec je oni, ki si viša svoj že itak ogromni dobiček še s tean, da si lahko nabavlja premog kot pogonsko sillo po cenah, o katerih se malemu kansu-rnentu niti ne sanja. Interesantno bi bilo pogledati v knjige teh podjetij in 'Ugotoviti, ali navajajo v svojih knjigah izdatke za nabavo premoga po dejanski alii pa po dnevni ceni?
Rudniška podjetja kot taka imajo vsled tega škodo, radi katere bi se nama ne bilo treba razburjati, če bi ne skušala nadoknaditi te svoje zgube s sredstvi, ki režejo v meso našemu malemu konsumentu, predvsem' pa našemu delavstvu. Brez dvoma- je lastna produkcijska oena tone premoga v naših ‘trboveljskih revirjih vsled neprestano večje mehanizacije obratov postala tako nteika, da postane v pritneru ž njo oena premoga v nadrobni prodaji naravnost gorostaana. Trdimo
in ibomo trdiili, da je ta prodajna oena previsoka kljub vsem zgubam, M jih utrpi podjetje vsled popolnoma nepotrebne lin mnogo pretirane konikurenoe z državnimi rudniki. Moramo pa biti dosledni in priznati, da bi bila prodajna oena premoga mnogo,nižja, če ne bi morala TPD v tej prodajni ceni iskati kritja za zgube, ki jih utrpi pri velikih korn-sumantih v Slavoniji in Vojvodini. Isto velja za mezde našega delavca. TPD bi lahko 'vzdržala vsaj prejšnje mezde lin prav gotovo ne bi postala pasivna, 6e bi te mezde ostale v veljavi tudi še po 15. oktobru 1934. Povsem drugačen bi bil položaj, 6e bi imela TPD sporazumno z drugimi, zlasti državnimi rudniki svoje zasigurane velike odjemalce ter bi se sporazumno določile cene, pod katerimi ne sme noben rudnik prodajati premoga iste kvalitete frank o nakladalna postaja. Ta sporazum je absolutno potreben, do tega sporazuma mera priti. Stroške tega sporazuma bodo nosili nekateri veliki zlasti inozemski podjetniki, ki danes niti za paro ne znižajo cene svojih produktov, čeprav dobivajo premog skoro zastonj, pa jim vsled tega cen ne bo treba zvišati, če bodo morali plačevati premog po neki določeni minimalni ceni. Ves ta veliki, večinoma inozemskim podjetnikom odtegnjeni, gotovo povsem neupravičeni profit pa naj gre v prid širokih mas malega kon-sumenta, zlasti pa v prid našega delavca. Dobili smo zakon o koncernih, zakaj se ne bi
stvori! koncem med vsemi večjimi premogo-kopmimi podjetji v naši državi, pa naj bodo to podjetja zasebna ali državna. Seveda, namen tega koncema bi smel in moral biti le dobrobit širokih naših konsumentov in delavcev, ne pa povečanje dobička premogokopnih, zlasti privatnih podjetij, ki kljub težkim časom 'tudi se danes lahko žive, čeprav ni več onih dobičkov, na katere so bili lastniki vajeni svojčas.
To je zaenkrat le ideja, gotovo se bodo dala najti še druga sredstva za objektivno in pošteno reševanje krize v naših premogovnih revirjih, ki je mnogo večja, kot bi bila pri treznem, res usmerjenem razvoju in toku našega narodnega gospodarstva. Upamo, da se bodo oglasili strokovnjaki, kii poznajo točno prilike v naših zasebnih in državnih premogo-kapih, pa bodo s svojim strokovnim znanjem prispevali k razčiščenju rim rešitvi tega problema. Naš namen je le ta, da zainteresiramo javnost in jo opozorimo, naj ne postane zopet povsem brezbrižna sedaj, ko je mezdni spor navidez urejen. Zlo leži globlje, skupaj se moramo dokopati do njega, skupaj ga moramo zdraviti v zavesti, da pomagamo s tem samim sebi. Kajti revirji v trboveljski dolini so ravno tako naši kot oni, ki jih eksploatira naša država v Bosni, in delavci, ki kopljejo pod zemljo v trboveljskih revirjih, so ravno tako naši kot oni, ki delajo morda še pod težjimi pogoji v državnih premogokopih. I. C.
Standardizacija kmetijskih pridelkov začenja vendar
Beseda o mladini
Izpregovorili smo zadnjič o mladini sploh in o oni, ki se zbira okoli »Omladine«. Rekli smo, da je naša današnja mladina po veliki večini socialna, t. j., da smatra rešitev socialnega vprašanja za najnujnejšo zahtevo današnje dobe. Če bi hoteli natančneje pregledati vrste današnje mladine, bi našli sledeče skupine:
En del naše mladine se posvečuje športu. Nekateri vzdihujejo nad tem, češ, da šport preveč privlači zanimanje mladine, da izgublja mladi svet pri tem čas in denar in da se ne zanima za druga vprašanja, n. pr. za umetnost in politiko. Mi pravimo, da je šport nam kot malemu narodu prav tako potreben kakor velikim narodom, da je športna vzgoja zdrava in da oni, ki so se posvetili športu, že vrše svojo dolžnost na svoj način in da je šport za narod važnejši nego ponočevanje, krokanje in politikarjenje. Tudi glede politične in druge opredeljenosti odloča pri tem delu — šport. Zato tu ne bomo našli kakih velikih političnih in socialnih koncepcij.
Drugi del mladine je tisti, ki se posvečuje — sam sebi. To so oni, ki se ne menijo za nič razven za svoj bodoči kruhek. Na univerzi so dobili primerno ime »kruhoborci«. Tudi ta skupina je znak našega časa. Ni vsak bojevnik. In čemu boriti se za druge, če je človek sam v nevarnostil Zato rešujejo ti mladi ljudje vsa vprašanja s stališča svojega jaz in svoje bodoče eksistence. Glavna stvar je: hitro izvršiti študije, da bo služba in kruh. Bog ve, kolikokrat so to slišali doma, kjer je beda in siromaštvo in starši in bratje in sestre komaj čakajo, da bo še eden pri hiši kaj zaslužil. Zato ni časa za kako opredeljevanje, ki se vrši z agitacijo po univerzi in drugod. Vsak naj se briga zase, pa bo za vse prav. Socialno vprašanje je zasebno vprašanje, t. j. vsak naj skrbi za svoj kruh, pa ga bodio vsi imeli. Politika nikogar ne nasiti, najbolje se je vedno prilagoditi razmeram — s tem imaš še najbolj zagotovljeno eksistenco in morda celo lepo bodočnost. Tudi pri tej skupini torej ni kakega izrazitega političnega ali socialnega prepričanja — večinoma se sin ali hčerka ravna po očetu, katerega nauki so dobri in praktični.
Ako ti dve skupini odločimo odi one mladine, ki misli, da se mora kakorkoli udejstvovati v dijaškem društvenem, političnem in javnem življenju — (včasih so bili »divjaki« redki pojavi med mladino, vsak študent je smatral za potrebno, da ima svoje prepričanje in se je uveljavljal v tej ali oni skupini) — bi prešli k oni masi, ki se bori in se hoče boriti ne le na športnem polju in ne le zase, ampak za načela, ideje, narod, državo, družbo, proletarijat, itd. Mislimo da se ta masa v bistvu še vedno deli v ista dva dela kot svoj čas, namreč, da se eni nagibljejo k bivši klerikalni ali narodno katoliški organizaciji, drugi pa se priznavajo k naprednim in svobodomiselnim idejam v splošnem smislu besede.
Prvi del te mladine je organiziran: 1. v cerkvenih organizacijah, 2. v bivši klerikalni politični organizaciji (ki seveda na tihem deluje, da pripravlja svojo bodočo generacijo) in 3. v samostojni organizaciji, ki išče lastna pota in se postavlja kritično proti t. zv. klerikalni politiki. Ta mladina je bila prej zbrana okoli »Križa«, zdaj je njeno glasilo »Beseda«. Geslo te mladine je dematerializacija verstva in cerkve. Ločitev posvetnega od večnega, lo gibanje se pojavlja med našo katoliško mladino že ve« čas po vojni in blagodejno vpliva na verski fanatizem, ki se pojavlja v politiki. Včasih zavzema to gibanje precejšnje dimenzije in skuša biti kolikor mogoče neodvisno od oficijelnih katoliških cerkvenih in političnih krogov, da se tem bolj nemoteno P®-svečuje duhovnemu življenju, umetnosti in višjim ciljem. Včasih pride vsled tega v konflikt z ortodoksno cerkvijo in oficijelno politično katoliško javnostjo. Vse te smeri skuša združiti v sebi katoliška akcija. Verski, politični in socialni nazori teh treh skupin se razlikujejo med seboj le glede javnega dela in taktike, drugače pa izhajajo iz njihovega katoliškega verskega prepričanja, ki ga skušajo uveljaviti v cerkvi, v politiki in v življenju vsak na svoj način. Njih politični ideal je seveda slovenska avtonomija ali avtonomna Slovenija (tu in tam slovenska republika), kjer bi prišla — po njih mnenju — njihova
moč do veljave. Socialno vprašanje je pri njih v zvezi s cerkveno in politično organizacijo, zato se navdušujejo za krščanski socializem (prim. navdušenje za Avstrijo in Dollfusa!), za nazore dr. Kreka in za organizacijo med kmečkim ljudstvom, ki jo hočejo eni uveljaviti s cerkvenim verskim življenjem, drugi s politično organizacijo, tretji pa s pravim duhom katolicizma oz. krščanstva, ki naj bi dvignil naše kmečko ljudstvo iznad sedanjega zunanjega pobožnjakarstva k pravemu verskemu življenju in bratski pomoči v krščanski ljubezni.
Drugi del one mase, ki ne živi niti samo za šport niti samo zase — in mislimo, da je to večina naše mladine — je tako razbit na razne gruče, da le težko dobimo nekak jasen pregled. Včasih je to bila t. zv. napredna, svobodomiselna, nacionalna itd. mladina. Vsi ti pojmi so se tekom let izpremenili, tako da jih več ne moremo rabiti v nekdanjem smislu. Rekli smo, da je bistvena poteza vse te mladine socialnost (od tod oni očitek, da je vsa mladina komunistična!). To je samo znak, da mladina odgovarja svoji dobi in da hoče izpolniti ukaz časa. Ta 'mladina je dobro spoznala, da so se bivši programi t. zv. napredne mladine s časom izpraznili in postali le prazne besede in fraze. Treba jih je torej znova napolniti s časovnim tokom in sokom. Boj za ta prehod se je pokazal posebno pri Triglavu, kjer skuša mlajša struja nacionalizem nadomestiti z marksizmom. Naše mladinske in dijaške revije nam dobro pričajo o tem prehodu. Tudi pri teh skupinah gre za točno opredelitev dveh glavnih vprašanj: politično in socialno (pri čemer stopajo nekdanje t. zv. napredne in svobodomiselne ideje v ozadje kot nečasovne in nepotrebne). Politično so zastopane v tej skupini vse struje od samo-slovenske do jugoslovanske nacionalne, socialno vprašanje pa se rešuje od ene skrajnosti do druge, t. j. od demokracije do boljševizma.
Zadnja skrajnost te smeri je zelo agilna in je nekaj časa s svojo agitacijo obvladala našo univerzo. Zaveznika je našla v skrajnih smereh prve skupine, zato se je na balkonih ljubljanske univerze vselej pojavljala slovenska trobojnica v družbi mrtvaške glave, ki je oznanjala smrt Jugoslavije. Zadnji čas je — vsaj na videz ali pa pod silo razmer — prevladala treznost in namesto komunističnih agitatorjev (s čimer pa še ni rečeno, da so izginili) nastopa mladina, ki hoče rešiti socialno vprašanje v soglasju z našimi razmerami brez krvi in gorja, ki ga je prestala Rusija. Kajti pri nas ni onih velikih razlik in dimenzij, ki so bile v Rusiji, niti ekstremov, ki odgovarjajo ruski duši, mi smo narod, (ki je šele doživel svojo narodno svobodo v svoji državi in je zdaj naloga, da uredi svoje socialno življenje. Pri nas ni niti aristokracije, niti visoke buržuazije niti velekapitalistov — po veliki večini je sam delavec, pa naj bo kmet, ali meščan — uradnik, ali obrtnik, skoraj sam proletarijat, ki pa je navezan na ta kos zemlje tako, da mora tu rešiti svoje socialno vprašanje. Ureditev odnosov in razmer med posameznimi sloji naroda je torej prva naloga našega socializma. Kako globoko sega socialno čustvovanje v vse vrste nalšega naroda, vidimo v Trbovljah, kjer se je vsa javnost postavila proti par tujim kapitalistom za naše rudarje in te vrste nastopi bodo gotovo čimdalje bolj energični.
Skupina okoli »Omladine«, smo rekli, je le en del naše mladine. Njeno geslo je: socializem in nacionalizem, ali bolje: nacionalizem je samo oblika, katerega vsebina je socializem. Nacionalno vprašanje je pred vsem socialno. Nisi nacionalist, če ne delaš za nacijo tako, da bo v nji srečen vsak njen član, pred vsem oni, ki doslej še ni začutil blago-dati svobode. Vprašanje naše bodočnosti je vprašanje dela in kruha. Obojega ima domovina dovolj, samo deliti je treba prav. Glede tega »deliti« je bistven razloček med našo socialno-nacionalno mladino in med komunisti. ki so po svojem prepričanju internacionalni — ali, ker se nasprotja ujemajo — slovenski avtonomisti. Vsa maša narodna mladina stoji na državnem stališču, zavedajoča se, da se vsa naša vprašanja dajo rešiti samo
Kakor se je pred leti čul posamični klic strokovnjakov nekako koti klic vpijočega v puščava — da je predpogoj za uspešnejše vnovčevanje predvsem v izboljšanju kakovosti in v (izenačenosti naših kmetijskih pridelkov, namenjenih izvozu, tako so ti klica po standardizaciji kmetijskih proizvodov pod silo razmer vendarle obrodili prve uspehe. Prvi početki so tu, četudi še mi doseženo vse, kar bi moralo biti. Standardizacija se ne vrši že pri pridelovanju, torej ne pri kmetovalcu, vendar pa vsaj pri trgovcu, pri izvozniku. Ni še to kaka dovršena standardizacija, vendar prvti početek je tu. Trgovinsko ministrstvo je izdalo nekaj izvoznih predpisov, ki za prvi početek dosti dobro določajo, 'kakšna mora biti posamezna vrsta blaga, da se dovoli njega izvoz. Ti predpisi so izdani predvsem za pšenico, koruzo, do neke mere za sadje, jajca in celo za1 konje.
Tako je prav. Z njimi je vsaj v glavnem omogočeno stremljenje po vzbuditvi opravičenega mnenja, da naše blago ni za svetovni trg popolnoma divje, da ga ni več sporejati nekako z zamorskim blagom. Vsaj v toliko v red dejano kakor je sedaj, že lahko to blago zase zahteva videz neke kakovosti in neke enotnosti. Na trgu se lažje uveljavlja in tudi lažje najde kupca, pa tudi primernejšo ceno.
Interesu narodnega gospodarstva pa bi odgovarjalo, da se to (posredno) standardizi-ranje vrši že pri pridelovalcu, da bi tudi ta postal zmožen potom svojih zadrug nastopati bot veliki prodajalec na mednarodnem' trgu lin bi tako tudi on imel kaj od zboljšanih izkupičkov in da bi tako bila okrepljena kme-tovalčeva kupna moč črn plačilna moč.
Z odredbami se nekakšno standardizira-nje pač razmeroma lahko naloži izvozniku, težjo pa našemu kmetovalcu, ki bi še vedno smatral uradno odredbo za šikano. Dokler naš kmetovalec nji prišel do spoznanja in zavesti, da je mogoče hitreje pa tudi bolje vnov-čevati samo kakovostno in izenačeno blago, toliko časa bo za naš izvoz in za naše izkupičke še težko.
Toda vsaj to bi zmogel, kar zmore izvoznik. Namreč, da bii potom svojih zadrug, svoje, izvozu namenjeno blago primernega okoliša za početek vsaj nekoliko bolje sortiral po lizgledu, po sortah, po debelosti, okusu, pakovanju itd. Tedaj bi že dobival sposobnost za samostojen izvoz. Dosedanji izvoznii-čar mu ne bi bil več tako neobhodno potreben, še manj pa prefcupci. Koristi, ki izvirajo
za pridelovalca iz tega, so tako otipljive, da menda vendar ni potrebno o tem še posebej izgubljati besed.
Vendar smo omenjenih oblastvenih odredb veseli, kajti ta prvi početek bo prav gotovo odprl oči in sopomagal pridelavallcu spoznati, da je tudi on zmožen postavljati na trg celo pravo standardno blago in da ima od tega lahko kaj .drugačno korist kot danes,'ako se le hoče potruditi.
Ne pišemo tega zato, da bi hoteli trgovcem - izvozničarjem odjedati njihov kruh, nego samo zato, da bi pridelovalec izpregledal in se stvari tudi sam lotil, saj vsega izvoza še dolgo ne bo mogel vršiti sam. Ko bi v njem vse to dozorelo, tedaj bi tudi oblastvo meglo (ako ai noče sam) določati standardne predpise za kmetijske pridelke v obče, ki bi jih bilo uvaževati že na kmetiji. Dokler pa te dozorelosti ni, oblaistva tako dolgo ne morejo pomagati, če se kmetijstvo ne vzdrami.
Dosedanji izvozni predpisi, četudi to niso direktni standardni predpisi, odn. še n0 ustvarjajo pravega standardnega blaga v pravem smislu nego samo to, kar je v danih razmerah mogoče, so predvsem1 napravljeni za blago, ki je po svoji naravi sposobno za inter-nacionalnii promet, predvsem za zrnje.
V	naši ožji domovini, pa za izvoz me pr5; haja žito v poštev, 'kajti naš kmetovalec m žitar, nego je živinorejec.
D očim ima naš pridelovalec v vseh drugih pridelkih neko možnost 'vpliva na cene, t0 možnosti pri živini danes nima, ker mu jo 1° iztrgala koncentracija na velikih živinskih tržiščih skoraj poponoma iz rodi. Toda tudi temu bi se dalo odpomoči. To bi se doseglo z strumno krajevno povezanostjo živinorejcev, p0; torni katere bi se reguliralo pritok na trg en bi se z zadružnim vnovčevanjem dobilo vpliva nanj in na cene. Te krajevne zadruge bi morale osnovati svojo zvezo in ta bi v promet0 na veliko lahko vršila posel zanje in regu-iativno posegala v vso kupčijo, celo še s tem, ko bi tudi na domačih trgih ustanavjala lastne živinske vnovčevalnioe.
Ta slednja vprašanja ®o pri nas najbol] aktualna, celo pa v sedanji krizi. Skrajni Čas je, da živinorejci kaj ukrenejo. Ne zabavljati samo na mešetarje, prekupce itd., itd., ker teh ne zadeva toliko krivde, živinorejec na] godrnja sam nase, ker on sam je kriv, da so mu ti ljudje potrebni iin mu bodo še P(y trebni — dokler ne bo znal svoje živine sam prodati in sam izvažati.
v okviru naše narodne države. To državno stališče je pri posameznih skupinah bolj ali manj nacionalno povdarjeno, kakor se tudi naš nacionalni problem različno umeva in razlaga. Pristaši komunistične skupine so naravno protidržavni, dasi bi tudi pri njih lahko razločevali dve skupini: prave in narejene, t. j. one, ki so komunisti po prepričanju, in druge, ki koketirajo z ekstremnimi smermi zaradi senzacije in iz raznih drugih vzrokov. K tej skupini se radi pridružujejo tudi razni kulturni in literarni bojevniki. Dočim ta skrajna leva smer marksistov zahteva svetovni — ali vsaj državni prevrat — da »bomo mi delili« — rešujejo zmernejše struje socialno vprašanje v tem smislu, da z zakoni in državnimi ustanovami urede družbo na podlagi pravice, da bo dela in kruha za vse in za vsakega, da bo živel vsak človek primemo svojemu dostojanstvu in da bo ves narod deležen darov, ki jih nudi skupna zemlja in skupno delo.
Pri reševanju teh vprašanj — smo rekli
—	je naša mladina razbita v razne gruče; bilo bi dobro, da bi se združila, tudi če v malenkostih ne soglaša. Treba bi bilo skupnega pohoda mladine z jasnim nacionalnim in socialnim programom, kakor je že deloma
začrtan v zadnji številki »Omladine«. Taka mladina bi tudi zaslužila pozornosti in podpore vse naše javnosti.
Rekli smo, da danes eni gledajo mladino po strani, če hodi po starih uglajenih potih, drugi pa, če hodi po svojih, nam celo nasprotnih potih. Kam torej naj gre mladina'? Da bi popolnoma prelomila z vsem, kar j0 bilo, s tradicijo, narodom, zgodovino, s sedanjostjo? Ali bi tak prelom vodil do cilja'? Pravijo, da razvoj ne pozna skokov. In ven; dar čutimo vsi, da je treba v življenju nekaj novega, silnega, odrešilnega, da bo konec trpljenja, ki je nepotrebno, ker ga zakrivlja-mo sami, kajti ureditev države je v naših rokah in na nas je, da odpravimo krivice, ki jih še trpe oni, ki niso deležni socialnih pravic, ki odgovarjajo njihovemu delu. In to j® zahteva mladine, ki prihaja. Zato pozdravljamo to mladino. Kot mladina Nar. odbrane se zaveda ta mladina dvojega: obramba države na zunaj, pravična socialna ureditev na znotraj. To je bistvo nacionalnega socializma. Kateri mlad človek bi ne mogel pristopiti na ta program. Vreden je, da se zanj borimo. Zato naj se pomnože vrste »Omladine«, ki prihaja v znamenju nove svobodel
Peter List.
Šorli Odon, odv. pripr., Maribor.
Vtisi o Angliji
DOBLJENI PO ZASLUGI GOSPE F- S. COPELAND
Pal je.)
Važno pa je tudi njeno delovanje za našo stvar v čisto literarnem smislu. Saj je prevedla Kosorjev »Požar strasti«, Vojnovičevo »Dubrovačko trilogijo«, VI. Levstikovo »Gadje gnezdo« in ge. Brlič-Mažuraničeve »Priče iz davnine«. Vsa ta dela so bila sprejeta na Angleškem s priznanjem.
Odkar je na naši univerzi lektorica angleškega jezika, je usmerila svoje blagotvorno in preizkušeno delovanje v tujsko prometno smer, saj je njena zasluga, da je privabila baš k nam v Slovenijo toliko odličnih in uglednih angleških znanstvenikov. Tudi na tem polju je prevedla nebroj turističnih sestavkov, tako omili ge. Debelakove, dr. St. Tominška in drugih, ki so bili objavljeni v »Planinskem vestniku«, v katerega je tudi sama pisala. Objavila je tudi veliko člankov v angleški 'smučarski vestnik, v Time and Tide in v gospodarsko revijo Near East ter v Southslav Herald. Najvažnejše je pa njeno delo v tem oziru, njena knjiga »Beautiful Mountains«, v kateri opisuje lepoto naših gora, v katere je zaljubljena in pod katerimi bi rada počivala, ko zatisne svoje oči. To knjigo je izdala v samozaložbi s pomočjo jugosl. biroja iz Splita, ker je računala, da bo to knjigo lahko plasirala, zlasti med ameriškimi Slovenci. Ko pa so ti radi krize bili hudo prizadeti, je finančni efekt izostal. Mrs. Copeland sodeluje tudi na znanstvenem polju, ko piše svoja opažanja, podprta z
delom Dr. I. Kelemine, o slovenski folklori v znanstvena lista »Slavonic Review« in v »Folk Loro«.
Preobširno bi bilo le omenjati, kolikokrat je naši stvari koristila s svojo vplivno besedo. Omenim naj le, da je pri koroškem plebiscitu pridobila vodstvo angleškega rud; nika v Mežici za to, da niso nasprotovali priključitvi k nam in da nam je ostal vsaj ta del Koroške, po nemali zaslugi ge. Cop0' landove.
Ce reasumiram, ne pretiravam, če označim Mrs. Copelandovo kot rojenico naše svobode. Ga. Copelandova, ta odlična prijateljica vsega našega naroda, nas je v svojih tečaji® že leta in leta navduševala za anglosakson-stvo, zlasti seveda za angleški del anglosaško kulture. Med svetovno vojno je nudil tud dom njenega očeta, slovitega škotskega astr°' noma v Edinboroughu, važno streho ranj0lT cem in invalidom srbske vojske, ki je spl našla med Angleži, zlasti pa med angleški damskim svetom, ki ima širokorazpred0 karitativne organizacije po vsem britske imperiju, zlasti seveda na Angleškem, ' stransko in toplo podporo. Tu sem se dotaKH ene bistvenih lastnosti angleške psihe, t. h njih smisla za karitativnost, ki je dosege* organizaciji pomoči bližnjemu tako dim zijo, da se je treba pred to angl. tastnos j Neangležu globoko odkriti. Treba je le P*® niti Armado Spasa (Salvation ArmW/šA karizem, študentsko organizacijo —	^
tere podružnica se je pravkar ustano ^ Ljubljani, ki so razpredena po jsem ki skem imperiju, da celo po vsemi sv ^ ^ so vse vznikle na angleškem »uuu .jn0 pa da to razumemo. Da pa z®anri ‘ ifi§lce vrednotiti brezmejno požrtvovalnost
PO NAŠI ZEMLJI
Prekmurje
PROGLAS
odbora za proslavo petnajstletnice osvobojen ja Prekmurja 1919—1984
Letos, 12. avgusta, j© poteklo petnajst let, «o so vkorakale jugoslovanske čete v Prek-™'UrJe- S tem je bilo Prekmurje osvobojeno' 101 za večne čase pripojeno k Jugoslaviji. Slavni so bili časi panonskih Slovanov, sta jim v stolnem Blatogradu kneževaJa jn. Pribina. Slovanska blagovestnika • • ^ril in Metod sta sejala seme prave vere Pr°svete po isjovenskii Panoniji, ki je bila TOocna vez in imiost med Slovani na severu preko Dunava in na jugu preko Drave. In prav ta slovenska zemlja je postala žrtev tujega navala. Slovenski rod. je krvavel in gi-®val skozi sto in stoletja, dokler nji sloven-*ka Panonija nehala biti slovanska. Od ekdaj števiilniih panonskih Slovenov je ostala e peščica na skrajnem jugu med Muro, Rabo l u . Tudi nad to tsllovansko zemljo je ^bdel duh smrti in grozil udušiti zadnji osta-ek panonsfco-sliovenskega ljudstva.
V	zadnjem hipu pa je po sijal z juga ža-zarje Vidove preko Mure in prinesel ve-vest no\rega življenja umirajočemu na-Kri tisočerih junakov na bojiščih je bila za vsak košček jugoslovanske zemlje, a Svobodo vseh s silo ločenih delov jugoslo-naroda. Vstala je Jugoslavija, zaži-. la iit z močno silo si je morala graditi svo-^ meje. Premaknila se je tisočletna meja z na sever, 12. avgusta 1919 so zasedle £ ^^ovenske čete Prekmurje in izpolnile so 2©lje panonskih Slovencev po svobodi. Letos poteka tedaj petnajsto leto svobodnega življenja. To jubilejno leto ne sme iitii j1.1®10 nas neopaženo, ampak nam mora nu-priliko, da proslavimo ta največji dogo-'v zgodovini Prekmurja, da poudarimo svojo neomajno ljubezen in vdanost do svojega narodnega vladarja in svoje jugosloven-ske domovine.
Narodna društva v Lendavi proslavijo Petnajstletnico osrvobojenja 'pod visokim pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja v dneh 8. in 9. septembra t. 1. Zato pozi/varno vsa društva in vse prebivalstvo Prekmurja, da se polnoštevilno udeleži 'in sodeluje na proslavi. Prav tako pa pozivamo tudi vise ostale naše prijatelje onstran Mure in Drave, da ob tej priliki obiščejo Prekmurje in v bratskem objemu proslavijo dan našega narodnega osvtobojenja.
Odbor.
Rakovnik
nedovoljena konkurenca
Naši obrtniki preživljajo danes silno ■težke čase, velika večina izmed njih 'ne zasluži toliko, da bi krila najnujnejše življenjske potrebščine. Zato ni čudno, če je toliko naših obrtnikov zadolženih preko glave. Od-prava poipravljailnic firme Bafa in drugih čev-Jarskih industrij bo vsaj nekoliko pomagala llasim čevljarjem, M ©e pa morajo boriti še Proti drugi, nič manj opasni konkurenci.
Salezijanski zavod na Rakovniku ima Posebnega čevljarskega mojstra, ki dela v za-J°dn, ima med gojenci svoje vajence in po-^cniike ter sme vriilti vsa deda, ki so potreb-a za zavod. Proti temu se ne da ugovarjati, okler »e krijejo na ta način res samo potrebe ^Viada samega. V zadnjih letih pa opažajo ®®si čevljarji, da se vtrše v čevljarski delav-?!ci na Rakovnika razna dela tudi za ljudi, ^ niso z zavodom v nobeni zvezi. Ljudem se more zameriti, vsled mnogo nižje režije “^stavlja lahko Rakovnik mmogo nižje oene. j^užba čevljarskih mojstrov v Ljubljana je 43 večkrat intervenirala, z zadevo je imela
posla že obrtna oblast, kljub temu posluje čevljarna na Rakovniku še dalje tudi za ljudi, ki ne spadajo pod krov tega zavoda.
To se mora nehati! Apeliramo na upravo zavoda, naj sama opusti to postopanje, ki toliko škoduje našim maiiim čevljarskim obrtnikom, ker borno sicer primorani iznesti konkretne primere.
<
Brezje-MoSnie
Središče vsega zanimanja v naši občini je zadnji čas planinsko vprašanje. Občina Mošnje je z likvidacijo agrarne reforme na veleposestvu barona dr. Kairla Borna postala solastnik na planini Pungrat s tem, da je dobila 56 2/3 pašnih deležev in ca. 24 ha gozda. S tern ni zadovoljna agrarna zajednica na Brezjah, Id je proti tozadevnemu rešenju ministrstva vložila pritožbo, ki je bila zavrnjena. Čudimo se, da. zavzema agrarna zajednica na Brezjah tako nesocialno stališče do svojih soobčanev, čudimo se predvsem radi tega, ker so v njenem vodstvu ljudje, ki javno poudarjajo svojo nacionalnost. Marsikdo bi temu našemu začudenju ugovarjal, češ da smo pristranski, toida naš interes je v tem, da se zakon pravilno izvaja in da se podprejo socialno šibki slojii, v našem primeru tisti, ki do sedaj niso imeli mikakih pravic na planini Pungrat, dočim je agrarna zajednica na Brezjah do sedaj posedaila 72 1/3 pašnih deležev. Zelo grdo pa je, da nekateri gospodje, v zvezi s to zadevo neupravičeno napadajo' našega župana, ki daleč naokrog slovi tako po svojem nacionalnem prepričanju, kakor tudi s svojo uvidevnostjo. Vemo, da to delajo ljudje, lci so nam nacionalistom pri zadnjih občinskih volitvah nasprotovali un ki jim je tm v peti nacionalna občinska uprava v občini Mošnje.
Zavedajo naj se pa, da bomo znali poiskati zadoščenja.
Mnogi se zanimajo za našega Sokola. Odgovarjamo, da organizirani nacionaMsti ne bomo sodelovali, dokler Sokolska župa Kranj ne izvrši sprememb v četini upravi, ki jih je dolžna z ozirom na »Organizacijo SSKJ«.
Dne 15. avgusta 1984 so imeli na Brezjah zborovanje oziroma svojo vsakoletno slavje bojevniki iz svetovne vojne. Udeležba je bila minimalna in med udeleženci samimi je bilo boTe malo borcev iz svetovne vojne. Pred službo božjo so kolporterji prodajali »Prelom« in »Bojevnik«; zadnji se je razprodajal veliko manj uspešno, kakor prvi. Prodajale so se tudi bojevniške značke z napisom »Boj«. Cerkveni govor je imel vojni kurat gospod Bonač. Napadali je patentirane naciste — ovar-duhe in denundjante, tiste, ki grabi jo s kupa denar. Obregnil se je tudi ob Primorce, ki bivajo v Jugoslaviji, češ, da so vsi ovaduhi in denumcijamti. Radovedni smo ali je imel v mislih tudi tiste Primorce, ki so ga vemo poslušali in ki so s ponosom pripeli na svoja prša značko »Boj« —t ali se je ravnal po .pravilu »Bon-tona«, da so navzoči izvzeti. Dalje smo radovedni alli je imel v mislih tudi svoje prijatelje Primorce, ki bivajo v naši državi. Gospod vojni kurat je tudi izjavil, da je v Libušnjem, torej v zasedenem ozemlju govoril v cerkvi tamošnjim faranom slovenski in popolnoma svobodno. Zopet smo radovedni in radi tega, ker je v Italrijji vsak slovenski duhovnik, ki bodisi v cerkvi bodisi izven nje upa iziraziiti svobodno svoje 'mnenje, takoj k animiran, oziroma na kakšen drug način opomnjen, da to mi korektno, da kljub temu gospod Bonač uživa v Italiji boniteto svobodne besede, če tudi je tuj državljan, Slovenec in poleg tega član raznih nacionalnih organizacij peni nas. — Po celotni prireditvi smo dobili vtis, da to slavje ni bilo namenjeno bojevnikom iz svetovne vojne, ampak članom'
Organizacijo »Boja«. Na dan te prireditve smo nekje opazili izobešeno državno trobojnico in to tam, kjer je navadno ob državnih praznikih ne vidimo. — Ob priliki se še oglasimo.
Hrastnik
OB SLOVESU BR. KUŠARJA
V	soboto nas je zapustil in se za stalno preselil v Ljubljano ustanovitelj tukajšnjega krajevnega odbora NO brat Janez Kušar.
Kaj je pomenil br. Kušar za hrastniško nacionalno življenje, vemo vsi (tisti, ki smo pozorna opazovali tukajšnje razmere pred prihodom br. Kušarja, med časom, ko je deloval med nami in sedaj ko nas zapušča.
Zaslug, Idi jih ima za NO, mi ne bomo tukaj opisovali, ker mu je polno priznanje za nje dal oblastni občni zbor izvršilnega članstva s tem, da ga je izvolil za predsednika socialnega odseka pri Oblastnem Odboru.
Nikakor ne moremo zamolčati zaslug, M jih ima brat Kušar pri ustanovitvi podružnice NSZ, ki šteje danes čez 300 članov. Za vso inicijativo, podrobno delo tin marljivost_ pri sami ustanovitvi ter za podporo, ki jo je s svojim vztrajnim detlom izkazoval tej mladi
naciionalno-delavskd' postojanki, mu gre vsa
zahvala.
Omenimo naj še njegovo sodelovanje pri Sokolu, kjer je vkljub obilni zaposlenosti vedno bil točen v telovadnici, bil prošlo leto društveni načelnik ter se udejstvoval tudi pri dTam. odseku. Sodeloval je z vso pridnostjo tudi pri vseh dirugih nacionalnih društvih.
Ne bomo brate Kušarju, 'ki je skromen in delaven mož, tukaj peli oficieJnega slavospeva, ampak mu kot bratu iskreno izrekamo javno priznanje, katerega je zaslužil in katerega mu njegovi neprijatelji skušajo otamniti, ker jim je pač kot agilen nacionalist zelo o pasen. Ta gospoda naj ve, da bomo vodili tudi mi brezkompromisno borbo proti vsemu slabemu lin proti vsem anacionalnim elementom z istim elanom, kot jo je vodil brat Kušar.
Bratu Kušarju pa želimo, da se na novem mestu počuti dobro ter da tudi tam z istim uspehom deluje na nacionalnem polju kot je pri nas.
Borovnica
Pisca anonimnega pisma, naslovljenega na podpisanega, z borovniškim poštnini žigom od 8. VIII. 1934, imenujem nesramnega podleža in intriganta. »Dragi prijatelji« se ne 'skrivajo za anonimnimi pismii.
Zupan Miha,
šef postaje Borovnica.
Po Kočevskem
(Nadaljevanje)
Pred nekaj leti je hotel neki Slovenec kupiti neko posestvo, nastopili so zopet lojalni, da ni prišlo to posestvo v roke »Kroj-nerja«. Šli so tako daleč, da so lastnika v pijanosti pripraviti do tega, da je prodal svoje posestvo Kočevarju in to veliko ceneje kakor bi mu ga plačali Slovenec. Sploh pa slabijo zelo močno, da ne pride nikako posestvo v slovenske roke. Tudi pri sklepanju zakonov ne držijo rok križem. Tako' se je hotelo pregovoriti pred nekaj leti nekega kmeta, kateri se je ženil v Beli Krajini, to pot miso1 dmeli uspeha. — Pri ljudskem štetju leta 1931 morali smo napeti Slovenci vse svoje sile, da smo zbrali v naši občini od 1292 prebivaloev 392 Slovencev. Tukaj je pripombe vredno, da kjer so vršili štetje Nemci, so se vpisali za Slovence te oni, kateri so se drznili odločno vztrajati na tem in se niso pod nobenim pogojem dali pregovoriti. Sicer pa ne malo Slovencev so fcratkomalo vpisali zai Nemce, ako-ravno ti niti pojma nimajo o nemščini. — 0 priliki lanskega državnega praznika so se pripravili tukajšnji Slovenci, da bodo ta dan proslavili prav svečano, in talko tudi pri sveti maši peli slovensko. Temu se je pa naš gospod župnik dolgo upiral, končno pa le dovolili iin to ile prvo 'kitico državne himne »Lepa naša domovina«, »Naprej zastave Slave« je pa odločno prepovedal. Pri redni maši je pa do-vottil, da se je državna himna pela v nemškem* prevodu, v katerem zgubi ta nasai himna popolnoma svoj smisel, vprašujemo se pa tudi ako je to sploh dovoljeno?
Dne 28. avgusta lanskega leta je Sokolska četa priredila lepo uspeli telovadni nastop, je naš g. župnik po opravilu prve svete maše ob 7. uri. 30 minut odšel darovat drugo sv. mašo na 8 km oddaljeno cerkev sv. Jezusa, kamor so seveda odšli do mala vsi domačini Kočevarji, Kar jiih je ostalo doma so se poskrili po stanovanjih tako, da razen Slovencev v vasi ni bilo videti nikogar. Ob priliki popoldanske prireditve je zahteval San tukajšnje gasilske čete, kateri je bil ob enem njen načelnik, da se sokolske prireditve udeležijo tudi gasiloi. Ko so ti videli, da so prispeli na prireditev tudi razni organi oblastev, da se jim ne skrijejo in na hinavski način prikupijo, ali bolje rečeno, da pokažejo svojo hinavsko
lojalnost, se jih je nekaj udeležilo naše prireditve, ostali so pa le toliko časa, dokler niso oblastveni organi iz Kočevja odšli. Z odhodom teh je zmanjkalo tudi gasilcev. Posledica načelnikove zahteve je bila ta, da so ga vrgli iz gasilskega odbora. Koncem vsega si je dovolil g. župnik poslati še neosnovano ovadbo čez tukaj šno Sokollako četo na škoiijski ordinarija!
Že dolgo let se bori nas 392 Slovencev za slovensko službo božjo v naši fari, temu se z vsemogočno močjo upira 'naš gospod dušni pastir. Čudimo se pa, da to našo potrebo ne uvidijo na knezošfcofijskem ordinarijatu v Ljubljani. Pribiti moramo tudi, da naša slovenska deca še danes, to je po 15 letih osvobojen ja nima slovenskega katekizma, kako se deca topoglledno v verouku podučuje, je vprašanje zase. — Zadnji čas so začeli prirejati v razne vasi naših krajev pod pretvezo cerkvenih koncertov razne turneje tudi nemški pevci tiz Kočevja. Kakšni so ti cerkveni koncerti in kakšnemu namenu služijo, vemo povedati najbolje mi, tukajšnji Slovenci. Treba je samo poslušati ob takih prilikah pridigo pa ti bo postalo kanate jasno, kam vse to meri. Najboljši vtis dobiš pa po končanih cerkvenih obredih, ko se vsa ta masa zbere v kakšni gostilni. Duhovščina tam gotovo ne opravlja cerkvenih obredov. Prisluhni malo, pa boš slišal zvoke vsakojakih iredentisltičnih pesmi. Da ne izostane poveličevanje Hitlerja je samo po sebi umevno. Tudi ne manjka povdaricov, da situacija se mora enkrat spremeniti. Da so Kočevarji dobri politiki in da vejo, kako se voda napelje na njih mil in je nam že itak dobro znano. Za dosego raznih koncesij so sodelovali* že z vsemi strankami, kakor n. pr. z radikali, kmetijci, stranko S. L. S. in S. D. S. ter končno tudi z JNS. Vsaka teh strank jim je pa gotovo nekaj prispevala in to le v našo škodo.
Ko je po krvavih dogodkih v Nemčiji napovedal Hitler v Reaohstagu svoj govor, se je zbrala vsa elita tukajšnjih (lojalnih ob radijskem aparatu v neki tukajšnji gostilni. To pa gotovo ne iz gole radovednosti, temveč kot prav vdaini Hittarjevci. Saj so pri tem njega tako poveličevali, da so je ob razhodu te družbe eden od teh najlojalnejših izjavil: »Kar se je govorilo, naj ostane tukaj! Was hier gespro-chen wurde, soli hier bleiben!« Vredno opotm-
fcene v javnem in karitativnem delovanju, “•»ramo imeti pred očmi presežek ženskega Febivalstva nad moškim na Angleškem, ki J6 občuten. Ker je kulturni in civilizačni niv6 ii*H Angleškem kontinentu vsaj za par deset-fibih n?Prei Pa ker je žensk več kot mo-!*.’ I6 razumljivo, da si je ženska znala d-	v	javnem	življenju	že	zdavnaj —
fvnnL- m° samo na sufražetsko gibanje — v Kopravnost z moškim (v Ameriki je polo-rJ z®ne moškemu v gotovih ozirih celo nad-bi ♦	ki se tudi vsak Anglež poročil,
lien°i	*eP° število angl. deklet brez žjv-
4 nske oskrbe, ki jo imenujemo zakon. Tako svo	hijenski boj prisilil Angležinje, da
tivn Hčerinski čut izživljajo na polju karita-ster1' Mstvar'l se je tako tip tkzv. spin-devic ’ v-	na^e	^ rekli nekako stare
katoliku- Prem<>re pravtake napore, kakor v o. ni? .® Svetu pojav nune, usmiljene sestre, zrnauo f-6 ta’ d® omogoča katoliški nuni Da JT-a i naP°re njena vera, angl. spinsterju DovoK?-1	Sna nujnost. Imel sem priliko kot
takih i^c Ogovarjati se s članicami dveh Ciuh	v“ntativnih klubov in sicer Pioneer
viw.» gaTr Predsednica je ugledna škotska ^ Aberdeen, predsednica enega DoiJiV	1	evropskih ženskih karitativnih
iih li P® da sem občutil vse simpatije, ki katf x°	in Srbske vojske, ki so ji,
2artni/x ° P°magale na fronti in v ozadju, na	»aSe’	as!* Pa že tedaj, pa sem moral,
inaHSo !’-U®otov*ti, da se je posrečilo spretni velikom x/n inakedonstvujoči propagandi pri ohlnHit^ ^®viln naših angleških prijateljev s tem V Prvotne simpatije do Srbov in Srbi nas'. Če omenjam vedno le izraz ne /arriit?	zl.as*i jpa ne Angležem, nihče
saj pri njih se ime Jugoslavija
začenja uveljavljati šele prav v zadnjem času, kar je povsem razumljivo. Anglež motri svet s W voj ega otoka. Njegov ,pogled se ustavi le ob obalah kontinenta (tako imenuje namreč ostalo Evropo), v kolikor ga ž njim vežejo trgovinske, zgodovinske in politične vezi, kulturne v toliko, v kolikor je ta niv6 enako visok angleškemu, torej s Francijo, Belgijo, Holandsko, Nemčijo, Dansko ter Skandinavijo, sicer se pa za ostalo Evropo le toliko zanima, v kolikor mu ta posredno ali neposredno služi kot vez do njegovih zakladnic, zlasti do Indije. Zato je Angležu Indija stokrat bližja kot Balkan in mi. Ce se nam torej angleška politika često zdi nerazumljiva, nedosledna, perfidna, kramarska, je to morda upravičeno z našega subjektivnega stališča. Z angleškega subjektivnega stališča, kakor že rečeno, je to čisto umljivo; britska politika je bazirana na zdravem temelju: na gospodarskih interesih imperija, kar je proti tem gospodarskim interesom, ne more biti nacionalno in obratno: kar ni nacionalno, ne more biti v gospodarski prospeh angleškega naroda! Zato se tudi britska oficielna politika ne more angažirati za deželo, ki je za angi. gospodarske interese nevažna. Tako se torej ne smemo čuditi, če mi nismo angleški protežiranci, saj jim z ozirom na njih imperij, zlasti pa z ozirom na njih zveze z deli tega imperija ne moremo veliko koristiti. Če stvar tako gledamo, bomo morali tudi priznati, da se njihovo subjektivno stališče tudi precej bliža objektivnemu stališču. Vendar pa bo morda marsikdo zasledil v tem neskladnost glede toliko hvali-sane angleške vsestranske korektnosti in poštenosti in med dejanskim stanjem stvari ter jo bo odpravil z izrazi kakor: kramarstvo, »priderija«. Tu mu bo morda utegnilo služiti
v orijentacijo moje zasebno opažanje na licu mesta v tem oziru. Tujec na Angleškem bo kmalu opazil navidezen nesklad med stremljenji oficijelne politike britske vlade in med stremljenji javnega mnenja vsaj v gotovih vprašanjih. Tako je javno mnenje obsojalo, vsaj v kolikor sem se mogel jaz prepričati, med njimi, povdarjam, številni in uplivni Angleži, italijansko manjšinsko politiko na Tirolskem. Le malo jih je pa vedelo, da v Italiji sploh obstoja kaka slovanska manjšina in da jo Italijani tlačijo stokrat huje kot nemško. 0 tem so izvedeli mnogi naši izrecni prijatelji šele iz naših ust. Tu vidimo vso mizernost naše narodnomanjšinske propagande, ki pa bi jo bilo treba menda začeti kar pri nas, kaj šele med Angleži. V tem oziru moram omeniti, da se je izrazila Miss 0xley, profesorica angleščine v Mariboru, da je pripravljena posredovati, da pride tozadevna notica v kak angleški list. Upajmo, da uspemo. — Da se vrnem k angl. neskladu med javnim mnenjem in oficijelno politiko. Ofi-cijelna politika mora namreč biti britska in ne samo angleška. Zato česti nesklad med njo in težnjami javnega mnenja, ki pa je po svojih karitativnih in človekoljubnih organizacijah pripravljeno pomagati tudi v tistih deželah, katere britska politika še ne upošteva; kdor si pa zna — recimo potom propagande
—	pridobivati simpatije angl. javnosti, ta ima izglede, da bo tudi oficijelna politika, vsaj do neke mere, upoštevala javno mnenje in s tem njegove interese. Zato je bolj pametno, da delujemo na izboljšanju naše propagande v Angliji, zlasti na tujsko-prometnem polju, jih privabimo k nam in jih s tem pridobimo tudi za naše težnje, ki jim bomo tako bolj pripomogli do veljave, kakor pa s pavšalnim
zabavljanjem čez »kramarje«. Paziti pa moramo, da Angležu postrežemo točno po prospektu in ceniku, kajti Angležu je sveto načelo poštenosti v prometu. Kdor se proti temu pregreši, izgubi brezpogojno njegove simpatije za vedno. Tudi to je ena bistvenih lastnosti Angleža, ki mu šteje v čast. Kar se tiče njegovega klubskega življenja, ki je gotovo večini znano, bi omenil le striktno ekskluzivnost angleških klubov, ki bi jo tudi mi neprijetno občutili, da nam ni vpliv Mrs. Co-pelandove odpiral vrata v par odličnih klubov, tako da smo mogli vsaj na hitro študirati zunanji jn notranji^ njih ustroj. Stremljenja klubov so podana že iz uvodoma omenjene Angležu lastne privrženosti karitativni ideji, kateri služi večina klubov, kakor n. pr. Pioneer Club. So tudi klubi, ki slone na stanovski podlagi, kakor n. pr. Ambassador club, Engineer Club itd., ali katerih cilj je pospeševanje planinstva, kakor . n. pr. Alpine Club, ali literature, kakor slavni Pen Club, Lyceur Club itd., pa tudi zabavi.
Podlaga za klubsko življenje mora biti materijalna in psihična. Le tam, kjer žive ljudje v izoblju ali vsaj v dobrih gmotnih razmerah je uspešno delovanje klubov, ki Angležu nadomeščajo dom, zajamčeno. Ker ima vsak klub svoja pravila, včasih prave unikume in specialitete, ki se v kontinentalcu zde včasih nad vse smešna, mora biti zato podana podlaga v duši Angleža. Angležu očitajo, da je otročji, da se sestoji njegovo življenje iz samih iger, saj šport, ki ne pomeni ničesar drugega kot razvedrilo, tvorijo same igre, tekme in da je angleški nacionalni izum žoga, ker v vseh igrah športa igra žoga ali vsaj okrogla plošča glavno vlogo.
(Dalje prih.)
Stran 4.
O gotskih sledovih pri nas
V 14. številki »življenja to Sveta« čitamo votskih vaseh pri nas v Sloveniji. Piše gospod dr. Fr. Tomšič. Navedena so imena »Got—«, torej sloveniška za gotske naselbine. Čemu potemtakem ni ohranjeno niti eno gotsko ime? To je uganka, ki se ne da rešiti. Gotje se pri nas niso naselili, ker niso pustili nobenih sledov za sabo! Taka iimena, kakor Laško, Lahov graben, Nemška vas, itd. dajejo domačini priseljencem, nikakor 'gospodarji, ki so zasedli zemljo premagancem1! Imena z >Git—« v pomenu gotske naselbine bi potemtakem govorila v prilog nas 'trditvi, da smo Slovani majstarejši naseljenci ma na 5 j zemlji. 'Pa — Goti se pri nas niso nasolili in ome^ njeno tolmačenje je lahkomiselno kvarjenje pravoslavnih imen.
Omenjena notica se glasi takole (Z. i. S. št. 14, knj. 15.): »Gotsko ime na naših tleh. Izvor Begunj! Dr. Fr. Tomšič. Naš germanist univ. prof. J. Kelemina je v C. N. Z. (pač Č. Z. N.) XXVII. sn. 3.-4. 1. 1932. objavil studjijo »Goti na Balkanu«. Na koncu svoje razprave ugotavlja prof. K., da je narodno ime Gotov ohranjeno dvakrat na nažih tleh. V imenu reke Gacke (v Liki) in krajevnem Gacko (v Hercegorviini vzh. od Mostaira)! K temu bi si dovolil dostaviti naslednje: V Sloveniji spominjajo dokaj številna krajevna imena na Gote, tako n. pr. Gotma vas p. N. mestu, Goče piri Vipavi, Gotovlje pri Celju, Godovič pri Idriji, Goro, Gaitsohah ob Belem jezeru na Koroškem. Sem spadajo še krajevna imena Godič p. Kamniku, Gotešica p. Šk.
be pa je, da jih je ta večer motila neka slovenska družba, ki je slučajno prišla in zasedla prostore ob radiju, da se niso razmahnili do popollne uduševljajoče Hitlerjevske vdanosti.
Leta 1932 je družba slovanskih fantov prevala slovenske pesmi v neki tukajšnji gostilni. Zopet mi bilo nekemu lojalnemu to po volji ter jih je nahrulil.: »Da wird nicht win-disoh gesungen, wenn sie wollen, so sin-gen Sie deutsdh.« Takih primerov pa je bilo pri nas že nešteto.
Ko je izšla inaredba o razlastitvi Auerspergovih gozdov, so agitirali na vse načine med ljudstvom', da1 ti razlastitev odklonijo oziroma, da se sploh odkloni. Nadalje ko se je istega leta započela akcija za kolonizacijo na razlaščenih veleposestvih, se je tudi pri nas javilo nekaj reflektantov, za obdelavo zemlje na kneza Auerspergovih gozdovih in zemlji. Nastopili so ti lojalni z vsemi sredstvi, da so te siromake pregovorili da so odstopili od svojih naravnih pravic. Delalii so s parolo: »Der Fiirst Auersperg ist ein deutseher Fiirst und unsere Pflicht As/t, ihn zu sohiitzen.«
Mimo grede naj bode še omenjeno, da je šoloobveznih slovenskih otrok 44 po številu pa vendar nimajo slovenskega razreda. Čigava je krivda ?
Na okoliških šolah in sicer Ovčjaku, Svetlem potoku in Rajhemnavu, katere niso manjšinske, temveč narodne, se pa še danes vrši šolski pouk v nemščini in to še celo po slovenskih učiteljih. Radovedni smo, čigava je pa ta zasluga? To je gotovo dokaz naše malodušnosti kakor tudi, da v naši državi obstoja faktično več manjšinskih šol, kakor jih izkazuje uradna statistika. Vse to pa našim lojalnim, 'ki komaj čakajo razpad naše države, še ni dovolj.
Sličnih slik je še na tacate, s katerimi pa našim lojalnim sodržavljanom lahko postrežemo na njihovo zahtevo tudi kje drugje. Ker se vseh primerov, ki jih je na stotine, trenutno ne da obeležiti, pride ostalo še prihodnjič na vrsto. Pohod pa prosim, da mi prihrani tudi za prihodnjo številko mali kotiček.
Tužni Koprivnik.
Loki in mendia praiv tako Hotavlje in Hotedršica (h = g) ter Guštamj = Guttenstedn. Če je ZenSs (D. Deutschen u. i. Nachbar-stamme, 589.) spravljal Guduscane v zvezo) z Goti in iskal to naselbino v Kočevju, je imel toliko prav, ker je Gotenica pri Kočevju spomin na Gote v naši slovenski domovina. Dalje govori o Begunjah, ki so mu tudi tuje: ir. beguine, samostanska sesitra, torej nemogoče ime in nemogočega izvora, pa to nd tako hudo kot z — Goti!
Najprej o Kočevju! Zenss in ostala nemška kompanija je rabila starogermanske sledove na naši zemlji in tako so ji prišla imena, ki zvene na »Got« zelo prav. Kočevski Nemoi bi potemtakem bili na kakšen način potomci — Gotov! Zal pa, da je ta teorija tako smešna, da so jo danes sami naši Nemci zavrgli! S takim smešnim orožjem je nemogoče kaj doseči, so si mislili in so si napisali drugačno razlago, ki ni tako neumna, ■mnogo bolj pametna pa tudi ne. Ko je imel iziti »K. Kalender«', sem na to »razpravo« opozoril v »Pohodu« našo nacionalno javnost, a do danes se nihče ni oglasil niti z eno besedo kritike! Zanimivo je, da naimesto take kritike 'potiskamo Nemcem sami staro orožje v roke — Gote!
Prof. Kelemina se zadovolji z Gackim. Slovencem pa je to premalo! Poglejmo slovansko besedo »Gudas«. Kelemina piie: »— ni izključeno, da je obstojala od pradavnine slovanska oblika »g« —, ki se je razvila še pred germanskim premikom d > t (Č. Z. N. 32. s. 121). Citira še Miklošiča, velikega učenjaka, a slabega narodnjaka (da je milo rečeno!): »Litvanski Gudas (z veliko začetnico!) pomeni na Pruskem poljske Li-taivce, pri žemaiitiih pojužnejše Beloruse, nadalje pomeni let. Gudi Beloruse, narod, ki sedaj sedi na nekdanjem1 ozemlju Gotov« (Cit. Wb. 75). Litvinski gudas pa ni nobeno ime, ampak psovka, kakor nam to pojasni Brttckner (A. f. si. Philologie, »Danzig«, 1923., 38. Bd.)! »Gudas pomeni danes nekaj ali nekoga brez vrednosti, kot bomo videli pozneje. Prvotno pa je gudas človek, ki prebiva v gozdu! Miklošič, ki bi rad iz Gudas naredil Gota, sam le ne more lizpremeniti slovanskega imena zia Gota: »gotin, gotothin« (MM.: Lex. paleoslov. 139.) in to ni samo »učena, književna oblika« (Kelemina), ampak edino slov. ime za Gota! Prof. Kelemina skuša raztolmačiti z dr. Skokom ime Gacka iz »gtsfca«, a ime je od Gadska, reka na za-rašenem polju! Porfiirogenet omenja ‘narod »Gudascani«, a njih ozemlje Goutzeka! Goutzeka je 'seveda Gacka in Gudascani so Gadčani, Gačani, a o Gotih Porfirogenet ničesar ne ve! šele premodni Zenss je rekel, da so to bili' Goti v — Kočevju. Gotti v Kočevju so politika, ki žali ne drži, ker ima preslabe znanstvene noge, kar so Nemci sami lizprevideli. Slovenci pa pridejo nemškemu »Drang nach Osten« na pomoč! G. dr. Tomšič pravi, da je Gotenica pri Kočevju spomiin na Gote. Pa ne samo to, ker Guduskani so Goti z Gackega polja. Po imenu sodeč in po avtorju pa so to bili SHovani in dežela slovanska. Guduscani = Gadčani (točno: Gudska + ni) je geografsko ime z ozirom na ime polja G(o)utzeka = Gacka (zemlja! točno: Gudska)! (Glej J. Kelemina: ČZN, 1932, 3.—4.) Pri tem imenu ne more biti govora o kakem narodu Gadčamov, ampak so Gadčani prebivalci geografske enote, polja, ki tvorni zase kos zemlje, ki ji je ime Gacka (Giudska). Prav tako je n. pr. ž Liko, 'ki je vklenjen svet (sor. likati) in njeni prebivalci so Ličani, nobenoi ljudsittvo zase! Tudi je nemogoče, da so se Goti ohranili baš na. tem polju, če bi bilo mogoče, da bi jih Slovani kar tako pustili na miru!
’ Pridimo jkončbo na Ogrsko polje! Z ozirom1 na zaraščeno »Guthke polle« (p. Me-klenburgu) tudi to ne more biti »Gotsko« polje! Da bi narod imenoval kar celo pokrajino »Gotska«, je nemogoče! Kaj šele reko, ker od reke je ime polju in kralju! Daleč naokoli ni vode ne gozda, ob rečici Gacki pa je vse divje preraščeno in prepleteno! Kakor daleč sega rodovitna moč vode, raste grmičevje po »Gackem polju«! Kras še ni tako pust kolt danes, da lahko še da »Gadsko polje« = Gudsko poljei, ki zasluži to ime v prvotnem srniiislu!
Treha je 'torej le malo čuta za realnost in ne moremo več verjeti v Gotska polja!
Bruckner primerja z gud — tudi naše Gacko -polje, ki mu seveda ni od Gotov, kot ni od Gotov n. pr. staroslovansko — »Guthke polle« pri Meklenburgu (iz i 1174.)! Slovani so imeli svojo besedo na glasovnem temelju gd: gud, gudas itd. neodvisno od »Goltov«! Slovani imajo svoj gd, medtem ko so jim Goti že davno Goti! Kaj pa naj prvotno pomeni ta beseda? Najprej se zavejmo, da imamo opraviti s pravoelovansko, litvinsko-slov. besedo, ki jim sami Brufcner, Juazkie-wicz, Lorenz ne morejo do živega! V glavnem pa se razlage strinjajo v »gozdu« (= gd!), množini! Od te podlage imamo n. pr. gosto — gozd, hosta, ki so že razvite besede iz god — gud, slov.-prusko gude = drevo, les, gozd. Po razvoju besede je ostala stara beseda gut = je lesi, v pomenu množina ničvredL nega Česa! '»'Z« gijt je lidentično gat gast = gost (Bruckner), to pa je zopet — gozd! Ta beseda (gozd) je prvotno pomenila množino (gosto!) in bogastvo! (Potemtakem je
»Gdamie in Gdynia (= Gdansko!) enostavno gozdnat svet« (B.). Sem sodi še gyd, gyad = šop, nakit, prvotno gosto grmičevje, gosto prepleten gozd. Na Krasu še eksistira beseda guzovje (guzdovje) za rastlino, ki gosto prepleta grmovje in gozd! Kakor imamo torej besede guzovje (= Gudovje). tako imamo starejše nerazvite got — Gotovje v pomenu divje prepleteno grmovje (Gotovlje pri Žalcu) ! Ta »divja«, prvotna hosta je dalla besedi tisti grd pomen: divjak, ničvredneži, nekultiviran — gudas! Nemogoče, da je ostal tudi »gaden« = grd (B.)! Bruckner primerja gyd — z govno, ki je nerazdružljivo z »neumno gomilo« (! kupom) — govedi Rostafiriski)! Tu zopet vidimo, dai rodi en koren besed© skoraj nasprotnega pomena, iker izhaja pri' mitaiven človek iz vse drugačnega stališča primerjanja! kot mi danes! Prvotno je vse to dobro, bogastvo, pozneje pa človek z napredkom menja nazore o vrednosti sveta, in mu živin® postane neumorna, kar mu prej ni bila pragozd mu postane sirov, komu je bil prej simbol lepote in bogastva! Beseda Div n. pr. po-meni najprej Boga, vodečega, svetlega, potem se cepi v divno + divje! Tako. tudi »gudaiS« pomeni danes psovko, a enkrat — gozdnega prebivalca! Z Goti pa nima naša beseda kaj opraviti! Od (divje) zarastlega gozda so torej vsa imenai, ki jih je navedel v Z. L S-dr. Tomšič in še mnogo drugih, ki jih ni navedel: poljske in češke glej v nav. Brukner' jevi razpravi; med našimi n. pr. Gotenec (Kočevje), Gotovac (Pirot), Gotovuša (Uroše-' vac), Gotušek (Moškanjci) in na desetin® imen z d, č! Dve gotski imeni sta »premalo4 v Jugoslaviji, a nam je še teh dveh žali A- Makarovič, Celje.
O pasivni resiskenci rudarjev
Od 5. julijske gladovne stavke, ki so jo izvedli rudarji revirjev TPD, je dnevna, produkcija pri teh rudnikih precej padla. Razumljivo je (to povzročilo TPD občutno škodo, ker so režijski izdatki znatno narasli in s tem podražili tono premoga.
0 vzrokih tega padca produkcije se nami zdi potrebno spregovoriti par besed radi tega, ker se z gotove strani želi padec prikazati kot posledico pasivne resistenoe. Ker pa ne moremo pripustiti, da bi se masam jugoslovanskega delavstva delala krivica, smo se o stvari natančno poučili ter podajamo v naslednjem objektivno sliko, da bo javnost videla, v Itako težkem položaju se nahaja naš rudar, ki s svojimi rodbinami predstavlja znaten del prebivalstva Dravske banovine.
Takozvana storitev delavca v rudnikih TPD se je zadnja 'leta zelo zvišala. Tako je en delavec dosegel dnevno storitev pri rudnikih:
Trbovlje Zagorje Hrastnik leta 1926	0-76	080	0-72
leta 1933
0-92
1-06
099
to se pravi, da je na enega delavca odpadlo pri rudniku Trbovlje leta 1926 po 076 ton dnevne produkcije, leta 1933 pa že po 0‘92 ton. Tako zvišanje pomeni pri 3000 delavcih že precej. Da pokažemo zvišanje storitve še na drug način, navajamo primer* da je 1. 1926 ca 3000 delavcev produciralo 720.590 ton, letia 1980 pa je 2500 delavcev 'produciralo 733.200 ton, torej za 12.610 ton več kot 1. 1926, ko je bilo 500 delavcev več 'Zaposlenih. Na tem mestu moraimo priznati, da vpliva na. storitev tudi mehanizacija rudnikov, vendar pa ne v takem obsegu, fcoit se je storitev zvišali a.
Gospodje strokovnjaki lahko servirajo svoje teorije nepoučeni javnosti kolikor hočejo. Toda vsak 'posamezen 'rudar lahko neizpodbitno dokaže, za koliko je on s svojimi
telesnimi mocmii zvišal storitev. Ni treba tukaj drugega^, koit prepričati se na delovne® kraju in po šihtu. Ni treba mnogo znanstvenih 'razprav, omahujoč delavec, ki gre s šihta. \f živ dokaz, koliko je ta šiht pripomogel do zvišanja storitve. Rudarji vedo, koliko huratov premoga jim je po nalogu obratovodje »predpisal« paznik pred leti in koliko jim je bil° na isti način predpisano do časa pred stavko-Vsak je skušal predpisano doseči, da si 8 tem csigura vsaj ta skromni zaslužek.
Že leta se pojavlja v naših novinah »klic vpijočega v puščavi«, ki skuša opisati stra--danje rudarjev in njihovih družin... Bili so objavljeni slučaji, kako mora deca doma stradati, da dobi oče višaj toliko brane, da bo mogel sledeči dan na šiht. In na vse to se eh priliki gladovne stavke nekako pozabilo. Tudi se ni opazilo jasnega dokaza onemoglosti naših rudarjev. Vsak biolog nam 'bo potrdili da normalno hranjen človek izd rži mnogo dalje gladovanje, kot so ga pa izdržali naši izstradani rudarji. Po gladovni stavki je padla storitev mnogo pod normalo. ABii ni jasno, da je gladovna; stavka rudarjev že leta v pomanjkanju živečim; odvzela še zadnje rezerve, ki jih je hranilo telo. Nikdo, ki vse to premisli, ne more tukaj govoriti o kaki pasivni re-slstenci.
Nemogoče je od rudarja zahtevati večjo storitev, ampak vsak poznavalec irazmer je moral že v naprej pričakovati, da bodo rudarjem ob takem stanju odpovedale moči. Da je to nastopilo ravno -po gladovni stavki je povsem umljivo, kakor je umljivo, da rudarsko delavstvo ne more prenesti več nikakib znižanj prejemkov.
Vsak naS čitatelj,
naj bo naš sodelavec!
NAŠA ZMAGA IN PORAZ NA KOROŠKEM
(Konec)
O vzrokih našega poraza na Koroškem se je mnogo govorilo, mnogo pisalo, pa tudi mnogo po krivici obdolževalo. Govorilo se je o robskih dušah, o suženjskih značajih, toda nihče od onih, ki so izražali te težke narodne žalitve, ni zadostno proučil vseh vzrokov, ki so dovedli do naše narodne katastrofe na Koroškem, ker bi moral sicer objektivneje presojati vse činjenice poraza.
Po mojem mnenju moram trem okolno-etim pripisati naš narodni poraz na Koroškem.
Prvi vzrok moramo iskati v lastni brezr brižnosti, narodni mlačnosti in sentimentalnosti Slovencev, ki smo pričakovali, da nam bo slovenski Korotan padel kot zrelo jabolko ob preobratu v naročje domovine, mesto, da bi brž zbrali zadostne vojaške sile, ter podprli idealno vojaško akcijo naših narodnih junakov Malgaja, Lavriča in drugih v slovenskem Korotanu.
Drugi vzrok našega poraza moramo iskati v nam sovražni diplomaciji, kateri je uspelo, da se je vršil plebiscit komaj 2 leti po preobratu, ko so bile ljudske množice vse-povsod tako v nacionalnem kakor v državnem pogledu še docela desorijentirane, ter še pod vplivom in utisom stoletne sistematične protislovanske propagande, v zadnjih vojnih letih pa strupene protisrbske gonje avstro-ogrske monarhije, ki jo je zvesto in s podvojeno silo po preobratu nadaljevala avstrijska propaganda na slovenskem Koroškem. Zakaj se bo vršil plebiscit v Posarju šele 17 let po preobratu?
Tretji vzrok je dipkmaitiSna kupčija med nekaterimi Slovanom nenaklonjenimi državami. Za realizacijo svojih protislovanskih na-
klepov je Lahom nujno potrebna Koroška, kar se baš v zadnjem času najdrastičmeje izpričuje. Preko Koroške so prihajali v našo državo najnevarnejši atentatorji In zločinci. Preko Koroške utihotapljajo Lahi orožje in municijo za Avstrijce in Madžare, ki jih proti mednarodnem pogodbam obotrožujejo. Vprašam1 Vas, ali morajo veljati mednarodne pogodbe samo za nas Jugoslovane, za Lahe, Avstrijce in Madžare pa ne? Preko Koroške hočejo graditi Lahi široko avtomobilsko cesto in železniško progo čez Svinjsko planino, katere naj bi vezale Italijo z Avstrijo in Madžarsko, saij so iz arneri Trbiža pred 2 letoma merili traso za 12 metrov široko cesto. Čemu vse to? Ali so topovi, tanki, strojnice, aero-plani in drugo orožje, skrito v vagonih pod italijanskimi paradižniki, solato, karfijolo in drugo zelenjavo ki se na ta način transportira dz Italije v Avstrijo in Madžarsko, za utrditev gospodarskih zvez v Podonavju, ali za pospešitev »prijateljskih stikov« s slovanskimi državami? Sedaj razumemo, zakaj se je Italija toliko prizadevala leta 1910 in 1920, da je Avstrija dobila slovensko Koroško, kajti Italija bi sicer danes ne mogla vršiti v tolikem obsegu svojih protislovanskih akcij preko tega ozemlja.
Toda ozemlje slovenskega Korotana za nas Jugoslovane še ni izgubljeno, kajti seme, ki smo ga zasejali v letih naših borb v koroški slovenski zemlji, poganja mogočne korenine. Kljub nasilju, terorju in raznarodovalnim metodam, ki jo izvajajo fanatični pro-povedmiki germanizacije nad našo narodno mladino, se naš narod onstran Karavank vendarle Čedalje bolj zaveda svoje pripadnosti k materinskemu jugoslovanskemu narodu, ter se i uspešnim odporom brani svoje narodne smrti.
Najhujše nasilje se izvaja nad našim narodom ob Zilji in Dna vi .na šolskem polju,
kajti o slovenskem šolstvu na Koroškem danes ne more biti govora! Tistih 5 šol, kjer se prvo šolsko leto še poučuje slovenščina, t. j. v Globasnici, Šmihelu, &t. Janžu in Selah ter v BilčOvsu, se pač ne more šteti v slovensko šolstvo, ker se tudi v teh šolah vseh ostalih 7 šolskih let poučuje vse nemško.
Sadovi take vzgoje so seveda porazni. Deoa slovenskih staršev se vzgaja v proti slovanskem duhu, da naravnost v sovraštvu do rodne matere in jezika. Deca se pod vplivom take vzgoje, kljub včasih nadčloveškemu naporu zavednih staršev, tako odtujil slovanstvu, da se sramuje govoriti slovensko, da se seveda tudi isiramuje priznati se za Slovenca, ko doraste.
To umetno ustvarjanje renegatstva se vrši po dobro premišljenem' načrtu Celovca in ob vednosti in navodilih z Dunaja, kar pač najbolje dokazuje dejstvo, da je dunajska vlada nedavno imenovala predsednikom deželne vlade v Celovcu bivšega komandanta koroškega Vdltasvera, generala Hiilgerta, ki frotovo ni naklonjen islovenskemu življu na Koroškem, saj se je vendar ob prevratu z največjim besom boril proti osvoboditvi slovenske Koroške po jugoslovanski vojski. Naše slutnje in domneve, da pomenja 'imenovanje generala Hiilgerta predsednikom deželne vlade v Celovcu radikalizacijo raznarodovanja naše narodne manjšine na Koroškem, se baš te dni uresničujejo, kajti oblast je prepovedala vse že napovedane pevske prireditve 1Q. in 13. maja t. 1. v Št. Rupertu pri Velikovcu, v Šmihelu pri Pliberku, v St. Jakobu v Rožu in v Borovljah, katere so nameravali slovenski koroški pevski zbori prirediti ikot izrazito kulturne prireditve.
Vse to se vrši pred našimi očmi! V svoji slovamski širokogrudnosti smo dali Nemcem v Jugoslaviji zlasti na šolskem polju mnogo več kakor smo dolžni Za 'kopico priseljencev laži-Nemoev vzdržujemo šol e v nemškem učnem
jeziku niz naše sev. meje ter celo v Ljubljani in v Celju. Na Kočevškem je število nemških šoli daines večje nego je bilo pod Avstrijo, da ne govorimo O' nemškem učiteljišču, nemški gimnaziji in stotinah čisto nemških osnovnih in meščanskih šol v Vojvodini, ki jih je vse brez izjeme ustvairtila: šele Jugoslavija, kajti pod Madžarsko se evojčas Nemcem ° nemških šolah še sanjati ni smelo. Pa vendar so vsi >ti Nemo«, ki vživajo pri nas prekomerne privilegije na vseh poljih, bodisi priseljenci, ali pa v naše kraje 'poslani genna-nizatorji našega naroda — nekdanji graditelji nemškega mostu do Adnije, dočim je nas® ljudstvo na slovenskem Koroškem gospodar na svoji zemlji že dolga stoletja, saj je telil® zibelka našemu narodu baš na Koroškem. .
Mi smo nudili1 Nemcem v naši državi mnogo več, kot nam nalagajo mednarodne cbveznostii, zartio moramo baš mi borci 7il slovenski Korotan ob 15letnici koroških hojev povedati Celovcu in Dunaju, da je našega p°' trpljenja konec in da nočemo več dalje ča' kali na 'lepe l>esede in obljube, ki so prazne fraze, ker se deluje baš v nasprotju * vsemi obljubami Metode, kakor se propad' rajo iz Celovca in tudi dejansko izvajajo, n*0" rajo dovesti le do boja, ker so te metode sra' motne za našo civilizacijo, sramotne za oi1^ ga, ki jih izvaja, sramotne' in poniževalne; P® tudi: za, onega, ki jih trpi. Skrajno so žalj1^ ne samo za nas Slovence, marveč tudi za Jugoslovane in Slovenstvo. Mi ne priznali narodov-hlapcev, niti narodov-gospodov. P do iskrenega sporazuma' med' nami in A ” stTijci, pomnite, vodi preko Celovca in ške. Naše narodne sramote na KoffoškernJ i dovolj, vržena nam je rokavica, ki jo boroi sprejemamo. Zato v borbo	J
dokler ne 'bodemo priborili našemu narodu onstran Karavank vsaj iste P* , . ki jih uživajo Nemoi v naši žirokogmmu Jugoslaviji.	,
idgororni urednik Miroslav MiteHi, — Iti«ja u Narodno »hrambn« tfek*rn» »»drogo, r. i. ■ •. «.f Bmest VargMon. — Tiska tiskarna Merkur (pred»t*T*rik Otmar Blhalefc). Vrf ▼ LjuMjan