Danes začetek zagorskega kulturnega festivala v?*: ' RS*'.* -i j : 'fc: ‘•M m, • 4 V - V ■ * ; ■ ■■ 1 >■■• ■■ • r': \ yj * * / . / * ' ■ i c i ;> ■ * ; • ■ ' , ». - . - Izdat* okrajni odboi Soci*K*t>£i)e ereze delovnik ljudi • IrkoTlJaa — Oze Inle to odeoraria urtdnUki odbor - Od tovorni urednik: Stane Sotlar — Tiska Mariborska itskarn« • Mariboru - Naslov nredni&tva m oprave ..Zasavski tednik" Trbovlle l Trg revolucije St 2f- itelelon 91) — RaSur pri oodruinici Narodne banke • Trbovljah SH.J Ut, — List .zb »Ja vsako soboto — Letna naroinma 400 din. polletna 2on din. Četrtletna 100 din mesečna 40 din — Posamezne Številke !0 din - Rokopisi morajo bit' v uredništvu natk»snele vsak torek dopoldne tn lih ne »racamo T'- ■: ; 4 , % •. d m. -Ut ; ... J; ■= •$ . ;■ m ' _ - | . m i ti,’ v,,, Ps Štev. 27 Trbovlje, dne 30. junija 1956 Leto IX. j ...^ v’ >•■.- 4. JUUJ DAN BORCEV — 3. JUL« DAN RUDABJEV IN OBČINSKI PRAZNIK V HRASTNIKU 'm-. t3 ■ .r , ■. v m * ■ - v: Praznik naših borb in zmag TeSco je delo naših rudarjev. Toda tudi letošnji praznik praznujejo v zavesti, da so naloge, ki jih nalaga skupnost, vedno izpolnjevali HRASTNIŠKI TROJNI PRAZNIK U nas |e zavrela... 22 let bo že tega! Dvaindvajset leti Zdi se, da je to dolga doba; res dolga, toda spomin še vendar tako svež, k«t da bi bilo to predlani, lani, in morda še pred dne-vi_„ Da, spomin! Ta nikoli in nikdar ne odpove! Tisti so že osiveli, na njihova mesta so prišli njihovi sinovi. Njih ramena so se skl j učila, pleča upognila! Od težkih let... in... garanja. Toda spomin, ta ni omagal... Za n j ibovi. mi razoranimi čeli se skriva Uesluteno bogastvo spominov in kdaj pa kdaj jih pripovedujejo. Ne zato, ker se boje, da bi jih pozabili. Ne, res ne! Zato, da bi sodobniki Vedeli, da so bili pionirji tihega splošnega obračuna, ki Se je nadaljeval tja' do leta 1941 in takrat znova vzplamtel in se raznesel v en sam Plamen... od Triglava do vico do življenja, do dela, ustvarjanja! ... in koščka pravic... Človek je zmagal! Ni zmagal nad vsem zlem, toda priboril si je pravico do življenja. Zmagal, docela zmagal je mnogo let kasneje, ko je moral poseči po skrajnem: s puško v roki je pregnal tujca s svoje in zapečatil dobo naše zgodovine. Hrastniški rudarji so si ta dan »brali ra »voj občinski praznik, da bi vsi občani vedeli, da je bil to za ozko. stisnjeno dolino pomemben in velik dan. Ostali slovenski rudarji pa so si izbrali ta dan za svoj rudarski praznik. In kot po naključju, se je drugi dan po sedmih letih začel splošni upor vseh naših nhrodov. 4. julij je letos postal tudi »Dan borca«, dan Čuvati in razvijati tradicije narodnoosvobodilne borbe in revolucije — to je geslo in naloga naših delovnih ljudi, ki grade socializem. Naša osnovna skrb je ostati zvest tradicijam in pridobitvam naše socialistične revolucije. Kar trojni praznik je v našem okraju pred nami: rudarji bodo praznovali svoj Dan rudarjev, naši borci in z njimi vsi jugoslovanski narodi bodo praznovali Dan borcev, v Hrastniku pa bodo letos že tretjič praznovali svoj občinski praznik in sicer ob Dnevu rudarjev. Letos prvič praznujemo praznik Dneva borcev. Z razglasitvijo 4. julija za Dan borca smo dobili glede na njegov zgodovinski pomen nalogo, da ga vsako leto do-svete zemlje čakamo z izpolnjenimi naln-najstrašnejšo gami, spominjajoč se velikih zgodovinskih dni naše narodne revolucije. Na ta dan se bomo spominjali na veliki podvig, ki so ga napravili naši prvi borci leta 1941 pod vodstvom Komunistične partije, ko so se uprli nadmoč-nemu sovražniku, ki je skušal uničiti našo svobodo in državo. Narodi Jugoslavije so se pred petnajstimi leti z oboroženim odporom dvignili proti sovražnemu tujcu in domačim sovražnikom in izdajalcem. Odločno so tedaj povedali vsemu svetu, da hočejo biti na svoji zemlji sami gospodarji. V jugoslovanskih državljanih je v dneh, ko je sovražnik vdrl v In to je sovražni okupator dobro čutil. Lahko je bilo tedaj streti bivši korumpi-rani jugoslovanski vladni režim, ni pa bilo mogoče streti in uničiti narodnega ponosa in svobodoljubnosti jugoslovanskih narodov. V srcu Evrope, na tleh naše Slovenije in Jugoslavije so se tedaj dvignili naši narodi v brezkompromisen boj, v boj za življenje in smrt, trdno odločeni, raje poginiti v boju na svetih tleh svoje domovine, kakor pa živeti v suženjstvu pod peto oholega, sovražnega tujca Težka je bila tedaj borba jugoslovanskih narodov, ki so morali prenašati vsa nemogoča zverstva in poniža- našo državo in hotel podjar- nja krutega okupatorja. Sti-miti naše narode in jim od- ri leta so naši narodi pod vzeti svobodo. zavrel" l--i ■ " <-* C I ptrpn. . • • % ■ ;v-. .i*** ^itolja, prek potlačenih mest, vseh neštetih milijonov,'ki 8yobodnih gora, drvečih rek so šla tja, kamor jih je kli-Prebujal staro in mlado ... v 3. julij je bil za hrastni-ske rudarje dan, ko so se vzravnali, spustili krampe in Polegli na trd kamen. Na kamen! Da, na kamen, ki jim pomenil vsakdanji kruh, Največkrat pa le črno skorjo. Isti dan so dobili zavezni-Tovariši v Zagorju in I rbovljah so bili z njimi. a! Zavrelo je v teh zgara-n,h telesih. Ničesar niso molj' ‘zgubiti. Prav ničesar! , *r tisto tanko črno skorjo r’>ha, ki jo je skopo rezal j^ovraženi lastnik skupnega 8«stva? Morda delo, ne- cala s krvjo prepojena zemlja. 2e tretjič praznujejo Hrastničani svoj občinski praznik. Praznujejo v zavesti, da so v teh enajstih svobodnih letih le predrugačili obraz svojega kraja. Izpolnila se jim je davna, skrita želja. V tistih jamah, delavnicah, tovarnah, kjer so od pomnenja garali za druge, so postali gospodarji. Biti gospodar, pa pomeni uporabiti dragocene izkušnje pridobljenega dela in razvijati iniciativo v razcvet njihove lastnine. Postali pa . - ; . ' 4 , V ,44 ' ■,'■■■ .4 'i - -s, > -'44V - v.. ■, ..4 * p: 1 0-' 'v- v » '| Y ■ Ate,;v vtv • '%£*■ ■ ‘ t. iC' :E r:S • ' ' ^edno človeškega bitja? Ali so gospodarji tudi vsega svo ^.i^OTen dom? Ne! Samo 1‘1 8° lahko! Dobili tisto. vj8r bi jitn po vseh zakonih . °jej*kega dostojanstva pri-a,° že ob rojstvu. Pra- jega kraja. In tudi to pomeni še bolj zavihati rokave in trezno ter umno nravna vati s skupnim imetjem.. Milan Vidic -v, ■ V > .. VJ.4 ,%■. hr ■■ - 4'‘VP* 4 'H/*®}. * ' "?■ /' v»- -4, J..-:’ • Jg ’ : >'• /V * •liiK... -M. 0.' ./;•; > . sj» lik VH ,v ?m§^ 2ASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA Ustanovljena sveta za ^ružbeni plan in finance 1° zasedal Okrajni v Trbovljah. Na r^Sdni ata oba zbora: ^a'oev pz“°r tn Zbor proteva-♦ sf»ertS?^av,i!lla tn sklepala ^ta *n dopolnitvi sta- r_a- ljudskega odboja so vnesli v sta- zbora raztolmačil problematiko obeh zbornic, v diskusiji pa so odborniki stavili razne opombe in predlagali, naj bi obe zbornici postali resnični družbeni instituciji, ki b| jim bila prvenstvena naloga skrbeti za nemoten in vsestranski razvoj bla-ug k. V.1C11UV, usumov- govnega prometa v trgovini in ln siepjr. s'a bila tudi dva sveta, razvoj obrti. ^ Svet »IVet za družbeni plan Nato sta oba zbora razprav-,Kato « f'nance. ljala ie o dohodnini in nekate- in l,oba zbora raziprav- rih drugih načrtih. skupni seji sta nato oba ha členov, ustanov- «Uh •pr_ePala o letmn po- na il^rnice pRov*nske in Obrtne zbora sprejela omenjene sklepe, j® (wiKPoieval*c tov- Nun- 0 zasedanju bomo več poročaCl ^Ornikom okrajnega v prihodnji številki 3. julij praznik Za „Dan borcevn — rudarski praznik — i« k trojnem« prazniku občine Hrastnik pošilja borbene pozdrave in česitUce vsem nekdanjim borcem^ rudarjem rudnika Tr bo vi je-Hrastnik, Zagorje, Senow, Krmelj in Globoko: Okrajni ljudski odbor Trbovlje, Okrajni komite ZKS Trbovlje, Okrajni odbor Dan^^l^no5*a SZDL Trbovlje, Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje, Okrajni sindikalni svet, Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev Trbovlje, Okrajni komite LMS Trbovlje darnega junaka osvobodilne vojne in revolucije — tovariša Tita junaško prenašali vse uapore in trpljenje. Lakota, mraz. smrt očetov, bratov, sestra mož, otrok, sinov in hčera, nečloveška taborišča, požgani domovi in pustošenja naše zemlje, mučenja — kdo bi mogel našteti vso to veliko gorje. Vsak deseti Jugoslovan je padel za našo revolucijo, je daroval življenje za naše lepše jutrišnje življenje. Narodnoosvobodilna borba, ta najtežja in obenem najslavnejša epoha v zgodovini jugoslovanskih narodov je rodila mnoge junake-heroje, ki so žrtvovali na oltar svoje domovine vse — tudi življenje. Na vse to se danes spominjamo z veliko hvaležnostjo in občudovanjem vse, ki danes gradimo svetlejšo prihodnost prav na sadovih njihovih junaštev in zmag. f. veličastno zmago nad sovražnikom smo ustvarili trdne temelje ne samo za našo •■.vobodo in neodvisnost, temveč tudi za očuvanje in nadaljnji razvoj pridobitev naše velike vseljudske revo-ucije. 4. julija bomo praznovali nraznik Dneva borcev v sponi n na to veličastno herojko borbo, obenem pa bo ta iraznik dan pregleda našega dela v borbi za inir in za prijateljsko sodelovanje z vsemi narodi sveta. Ne bomo pa praznovali prihodnje dni samo Dneva borcev, temveč tudi Dan rudarjev, praznik slovenskih rudarjev, v spomin na veliko gladovno stavko leta 1934 v naših revirjih in v spomin na dolgoletno borbo slovenskih rn-larjev-revolucionarjev, ki so e borili za svoje pravice proti izkoriščevalskem«, nenasitnemu kapitalizmu. Gladovna stavka 1934. leta je pokazala veliko solidarnost in zavest zasavskih rudarjev, ki so se borili proti takratni mogočni Trboveljski premogovni družbi. Pa ne samo rudarji — tudi njihove žene so takrat hrabro sodelovale v veliki borbi proti nasilju in izkoriščanju. Sadovi te gigantske borbe razredno zavednih rudarskih delavcev so dozoreli v naši veliki narodnoosvobodilni vojni in dobivajo danes čvrste korenine v izgradnji naše socialistične države. V spomin na ta herojski boj zasavskih rudarjev praznujejo slovenski rudarji vsako leto 3. julija praznik Dneva rudarjev. Ta dan pa praznujejo tudi. v Hrastniku, saj so sprejeli za svoj občinski in ga praznujejo tretje leto. Tretji n ski praznik v Hrastniku ter 4. julij, Dan borcev lahko s ponosom in častno praznujemo kot praznik naših bori) in zmag. , Stane Šuštar V OBČINI VIDEM-KRŠKO RAZPRAVLJAJO 0 DRUŽBENEM PLANU Ing. Jože Sedlar: (Nadaljevanje in konec) Povečanje kapacitet v industriji *"£%£££ bo povišalo skupno družbeno proizvodnjo Trbovlje-Hraslnik Občina Videm-Krško zajema po svoji gospodarski strukturi zelo pisano in precej močno razvito industrijo, ima pa tudi vse pogoje za razvoj kmetijstva, obrti, trgovine in gostinstva Današnji gospodarski pogoji narekujejo, da občina popolnoma prilagodi svojo gospodarsko politiko temeljnim načelom nove gospodarske politike v naši državi. Smernice in ukrepi, ki jih določa družbeni plan občine Videm-Krško, ta načela potrjujejo. Skupni dohodki kakor tudi izdatki 'občine Videm-Krško so proračunani za letošnje leto na 120,788.000 din. Skupna družbena proizvodnja v občini bo v letošnjem letu večja od lanske, to pa v glavnem zaradi povečanja kapacitet v industriji in zaradi povečanja gospodarske aktivnosti. Na povečanje družbene proizvodnje bo vplivalo predvsem: 1. porast industrijske proizvodnje, 2. povečana dejavnost socialističnega sektorja obrti in povečana aktivnost v kmetijstvu. INDUSTRIJA Na porast družbene proizvodnje bo odločilno vplivala industrija* ki bo ustvarila 75 odst. skupne družbene proizvodnje in M odst družbenega proizvoda socialističnega sektorja. Visoko povečanje družbene proizvodnje v letu 1956 je pripisati začetka redne proizvodnje v novi Roto tovarni v Vidmu-Krškem, ki je pričela s poskusno proizvodnjo v drugi poioviel lanskega leta. Ro to tovarna v letošnjem letu še zvišuje proizvodnjo, čeprav njerte kapacitete še ne bodo povsem izkoriščene Razen tega so nekoliko povečale družbeno proizvodnjo tudi ostala industrijska podjetja na področju občine. Skupna družbena proizvodnja brez gradbeništva se bo povečala za 44 odst., število zaposlenih pa se bo povečalo le za 1,2 odst. To pomeni, da se bo produktivnost v industriji dvignila, vendar ▼ glavnem na ra-čun novih modemih naprav z veliko proizvodno močjo ob istočasni majhni potrebi delovne sile, deloma pa na račun večje proizvodnje Proizvodnja časniškega papirja v Roto tovarni bo letos deeegla 23.226 ton, kar bo zadostovalo za vse jugoslovanske potrebe, poleg tega pa bo mogoče manjše količine roto papirja izvoziti. Kapaciteta novih naprav v Roto tovarni bo izkoriščena 6 77 odst Dokončati bo treba v tovarni Se zaključna dela, tako da bo mogoče prihodnje leto pričeti s polnim izkoriščanjem tovarniške kapacitete. . Pri tej proizvodnji Je zelo Važno boljše In popolnejše izkoriščanje papirne gmote ln zmanjšanje odpadkov. Tovarna čokolade in likerjev predvideva povečanje družbene proizvodnje xa 46 odst Za letošnje leto hna tovarna v načrtu spremembo proizvodnje. Spričo okoliščine, da so prostori tovarne neprimerni in relativno oddaljeni od prometnih zvez, je mijoo. da tovarna prouči možnosti premestitve svojih naprav. Svojo proizvodnjo bo preusmerila T živilsko industrijo. Podjetje »Elektro Videm-Krško« predvideva porast družbenih dohodkov za 25 odst. Porast gre predvsem na račun razširitve nizkonapetostnega omrežja. Na povečanje industrijske proizvodnje ▼ občini Videm-Krško bo ugodno vplivala uvedba premij! ki je letos obvezna za gospodarske organizacije. Nagrajevanje po učinku dela je že v preteklem letu rodilo dobre rezultate, ni pa bilo še povsod 'uvedeno. Letos Je nujno, da vsa industrijska podjetja uvedejo nagraditev po učinku dela in da postavijo pravilna, objektivna merila za delovni uspeh Strokovna združenja, upravni odbori in delavski sveti bodo skupno z organi za tarifno politiko in sindikalnimi organizacijami začeli z uvajanjem nagrajevanja po učinku dela in z uvajanjem premijskih pravilnikov povsod tam, kjer Je to tehnično mogoče izvesti. KMETIJSTVO V občini Videm-Krško je po leg industrije kmetijstvo najvažnejša gospodarska veja. V kmetijstvu je zaposleno 476." ljudi ali 34 odst. vsega prebivalstva. Izrazito kmečkih gospodarstev je v občini 1807. Na enega prebivalca občine odpade 0,54 ha obdelovalne zemlje, na 1 kmečkega prebivalca on 0.93 ha. Nivo kmetijske proizvodnje krmsko bazo količinsko in ka- akega sklada za Roto tovarno. Poleg naštetih pa se pojavlja nih sredstev, ki so bila vložena _ . * . c ... _ m ... • . ... i, cn /tol nU r. CA KI n m mr lrl oa t t ____ . nli «nnA_ se v letošnjem letu ne bo bi- kovostno. To bodo dosegli pred- V zvezi z zmanjšanjem gradbe- s® niz problemov, ki so v v ponovne posrečene ali pone-stveno spremenil. V živinoreji vsem z gradnjo ustreznih gno- ne dejavnosti se pa poraja vpra- zvezi z odpiranjem novega Jam- srečene rekonstrukcije nekate-pričakujejo povečanje prireje jišč, gnojničnih Jam, z meliora- Sanje zaposlitve delovne sile, ki skega obrata na Novem Dolu in rih gostinskih lokalov v Trbov-za okrog 4 odst., medtem ko bo cijo kislih zemljišč, ureditvijo se je sprostila v tej gospodar- z bodočim razvojem rudnika ljah, bi tak hotel v trboveljski pridelek v sadjarstvu in vino- pašnikov, boljšim gnojenjem skl veji. Trbovlje-Hrastruk oziroma Tr- dolini dane9 že verjetno imeli, gradništvu nekoliko nižji kot travnikov, s povečano selekcijo Spričo zmanjšanja investicij- bovlje-Hrastnlk-Dol in ki so Obiskovalci rudnika, ki prihaja-lani. V sadjarstvu bo pridelek krmskih rastlin in s pravočasno skih gradenj bodo gradbena kompleksnega značaja, ker se jo iz naših južnih republik, čisto nižji zaradi tega, ker je bila košnjo. Poleg smotrne odbire podjetja usmerila svojo dejav- neposredno zadirajo v okrajno upravičeno kritizirajo to hudo lansko leto obilna sadna letina živine in izboljšanjem krmske nost predvsem na zidanje sta- w komunalno problematiko, pomanjkljivost v Trbovljah, po-in je zaradi izmenične rodnosti baze bo mogoče povečali pro- novanjakih hiš. vendar jih tu ne bi načenjal, sebno še, ker imajo v Srbiji in in delne zimske pozebe letos izvodno sposobnost živali tudi Promet v trgovini se bo letos ^.eT S ostale osnova, na kateri se bo da bodo v našem okraju tri,g razvijalo življenje na vasi. Tem štiri take enote, Te zveze zadrugam pa moramo omogočiti imele široko področje dela, V ^ ZKS Videm-Krško, tov. Julij popolnejše funkcioniranje. Sib- venstvena paloga pa bo skrnv Gliha je podal obširno poročilo kejše zadruge so se zaradi tega za boljšo organizacijo km®Hj, združile z močnejšimi, V krat- ske proizvodnje in socialista Z občinske delovne konference Z K Videm-Krško - - —- —.--------- - V nedeljo Je bila v Vidmu- so dragocen kamen porabiti za pa bo najbolj pripomogla nova Krškem občinska delovna kon-proizvajanje apna. pet, ki bo, kot — — ~J' nijo. dograjena zrak. Resi Težko Je njihovo de- sta. Peč zidajo z lastnimi moč lo Morda niti ne pomislijo, ko- mi, saj ima podjetje nekaj zelo sednik OLO in član OK ZKS to- ostale osnova, variš Tone Zupančič. liko poslopij, objektov, stano- sposobnih ljudi, ki so sfcroikov- van.isicih hiš, tovarn, podjetij, njaiki za podobne gradnje. Seve je bilo postavljeno z njihovo pa obnavljajo tudi ostalih pet pomočjo. Ne! Na to ni časa mi- pečj in Jih tako usposabljajo za o delu in nalogah komunistov, šiiti. Pa vendar vedo. da eo de- tisto, kar rt najbolj želijo: bolj- Referat tov Glihe je nakazal kem bomo pričeli z ustanavlja- odnosov na vasi. lavci enega največjih JugosUo- šo kvaliteto. S kvaliteto pa bo- obilico delo za člane ZK. Nagla vanrtcih aonarskih podjetij in do dosegli to, da rt bo njihovo sil je, da moramo pri nas v glavnem razpravljati o rešitvi vanje kmetijskega vprašanja, in to tako dolgo, dokler ne bo ta problem jasen vsakemu našemu državljanu. njem gospodarskih poslovnih o problemih in nadaljnjL zvez, katerih naloga bo ureje- razpravah o ustanavljanju P\a vanje prometa z blagom. Te izvajalnih poslovnih zvez zveze bodo skrbele za repro- gc poročali, dukcijski material in prevzele obrate, kakor na pr. mlekarne. ... < Nadalje bodo ustanovljene še da ne rečemo porazen, k®* je Mladinske organizacije so po večini tal prepuščene same se- kmetijske produktivne zveze, osnovnih organizacijah ki bodo posredovale čim hitrej ši razvoj pospeševanja kmetij le okrog 8 odst. kmetovi pa osnovne organizacije, v V' tr bi. Komunisti ne obiskujejo stva. Obe zvezi bosta delovali terih ni niti enega kmeta. setankov mladincev. Mladina bi preko kmetijskih zadrug, mu vprašanju moramo •" .. -.—m- —.. .................. - . p0 vagei1 iit)® - se morala v svojih organizacijah vzgajati in pripravljati za |V občini Videm-Krško so 3 večjo pažnjo. Po vaseh kmetijske zadruge. Ce bi te za- kmečko mladino, ki je de*®, bodoče politične^ aktiviste in za druge združili v skupno, močno in jo je treba pritegniti v kmetijsko zadrugo, bi bilo delo Komunisti bodo morali v g0-mnogo lažje in tudi boljše. Te- doče aktivneje sodelovati j«— . wlut »*,.»- daj ne bi potrebovali toliko ad- cialistični zvezi. Osnovna ° v šanjs našega kmetijstva. Najti ministrgtivnega kadra, pač pa nlzjacija SZDL Videm llj^e{j* sprejem v članstvo ZK, Sledeča razprava se Je razvijala v glavnem le okrog vpra bo treba torej primerne oblike bi si velika zadruga lahko pri- občini Videm-Krško za socializacijo ’ naših vasi. voščila enega ali dva kmetijska odstotek članstva. K Kmetijsko proizvodnjo moramo strokovnjaka Vpnenice a Zagorju dajejo vsak dan pri!'!’*no 150 ton apna Se daj gradijo šesto peč nenehno dvigati, ker so potrebe po kmetijskih pridelkih vedno večje To pa seveda ne na kapitalistični način, temveč z utrjevanjem socialističnih odnosov na vasi. tei^V ki bi bila stalno mnogo pripomogli prav na terenu, nlstl ki so se resno zavzc'1' Ko smo že pri kmetijstvu, sl je članstvo SZDL porastlo. oglejmo še socialni sestav čla- Najslabša pa je osnovna ,ft » nov ZK. Le-ta pa Je spričo oko- nizaclja SZDL SeAuše-Pr^' < lu llščine, da je občina pretežno kateri je včlanjenih k0111 kmečka, skrajno nezadovoljiv, odst. volivcev. NOVO - V „STAREM“ MRASINIKU - *i Mm •** Z beležnico od hrastniške železniške postaje do Brnice — Podoba Hrastnika se bo kmalu spremenila — Bogata ustvarjalna dejavnost političnih, množičnih in ostalih organizacij V poldrugem dnevu človek ne zmore obhoditi raztegenje-nega področja neke občine. Posebno ne hrastniške, ki je resnično razsežna. Se manj lahko zbere neštete vtise v nekak Trenutno pa imajo občani več drugih skrbi, med njimi pa je najvažnejša ta, kako bo letos z njihovim gospodarstvom, delovanjem društev, organizacij, bo posebno ženske, kaj sredstev za vse to pisano tos bolj smotrneje organizirali odkup, zlasti pa pomagati pri odkupovanju mleka. Sicer pa računajo, da bo morala hrastni-ška zadruga perspektivno obno-ki jih najbolj viti svojo lastno mlekarno. V ; m JL t?* „r>- ■ > .» . ■ v V. , ' ^ '■> *. skupek in si tako ustvari celo- dogajanje, in še nešteto drugih vito sliko življenja teh ljudi — ljudi, ki jih je narava potisnila v stisnjen prostor, Iti nič manj važnih vprašanj. In ker so občinski odborniki prav takih delavnic, potrebujejo. ziasti pa bo treba v Hrastni- Za lepšo podobo Hrastnika ku vključiti več mladine v obrt, . . ... , Kot rečeno, predvideva družbeni načrt delo na Brnici. Urbanistični načrt je verjetno že narejen. Brni ca bo torej novo večje naselje občine Hrastnik, V obstoječih obrtnih obratih bodo letos utrdili delovno disciplino in na tej osnovi zvišali proizvodnost dela. Predvidevajo sobnost socialističnih podjetij na ta način, da bodo nekaite. rim predpisali pavšalno obdav- te dni razpravljali o družbenem pa gg dvigniti konkurenčno spo-načrtu za njihovo občino, poglejmo kaj jim prinaša. Posameznik skuša prilago d iti lastne interese skupnosti V osnutku družbenega načrta občine Hrastnik je uvodoma rečeno: Prvič v zgodovini se- stavljajo naše občine svoje družbene plane. To pomeni nov ............................................... ' ....... ,V Hrastnik je v zadnjih letih povsem spremenil svoje lice. Zgradili so nekja lepih stanovanjskih hiš, olepšali mnoga poslopja in objekte in popravili občinsko cesto Naj jo pripravi katero koli dru- pravile domače skupine, so štvo, vedno je dobro obiskana. Hrastničani spet nagradili raa. 1)0 skladno z razvojem no- y te^nu prireditev, ki so jih pri- Ione vse izvajalce vega obrata na Dolu postalo sre- 1 dieče rudarskega življenja v tem delu Zasavja. Predvidevajo, da Pisana dejavnost društev in organizacij izpodbuda pri varčevanju z materialom in drugim. Velik del kreditov gre v mesta V Hrastniku za sedaj na nobene potrebe po več trgovinah. Morda bi kazal« odpreti še eno nadaljnji korak v dajanju pra- trgovino le v Praprotnem, ker vic in pristojnosti občinam kot najnižjim politično-teritorial. nim enotam. To je moč tudi zategadelj, ker socialistična zavest delovnih množic nenehoma raste in je narastla že v tolikšni meri, da skuša posameznik prilagoditi lastne interese skupnosti. Brez te zavesti bi bdi družbeni načrt skupek lokalnih, individualnih potreb do skupnih sredstev. Stavki, ki so jih tovariši napisali v uvod družbenega načr-Pogled na del Kemične tovarne ta, popolnoma držijo.^ Tudi v Hrastniku, letos so tovarno Hrastničani so namreč že dav-temeljito rekonstruirali no spoznali, da je njihova moč le v skupnem prizadevanju, naj-se razteza od Save tja do Bob- ti izhod za lepše, jutrišnje živ- na in naprej. Zato potrebuješ nekaj dni, da nekako podoživiš vse, kar vidiš, slišiš in. ob. čutiš... Nekaj pa mi je ostalo v traj- ljenje. In enotni so v teh letih dosegli že marsikaj. Udeležba občine na delu ‘dobička industrijskih podjetij, ki je predviden po načrtu, je letos Med neštetimi društvi in klu- Ne bi bilo prav, da bi pozabil bi je težko izbrati najboljšega, omeniti še planinsko sekcijo ^d?o^CMt^toiJain& jTw- slojih ’>5Sčeh pravlja vzpfn v jSljske Alpe padajoc*mi uiturmmi m j sobnostih. Naj tokrat omenim in obisk koče na Prehodavcah. dejavnost fotoamaterjev. Foto- »Svobode« so v Hrastniku že klub je edini v okraju, k;, si je dosegle tisto razvojno stopnjo, pred leti zgradil lasten dom. 50 ko nd več bojazni za uspešno in članov, ki dela zelo aktivno, kvalitetno delo. Vse so aktivne, Njihove povojne razstave so bi- vse si prizadevajo dajati delov -le iz leta v leto boljše. Sedaj nemu človeku ne zgolj enostran razstavljajo svoje fotografije celo v zamejstvu. Letos pa po- Tamkaj pa bodo zgraditi tudi druga potrebna poslopja s pri- ndmi zgradbami. Seve pa bo 250 stanovanj premalo, saj bo treba v bližnji prihodnosti preše, liti iz Trbovelj kar 600 rudarjev. Sicer je letošnji proračun občine Hrastnik nekoliko prilagojen tem potrebam, toda za se- ske prireditve, marveč vse, kar koristi splošnemu oblikovanju teka že 26 let od ustanovitve slehernika. Zelo požrtvovalno tega prizadevnega kluba. Med zelo dejavne sodijo tudi planinska društva. Obe planinski društvi sta pritegnili v članstvo precej mladih ljudi. Letos dela Mladinski oder pri »Svobodi I«, ki šteje 60 mladince',' in mladink. Letos so priredili že vrsto uspelih odrskih del, sodelovali pa so tudi pri letošnjem začenjajo graditi dve planinski občinskem prazniku postojanki: na Kalu in Gorah. Hrastničanom potemtakem ni treba skrbeti, kje bodo preživeli svoj nedeljski oddih. Aktivni so tudi kajakaši. ki sože začeli tekmovati in pridno vzgajajo mlad rod ljubiteljev vodnega športa. Za svoje delo zaslužijo vso pohvalo. Dobro dela tudi Društvo pn-jateljev mladine, najbolj aktivni so pa seve radioamaterji, ki so dobili zveze celo z najbolj oddaljenimi državami sveta. Kajpak pa ima društvo tudi druge seleči je mladih^ ki s svojo dejavnostjo večkrat presenečajo. Izobraževanje delovnih ljudi nem spominu. S komur koli sem nekoliko manjša kot v prejšnjih govorili in se pomenkoval, visi letih, na drugi strani pa so le. so vpletali v svoja pripoveckr tos ustanovljeni razni skladi, ki vanja spomine na revolucijo, na so namensko usmerjeni za raz- Udeleženci nedavnega mladinskega seminarja to močno želijo odmotati vašča- daj je težišče proračuna le na ni. pripravah. Se pravi, pripraviti Najuspešnejši je bii letos knjigovodski tečaj, ki še traja-Začelj so ga že marca, obiskuje pa ga nad 40 ljudi. V Hrastniku je bilo v zimski sezoni devet gospoefinjskih, pletilskih in navali tekače probleme. Sploh je mladinska organizacija zelo aktivna, saj je med drugim začela s prostovoljnim delom na Kalu, Gorah in v Hrastniku. Nekaj pa se jih je prigteBtlo H i kuharskih tečajev'. Na Turju ga za delovno brigado v Koper. w . je obiskovalo 18 deklet, trajal Občinski komite SZDL si pri-Pravkar so odprli novo mo- bo treba se druge načrte za bo- . . —veda no zadeva dvigniti število članstva ---—----——- - ——*»«“ *“ -- ♦“» je vpis^ nad 90 odst. To se mu bo, kot lo v tečaj 18 udeleženk, trajal kaže, posrečilo, saj je odločen to pa je trikrat tedensko. Uspešni izvesti v prihodnjih tednih, so bila tudi tečaji v Zgornjem in m~ J~' 13 demo urejeno trgovino v spodnjem Hrastniku. To je prva poslovalnica v Hrastniku, ki bo resnično urejena po okusu in doče gradnje ne le na tem odseku, marveč še drugod. Sploh bo letošnje leto značilno za razvoj Hrastnika. Ze potrebah potrošnikov. Morda bo doslej je bilo mnogo storjeno za . '7a>/ -.v!--!* , <• ' **•'*'•’* . -'>»<->.« ■■'■ - -- ' v;.:. J4' ' tudi ta trgovina pripomogla, da Hrastničani ne bodo več največji del najetih potrošniških kre- lepšo podobo Hrastnika, saj so uredili cesto, olepšali druge odseke, dozidali šolo, zgradili več - Lepše je, kot pred esetimi leti, pravijo Hrastničani. Pa vendar. Mnogokaj bo treba Še zgraditi, popraviti, da bo življenje v mestu prijetnejše. surov, težak čas, ki’ je sicer že voj tistih gospodarskih panog, ^ fgprav je občina pre-ta občutek, vsi U spomina, tečno industrijska, morajo ob-‘tokaka vzpodbuda, da laže pre- gani smatrati kmetijstvo, kot ditov vnovčevali v drugih kra- stanovanj in drugo- Toda že lejih. Doslej pa je bilo tako. Po- tos se obetajo nekatere nove trošniki so šli kupovat tja, kjer gradnje. Predvsem bo Steklarna je bila večja izbira blaga. Seve gradila 12-stanovanjsko hišo, 75 bodo morale same trgovine pri- do 80 stanovanj bo gradil rud-pornoči k temu, da bodo ljudje nik Trbovlje—Hrastnik. Približ. kupovali večji del blaga v do- no trideset zasebnih graditeljev mačih trgovinah. S sredstvi, ki pa gradi lastne stanovanjske so določeni v družbenem načr- hišice. Kreditna komisija bo letu, bodo kupili različno opremo toe lahko podelila 6 do 7 mi-in pa za nakup opreme nove lijonov dinarjev kredita. Pri-trgovine na rudniku. Največ pa hodnje dnj bodo torej na grad-si beta jo od potošniških svetov, biščih širom po občini dela kar seve. če bodo dobro zastavili. precej. Sicer pa si Hrastničani radi povedo, da jim stanovanj hudo manjka in da ta kriza še ne bo smalu rešena. Drugo leto bodo začeli graditi še cestišče v centru Hrastnika. Potem bo večji del ceste urejen. Spodnjem Hrastniku, Praprotnem in drugod. Skupno se je v hrastniški občini izobraževalo nad 120 deklet. Tudi predavanja, ki so jih prirejala delavska društva in Te dni so zaključili letošnji šolski pouk. Učni uspehi se boljši kot lani, čeprav v Hrastniku hudo primanjkuje učiteljev in profesorjev. Nujno bi namreč potrebovali pet predmetnih učiteljev in pet. učite. Dvigniti kmetijstvo in usposobiti KZ, da bodo postale edini činitelj napredka na vasi V Hrastniku je sicer kmetijstvo kar dobro razvito. Najbolj razvita v kmetijstvu je živinoreja. Samo krav je v občini 428, vendar računajo, da bo treba letos to število nekoliko dvigniti. V družbenem načrtu je pred- Vrsta prireditev za občinski praznik V ponedeljek bodo v tej hiši odprli eno najmodernejših trgovskih poslovalnic v okraju Letos praznujejo občani že tretjič svoj občinski praznik. Le- kS brtto SZDL. so bila dobro obiskana, ljev za osnovne šote. Na tam „ _____________ _ ______________ ____________ .... ________________________ praznovali še Dan borcev in S to obliko splošnega izobra- mestu naa omenim kidetoranje f^jo vsakdanje nevšečnosti dopolnilo industrijskih dejavno- videno, da bodo posvetili veliko praznik rudarjev. Prireditve, ki ževanja bo treba tudi v bodoče glasbene sole., 1 dPo ,n “ “ ^ 5US SSST. “SSSa ie P«- pSS Stala odločujoč činitelj napred- sekcijah delavsko-prosvetnih in redila pred kratkim uspel se- resnico, da so Hrastmcam ka na osnovi utrjevanja soda- drugih društvih. minar. Na seminarju so obrav- glasbo ze.o dovz ■ • lističrtih odnosov na vasi. Zlasti je treba poudariti, da ...... Prvo bo pripraviti zadruge na Hrastničani z zanimanjem sle- Problemi V3SI lil C'K0llC6 območju Hrastnika, da bodo le- dijo še tako majhni prireditvi. če bi zapisal, da jim je v pomoč pri njihovem vsak-^jem delu. _ Nekdo ml je dejal, da so ^Sstničanl zapeti ljudje. Nera-tonogo govore, navadno le sti jati. Razvoj obrti na prvem mestu 2**°. kar jih človek povpra-Prav posebno pa se neradi Vali jo. Zato človek potrebuje lzrirnerno ve^ časa, da izvrta z hjih stvari, ki so njim ne- kaj Hrastničani pravijo, da so v obrtni dejavnosti na zadnjem mestu v okraju. Manjka predvsem standardnih delavnic, manjka pa še drugih obratov, ki vsakdanjega in kar že tako So v vsakem večjem kraju sila Najbolj se Dolani vesele otvoritve nove splošne ambulante, ki jo bodo izročili svojemu namenu julija. Na Dolu je sedaj že tisoč zavarovancev, ki so so menda najbolj ponosna na lastno strelišče in zraven stoječo zgradbo. Dobro jim bosta služila oba objekta. Velika naloga čaka tudi gasilsko društvo lj*hju. sodi k vsakdanjemu živ- «o ko sem nekomu omenil, da h. rudarji naših revirjev enaki, se pravi, da je življenje malone po- potrebni. Letos kanijo, da se odločno lotijo reševanja tega problema in ustanovijo zlasti take obrtne obrate, ki bodo v pomoč ustanovljeni stanovanjski skup- ' J • > V£ * ,t - *■ r'* ') Vs ” * » -V-- ' ^ ; L* ■ *« ir svojevrsten pečat.« prav je Imel. l'esnoba tW'T'1 n.o si Dos temeijato ogce- nejše drobne usluge. — n*, '"'lino, in spoznal, kako smo vitev nekaterih delavnic tesnem. lxiš drugačnega tre bo vali po Ta tesnoba nam je . He», t.^kuje,' da so vedno bolj **• v znesku Utt.ooomn z* da znajo izkoristiti najpotrebnejše obrate. Ostalo pa ^ček zemlje. O tem pa bndp našli, oziroma najeli inve-^ Prepričal tudi v pomen- iticljpki kredit. lfu . V. .svntl prodaje. Cementarna v Trbovljah se Je razumljivo pričela zanimati za inozemska tržišča, zato je poslala vzorce svojega cementa na analizo v Švico (Zii-rith), na Dunaj in v London. O.l tod je dobila zelo pohvalna sporočila, saj ustreza trboveljski cement popolnonta zahtevam svetovnega tržišča. Za cement se zanimajo lnte. rerenti v Švici, s katero so dogovori že sklenjeni, vprašanje jc le, če bodo Švicarji izstavili uvezno dovoljenje, ker hočejo 7(>ščititi domač« proizvajalce. Cementarna se dogovarja tudi s kupci v Avstriji in Sovjetski zvezi, kamor bi lahko prodala okoli deset tisoč ton cementa. Trboveljski cement jc nekoliko dražji od ostalega na jugo- (Nadaljevanjei pismo : I?- 'm. a1* se poučuje na moderen način, na temeljih ogromnih izkustev iz časov NOV. Kot že rečeno, bodo vojne akademije in šole sprejele v svoje okrilje tudi letos nove slušatelje iz naših mest in vasi, ki bodo s svojo mladostjo in poletom vnesli svežino v vrste naše Armade in s tem precej doprinesli k njenemu nadaljnjemu razvoju. Ker prav gotovo marsikoga zanima, kakšni pogoji so v teh šolah, naj jim na kratko spregovorimo še o tem. Vse šole so v lepih mestih, v primernih prostorih, ki so tudi opremljeni z vsemi potrebnimi sredstvi, tako da je mladincem v njih res lepo. Na razpolago so jim knjižnice, čitalnice, prostori za igranje šaha, godbeni 'nstru menti in športni objekti. Slušatelji lahko postanejo v času šolanja tudi foto-amaterji itd. Sole in akademije priredijo rali ves družbeni načrt ter za- poieg tega tudi razne izlete v gotovili pravilno razdelitev »red- (ovorne< športna tekmovanja *n štev, ki s« nam letos na razpo- po(jobno. iago. S posebnim zanimanjem yse šolanje gre na strošice so se odločili za sredstva, ki jih jlA/ Podrobnejše inf017?a.‘ bodo dobili otroci padlih borcev \ahko dobite na najbližnjem in ostali socialno ogroženi prebivalci. Sklenili so, da sc do konca leta ne bodo razdelila predvidena sredstva med društva in organizacije. To bodo storili šele potem, ko bodo vsa ostala srcdslva za druge potrebe zagotovljena. Z eventualnim posojilom OLO bodo dokončali dela na Delavskem domu in Ljudskem kopališču. medtem lto bo za Blagovnico ostalo samo toliko, da bodo lan. — —* *—— — •— vojnem odseku ali pa na ob« ■jejgi Gosta iz nila domov z mu zaspati. Vsak po sv0,e-Mia tuhtala, kako bosta zaU*Zfi, partizanski klic godbenik _ V, kako zagotovila tajnost priv -f varen odhod iz mesta in PTeZe. težjih instrumentov v Težilo ju je tudi to, da )e ^p godbeniki več mož in očetom^ se bodo ob zavesti, da jim Nemci nato preganjali težko ločili od svoje druži1’” (Nadalje vanjC( sl® P© M¥jy Revirske podobe če pošteno plača, tudi pošteno dobiti? Ko sem tole razmišljal in opazoval, sem zaslišal glas neke ženske: »Uh, kako je tale kruh slabo zapečen ,..* Ozrem se in vidim, kako ga otipava, kot da bi hotela ugotoviti, ne vem kaj. »Ah mi hočete dati drugega?« naposled vpraša prodajalko. Ta meni nič tebi vzame kruh in da drugega, bolj zapečenega. Brez komentarja! Zanima me le, če je ta tovarišica že kdaj prebrala napis v svoji prodajalni, ki pravi: »Ne otipavaj ■..« o Se nekaj o prireditvah MINULIH DNI Ta in prejšnji teden v ITrbcv-Ijah je bil kar bogat na prireditvah. Obetalo se je tudi dvoje kulturnih gostovanj gledaliških družin iz spodnjega konca našega okraja. Vendar pa je eno, ________ žal zaradi bolezni dveh igral- tudi vse mogoče torbe, cekarje cev, odpadlo, To delo je »Oj, in bogsigavedi kaj vse še. Pro- to lectovo srce*, ki ga je v re-dajalka meče kruh, pobira de- tiji Rada Černača naštudiralo nar, šteje, pa spet sega po kru- kulturno društvo »Oton Zupan-hu in ga podaja tistemu, ki je čič* iz Artič in je bilo povsod na vrsti ... Človek opazuje, ugi- lepo sprejeto. Prav gotovo bi ba in se čudi: ali res vse sku- bilo tudi v Trbovljah, saj je Rudar Drejc se še živo spominja podobnih zborovanj Na sliki: tov. Franc Leskošek g ovori na zletu »Svobod« v Celju Orehovica praznuje NA POGORIŠČU HIŠ NA OREHOVICI NAD ZAGORJEM BODO V NEDELJO, 1. JULIJA, ODKRILI LEP, MONUMENTALNI SPOMENIK — V HIŠI BIVŠEGA LASTNIKA KLANClŠARJA BODO UREDILI SPOMINSKO VITRINO Tedaj so se Nemci pokazali Pomlad se nagiblje v poletje. Zasavski revirji so v bogastvu barv. Stari rudar Drejc, ki živi v tej deželici ob umazani Savi že sedem desetletij, je oni dan spet strokovnjaško ugotovil, da je v tem letnem času tod najlepše. Res, ni povedal napak! Tri tesne zasavske doline — doline črnih knapov so sedaj naj-prikupnejše. V lepem sončnem jutru smo se odločili in odšli na pot za motivi — za revirskimi podobami. 0 OBISK V TRBOVELJSKEM MUZEJU V hiši, ki stoji nasproti no-vega Delavskega doma nedaleč od kraja, kjer je bil pred 32 leti zgodovinski spopad z Orju-no, in okoli nje je že nekaj časa zelo živahno, Trboveljčani vedo, zakaj, V njej bodo skoraj odprli revirski muzej. Ta pomemben dogodek bodo Trbovlje in revirji doživeli ob Dnevu rudarjev — 3. julija. Prostore novega muzeja smo obiskali v času, ko je bilo še največ dela. Pleskarji so pleskali spodnje prostore, električarji montirali luči itd. Tudi okolico, kjer so zasadili vrsto cvetlic in kamor voi_ w .......... __________ _ . je že postavljen star partizan- po^gaj0? Kof da se teh ljudi V nedeljo zvečer pa je gledališki topič, so urejevali. V prvem n^ ne tige _ Vsaj izgleda ta- šče mladih iz Sevnice uprizo-nadstropju, kjer so prostori mu- fco? Toda verjemite- z dobro rilo Grillparzerjevo tragedijo žeja, smo našli tovarišico Zado- V0'ij0 bi se dai0 mn0go narediti. »Ljubezni in morja valovi«. bovškovo, ki nam je na kratko, mar njma človek pravice, -jak kajti čas ni dopuščal, povedala, kar nas je zanimalo o muzeju in njegovih težavah, Trbovlje so pred leti že imele svoj muzej NOV, ki je bil urejen v prostorih Rudarskega spominja mladi rod na težko priborjeno zmago! Na koncu pa še tole: muzej doslej še nima nobenega stalnega uslužbenca. Vsa dela opravljajo sedaj ljudje po svoji službi, kar zahteva od njih seveda precej truda. Vsekakor bi bilo prav,-da bi ljudski odbor trboveljske občine čim prej postavil stalnega uslužbenca. 0 KRAMLJANJE O NAŠIH PEKIH IN HIGIENI Ena izmed revirskih pekarn. Zgodnje dopoldanske ure. Kupcev kokih petnajst. Torej: promet je na višku. Majhna pro-dajalnica (takšne so skoro vse) skoro ne bi mogla sprejeti niti enega človeka več. Prodajalka mrzlično meče štruce (tako pravijo v revirjih kilogramu kruha), žemlje, pa spet štruce na nič kaj čeden in čist pult, kamor nakupovalke postavljajo bodice Lovski Junak" Zgodilo se Je v nedeljo zjutraj v Zagorju ob Savi. Najbrž so prignali psi mladega srnjaka v bližino Medije pri Godbe, nem domu. Ker se srnjak ni mogel rešiti drugam, Je skočil v potok Medijo. Zgodaj zjutraj se je zbrala na kraju množica ljudi. Opazovali so srnjaka, ki je miroval na bregu. Tedaj pa Je prišel od doma pogumen lovec, malo pogledal okoli sebe. Počila Je puška, šibre so zadele srnjaka, ki Je takoj obležal. Spet o zagorski mesariji Pred dnevi je uslužbenka nekega podjetja v Zagorju poslala deklico k mesarju na Kidričevi cesti, da bi Ji prinesla slanino ca malico. Ko se Je deklica vrnila, Je uslužbenka začudeno ugotovila, da Je slanina pokvarjena. Priporočljivo bi bilo, da bi sanitarna inšpekcija občinskega IX) večkrat obiskala mesarska podjetja, poiskala krivce in Jih tudi primemo nagradila. Še vedno stara pesem Ze enajst let je minilo, odkar smo prenehali uporabljati nemščino. Izglsda pa, da bi v Cem-šentku še kar radi Imeli stare paj, vse besede o higieni nič ne vladalo zanj veliko zanimanje, Vsaj tako bi sklepal vsak SEVHICA Bilo je v maju leta 1944. Našo zemljo je zajel val osvobodilnega gibanja. Borci Slandro-ve brigade, ki so se sredi meseca maja zadrževali v bližini Kolovrata, so kovali načrt, da bi napadli vodstvo esesovske postaje Izlake in Trojane. 17. maja je skupina borcev Slandrove brigade pod vodstvom namestnika brigade Platine že traj postavila zasedo v bližini posestnika Janka Drnovška. Partizanom ni bilo treba dolgo čakati. Izza bližnjega ovinka je s Trojan pripeljal nemški »Oppel«. Partizani io Nemcem pred hišo pripravili barikado, pred katero je nemški avto obstal. Partizani so začeli z vso silo streljati v posadko nemškega avtomobila. Nemški major, ki je prvi skočil iz avtomobila, se je takoj zvrnil v obcestni jarek. Po nekajminutni. borbi so padli tudi ostali nemški Oficirji• Drugi dan so esesovci obkolili vasico Orehovica in čdkali. Nikogar niso pustili v vas. v mraku se je začelo. Naprej so zažgali hišo Janka Drnovška, nato pa še hišo in gospodarsko poslopje Sopotnikovih in hišo Kla-čišarjevih. Nihče ni mogel uiti. Vsak poskus rešitve se je po- kat »pravi* junaki.., Zveza borcev iz Zagorja je že dalj časa pripravljala, da uredi okolico in kraj, kjer se fe odigrala ta strašna tragedija. Dela so že skončana. Sredi razvalin teh kmečkih hiš se visoko __________ dviga monumentalni spomenik, stopili prvi obiskovalci, ki bo tiho, nemo še poznim ro- Revirski muzej v Trbovljah komandanta dovom pripovedoval tragedijo $ma pranega precej tiskanega zgodaj zju- ljudstva, ki je živelo in delalo materiala, manj pa raznih dru-na bori krpici zemlje ob cesti gih predmetov. Zato st vodstvo Zagorje—Trojane—Ljubljana. zlesti prizadeva dobiti čim več Ostanke hiše posestnika Klan- zgodovinskega materiala Iz NOV čišarja so lepo obnovili, zavaro- od naših borcev, zlasti še od vali odprto zemljišče in zraven prvoborcev. Zal pa nekateri ne uredili majhno vitrino. pokažejo za to dovolj razum®" _____ HIGIENA IN ČISTOČA VLO- dorria S pričetkom gradnje no- KALIH. — Veliko govorimo in vega Delavskega doma, ki stoji pišemo o higieni in čistoči Iona prostoru med starim Delav- kalov in o higienski prodaji skim domom in Rudarskim do- živil, kar pa marsikje ne vzamem, pa ga je bilo razumljivo mejo posebno resno. V sevni-treba zapreti Sicer pa ti pro- ških pekarnah še vedno izdaja-stori niso bili povsem primerni jo kruh isti ljudje, kot spreje-za muzej. Zlasti velik sovražnik majo denar. Vemo pa vsi, da je bila vlaga, ki je povzročila, denar nenehno kroži in gre da so se nekateri predmeti za- skozi tisoče rok, zdravih in bol-čeli že kvariti. V tem oziru so nih ljudi. Tudi pri nas bo tre-novi muzejski prostori vse ne- ba pekom povedati, da kruh in kaj drugega. Takrat je bila že- denar ne gresta skupaj. Ijd vseh, da se čim prej najde- Potrebno bi bilo, da bi to jo novi prostori, v katerih naj vprašanje pri nas uredili, kubi bil revirski muzej. Nekaj let kor so to napravili v krški pe-je bilo treba, da se je zamisel karni. Prodajalec prijema kruh začela uresničevati. Bilo pa j« s papirjem in ga izroča stran-mnogo dela. Sedaj se lahko od- kam, denar pa sprejema z dahnemg. V muzej bodo skoro drugo roko. Le malo dobre volje je treba — in tudi to vprašanje bo rešeno. -ko * Izlake PROSTOVOLJNO DELO MLADINCEV. — Prejšnjo nedeljo je izlaška mladina odšla na prostovoljno delo v Orehovico, __ kjer se pripravljajo na odkritje # _ spomenika žrtvam fašističnega nasilja. Mladinci so vi pridno pomagali spravljati ruševine in jih je treba za delo pohvaliti. V srcih mladincev je bila misel: Vi ste žrtvovali za nas življenje — mi pa se vam hočemo oddolžiti z delom za postavitev vašega spomenika. .. . M. G ki si ogleda markacijsko tablico na poslopju nasproti novemu Zadružnemu domu. Med drugim piše na kažipotu proti Zagorju tudi »Galemborg«. Prav bi bilo, da bi taki na. piši v naših krajih čimprej izginili. Nerazumljiv ukrep Gospodarski odbor 8D »Radar« v Trbovljah, Je pred ne. davnim sklenil, da Je lahko v njegovi gostilni le en sam šah, to pa zaradi tega, da bo stočila več alkoholnih in drugih pUač! Pravijo namreč, da so doslej tisti, ki so ignll Šah le bolj Mnenja smo, da Je danes, ko povsod govorimo, kako nuditi delovnemu človeku čim več razvedrila ln zabave in ko odvajamo ljudi od pijančevanja, vsakršen komentar k tej »trezni« odločitvi članov »Rudarjevega« gospodarskega odbora odveč. Na Senušah gradijo novo šolo Pred meseci so razpravljali pri svetu za šolstvo občinskega LO Videm-Krško o postavitvi šole na Senušah. Ni ostalo samo pri besedah, kajti kmalu nato je občinski ljudski odbor Praznovanje Dneva borcev v Pišecah Spomenik padlim borcem in desetim talcem nesrečil, kajti nemški vojaki so vegn0st pa bo v Pišecah v okvi- izza vsakega ogla prežali z mitraljezi. Tako je končalo na Orehovi- ci življenje 14 ljudi... Na sled- Um borcem, žrtvam fašizma in nje jutro so k ostankom hiš Pripeljali skoro 70 let staro ma- 'ter~Janka Drnovška, ji z verigo pripravlja Zvez« borcev v Pi-zvezali noge in jo živo pahnili šecah in ostale organizacije, ob v ogenj... V VELIKEM PODLOGU bedo odkrili dve spominski plošči za -- _____„ juST^nedeljo Z7°5uHJa V°v predmeHUgubili^U pa pokva- kupil’montažno hišo, ki jo bo-okviiru kaznovanja ^Dneva bor- rili, je vsekaj odvet Prosto- do postavili kot provizorij za ... nričakuip ri so lepo urejeni. Nikakor m namestitev šole in s tem za- Zafna slovesnost se bo začela umestno, da leži ta zgodovinski ^sno rešili problem, dokler ne ob desetih dSne material doma po predalih. Naj ^ zgradili nove moderne šole. V ta namen je priredil krajevni odbor občine na Senušah kakor tudi SZDL več sestankov, na katerih so si zadali določene naloge. Prejšnjo nedeljo je bilo na mestu, kjer bo stala šola, vse živo. Preko 40 doma-' činov iz novega šolskega okoliša Je -marljivo opravljalo zemeljska dela, ostali pa so vozili gradbeni material, ki je od Senuš precej oddaljen, ker ga v enem dnevu lahko pripeljejo le dvakrat. Na srečo vozijo gramoz tudi s traktorjem in avtomobilom, tako da bo ves gradbeni material pravočasno pripravljen. Ljudje z veseljem delajo prostovoljno pri šoli, ker se zavedajo njenega pomena. Najbolj so se pri delu izkazali tov. Jože Klun st, ki je prevzel vodstvo nad gradnjo, Jože Kerin ml., Franc Volčanjšek in Franc Lekše. Posamezne dele montažne hiše, ki bo služila za šo- lo, že vozijo na Senuše. V kratkem bodo pričeli s potrebnimi zidarskimi deli in s postavitvijo montažne hiše. Večina prebivalstva šolskega okoliša Senuš z zadovoljstvom spremlja to delo in se veseli 5. septembra t. L, ko bodo njihovi otroci prvikrat prestopili prag nove šole in si s tem prikrajšali dolgo pot, ki so jo imeli doslej v šolo v Leskovcu, na Raki in Velikem Trnu. So pa v kraju na srečo redki ljudje, ki jim ni prav nič mar nova šola, četudi imajo sami ali pa njihovi sinovi ln hčerke otroke, ki bodo v kratkem šli v šolo. Tako n, pr. Alfonz Urbanč, ki živi na posestvu s 16 ha zemlje, ni prišel niti enkrat na zbor volivcev, da ne govorimo o njegovi pomoči pri gradnji šole. Vsekakor smemo pohvaliti pridne vaščane, ki navzlic pomanjkanju časa — saj imajo polne roke dela pri košnji, okopavanju in škropljenju — vendar marljivo pomagajo na gradbišču nove šole. -3 Letošnji Dan borcev, ki ga dih in okrasili, da bo slavnost bomo praznovali 4 julija, bodo* čim lepša, v Pišecah počastili s kresovanjem na predvečer. Glavna »to- ru občinske ZB Brežice v nedeljo, 8. julija. Ta dan bodo odkrili v Pišecah spomenik pad- desetim talcem, ki so bili v kraju ustreljeni. Na to slavje se kateri priložnosti bodo vas ure- Obilnskl odbor ZB v Vidmu-Krškem se že dalj časa pripravlja na Dan borcev, 4, juli-■to. V okviru te proslave bo v mesecu juliju več prireditev. N« večer pred Dnevom borcev bo v Vidmu-Krškem slavnost-na akademija, kjer bodo sode- aKaaemija, Kjer dogo soul— borcev ^ ‘°vale politične in družbene or- m leDjQ b Banizacije. Slovesno bodo še Proslavili 22. julij, Dan vstaje, uho 28. julija pa bo komemoracija na pokopališču v Vidmu-Krškom, kjer bodo počastili sPomin na prve krške padle bbrtizane. Naslednji dan, 29. •bilja, bodo člani Avto-moto ®ruitva lz Vidma-Krikega pojili vence v Dobravo, kjer so D‘H tt partizani ustreljeni. horskem bataljonu, in JI odkrili na njeni rojstni hiši spominsko ploščo. Istega dne bodo odkrili spominske ptošče padlim borcem ln žrtvam fašističnega nasilja na Gasilskem domu z imeni 8 so darovali življenje za lepšo bodočnost nas vseh, in z imeni 7 žrtev fašističnega nasilja. V soboto, 7. julija, ob 7. uri zyečer bo v gasilskem damu v Pišecah slavnostna akademija, ob 9. zvečer pa kresovanje to partizansko rajanje. V nedeljo, 8. julija, bo ob 5. uri zjutraj budnica, ob 10. un dopoldne pa bo na Pišece Improviziran napad to (sprejem partizanskih patrulj. Od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne sledi ogled bunkerja v bližini Pišec. Ob 2. uri popoldne pa »e prične slavnostni del in sicer odkritje spomenika, z recitacijami. govori, nastopom pevskih zborov, domačega to brežiškega, ob kateri priložnosti bo sodelovala tudi godba iz Kapel. P« slavnostnem sporedu sledi prosta zabava, na kateri bodo borci obujali spomine na NOV. Ker bo glavna slovesnost dne 8. julija, na kateri bodo sode. lovale vse organizacije ZB brežiškega področja, občinska ZB Brežice za Dan borcev ne bo prirejala posebne slavnosti, peč Pa organizira za 8. Julij prihod partizanskih patrulj iz vseh ostalih krajev v. Plžeoe. Uspel zakl ncek na Ind. kovinarski soli v Trbovljah Dan rudarfev v KrmeHn . Osnovna organizacija ZB v , eskovcu se Drinravlia u.-^ovcu se pripravlja na od-, ritje spominskih plošč v Vell-(jfto Podlogu Dne 8. julija se rJ?° domačini spomnili na-Ki*4ue®a her°ia v občini Videm-Ve. i • tovarišice Milke Kerlno-* ki je letu 1942 padla v Po- Dam rudarjev in Dan borcev boto tudi krmeljski rudarji slovesno praznovali. V počastitev obeh praznikov bo v Domu »Svobode« tudi slavnostna akademija s pisanim kulturnim programom. Na tej prireditvi bo prvič nastopil tudi pred kratkim ustanovljen godbeni orkester. Novost v Krmelju bo tokrat ognjemet na nredvečer rudarskega prazniku. ____u-l_-jak Na krmeljskem rudniku J« večkrat opaziti, da je pri nekaterih ljudeh čut odgovornosti in pazljivosti za družbeni material premajhen. Tako se na primer večkrat zgode tudi razne manjše nedovoljene tatvine. Delavski svet rudika je v zvezi • tem že pod vzel potrbene ukrepe to sklenil, da se bo na vso moč bo. ril proti gospodarskemu kriminalu. Trije Rudarji V soboto, 16. 'junija so se zbrali v restavraciji »Turist« v Trbovljah učenci Industrijske kovinarske šole Strojne tovarne v Trbovljah k svoji zadnji letni konferenci, kateri so prisostvovali vsi učenci, člani šolskega odbora, predavatelji, nekateri starši to tajnik občinskega sindikalnega sveta. Za to slovesnost Je vodstvo mladinske organizacije šole skupno z upravo pripravilo pisan spored s kulturnim in zabavnim delom to razdelitvijo spričeval absolventom ter nagrad najboljšim učencem vseh treh letnikov. ,, w Končni rezultati, doseženi na zaključnih izpitih, so pokazali, da je 28 učencev III. letnika iz-| delalo šoto, štirje pa imajo po-pravne izpite. Iz tega sledi, da ni nobenega učenca zaključne-ga letnika, ki ne bi šole skon-čal. Po razdelitvi spričeval absolventom III. letnika je sledila razdelitev nagrad najboljšim učencem, tako s področja šole, kakor za tiste, ki so vlagali vse svoje moči ze uspešno delo mladinske organizacije. Absol- RAZSTAVA GOSPODINJSKE Sole v Trbovljah Ob zaključku šolskega leta »o pripravile gojenke gospodinjske . Sode v Trbovljah zanimivo Šolsko razstavo, ki jo je obiskalo kar precej ljudi. Razstavljale So več svojih izdelkov, zlasti še iz blaga. vent zaključnega letnika Milan Rems je prejel za svoje uspešno delo za nagrado ročno uro, Pavel Cestnik je bil nagrajen z 10-dnevnlm brezplačnim dopustom v Crikvenlci, Stane Cene, Zvone Hribar in Franc Knez so pa prejeli knjižna darila. Za uspešno delo v mladinski organizaciji so bili nagrajeni Ciril Potlsek, predsednik osnovne organizacije LMS, Gvido Knez, sekretar in Janez Jordan, član sekretariata. Planinski leden v Zagorfu Tudi letos so napravili široko akcijo za pridobitev članov. Vzporedno s tem so priredili od 17. do 24. junija tradicionalni Planinski teden. Začeli so ga s planinskim rajanjem na Vinah. V ponedeljek je sledilo v gimnaziji planinsko predavanje, v torek pa izlet mladih planincev v Kamniške planine. V sredo to četrtek so planinci predvajali film »Vzpon na Mont Everest«, v petek pa so ljubitelji planin odšli na skupinšdce izlete v zagorsko okolico. V soboto zvečer Je bil na Sv. Gori taborni ogenj, ki pa ga je motilo slabo vreme. Na zaključni dan so zagorski planinci obiskali Sv. Goro in Oemšeniško planino. Med Planinskim tednom je bilo v samem mestu na več krajih nekaj okusno urejenih planinskih izložb. Senovški rudnik včeraj in danes zagorski rudarji: Od 2.981 do 286.140 ton ?r.®mo?^.: Rudniška električna lokomo- ki pove dobro ali slabo. Ce je Zanimiva je statistika o izko tiva je zapeljala iz separacije! številka tolikšna, kot je napi- riščanju zalog tega rudnika Spet gre vlak premoga proti sana v njihovem načrtu, potem Zanimiva že zategadelj, ker le-x~'—je deževen dan lep, če je naro- po osvetljuje vzpon Senovega. be, je lep dan kisel. Sicer so začeli premog pridobi- Morda bi nepoznavalec se- vati že pred letom 1918, vendar ga se lesketa v jutranjem son- novških razmer vzkliknil: »Ti- je to leto prevzela rudnik TPD, cu. Nekaj parov oči se upre v sti časi planiranja so minili, in in se pravzaprav šele tedaj vlak, ki se izgublja v daljavo, rudarjem je pač vseeno, če so začne doba izkoriščanja premo- deset plan doseglil« ga. No, leta 1918 so rudarji — Pa ni tako! Senovškim ru- bilo jih je zelo malo — nako- železniški postaji. Štejem! Tri. šest, devet, trinajst vozičkov rjavega premo- Nič posebnega! Koliko tisočev vlakov je že zapustilo senovško separacijo! In koliko darjem pomeni dosežena proiz- pali komaj 2981 ton premoga, vodnja uresničenje marsikatere leto kasneje že 4609 ton. Pravkar je strojevodja potegnil za vzvod. Spet vlak premoga. In spet gre vlak proti železniški postaji. Tam bodo naložili prazne vozove, ki že čakajo. Železniški uslužbenec bo nalepil droban bel listič- iz Senovega za kurilnico Zagreb ... Strojevodja pa bo prazne vozičke zapeljal na separacijo, da jih znova nalože... M. Vidic zagorski rudarji slavili pomembno obletnico — 200-letni-co obstoja svojega rudnika in 90-letnioo obstoja rudarske god. be na pihala. Spomin na to praznovanje je še vedno svež, saj so prireditve dejansko pokazale mogočen razmah delavske ustvarjalnosti v vseh področjih družbenega življenja. V tem letu se v zagorskem rudniku ni mnogo spremenilo. so častno izpolnili vsakodnevni plan in ga celo prekoračili. In še nekaj: z vso resnostjo so se lotili izdelave perspektivnega plana razvoja tega rudnika, ki krije v svojih nedrih še neslu-tene količine dragocenega premoga. Seve bo treba za izpolnitev tega bodočega plana več izboljšav in vrsto drugih ukrepov. Zagorski rudnik bo med (Nadaljevanje na 7. strani) jih ji še bo. Pa vendar... ta ali oni, tisti pač. ki je spenjal vozičke, bodisi zgoraj v bunkerju nadzoroval stroje, nikdar ne pozabi pogledati za odhajajočim vlakom. Morda iz radovednosti ali zaradi varnosti, če je vse v redu, morda pa tudi zaradi notranjega občutka, . ki se utrne ob takih prilikah. Bržkone odhajajoči vlak res ni nič posebnega, ne nenavadne- --------------------------------------- ga, toda ob šihtu, ko pride dru- skrite želje. In zato se nisem ______________ ^______ ga tretjina, tokrat niso redki fudil, ko sem takole po ovin- ma dvigali, tja do leta 1929 in delavci, ki si zadovoljno mane- jjjjj zvedel, da vodstvo rudnika, v naslednjih treh letih je pojo roke, češ: nismo pod planom! z direktorjem na čelu, ob večji novno zdrknila navzdol. Leta Sicer pa delavci separacije dnevni proizvodnji, kot je pla- 1927 so prvič presegli številko dobro vedo, da so le droban, a nirana> najraje izpolnjuje želje 100.000. a pet let kasneje, se SENOVŠKI RUDARJI ČESTITAJO ZA „DAN RUDARJEV,, vsem delovnim kolektivom zasavskih revirjev. Z novimi delovnimi zmagami bomo najlepse polastili naš rudarski praznik! Nato so proizvodnjo polago- važen člen v mehanizmu rudni- rudarjev ka. Ce gre onim pod zemljo dobro od rok, gre tudi njim. Ce se zatakne spodaj, se to čuti pravi leta 1932, spet nakopali Vprašanje izpolnjevanja dne- komaj 37.000 ton. Velika eko- vnega plana pa postaja v se- nomska kriza, ki ni prizanesla novškem rudniku vsak dan bolj n^i senovškim rudarjem, je 5S5S sns^jLS^± Jame, vsaj nekatere, pa dajejo lastniki rudnika niso bili kdo« vedno manj. Posebno h koncu v® huj oškodovani, to je bil Upravni odbor rudnika Zagode čestita usem rudarjem k rudarskem prazniku! že desetine let daje, sprejela pa je v tem času zelo malo. Dol Plan! Besedica, ki jo menda — it dan takole setri, spregovori nekaj sto na Reštanju. mali človek — senovški rudar, ______________sicer precejšnje, ki je v teh dneh delal le en, toda večno ne morejo trajati, dva dni v tednu, več kot polo- vsak nri gre z zaloSarni ŽT EL Le-te so bile ... n,,»tr?v. .u jrLr’_ UXZd VCCUU UC ZULM.Cjv Wdjau. ,-----. —TVV nrmstoh radarjev Neraten, ko Treba ^ še ^lj pljuniti vica vseh zaposlenih pa je mo- ~anejo ” 96 v roke, da izvlečejo iz jame, rala v svet za kruhom. ▼ jamo, drugi pred odhodom ▼ jamo, tretji v jami, drugi, ko pridejo ven, ti- kolikor več bo mogoče. Rudnik pač daje premog Okupator je spet zelo dvignil proizvodnjo, saj je dal rudnik leta 1942 250.435 ton premoga. sO, ki » ▼ pisarni in še dru- Več desetletij in če k temu pri- Leto kasneje pa je proizvodnja gL Včasih ima besedica nezve- denemo še to, da so ga nekda- občutno nazadovala, saj je se-neč prizvok, včasih blagodejen; nji lastniki brezobzirno izkori- novski rudar zamenjal kramp s vse je pač na tem, kakšna je ščati, ne da bi iskali nove slo- puško. količina, vsakodnevna številka, je, ni čudno, če je vedno huje. >v 9 tv§» til: * v:’- v • St , - **' s Senovški rudarji to tz leta v leto dvigali proizvodnjo. Največji dan za njih pa je bil takrat, ko so enkrat za vselej sprejeti tvoj rudnik v upravljanje In po vojni? 2e leta 1945 je rudnik pod Bohorjem dal za potrebe naše osvobojene industrije 150.800 ton premoga. Prihodnje leto 18.000 ton več. Kasnejša leta pa so jeli rudarji pten presegati za več tisoč ton, razen leta 1948, ko je rudarje priklenila na postelj epidemija. Višek proizvodnje so dosegli leta 1952, ko so rudarji ne zadnji voziček premoga napisali številko 286.140 ton. Rudarji pa se dobro spominjajo tudi decembra leta 1953, ko so konec meseca zvedeli, da so pridobili v tridesetih dneh 26.400 ton Letošnji plan je, kot rečeno, velik. Doslej je še nekam šlo. Vendar se zavedajo, da je do konca leta še daleč, ln da zaloge ginejo. Prepričani pa so, da bodo tudi letos k povojnim lepim uspehom pride jati še enega. Ta pa bo vsekakor: izpolnitev letošnjega proizvodnega nočna. Milan Vidic: Vedeli smo, da ste z nami... (Utrinek z gladovne stavke leta 1934) »Jaka, vsaj ti bodi pameten, če že drugi silijo v prepadnem, da me boš poslušal. Takale stvar ni bila nikdar dobra. Oni to močnejši, stotero možnosti imajo, da vas prisilijo k pokorščini.« Jaka je mimo pripravljal di-amit za odstrel. Zdelo se je kot da ne sliši besedičenja nad-paznika Toma Ko pa le ni odnehal, je Jaka jezno udaril ob tla, da je odmevalo po tesnem prostoru. »Močnejši, pravite? Hudiča, kdo pa trdi nasprotno? Dajte nam puške in bajonete!* Zasmejal se je svojim lastnim besedam in pomodroval: »Sicer pa, pravica je vedno zmagala, nasilje — pogorelo.* •Ne, gospod nadpaznik. Ne bomo odnehali. To bi bil naš pogin. Naš in naših otrok.« »Toda, Jaka, sami silite v pogin, in...« •Kakšen pogin? Ali moremo Se bolj ginevati kot sedaj? Gospod nadpaznik, zjutraj sem zajtrkoval črno, grenko vodo, ki jo je fena skuhala od včerajšnje kovine usedline.* Jaka je z roko segel za opornik in prinesel na svetlo zamaščen sveženj papirja. »Vidite, gospod nadpaznik, za malico imam nekaj fižola. Najstarejši je moral navsezgodaj k njenim sorodnikom, da dobi ščepec masti in nekaj krompirja. « ... »Pa pravite, da bomo pogoreli? Slabše kot sedaj ne more biti. Ne! Ne! Ne more biti... nihče nas ne bo odvrnil...« Nadpaznik mu je hotel nekaj odgovoriti, toda v svitu benci-novke je opazil Jakove stesnje-ne ustnice in naježene obrvi. Neizgovorjena beseda mu je pa ostala v grlu. Privil je svetilka in prvič brez običajnega »Srečno* zapustil Jaka samega. Bolj ko se je bližal izhodu iz odkopa, bolj določneje je čutil, da se je vse to nekako zvrtinčilo. Stopaje po sredini tira je Tomo mislil na Jaka. Spoznanje, da je Jaka komunist, ga je prisililo k nadaljnjemu razmišljanju. Včasih sta bila prijatelja. Po prvih šolah je šel naprej v Celje, Jaka pa na šiht. Tako je uiiimiiiininmtitinttiuiuiiifflutiiiitmitiHiiitiiiiniumiiia 1936 - LEI« STAVK Po revolucionarni razgibanosti lahko primerjamo leto 1938 * leti 1919 in 1938, ho so Jugoslavijo ln Slovenijo zajele tri velike stavke: prva dvodnevna, splošna in mednarodna 28. in 21. Julija 1919. leto« s katero J® Jugoslovanski proletariat — a od romunskega — po-preprečtti pohod Jngoslo-vojske proti sovjetski republiki Madžarski, druga železničarska stavka aprila 1920. lete in tretjo, splošna od 24. do 28. aprila 1920. Stavkovni val, Id Je lete 1936 dosegel svoj višek, m Je začel še 1934. leta a štirimi večjimi stavkami, lete 1935 pa ae Je nadaljeval s več ko devetimi stavkami. Stavke m drnca drogi sledile takole: Leta 1934 so Januarja stavkali kovinarji v GuštanJu (Ravne). meseca maja tekstilci v Mariboru. 5. julija pa se je za. čela v revirjih Trboveljske premogokopne družbe gladovna stavka proti znižanju plač. Rudarji so zasedli Jame ln zunanje obrate. V Hrastniku Je rudnik zasedlo orošništvo, ko so zaupniki izvabili rudarje h jam. Septembra so stavkali tiskarji v Sloveniji in tekstilci v tovarni »Ika« v Kranju. V letu 1935 se Je stavkovni val okrepil. Prvi so začeli stavkati kovinarji pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. S šestdnevno stavko v Januarju so preprečili razveljavljenje kolektivne pogodbe. Februarja so stavkali gradbinci v Celju, aprila pa 200 rudarjev pa le odpust nacistično usmerjenega ravnatelja Wulitacfaa in ostalih tujcev, kakor tudi podpis kolektivne pogodbe. V desetem tednu stavke so deloda. jalci v glavnem sprejeli delavske zahteve in papimičarji so s stavko prenehali. SUvke v letih 1934 in 1935 so bile kor temeljita priprava za leto stavk, kakor po pravici lahko Imenujemo leto 1936, ko v Libojah. Tekstilci v Kočevju pili v stavko tudi tiskarji ▼ Slo- J® stavkovni ral zajel vso Slone stavkali od 22. maja do 6. venJJL Skoraj mesec dni — od venijo, predsem pa predele s junija ondi postopnega odpu- 14. oktobra do 11. novembra — tekstilno Industrijo, i Čanja delavcev. Od 30. maja Je trajala stavka v tovarni klo- Ze januarja so začeti zaradi do 5. Janija so stavkali kori- bukov »Sešlr« v Škofji Loki, neizplačanih mezd stavkati ru-narji v Lescah. S stavko so do- od 24. novembra 1935 do 15. Ja- dar ji v manjšem premogovniški! boljšo kolektivno poged. nuarja 1936 pa v škofjeloški ku v okolici Poljčan. Od teks-do. Stevbteci v Celju, ki m predilnici. stavkali še februarja, so pre- Najdaljša nepretrgana stavka nehali s delom tudi v Juniju, leta 1935 pa se Jc pričela v so-Meseca julija so stavkali ko vi- bo to, 17. avgusta na Količevem, nar JI v Mariboru in na Jeseni- Papirni čar Ji so začeli stavkati csh, kjer je skupno z obrati na zaradi odpusta delavca Franca Javorniku in Dobravi stavkalo Bukovca; zahtevali so njegov 2000 delavcev. Ponovno so i sprejem tllcev so začeli stavkati v Rušah pri Mariboru, toda velika stavka tekstilcev se s tem še ni začela. V tem mesecu je stavkalo tudi delavstvo tovarne »VVesten* v Celju; ostalo Je v obratih in je uspelo s svojimi v delo, k temu zahtevami, tako tudi z zahtevo r; ---; :.r*W l- -€P“* ______ Zasavski rudarji ne bodo nikdar pozabili tistih težkih dni leta 1934, ko si pos:g.i po sijajnem za dosego svojih najosnovnejših pravic. Na sliki; stavka rudarjev v Trbovljah. z zopetnim sprejemom odpuščenih delavcev. Janija so bili med stavkajočimi spet tekstilci, in sicer v Celju, stavkali pa so v tem mesecu tudi stavbinci v Ljubljani in v Kranju ter kovinarji na Muti. Tudi meseca Julija so stavkali tekstilci in stavbinci (na regulaciji Savinje) v Celja, stavbinci v Murski Soboti, v Mariboru in na gradnji železniške proge Sevnica—Šentjanž, pa tudi na pol kmečki delavci pri regulaciji hudournika pri Bohinjski Bistrici, dalje rudarji v Hrastniku ln štiri sto tiskarjev v Sloveniji. Avgusta so stavkali stavbinci Celja in na Jesenicah (od 10. avgusta), gra ditelji kokrškega Jeza, rudarji v Šentjanža, stavko pa so pripravili tudi tekstilci v Kranju, predilci v Škofji Loki, k) so sc jim pridružili tudi škofjeloški tekstilci iz tovarne Brumen & Thaler ter 26. avgusta tekstilci tovarne Glanzman & Gassncr v Tržiču. Se bolj kot avgust Je september v znamenju tekstilnih stavk. Razen kranjskih, škofjeloških, tržiških in prebolških tekstilcev stavkajo šc tekstilci v Ljubljani in v Mariboru, prav tako v velikem slovenskem tekstilnem centru, kakor je kranjski. Ponovno so stavkali rudarji v okolici ?,olj?an zaradi odpuščanja in nizkih mezd. Tl rudarji so stavkali tudi še v novembru, z njimi pa tudi rudarji v Črni. Stavka, ki se Je začela 14. decembra 1936 v Vevčah, ge Je nadaljevala kar do 3. marca 1937. V obdobju 1934—1935 pa je bilo še več drugih mezdnih gibanj in stavk, tako tudi usnjarskih delavcev pri Lavriču v Konjicah in pri VVoschnaggu v Šoštanju. Čeprav vse stavko niso končale s popolno zmago delavstva, sa bile pomemben korak naprej v konsolidaciji delavske, ga gibanja pod vodstvom Partije, Ivan Krčit- naneslo, da ob prvih počitnicah z Jakom nista šla skupaj v hribe. Takrat mu je Jaka tudi dejal, da se je pogospodil. To ga je pogrelo, da mu je vrgel v obraz nespodobno besedo... Od tedaj sta z Jakom navzkriž. Njihova pota so šla vsaksebi... Jako pomenek ni zmedel. Ni si znal pojasniti, le kje je nadpaznik zvedel za nameravano stavko. Jezilo ga je le, da je nadpaznik ... kako je že rekel: ... da »oni* ... Srdito se je nasmehnil. »Kot da on. ne spada med nje Morda bodo nekateri v pisarnah z njimi, vsaj obljubili so... tale nadpaznik pa nikoli, je preveč zabredel... Ni se mu dalo več delati. Ro odstrelu se je vsedel na premog jn otrl znojno čelo. Sirena je tulila, ko je Jaka prišel iz jame. S pogledom je objel to stisnjeno dolino in jel premišljevati. Mislil je na vse priprave in šele sedaj nekako docela razumel, . kolikšno odgovornost prevzema na svoja ramena._ Gladovna stavka.. to pomeni. .. Sklonil se je pod težo misli. Tisočero vprašanj mu je sililo v glavo. Kaj, če omagajo?, če bodo ostali sami... če se jim ne pridružijo še tovariši iz Trbovelj in Hrastnika. Jezno je odganjal zle misli. Ne! Ne ... Partija je trezno premislila, druge poti ni. Ni je... Pozno popoldne — pripravljalo se je k nevihti — je Jaka zadihano zadržal korak pred pragom. Malce ga je ozlovoljilo, da je morda zadnji. Šele vsto-pivši v tesno sobo je opazil, da manjkajo še trije ... Pazljivo je poslušal, vmes kaj pripomnil, naposled pa vstal ki jel govoriti. Ni bil govornik, beseda mu nikoli ni šla z jezika, toda danes je z vsako besedo udaril v živo, zdelo se j®» kot da bi jo bil pribil ob zid. Čutil, nekje v notranjosti je čutil, da mora tem ljudem vliti zaupanje in trdno vero v njihovo skupno stvar. Nihče ga ni prekinil, vsi pa so čutili, da je pravilno zastavil, da tu ni poti nazaj. Sele ko so Jaku jele po hrbtu polzet* znojne kaplje, je še enkrat * pogledom objel navzoče in de-jal: . •Sedaj se razidimo. Jutri P° naj bo vsak na mestu.* Novica se je raznesla iskra, ki zaneti požar. Gladovna stavka ... Nobenega ne bo domov. Hrastnik je onemel. bolj oni na upravi. Zabrnel* telefoni,Morsejevi znaki so P°~ leteli v eter ... Ure čakanju naposled odgovor: »Nobenega popuščanja'* . . V jami ure morečega čaka n ja. Dve, tri, pet, dvanajst. Jaka nervozno grize za,ye tobaka ... Skupine knapov lcz na lesu... Naposled končno: »Tovar* > v t •bovljah in Zagorju s0 nami...« . in Jaka je spustil čik iz «* ” zmagoslavno vstal... sed0£;gp» moramo zmaga ti. Nekaj v nj sc je sprostilo. Napetost 20 njih ur je plahnela... Nadpaznik Tomo se ja j hip sklonil — zamišljeno oa iz jame ... ai; Sam pri sebi je rnrinMi-»Glej, glej svet se ?Pr<’ 11 id.. Til/d horfn noaorel * - Ado Nagla V: Za nagradni natečaj OOZB Trbovlje ZADNJI POZDRAV Dva dni že nista spala. Globoko vdrte oči so srepo buljile no cesto, ki je bežala pod nji-nia. Črne lise na obrazu in rokah so pričale, da so ju mučili. Bila sta pošastno zdelana, neobrita, in mračno sta sedela zvezana med gručo Nemcev na policijskem avtomobilu, ki je hropel in drvel naprej.. Brvi je bil za glavo večji od drugega, tudi je bil za spoznanje močnejši. Bila sta si tako Počkjbna, da si zlahka spoznal važno vozlišče. Nemci so bili prisiljeni, da zaradi tega osredotočijo močne vojaške sile na sremskem bojišču, ki so mu pridajali izredno važen strateški pomen. Udarno moč naše v boju prekaljene Ljudske armade ni mogla več zaustaviti nikakšna sila. Sremsko bojišče pa je bilo prav tako kot ostala pozorišča krvavih bitk v narodnoosvobo-dini borbi priča mnogih junaštev Krajišnikov, Ličanov in Črnogorcev, Bosancev, Srbov in drugih. Nešteto grobov je posutih v širni sremski ravnini — veliko jih je, ki so žrtvovali vse za našo s krvjo pristriženo svobodo. Teši ne bo naše ljudstvo nt-feofi pozabilo. I. žitorodna sremska je ležala pred nami vsa gola in blatna, le tu in se ‘e zgaženo lepilo v njo-zeu..ji nepobrano, dozorelo in trohnela koruza. Kakor smo se zarili v to zemljo in Za nagradni natečaj 00ZB Trbovlje pa so ga najraje spravila v slabo voljo. Nekaj je rentačil, ko je pred mano razgrinjal karto. Pričakoval sem, da bo nastala pravcata burja. In da ni bilo tu njegove desne roke, črnolasega adjutanta Milana, ki je vedno znal ublažiti situacijo, bi se morda res pričelo. Tako pa smo kar v prijetnem ozračju pregledali načrt, ki ga je štab pripravljal že nekaj dni. »Tu,« je potegnil s prstom po modro zarisani liniji na karti, »se vleče njihov sprednji kraj. Tule pa. prav na severovzhodu od zadnjega mitraljeskega gnezda, je njihova osamljena opazovalnica, Sovražnik ima v njej le po enega človeka. Tega moramo dobiti!« Tu ni bilo več kaj besediča-nja; štab je nujno potreboval podatke o sovražniku, potreboval je — kot se po vojaško reče — »živ jezik« in nocojšnja akcija mu ga je morala dati. . Adjutant Milan, določen, da od »štabnih« sodeluje v tej akciji, je nato poročal o izvršenih pripravah glede zaščite, nato pa sva skupaj odrinila v vas po borce. n. Večerilo se je že, do vasi pa je bilo kakšne pol ure hoda. Najprej sva hodila po jarkih, nato pa zavila v polje. »Dobričina je naš stari,« je začel Milan, »razjezi se, pa je takoj spet mehak. Takšni smo vsi Krajišniki« Tudi Milan je bil Iz Krajine. Poznal sem ga že dalj časa. Ta večer pa mi je marsikaj razkril iz svoje mladosti Živeli »Evo me — došao sam na ot-sustvo!« Dekleta so zagnala smeh in vrišč, ki naju je spremljal še globoko v vas. * Rahlo je rosilo, ko smo okrog enajste odrinili. Razporejeni v skupine z določenimi nalogami, smo se zarili nazaj v jarke, se nekaj časa držali v njih, nato pa smo se povzpeli v predpolje. Počasi, premišljeno, korak za korakom, smo se nizko sklonjeni bližali sovražniku. »Lezi!« Sedaj smo bili že tako blizu, da smo se lahko le še plazili po trebuhu. Mokra zemlja se nam je lepila na komolce in kolena. Nekje daleč ob Savi je votlo, grmelo, naš teren pa je bil miren; samo zdaj zdaj je pretrgala noč raketa in obsvetila širni prostor. Tedaj smo se še tesneje prilepili k zemlji in čakali, da ugasne. Previdno smo se izognili minskemu polju, katerega so nam opisali minerci, leva skupina pa je skoraj neslišno odstranila žično oviro, ki je bila na več mestih zaradi eksplozij natrgana. Nato smo se pomikali vse bliže in bliže. Milan je imel eno izmed najtežjih nalog; to smo lahko zaupali res najsposobnejšim, naj-hrabrejšim. Moral nas je s svojimi ščititi vse do izvršitve naloge, to se pravi dotlej; dokler zadnji naš borec ne stopi spet v varne zaklone. Šlo pa je na srečo vse gladko. Skupine so natanko izvrševale svoje naloge, in na tihem sem se že veselil, da bo Nidžo to pot le prenehal z godrnjanjem, ko mu sporočim o uspeli akciji. »Naprej!« — je', padel dogo-znak in skupina za vpad v sovražnikov rov je naglo vskočila. Švab ni utegnil niti pisniti in že je bil preko glave in do pasu zavit v staro vojaško odejo. V naglici smo ga povezali in šestero rok Ra je vleklo po spolzkem terenu nazaj na našo stran. Medtem pa so Nemci opazili naš vpfed !n začelo se je ... V zrak je švignilo na desetine raket, svetle* je postalo kot oodnevi. Mitraljezi, minometi in ročne granate pa so pričele svojo smrtonosno pesem. Grmelo in udarjalo je okrog nas, mi pa smo hiteli z dragocenim plenom vse bliže k našim rovom. Nismo še bili na varnem, ko je naenkrat prelomila noč strašna detonacija in nato še ena ... »Prvo . odelenje — nazaj!« Ne meneč se za strašanski ogenj, ki je divjal, smo hiteli na pomoč tovarišem v zaščitni-ci. Ne vem, kako dolgo, toda bilo je že blizu zore, ko smo bolj zvekli, kot pa prinesli hudo ranjenega Milana v zaklonišče. Fantje iz zaščitnice so si hoteli nazaj grede skrajšati pot, medtem pa so naleteli na mine. Milan jo je skupil. „. Nervozno sem vrtel ročico telefona in čakal na zvezo, medtem pa se je Milan prebujal iz nezavesti. Prvo, kar me je vprašal, je bilo: »Si sporočil štabu, da smo ga ujeli?« Trmasto Je vztrajal, da čim-prej podam poročilo o tem uspehu, in moral sem mu obljubiti. Nato pa je spet omahnil v omedlevico. Jaz pa sem le najprej zahteval nosilnico in prvo pomoč — šele nato sem poročal štabu o vsem. kar se je to noč dogodilo1. III. »Sedi, pričaj, kako ide našima!« Njegove črne oči, obrobljene s temnimi kolobarji, so pričale o preslanih bolečinah, okrog ustnic pa mu je igral njegov značilni nasmeh, ki je vsakogar osvajal. In vsa tesnoba, ki se me je lotevala, ko sem stopil v bolniški sobo, me je polagoma zapuščala. Pomignil mi je, naj sedem na rob postelje. Obotavljal sem se, kajti vsa spodnja stran postelje je bila gladko pregrnjena in tako čudno prazna ... Zaslutil sem, da so vešče kirurgove roke opravile tu svojo nalogo... »Veš,« je takoj uganil moje ''misli, »zdravniki pravijo, da bo Armlja še vedno našla mesto zame; morda grem celo še v borbo...» Takole so naši borci uničili cel vlak vojnega materiala na Savi Njegova živahnost je čisto premagala moj prejšnji strah, kako naj z njim govorim. Pokramljala sva mnogo dalje, kot se to sicer sme na takšnih popoldanskih obiskih. Ko sem zapuščal bolniško sobo, mi je še pomahal! rv. Več sto tisočglava množica je bila tokrat kot živa reka barv, ki so se prelivale v sončnih žarkih neverjetno lepega jesenskega dne. S stotero slavolokov, mlajev in drogov so vihrale zastave, godbe so igrale partizanske popevke, slavnostno okrašena tribuna pa je pričakovala visoke goste. Takšna je bila tiste jesenske dni Okroglica, in kdo bi jo le pozabil, ki je to doživel! Množice so se neprestano vabe k slavnostnemu prostoru. Ljudstvo je spet hotelo dokazati, da je pripravljeno, kot nekoč, da se bori za sleherno ped te naše svete zemlje. Mlado in staro, mladinci, kmetje in delavci, vse je hitelo, da proslavi ta dan. Iz južnih krajev naše države je prispel poseben vlak. Oficirji, in v partizanske uniforme oblečeni zagoreli ljudje so se pomešali med razpoloženo ljudstvo. Stal sem blizu, ko so prihajali, z očmi sem iskal znance, ki jih ob takih priložnostih najlaže spet najdeš. Naenkrat sem zaslišal svoje ime; nisem se še dodobra zavedel, že me je dvoje rok stisnilo v objem, da me je kar dušilo. »Eto me u divnoj Sloveniji!« Kako prijetno je bilo to svidenje! Odkar sva se poslednji-krat videla v zemunski bolnišnici, je preteklo precej vode-Milan je postal resnejši, tudi zastavnejši, toda tisti njegov prikupen nasmeh je ostal. Ležala sva v toplem jesenskem soncu in spomini, dragi spomini iz dni borb so brzeh mio rtaiu. Armija je lepo poskrbela za Milana. Šolal se je-nabral si je kup znanja, nato pa prevzel odgovorno mesto, kjer bo lahko mnogo prispeval za skupnost. Samo tedaj, ko mi je pripovedoval o svojem domu, mu je legla senca na čelo. Nikogar ni več našel od svojih, to ga je zelo bolelo ... Vesel je bil ta dan in perada sva se spet poslovila. Ob slovesu pa sem še dolgo gledal za njimi odhajal je počasi, visoko vzravnan, ponošen, in videa; ga ne bi nikoli izdal, da je tolikšen invalid._ , Talci. jo prepredli s številnimi rovi, gnezdi in zakloni. Hladen, strupen veter pa je prihajal semkaj od Donave, prodiral skozi naša tanka, iz-nošena oblačila in nas glodal, kot rečeno, do kosti. Izpod nizkih, umazanoslvlh oblakov je neprestano rosil droben, vztrajen dež. Tako se Je poslavljala Jesen v leti} 1944. Sovražnik, oddaljen morda dve sto metrov od nas, se je vgnezdil v dobro pripravljene položaje. Starci, žene ln otroci so morali že mesece prej kopati za »Herrenvolk« široko raztegnjene linije. Nemci pa so sl vanje nanosili mehkih pernic in blazin, ki bo jih pobrali sremskim kmeticam, ter si postlali udobna ležišča; prav ugodno bi se v njih počutili, da jim teh občutkov ni kalila misel, da jih lahko vsak trenutek iznenadijo partizani Pripeljali so s seboj izurjene policijske pse in z njimi zastražlli najobčutljivejše točke, predpolje pa so prepletli z žico in ga posejali s stoterimi minami. Tako so nas pričakovali. Strah pred bližajočim obračunom pa jim je že zlezel v sleherno kost in Jih glodal huje kot veter ki je oznanjal zimo. S trudom sem vlačil noge iz blatne brozge Ob vsakem koraku so mi ostajale v lepljivi gmoti Precej časa sem potreboval, da sem prišel z opazovalnice do komandnega mesta. Moje poročilo o opazovanju je bilo kratko: »Megla slab razgled, nič nenavadnega!« Star, izkušen partizanski starešina je bil naš načelnik Nidžo. Takšnale skopa poročila so v siromaštvu, v kršu, kjer je zemlja malo dajala. Sola je bila daleč, pa tudi utegnil ni vanjo, tako da je komaj pobral nekaj najpotrebnejšega znanja. Morda bi se bil šel učit, ali v Drvar iskat dela — pa je prihrumela vojna, z njo ustaši in Švabi.,, Vse je odrinilo v borbo. Milanu je bilo šestnajst let, ko se je pridružil kraj iški četi partizanov Zima, lahkota in boj so ga vsa leta semkaj kalili v še ponosnejšega sina Bosenske Krajine. Bil je Izredno bistre glave, v boju pa junak, da le kaj. Naglo je napredoval, v štabu Je sedaj opravljal že odgovorne naloge. Močno rad pa je pel. »Ajde, Milane, zapoj!« sa ga napadli kulturniki, kadar smo bili na oddihu. Fant se pa ni dal prositi in vsi smo pritegnili z njim. Globoki komandantov bas in nizko, ubrano petje mladih bolničark se je zlivalo v skladno celoto, ki pa Jo je nadkriljeval zvonki glas tega Krajišnika. Lepi so bili ti večeri in nepozabni so ostali vsem. V zatišju pred bojem so nam vlivali nove in nove moči. Ta večer je bil Milan še posebno razpoložen. Kar žal mi je bilo, da nama je čas tako odmerjen. V prvih kmečkih hišah so že prižgali lojenke, skozi odprta vrata pa je donela pesem mladih Sremčank, ki so šivale za Yojsko: »Druže Tito, mole te devojke, da im pustiš na otsustvo .momke.,. Fantu ni dala žilica miru, ln že se je vzpel na najbližje okno in pomolil črno kodrasto glavo med dekleta: Po težkih borbah z okupatorskimi silami na Dolenjskem se ja prve dni meseca novembra 1944. leta vrnila Udarn« brigada Toneta Tomšiča na osvobojeno ozemlje gornje Savinjske doline. Do 13. novembra se je dopolnila delno z novinci, delno pa z aktivisti, ki so delali na raznih področjih Savinjske doline. Brigado so povečini sestavljali Savinjčani in borci iz okoliških gorskih predelov. Po dopolnitvi so je sestavljali 4 bataljoni, od katerih je bil četrti bataljon specialno formiran in dobro opremljen, ker je bilo P° operativnem načinu predvideno, da se v bližini Slovenj Gradca loči od glavnine ih odrine čez Dravo na Koroško. V tem Obdobju narodnoosvobodilne vbj-ne so bili na Slovenskem Koroškem dani vsi pogoji, da se prične proti okupatorju z večjimi vojaškimi operacijami 4n tudi politična situacija je narekovala pospešeno delo političnih aktivistov Brigadi sta bila dodeljena od IV. operativne cone dva štabna oficirja, in sicer en major in en kapetan, ki sta brigado spremljala na vsej njeni težki poti po Pohorju. Dne 14. novembra 1944 Je brigada krenila iz Nazarja proti Zavodnl. Ker za dolgo ln naporno pot ni bilo primerno vlačiti s seboj težjega orožja, so bili trije borci odrejeni za deponiranje težjih metkov ln ostalega orožja. Se istega dne, ko so delo opravili, so se tudi ti borci odpravili za brigado proti Zavodnl. Po sedemurnem nočnem pohodu Je brigada 15. novembra prispela v Zavodno ln po počitku naslednjega dne odrinila proti Sv. Miklavžu, kamor je prišla 17. novembra V noči med 17. in 18. novembrom se je IV. bataljon ločil od glavnine in odrinil, ko Je prebredel Dravo, s specialno nalogo na Koroško Ker Je bila brigada v bližini železniške proge, Je komandant zapovedal minerskemu vodu, naj progo Za nagradni natečaj OOZB minira. Proga je bila v nočnih urah Zaminirana in raztrgana na precejšnji dolžini, s čimer Je bila povzročena občutna škoda rednemu železniškemu premetu na tem odseku. h Preden je zavila proti poslopju, se je iznenada pričelo srdito streljanje iz mitraljezov in pušk. Borci predhodnice, ki so šli v koloni po eden, so se bliskovito vrgli na tla in se pre- ■m Ma&Bss. Niko Pirnat: Mati z otrokom Ko je bilo uničenje proge skončano, se je minerski vod pridružil ostalim trem bataljonom, ki so nadaljevali pot proti Golavl buki — Perečniku in po krajšem odpočitku v vasi spet nadaljevali pot proti Ribnici n« Pohorju. Po osemurnem maršu se ie brigada ustavila v bližini Ribnice. Pozno zvečer 19, novembra je brigada odšla čoz Ribnico proti Leham. Bila je že trda noč, ko Je predhodnica, ki jo Jo sestavljala 1 četa II. bataljona, prišla v bližino gosp lurskega poslopja posestnika UrKanca. govo družino pred kratkim izselili v taborišče, nju dve P3 zadržali za opravljanje najnujnejših del. V hišo so se takoj po izselitvi družine Urbanc vselili nemški vojaki. To je bilo prvo srečanje brigade s sovražnimi vojaki, ki se je končalo brez večjih uspehov, ker se je sovražniku zaradi z®1 temne noči v zadnjem trenutk. posrečilo pobegniti. Prav zars®| tega je tudi zasledovanje ostalo bre- uspeha. brigada se je utaborila posestvu in borci so se tem ljito odpočili. Šele 22. novemta je brigada podnevi odrinita lje in se zaradi poslabšani vremena zaustavila pri tal’ ščenl žagi v Sentlovrenšk« grabnu 23. novembra. Od 24. 27. novembra se Je brigada s bala na področju Pesek —' y nina — Sv. Kunigunda. V dneh je bila brigada v »tata kontaktu z okupatorsko v°lsTjJ, Le-ta je brigado neprestano aledovala z močnimi ta oboroženimi enotami. srdita celodnevna borba je . pri Kotu, kjer sc je posebno . kazal jurlinl bataljon. So v nik je utrpel velike ljudeh ln orožju. Tudi borci jurtšnega bataljona 1=^ lo nekaj borcev težje tako da uo Imeli brlgadni to‘ jj nik ln brlgadni bolničarji dela. Se nekajkrat »o se so „ ni vojaki prikazali v brigade, vendar so Jih T0 Cevci energično odbili. (Nadaljevanje na 10- vidno pričeli vračati proti jedru brigade. Skoraj istočasno s pričetkom streljanja je komandant brigade z gromkim glasom zapovedal postrojitev bataljonov v bojno formacijo. Bataljoni so se v brezhibnem redu postavili v polkrog In se pričeli bližati poslopju. T obeh strani sc Je pričelo strahovito streljanje. Ko je borbo trajala žo skoraj tri ure, je s sovražne strani prenehal ogenj. Najbližji borci so nato prišli do poslopja in vstopili. V hiši so našli le dve ženski, ki sta povedali, da so Nemci gospodarja Urbanca in nje- Borec V epega junijskega večera I pred dvema letoma mi je I nekdo dejal: »Napiši spet / kaj! Že dolgo nisem bral nič tvojega.« Nasmejana sem ga vprašala: »Le kaj naj napišem?« Pa mi je svetoval, naj pišem o ljubezni. Ta večer je bi', lep. Na Kolenčevem travniku so v cvetoči travi godli murni, nad njimi so kot drobne lučke zdaj nizko zdaj visoko poletavale kresnice, v bližnji mlaki so imele svoj koncert žabe. Mene je vse to nekako prevzelo, da sem zavzeta obstala in se zamislila o črtici ljubezm Nasmehnila sem se srebrnemu mesecu, ki se je kot bela jadrnica vozil po jasnem nebu. Cez nekaj dni sem pričela s pisanjem. Zdelo se mi je, da bo dobro. Potem pa je nedokončano pisanje ostalo v predalu. Mnogokrat sem pogledala te papirje, kaj popravila, a nadaljevala nikoli. Delo mi ni dopustilo. Nekoč pa so preganjeni papirji z lepimi in koristnimi stavki o ljubezni zgoreli... Zdaj je spet junij, prav tako lep, kot je bil pred dvema letoma. Odločila sem se, da bom nekaj napisala Fhsala bom o ljubezni, vendar ne o tisti Ijube- Pomlad leta 1941 ... Bila sem tik pred maturo, ko je prihrumela fašistična drhal preko naše domovine. Pokopati sem morala lepe misli na študij v Ljubljani. Raje sem ostala doma, kot da bi hodila v šolo, ki ni bila naša, kajti v mojem srcu je že dolgo gorela ljubezen do domovine. Prižgali so jo že v mladih letih starši in moja starejša brata. Dobro sem vedela, da je na vsem svetu le ena sama domovina, kot je sama ena mati. Že maja leta 1941 so se pričeli oglašati pri nas tisti ljudje, ki so dobro vedeli, da bo treba dragoceno svobodo priboriti z orožjem v roki Tem ljudem se je meseca junija pridružil tudi moj starejši brat.. Oglašali so se skrivoma, kajti leta 1941 se je partizanu le malokdo uqal dati kos kruha. Leta 1944 je bilo že Počitek pred pohodom zrd, fet jo je takrat mislil tovariš iz Toplic. Pisala bom o drugi ljubezni. O ljubezni do domovine v tistih časih, ko je bilo našemu narodu najhujše; o ljubezni do domovine, ki sem jo kot mlado dekle nosila v srag tudi sama. Pišem v gozdičku nad hišo. Skozi gosto vejevje bukev tu in tam prodre sončni žarek. Prijeten je hlad. Narava je čudovita. Na Kolenčevem travniku je spet vse živo neutrudnih godcev murnov, nekje iz daljave je veter prinesel glas kukavice, brnenje motorja, od blizu pa duh po svežem senu in vrišč otrok. Okrog mene je mir, tak mir, kakršnega imam tako rada. M naravo ljubim, kot jo ljubijo vsi tisti ljudje, ki vedo, kaj je lepo. / * drugače Partizani niso bili več tako ubogi. Sprva so bili podobni preganjanim zverem, posebno v hudi in dolgi zimi leta 1941-42, Ne zdi se mi lepo in iskreno, da se zdaj v svobodi navadno najbolj širokoustijo tisti ljudje, ki so se šele leta 1944 ali 1945 spomnili, da bi bilo za vsak primer dobro pomagati partizanom. Danes je lahko govoriti in se trkati na prsi, v prvih vojnih letih pomagati pa je bilo zvezano s smrtjo. Kolikokrat smo v težkih časih skrivnostno govorili o svobodi. Kako leve so bile misli nanjo! Kof bleščeče nitke so bile vpletene med vse grdo, kar so počenjali fašisti. Svoboda/ Danes je ta beseda enaka tisočerim drugim besedam. Takrat pa ni bilo tako, S to besedo je Za nagradni natečaj 00ZB Trbovlje bilo zvezano vse lepo, ta beseda vani, da ne bo mišje luknje, je pomenila nekaj tako velike- kamor bi se lahko skrili in ušli — J------------ da tega ne pred roko pravice. ga in dragocenega, morem napisati. Ljubezen do domovine, misel na svobodo, tc je bilo tisto, kar nas je kljub velikanskim naporom vodilo naprej; to je bilo tisto, zaradi česar smo vzdržali! Leta so se počasi vlekla. O bratu Janku že dolgo ni bilo nobenega sledu. Skrb je pričela kljuvati v srcu: »Kaj, če je padel?« Pri vsakem streljanju sem Poslovili smo se. Brat je dobro vedel, da je konec vojne blizu. Že odhajajoč se je obrnil nazaj in rekel: »Da ne boste znoreli od veselja, ko bo svoboda!« In ponosno vzravnan in vitek je izginil med smrekami. Kmalu po tem slovesu sta me v opoldanskih urah nekega dne klicala dva neznana partizana iz kuhinje v vežo. Vprašala sta me, če kaj vemo, kje je brat. se zdrznila in pomislila: »Mor- odkimala sem. Povedala sta, da ___i-i o____1 ■ ____• _ _________________ da je padel zdaj!« Spomladi le ta 1944 smo vp-ašali partizana Damjana, če kaj ve zanj. Vedel je, da je padel a nam tega ni povedal. V srcu je kljuvalo naprej, oglašalo in vznemirjalo, se vpletalo med tiste sončne misli o svobodi in še končno kot oster meč zasadilo v srce, ko nam je mlajši brat povedal za njegovo smrt. Povedal je nekako jecljaje, vendar brez solz v očeh: »Janko, Janko je padel; maščeval ga bom!« Zdaj misel na svobodo ni bila več tako lepa, ker je obiskala našo hišo smrt, ki samo le jemlje in nič ne vrača. Najraje pa nam vzame tisto, kar najbolj ljubimo... Pomlad leta 1945... Vsi smo vedeli, da je zdaj konec vojne v resnici blizu. Mlajši brat, kurir nekje okrog Motnika, je bil določen za šolo VDV v Črnomelj. Nekaj časa je ostal doma. Med širnimi gozdovi Jelovce si je kot mlad gozdar uredil zelo skromno bivališče, kamor sem mu nosila hrano. Težje kot na hrano je čaka', novic. Bil je nestrpen. Hotel in hotel je oditi, čeprav smo mu mi in vsi drugi pametni ljudje to odsvetovali. Dejal je, da ne mara biti skrivač, ker bodo vsi skrivači po vojni kaznovani. Nismo mu ubranili, ne oče ne mati ne jaz. Ni in ni imel obstanka doma. Menda ga je neizprosna smrt že zaznamovala za smrtni bataljon. V začetku aprila je odšel, ko smo že vsi čutili dih svobode, zares, prav zares po tolikih letih. Še dobro se spominjam, da je odšel po kosilu, V zraku so vsak dan bobnela zavezniška letala. Z materjo sva šli nekaj časa z njim. Očeta ni bilo doma. Če bi oče vedel, da se ne bosta več videla, bi ga gotovo počakal. Šli smo skozi mlad smrekov nasad. Na eni izmed smrek so obviseli letaki iz zavezniških letal. Snela sem jih. Na njih sem brala o skorajšnjem koncu Hitlerjeve Nemčije in o tem, da bodo vsi vojni zločinci kazno- je ranjen Strahoma sem vprašala: »Ali bo ostal?« Ne vem več, če sta sploh kaj odgovorila na to moje vprašanje. Nemirno sta prestopala in odhajajoč rekla: »Uboga si, ostala boš sama .. .« Zdelo se mi je, da bo vsega konec in želela sem, neizmerno želela, da bi tako bilo, samo da ne bi bilo tiste grozne, pekoče, stiskajoče bolečine v prsih. Naslonila sem se na kotliček za vodo in zajokala. Ne vem, kaj sem odgovorila materi. Padla sta oba. Prvi v borbi, ko je v hudi zimski bitki leta 1943 kot komandir bataljona kot neustrašen lev reševal ranjence iz okupatorjevih rok, drugi tik pred koncem vojne, ko je čakal, da bo prešel čez Savo in naprej v Črnomelj. V Tirni, vasici nad Savo, je samo njega iz večje skupine zadela krogla domačih izdajalcev, ki so se potem v vasi bahali z njegovimi novimi, a krvavimi čevlji. »Ostala boš sama ...« O, kako bridko je bilo ostati sama v svobodi, ki sem jo tako težko pričakovala. Vsak vrisk, vsak smeh, petje, godba — vse me je bolelo v preveč krvaveče srce, me peklo in žgalo, da bi tulila. Pa nisem; le solze so mi vrele iz rdeče obrobljenih oči. Dragi Janko in Vladko, kako rada bi vaju še enkrat videla, en sam večer, en sam večer, tako lep, kot so sedaj v mesecu juniju. Koliko bi vama povedala! Očeta in matere ne bi klicala; trudna in sivolasa sta, skrbi in žalost sta jima zarezala ostre gube v obraz. Srca nas vseh ne bijejo več pravilno ker je bilo preveč vsega hudega; predolga in pretežka so bila pojna leta, prebridki in pre-dolgočasni so bili večeri v svobodi. Nikdar več se' ne bomo videli. Ostal je sairto spomin, svetel in lep kot biserna jutranja rosa, ko jo poljubijo prvi sončni žarki Včasih mi kdo pravi, kako sem čudna. Morda sem res. V najlepših letih, ki bi morala biti polna svetlega sonca in prešernega smeha, je bila v srcu sama črna žalost. To je zapustilo posledice. Kljub temu da sem čudna, pa nosim v prsih pošteno srce, kot je bile pošteno srce onih dveh, ki že vrsto let počivata na zagorskem pokopališču. Nihče me ne bo spremenil. Življenje me je tako izklesalo in kar je izklesano, ostane. Vse, kar sem napisala, je privrelo iz nikdar zazdravlje-nega srca. Besede so čiste, kot je čisto nebo po nevihti, in zapisane v spomin vsem tistim katerim domovina ni bila prazna beseda in se niso bali trpljenja za boljšo bodočnost svojega naroda. Marica Skvarče Kam? Da, v smrt gre njih pot Tako mlada, pa že urejuje cestni promet... Jsem ameriškim makom na obisku v domouini Dne 4. julija bomo praznovali ameriški praznik — Dan neodvisnosti (Independence day) z velikim piknikom v prelepi Kamniški Bistrici. Poskrbljeno je za pisan, bogat spored. Peli nam bodo priznani pevci in igrali dobri godci, da se bomo lahko veselo zavrteli. Seveda ne bo manjkalo tudi dobre kaljice in prigrizkov za vsak okus. Udeleženci te slovesnosti se bodo zbrali 4. julija ob 8. uri zjutraj v Ljubljani v hotelu »Union«, od koder jih bo ob pol 9. uri odpeljal Putnikov avtobus v Kamniško Bistrico. Tistim, ki bi jim bila ta tura prezgodnja, sporočamo, da bo avtobus vozil izpred hotela »Union« udeležence piknika v Kamniško Bistrico vse dopoldne, t. j. ob 8,30, ob 9,00, ob 9,30, ob 10,00. ob 10,30 in ob 11,00 uri. Povratek bo v poznih popoldanskih in večernih urah. Če hočete veselo in prijetno praznovati naš praznik, pridite na piknik v Kamniško Bistrico. Cim več nas bo, bolj bo veselo! Vabi prireditveni odbor rojakov: Frank Česen, Joseph F. Dum, Joseph Okorn, J. Erjavec, Krist Stockel. jft " M 11 Lani je skupina trboveljskih maturantov krenila na pot, da si ogleda svojo domovino. Takole je bilo: Ne bom pripovedoval, kaj smo morali storiti, da smo ®*>gli na pot Za šestindvajset Jiudi, kolikor naj bi jih odpo-•pvalo, smo potrebovali 182.000 Lunarjev, kar ni majhna vsota, potovanje je organizirala Po-^taiška zveza, ki je tudi doplačala ostanek stroškov. Naše potovanje so finansirale ?j*Podarske ustanove in druž-j11® organizacije našega okra-r*- Naj se jim na tem mestu za v imenu vseh maturantov še enirat iskreno zahvalim, n T^° rek°č v zadnjem tre-utku smo zvedeli, da pojdeta haml še dva dijaka kovinar-Z*® Sole. To sta bila Ivan, ki 7**° ga kasneje prekrstili v l,, nyja, in Stane. Tako nas je osemindvajset. Dne 19. juha Zve^er smo odpotovali z -klenom, da sl ogledamo Ju-bretu^° *n spoznamo njeno in PersPe*t^ve za ^nemu soncu naproti tj^nc 20. julija ob petih zju-^lo na5e Potovanje za- tek 1 7°. Jo bil formalni zače-hhe. **Jtl naša maršruta je Nas izhodišče Ljubljano. Tom»*?dnik Je bil tov. prof. stnn iz Ljubljane; njemu da g biarsičem dolžni zahvalo, Vr$ilo ° Potovanje v redu iz- do Reke ni bila raz-spait tL ^^Ji del P°ti smo °ocela nas je zdramilo šele kosilo na Reki. Do odhoda ladje smo imeli še nekaj ur časa in v tem času smo »raziskali« mesto. Bilo nas je dosti povsod: nekateri so šli na kratko kopanje, drugi sedet v restavracijo, nekatera dekleta so zlezla celo na Trsat in so rekla, da bi bil dosti lepši, če ne bi bilo do njega toliko stopnic. Tovorno pristanišče na 'Reki je bilo polno ladij vseh mogočih držav. Skušali smo uganiti njihovo pripadnost po zastavah Končalo se je tako, da smo indijsko ladjo zamenjali s poljsko. Potem smo raje nehali. V potniškem pristanišču je stalo pet elegantnih parnikov, ki so si bili podobni kakor jajce jajcu. Bila je to serija hitrih obalnih parnikov, ki so jih izdelale naše ladjedelnice. Tiho smo sl zaželeli, da bi z enim od njih odpotovali. Res se nam je ta želja izpolnila. Ogledali smo si še mestno katedralo, ki jo zelo lepa, čeprav je moderno delo. Medtem je naš fotoreporter ujel srečo za rep: na cesti je srečal dva Avstralca, ki sta z avtomobilom Rolls Royce letnika 1919 (beri 1919!) prepotovala pol sveta. Rekla sta, da bosta še drugo polovico... Srečanje je ovekovečil na plošči. Kot mesto samo ni Reka nič posebnega. Vse preveč se ji pozna umazanija iz pristanišča in izparine iz rafinerije. Reške cene so — turistične. Ko smo zajadrali v neko restavracijo na limonado in nam je potem točaj povedal, da jc cena za kozarec 50 dinarjev, nas je skorajda vrgla božjast. Ko smo prišli spet do sape, smo jo hitro pobrali, da nam ne bi še sonce zaračunali. Čakala nas je štirinajsturna vožnja po morju. Bilo nas je nekoliko strah te dolge ture in smo se nanjo temeljito pripravljali. Kar deževalo je nasvetov, kaj je dobro za želodec. In tako so nekateri požirali cele doze »Nasisane«, drugi pa so hodili na »pol deci grenkega« Prvi in drugi so se že veselili, da bodo videli darovati Neptunu nas ostale, ki smo se založili samo z dvojno porcijo obloženih kruhkov. Pa jih je goljufalo... Popoldne smo se vkrcali. Po dolgi pozicijski borbi, v kateri se je moj kovček odlično uveljavil kot težki tank, smo v jurišu zavzeli pramec. Zapeli smo staro zmagoslavno gusarsko pesem »Sredi morja črna vihra«, sc utaborili in odrinili na pot. Med potniki smo kmalu opazili skupino četvero mladih ljudi, ki so govorili angleško. Spočetka se z našo šolsko angleščino nismo upali spustiti z njimi v razgovor. Potem pa so dekleta — čast komur čast — vendarle rešile položaj in kmalu smo bili prijatelji. Bili so trije Američani iz New Yorka in neki Anglež. Vsi štirje so potovali z avtostopom po Evropi in so vedeli mnogo povedati o svojih izkušnjah s šoferji raznih dežel. Vsi štirje so bili dobri tovariši in se niso prav nič smejali naši šolski angleščini. Kmalu je bil položaj takle: na sprednjem krovu je sredi vrvi, sider, strojev in obupanih mornarjev sedelo trideset mladih ljudi, ki so prepevali in razgrajali v vseh evropskih jezikih, vštevši norveščino in dan- ščino, vmes pa so brizgale eksplozije smeha. O tem veselem mednarodnem vzdušju sem pomislil, da bi ravno taki mladi ljudje lahko pomenili trdno vez med narodi. V ostalem pa so naši prijatelji potrdil: dve stari resnici: da je Jadransko morje najbolj... morje v Evropi in da človek s skromnimi financami nima na njegovi obali kaj iskati. Naporni in doživetij polni dan nas je utrudil in pospali smo kar po palubi. Spominjam se, da je nekdo še patetično recitiral iz Prešerna: »Leži po polju v bojih pokončani...« Navsezgodaj smo prispeli v Split. Tu ni bilo v pristanišču nikogar, ki bi nas pričakoval. Poslovili smo se od naših angleških prijateljev in se po neskončnih zmešnjavah utaborili v Invalidskem domu. . Mesto pod Marjanom Split kot mesto ni nič posebnega, če odštejemo zgodovinske spomenike. To je v staro obzidje Dioklecianove palače nagnetena skupina hiš z ozkimi ulicami, polnimi nesnage ' in smradu, in tako zapletenimi, da se v njih znajde le domačin. Na vsakem vogalu je gostilna, ki smo jih mi popolnoma upravičeno imenovali beznice. Cez ulice visi perilo. Split? Ne — Split sta Riva in Marjan. Split je odmev pesmi, ki so jo sredi malega trga ali na baraki ali na Marjanu zapeli od kdove kod prišedši fantje. Split je pojem in simbol našega Jadrana in ima svojo romantiko, ki jo tvorita toliko opevan Marjan in Riva in jo dopolnjujejo južnjaški temperament domačinov, tihi kotički med palmami in zapleteno črno zidovje starega mesta. Split je mesto, v katerem se meša staro z novim. Tu vidiš starega domačina, ki bi si ga najlaže predstavljal v hajduški noši, oblečenega v »kovbojske« hlače, nekoliko dalje pa ekstravagantno, v mešanico hipermoderne mode in stare dalmatinske noše oblečeno Američanko, ki vneto kupuje na »piaci« barvane školjke, čibuke in druge »uspomene na Split« za dvojno ceno. Kajti Dalmatinci znajo prodati. Med množico na vse mogoče načine oblečenih domačinov se nekoliko vzvišeno pomika visok Anglež s fotoaparatom in neogibno pipo med zobmi Mimo jaha v črno oblečena domačinka iz Kaštelan-skega zaliva in se s plahnim smehljajem ali pa tudi s kletvicami umika neslišnemu, kot barka plavajočemu Cadillacu modela 1955. Spličani so prav tako kot njihovo mesto ljudje nasprotij. V gostilni pride do prepira. Ljudje vpijejo, kličejo za pričo vsakogar, ki pride zraven in prisegajo na boga in hudiča. Človek bi mislil, da si bodo zdaj zdaj skočili v lase. Tedaj pa nekdo reče v čisti dalmatinščini: »Pa ča bih se svadjali, braco, radije zapivajmo!« In res: čez nekaj minut si ljudje že smeje segajo v roke, naročajo vino in že se razlega pesem. In vredno je, da obstaneš in poslušaš, kadar Splitčani pojo. Zgodi se človeku, da se v pozni noči potepa po mestu in nenadoma naleti na skupino petih, šestih ljudi s kitaro ali brez nje; takrat človek nehote obstane in prisluhne njihovi pesmi. Ce hočeš Splitčana pripraviti, da bo govoril, ga vprašaj, zakaj je »Hajduk« izgubil to in to tekmo. Takoj bo v ognju in našel bo tisoč in tisoč izgovorov, pojasnil in dejstev, ki ti jih bo naštel tako hitro, da boš komaj dohajal. Kajti »Hajduk« je ljub- ljenec Splita in vsak pravi Splitčan bo dejal, da je »nepo-bedljiv«. Kadar pa izgubi, je kriv ali sodnik ali sonce ali pa »vratar nije bio u formi«. Vodnik nam je pripovedoval, da so v Splitu ,tri groblja1, i to eto: staro groblje, novo groblje i Stadion. A to je groblje »Crve-ne zvizde«! V Splitu smo ostali dva dni. V tem času smo si temeljito ogledali njegove znamenitosti, ki jih ni ravno lhalo. Split je osnoval rimski cesar Dioklccian, ki si je tu dal zgraditi velikansko palačo, v katero se je preselil, ko je odstopil prestol mlajšim. To je debelo zidovje v obliki četvero-kota in s četvero glavnimi vrati, od katerih so najznamenitejša »Zlata vrata«. Ime so baje dobila po tem, ker so trgovske karavane Splitčanov — to se pravi splitsko bogastvo — odhajale v glavnem skozi ta vrata. Pred njimi stoji velikanski, čez deset metrov visoki spomenik škofa Grgura Ninskega. velikega borca za uporabo hr-vatskega jezika v cerkvi. Spomenik je delo našega znanega kiparja Meštroviča in je zares impozanten. Ne bom našteval vseh podrobnosti in vseh znamenitosti, ki nam jih je vodnik pokazal. Ta dan smo si še ogledali peri-stil, to je rimsko svetišče, ki so ga kristjani pozneje predelali v cerkev. V loj cerkvi smo videli čudovito staro prižnico. Stoji na petih stebrih in glava vsakega stebra je izrezljana koi cvetni šopek. Nekateri smo smuknili še v presbiterij, t. j. prostor za cerkvene dostojanstvenike. Njegove stene pokriva okoli 10 metrov visok in en meter in pol širok relief v lesu; pravijo, da je mojster potreboval zanj pet let; ko smo si ga pobliže ogledali, smo temu radi verjeli. Na njem je nešteto figuric in ornamentov in vne eo izrezljane z neverjetnim potrpljenjem m natančnostjo. (Nadaljevanje siedi) Perspektivnost je u Posauju potrebna tudi u muzealni stroki Muzealno področje Posavskega muzeja se ne krije s poli-tično-upravnimi mejami Posavja v širšem pomenu besede, ampak združuje tista področja Posavja, ki sestavljajo v kul-turno-zgodovinskem smislu zaključeno celoto. Posavski muzej, ki ima utemeljeno pokrajinski karakter, upravlja teritorij od Kostanjevice preko Bučke, Rake, Šentjanža, Kuma in preko Loke pri Zidanem mostu ter Lisce do Podsrede in Podčetrtka, jugovzhodna in južna meja pa je Sotla in Bregana to se pravi, da področje Posavskega muzeja obsega občine Brežice, Krško Senovo, Sevnica, Radeče, delno pa tudi Kozje in Kostanjevico. Posavski muzej je eden izmed najmlajših pokrajinskih muzejev v Sloveniji. Prve zametke mu je dalo leta 1939 ustanovljeno Muzejsko društvo za tedanja politična okraja Brežice in Krško, in sicer v pozni jesent leta 1940, ko je bila v cerkvi sv. Duha v Krškem otvo. ritev muzeja. V tem smislu je muzej prenehal delovati že po štirih mesecih — z nemško okupacijo. V predaprilski Jugoslaviji, pa tudi v času okupacije ta muzej ni imel tistih prosvetno-znanstvenih perspektiv, ki jih današnja stvarnost terja od takih ustanov; imel je podobo ropotarnice, kjer so se brez vsakega globljega smisla razstavljali najrazličnejši starinski predmeti. Sele nekaj let po osvoboditvi (leta 1949), ko so muzejske zbirke zaradi stanovanjske krize preselili v brežiški grad, moremo označiti . kot prvo, v muzealnem smislu resno pojmovano fazo Posavskega pokrajinskega muzeji Od tega časa naprej je sedanja uprava muzeja težila za tem, da smiselno izpopolnjuje svoje zbirke iz domala vseh področij muzeja, od arheologije preko etnologije, kulturne zgodovine do NOV. Pa ne samo to. Ze leta 1950 je Posavski muzej napravil načrt za znanstveito prouče- vanje svojčga področja. S tem v zvezi moramo v prvi vrsti omeniti arheološka izkopavanja najrazličnejših najdišč, ki so dala lepo število celo evropsko pomembnih najdb in ki so s publikacijami Slovenske akademije znanosti in umetnosti dostopna ne le nam, ampak tudi tujini. Na tem mestu ni prostora, da bi naštevali vse dosežene rezultate, ki so dvignili bodisi to ali ono kopreno, ki je zastirala pogled v davno preteklost tega koščka slovenske zemlje, ali pa da bi naštevali dolgo vrsto problemov, ki jih rešuje Posavski muzej v zavesti tiste odgovornosti, ki opravičuje njegovo p rosvetno-znanstveno poslan- stvo. Povejmo naj le to, da si Posavski muzej prizadeva (v tej stroki ni nikdar izgovorjena zadnja beseda) posredovati na eni strani ljudstvu Posavja prav vso preteklost njegove zemlje v čim popolnejši in čim bolj objektivni obliki, obenem pa teži za. tem, da s svojim muzealnim delom in raziskovanji doprinese svoj delež k spoznavanju zgodovine Slovenije v najširšem smislu. V zadnjem času se slišijo govorice o ustanovitvi muzeja v Krškem. Upamo, da je ta želja izraz zanimanja občanov za njihovo lokalno preteklost. To zamisel moramo na vsak način vrednotiti kot zelo pozitivno, seveda v tistem okviru, ki ne razdira prizadevanja Posavskega muzeja, v čigar muzealnem področju je občina Krško. Na srečo je danes muzealna problematika že toliko izkristalizirana, da bi bilo skrajno neumestno — kakor pregovor pravi — zaradi enega drevesa prezreti ves gozd. Govori se, da nameravajo v okviru občine Krško ustanoviti muzej, ki naj bi imel svoje prostore v bivši pokopališki cerkvi v Krškem, ki jo nameravajo preurediti (mala cerkvena ladja in zakristija). Ta ideja ni slaba, v kolikor ni v zvezi z namenom, vzpostaviti absolutno neodvisen lokalni muzej, ki bi si brez strokovnega kadra, brez perspektive po strokovno urejenih muzejskih shrambah (na te v predvidenih okoliščinah ni niti misliti) skušal zgolj iz nekega lokalnega patriotizma na račun urejenih zbirk Posavskega muzeja le-temu odtujiti materiali-je, ki danes obiskovalcu repre-zentirajo zelo zaključeno in znanstveno utemeljeno sliko preteklosti Posavja. Te ugotovitve bi se nepoučenim zdele morda kot iz trte zvite, toda tu moramo zaradi daljnosežnih interesov splošne muzejske problematike v Sloveniji pripomniti sledeče; Naloga in dolžnost nekega pokrajinskega muzeja, kakor je tudi Posavski muzej, je zapopa-dena v tem, da skrbi v vsakem pogledu za svoje področje, ki ga mora razumljivo in znanstveno neoporečno posredovati obiskovalcu — kar pa zadeva ustanavljanje novih zbirk lokalnega ali specifično tematskega značaja (n. pr. tehnični muzej), potem mora — v kolikor S Tomšičevo brigado po Pohorju ’ (Nadaljevanje z 8. strani) Brigada je po načrtu napravila premik od Peska proti Sp. Doliču in je čez Vitanje in Šentvid prispela na Završe. Po krajšem počitku je brigada 29. novembra nadaljevala pot do Graških gor in je od tu 30. novembra v nočnem pohodu prispela v Ravne. 1, decembra so borci preživeli v Ravnah, naslednjega dne pa je bil pokret brigade proti Zavodni. Na tem področju se je brigada srečala z borci Šercerjeve brigade, ki so se vračali z uspele akcije v Tovarni usnja v Šoštanju. Dne 3. decembra je brigada prišla iz Zavodne v Šentvid in je po krajšem odpočitku odrinila v Zarazbor. Dne 5. decembra je brigada po 16-urnem maršu prispela na Lundrašlci vrh. Po celodnevnem in nočnem počitku je brigada po devet ur trajajočem pohodu prišla 6. decembra na Ter pri Ljubnem v gornji Savinjski dolini. Spočetka je bilo določeno, da se bo brigada utaborila v Ljubnem, vendar je štab XIV. divizije zaradi vse večjega pritiska močnih oddelkov nemške vojske poslal brigado na Ter. Kljub dežju. t snegu in mrazu so borci Udarne brigade Toneta Tomšiča v zelo dobrem razpoloženju prehodili vse Pohorsko gorovje in velik del pobočja. Kretanje od Nazarja v Savinj- ski dolini do Sv. Kunigunde pri Konjicah in od Sp. Doliča čez Graške gore do bližine Mežic pomeni za pešča tudi v normalnih razmerah precejšen napor in porabo časa, lahko pa si je predstavljati napor in vztrajnost borcev, ki so morali poleg svoje osebne opreme nositi s seboj še srednje težko orožje in municijo. V zadnjih dneh so borci nosili tudi hrano in kotle, ker je sovražnik ob nekem spopadu pobil večji del vprežne živine. Pokreti brigade so bili ponoči in podnevi, kakor je pač zahtevala trenutna situacija in pa operativni plan, ki se ga je brigada v glavnem držala. Tudi glede hrane ni bilo rožnato. Kmetje iz vseh vasi so sicer radi priskočili na pomoč, vendar je treba razumeti, da je brigada tudi po odcepitvi IV. bataljona štela okrog 1000 borcev, kar je pomenilo težke materialne žrtve za kmetije po vaseh, ki so bile že tako redko nasejane. Marsikje so dekleta pričakala borce s sadjevcem in kruhom ter sadjem, hoteč na ta način pokazati simpatije do partizanov. Udarna brigada Toneta Tomšiča je v dneh od 14. novembra do 6. decembra 1944 pod težkimi pogoji v dežju, snegu in velikem mrazu Častno opravila svojo nalogo. S. G. dopuščajo strokovno muzealn pogoji — take muzeje oziroma zbirke buditi v življenje. Vsekakor mora pokrajinski muzej prevzeti strokovno skrb in odgovornost nad temi »muzejskimi podružnicami«, in sicer vse dotlej, dokler tak, n. pr. lokalni muzej, sam ne razpolaga s strokovno usposobljenim kadrom in z ustreznimi, ne le eksponažnimi prostori, ampak tudi z depon. Le na ta način bo zagotovljeno, da ne bodo lokalni muzeji izraz dilentatizma, ki pri interpretaciji muzealij nehote, toda vedno vodi k pogreš-nim, to se pravi neznanstvenim razlagam. Nobenega dvoma ni, da bo le z aktivnim sodelovanjem s pokrajinskim muzejem, ki se ukvarja s problemi celotnega svojega področja, to se pravi, da na osnovi mnogih lokalnih posebnosti kulturno-civilizato-ričnega in družb eno-političnega karakterja gradi objektiven pregled preteklosti, neki lokalni muzej v današnjih pogojih dosegel želeni namen in zadostil osnovnemu principu, ki ga današnja stvarnost terja od muzejev, da bo namreč izpolnil in izpopolnjeval prosvetno-znanstveno nalogo. F. J. BHiodi senGuski godbeniki o sooph naiirlib Mladi godbeniki na Senovem se že dalj časa pridno pripravljajo, da bi čim slo vesne j e počastili rudarski praznik — 3. julij. Zanje bo ta praznik še bolj pomemben, ker se bodo prvič javno predstavili delovnemu kolektivu rudnika Senovo in ostalemu občinstvu v novih rudarskih uniformah. Da pa se bodo godbeniki ponosno pokazali v novih oblekah, se je treba zahvaliti delovnemu kolektivu in delavskemu svetu ki sta pokazala vse razumevanje za vzgojo mladega godbenega kadra. Prav tako skrbi očetovsko za mlade godbenike rudniški direktor tov. Ivan Cvikl. Brežiška gimnazija e končala šolski pouk Šolsko leto se je končalo in pred mladino so počitnice, kjer bo nabirala nove moči za nove uspehe v bodočem šolskem letu. To pot vam prinašamo nekaj zanimivosti iz brežiške gimnazije, ki ima svoj sedež sredi mesta, vendar so njeni prostori premajhni in pretesni. V šolskem letu 1955-56 je obiskovalo gimnazijo 620 učencev in učenk, ki so v 8 razredih pridobivali znanje v 20 oddelkih. Učni uspehi so prav dobri z izjemo pri višješolcih 7. b razreda in pri nižješolcih v l.b razredu. Vseh maturantov je bilo 42; od teh ima 8 dijakov popravni izpit iz matematike, medtem ko jih je bilo k maturi pripuščeno 34 Prav zanimivo je, za kakšne poklice so se maturanti odločili: v glavnem samo za praktične poklice, kot n. pr. medici-"' na, veterina, elektrotehniška visoka šola, ekonomska in gozd r-ska fakulteta, nadalje za finančno stroko, za arhitekturo se je odločil eden, za novinarja pa nobeden. Najboljši razred v višji gimnaziji je 5. b razred, kjer je izdelalo potrfe 86,96 % učencev, med prav dobrimi je še 6 a razred; 8. razred je izdelalo 81 % dijakov, medtem ko je med viš-ješolci najslabši 7. b razred z uspehom le 54,50 % Vzrok za to je v glavnem, da je ta razred ris *ss plavanje »0™^«»- samo zdravju izredno škodljivo, marveč kaj rado vodi mladino v kriminal . . Otroci so največkrat odraz svojih staršev; tako je nekaj staršev bolj želelo, da gredo otroci v poboljševalnico, kakor pa da bi jim nudili boljšo vzgojo, ker so bili otroci med letom zaloteni pri kriminalu. V višjih razredih je disciplina dobra in tudi uspeh. Posebno težavno je z dijaki, ki se vozijo z vlaki in avtobusi, pri katerih se pouk prične šele ob 8,45 in konča ob 13.10. Ob pol 14. uri pa se spet prične popoldanski pouk Tako posameznim profesorjem primanjkuje c asa, ker imajo dopoldanski in popoldanski pouk, pri čemer seveda ■trpi kvaliteta pouka. Da se mladinska godba oddolži za to skrb in prizadevanje, je naštudirala več del domačih in tujih skladateljev. Z naštudiranim programom bo mlada godba priredila 2. julija. na večer pred rudarskim praznikom, v šolski dvorani celovečerni koncert. Kljub raznim težavam, ki se rade pojavijo, se tov. Umek, neutrudni vodja in vzgojitelj godbe, teh ne ustraši. Delo je težavno, kajti pri vsaki vaji je nekaj mladincev odsotnih, ki so alj pri predvojaški vzgoji, na. strokovnih tečajih ali taborjenjih in podobno. Še teže je. če se mladinec že uvede v godbo, a se mora od nje ločiti, ker mu ni mogoče nuditi primerne zaposlitve. Navzlic tem težkočam pa mlada godba vendar dela. V njej se vzgaja kader, ki bo bodoči steber delavske godbe. K. Med letorfi so na gimnaziji dosegli lepe uspehe tudi v raznih športnih področjih; dijaki sodelujejo v velikem številu v »Partizanu«, v kulturnoprosvet-nem pogledu pa je nekoliko slabše. Težave v pouku so v tem. da so pri dopoldanskem pouku po večini dijaki, ki prihajajo z avtobusi ali vlaki, popoldne pa iz neposredne okolice. Problem zavoda je popoldanski pouk, tesni prostori — potreb no je nadalje še več sodelovanja s starši. 27. junija so bili na gimnaziji novi vpisi, s čimer bo v glavnem vse pripravljeno za pričetek novega šolskega leta. ImEnottan fe Suet „1uel3G2r trboveljske nhllm Minuli ponedeljek je bil v Trbovljah sestanek zastopnikov vseh štirih »Svobod« iz trboveljske občine, na katerem so pregledali letošnjo kulturno dejavnost v revirju ter govorili o programu za otvoritev novega Delavskega doma, ki bo 29. novembra letos. Ob zaključku so vsi navzoči imenovali še Svet mladine, ki jo zanimajo bolj druge stvari izven šole kot pa šolski pouk (podobno je menda tudi v Trbovljah). V nižji gimnaziji je najslabši razred 1. b, ki je izdelal pouk le s 34%. Kje je vzrok za tako slab učni uspeh? Glavni vzrok so izostanki iz šole, ki pridejo do izraza zlasti spomladi, ko starši uporabljajo otroke za domača dela in v jeseni za pašo. V 1. in 2. razredu je precej takih otrok, kjer v družini že z zajtrk pijejo alkoholne pijače ; zraven tudi otroci. To seveda i 1ZiXr gLOVZNjKl p A niča*. IbratkovicII SKEGA NOVINARJA V TRBOVLJAH Ljudska univerza »Svobode II« iz Zg. Trbovelj jc pred nedavnim priredila zopet zanimivo predavanje. Tokrat je predaval novozelandski novinar, gospod Bertratn Potiš o nekaterih zgodovinskih obdobjih v svoji domovini. Predavatelj se je dotaknil časov, ko je cvetelo še suženjstvo, .sgovina z belim blagom itd. Predavanje, ki je bilo v esperantu, je bilo sproti prevajano v slovenščino. Vsak, Iti je bil navzoč, je ob zaključku navdu-en zapuščal dvorano. Ljudski univerzi želimo, da bi bilo njeno delo tudi v prihodnji sezoni tako plodno kot letos. -jak »Svobod« iz trboveljske občine, v katerem bodo zastopniki vsake »Svobode*. Naloga tega sveta bo skrbeti za čim~večje medsebojno sodelovanje in razumevanje vseh štirih »Svobod«. Podrobnejše poročilo o tem sestanku bomo prinesli v prihodnji številki našega lista. -jak Pridite na koncert pionirskega pevskega zbora V počastitev rudarskega praznika — 3. julija — bo v torek zvečer v dvorani Delavskega doma koncert pionirskega pevskega zbora »Svobode-C.enter«. Pevovodja prof. Wiengerl. Vabljeni! OBČNI ZBOR CMD TRBOVELJSKEGA OKRAJA Pred nedavnim je bil v Trbovljah tretji redni letni občni zbor Ciril-metodijskega društva trboveljskega okraja, ki je pokazal, da je bilo društvo v zadnjih dveh letih zadovoljivo. Priredilo je več sestankov in zborov tor nekaj tečajev. Razprava po poročilih je bila precej živahna. Rešitev nagradne uganke iz 25. številke Rešitev nagradne računske uganke, ki smo jo prinesli v predzadnji številki našega lista, je število 4. Žreb je prisodil prvo nagrado za rešitev računske naloge Kristini Vozelj, učenki nižje gimnazije, Hrastnik, Studence 27 — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Mira Gorenc, učenka 4. razreda osnovne šale, Šentjanž na Dolenjskem. Obema bomo poslali knjižno darilo P° pošti. Vsem ostalim rešiteljem računske uganke za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala. Uredništvo Nova nagradna uganka za naše pionirje 12 3 4 no): 1. časovno razdobje; 2. snov, po kateri se širijo svetlobni valovi; 3. domača živali 4. drevo, tudi dober sad. Rešitve nam prinesite ali P® pošljite po pošti do nedelje, ^ julija opoldne. Dva rešitev® magičnega kvadrata bosta dobila po odločitvi žreba za nagrado lepo mladinsko knjigo- Pri odgovoru ne pozabite nj®" vesti poleg imena in P1*“*J*T tudi razred šole, ki sle jo oo>-skovall doslej ter pošto in kraj> kjer sta doma. Uredništvo Bila je mrzla noč. Mesec je bil že blizu zato- Zdajci se zasliši človeška stopinja na stezi na. Ted košato smreko si je nad majhnim ognjem in k ognju pristopi Peter. Cigan Je seveda tako., grel premrle roke dolgin, cigan Samoi. Stežaj hotel zlate, ali Peter mu Jih ne da, preden ne od njega tičal je v emlj' oster nož vedni sprem- izve, kaj Je storil z Jurijem. Ijevalec in edini ciganov prijatelj. »Ne bo ga,« »Prodal sem ga na Turško, janičar bode poje mrmral v brk. »Gorje era! Ha. prijateljček, stal in nikdar ga ne boš videl, samo le ako gre* še boš plačeval ciganu, da bo molčal. Ne boš se na vojsko zoper Turke, utegne tl 1 ■’ ■ * v i me znebili« razbiti,« odgovori Samoi. 35 petri^ V Pctvovi glavi so vrele vse mogoče misli. Ali še z večjo urnostjo prhne cigan rešil jc zločin, grdo je izdal bratovega sina. izvije mu nož in ga podere vznak. ju A ni se kesal. Le bal se Je, da ne bi prišlo vse bliska nad Petrovim grlom. Ta Jame p”Jtra#ttI-na dan. Kaj, če ga cigan izda? Ubiti mora clga- se izgovarjati, da jc hotel cigana le P«J» ,e na! Toda kako? Cigan bi devet takih pozobal, Naposled odneha ciganova pest, noz S.)„kot*<’i kakršen je bil Peter. Upro sc mu oči na ciganov pas In Petor Je bil prost. Skobacal se Je » . g* nož, ki je tiral za stežaj od '>i trenil, in hitro Izginil v grmovju Ciganov kron" ga izdere in sune cigana. je spremljal. V tret e gre rado Kdo bo mladinski prvak Slovenije v nogometu, Rudar ali Koper? moštvo ln so svojo prednost na igrišču izkoristili le štirikrat, gostje pa enkrat. V prvem polčasu so dobro grali Rudarjeve!, Tri leta gradnje kopalnega bazena V'—-V,-7’ Trbovlje z 18.000 prebivalci m tako da je bilo pričakovati vi- mojno razvito industrijo so bile sok poraz gostov, toda v dru- v, gem polčasu so domači popu- Le malokdo je računal, da se odločilni tekmi mladince Ljub- stili, bosta v finalu za naslov mla- ljane. Prihodnjo zadnja leta tako rekoč brez kopalnega bazena. V Zg. Trbov- ... „„ . . ljah poleg sedeža OLO Trbovlje llah je zgrajen nedeljo se bosta w.f_ ________________ dimenziiah na bosta v finalu za naslov mla- ljane. Prihodnjo nedeljo se Dosta .* bi[ , nedavneBa staro ko- ________________________,_____________________ dinskega prvaka Slovenije sre- V nedeljo. 24. junija, sta v oba tekmeca srečala v Kopru in , hil -grajeno ieta kopališča. Potrebno vodo čali moštvi Rudarja iz Trbovelj Trbovljah tedaj odigrala prvo takrat bo padla odločitev, ali bo -1 konnlKče ie bilo za bazen dobival z bližnjega I in Kopra. Toda polfinalni tur- finalno tekmo Koper in Rudar, mladinski prvak Koper ali Ru- . •« . p J __ Vnrfa =» hn * uorak nirji v Novi Gorici in Velenju Mladinci Rudarja so bili boljše dar. nr» ^elr. /\/Il/\Xlli TJ 1, rt n *• 1 /\ lqjr je bilo zamišljeno. Trboveljski delovni kolektivi so pokazali za gradnjo tega bazena vse razumevanje, računajoč še ____ _______ ▼ olimpijskih zlasti, da kopališče ne bo služi- dimenzijah na prostoru starega lo samo za poletne mesece, v Trbovljah bo marveč preko vsega leta. so tako odločili. Rudar je pred štirinajstimi dnevi sodeloval v polfinalnem turnirju v Velenju", poleg njega pa še Branik iz Maribora in Kladivar iz Celja ter moštvo Domžal. Rudar je premagal Domžalčane z 2:0, s Kladivarjem je igral neodločeno 2:2, v odločilni tekmi z Branikom pa ga je premagal s 3:1. firal^KdpS™! j^ premagal v trovala tudi Rokometa zveza ’ ' * Slovenije, končno le prišli do Končno odločitev Ženska ekipa ,.Rudarja" prvak Slovenije v malem in velikem rokometu RUDAR : TVD »PARTIZAN« (ČRNOMELJ) 5:0 (2:0) Tako smo po dolgih zaplet-ljajih, katerim je verjetno bo- 1928. To kopališče je bilo za današnje razmere že zastarelo, nehigienično in premajhno. Ko so ga pred 28 leti zgradili, bazen dobival z bližnjega hriba Prav tako zasluži posebno Neže. Voda se bo z vgrajenimi zahvalo gradbeni odbor kopali-napravami čistila in za kopa- šča, ki je delal požrtvovalno in nje uporabna Ustrezala bo pa nesebično. Zelja vsega prebije bila v kopališče ra^ijara vsem higieničnim in sanitar- valstva je da voda iz notofka Bobnarica Ta- nim predpisom. — Poleg šport- veljske občine čimprej loti ure krat v Urhovčevi Loki skozi nega bazena se gradi še otroški ditve ostalih objektov, kot je katero^ teče ta P^oček še ni baien. Pri velikem bazenu je v zimsko kopališče, ki je v razpa-biln stanovaniskeea naselja Ko gradnji še trakt za garderobe, dajočem stanju. Usposobiti ga Mlo^tano^ngeg^naselja^ Ko ^ ^ 39 družinaMh, in *up- je toebaOm P«* Jg« ; vanjska poslopja, voda iz Bob- na garderoba, posebej pa še za ša popravila bi terjala še večje nnrire ni bila več unorabna za sportmke. Prav tako bo v ko- stroške. kopališče. Kakšnega Ismena pa pališču ambulanta, shramba za Izgradnjo novega kopališča ie Va velik industrijski krai mo- kolesa in se druge potrebne moramo pozdraviti, saj bo ta je za velik industrijski kraj no naprav?j k- terja sodobno objekt služil delovnemu Člove- NOGOMET NK SEVNICA : NK RADEČE 3:1 To nedeljo je bila v Sevnici nogometna tekma med nogometnima moštvoma iz Radeč in Sevnice. Zmagali so domačini z rezultatom 3:1. To ni bila igra enakovrednih ekip, saj so igrali Sevničaini s prvim moštvom proti mladincem iz Radeč. RUDAR : BRATSTVO (HRASTNIK) 6* V zadnji tekmi mariborsko-varaždinske nogometne lige je »Rudar« na svojem igrišču premagal »Bratstvo« iz Hrastnika s 6:0V Za goste je bila ta tekma poslovilna v tej ligi o in bodo prihodnjo sezono igrali v mari-borsko-celjski skupini. Ali bo »Rudar« dosegel 2. mesto, je odvisno od tega, kako bo iz- ženskega prvaka Slovenije v velikem rokometu. V malem rokometu je odločitev padla že pred tedni v Ljubljani, kjer je ekipa »Rudarja« premagala ljubljansko »Svobodo« in »Dravo« iz Ptuja in tako osvojila naslov prvaka Slovenije v malem rokometu. Sporno pa je nastalo vprašanje prvaka v velikem rokometu, kajti moška kakor ženska ekipa TVD »Partizana« iz Črnomlja, ki je v jeseni poceni prišla do točk po zaslugi Zveze, je prispela na določen dan v Trbovlje, da odigra prvenstvo, vendar ne ena ne druga ekipa ni hotela nastopiti. Naveden je bil vzrok, da je tekma prepo- Ljubljane pa 16 točk. Seveda manj odigrana tekma proti Črnomlju. Treba Je bilo najti re- V Vndnhnn urejeno korali- naprave, ki jih terja sodobno objekt sluzu delovnemu ciove-posTala^praak! \etono . t- *& «’ ustreznimi dimenzijami, kopališče. Veliko bo se dela, da ku.jrav tako pa tudi mladini nomljem je torej treba odigrati (mogoče se bo le posrečilo dati nekaj golov ekipi »Rudarja« ali celo zmagati, da prvenstvo ne ostane v Trbovljah). Toda delali so račun brez krčmarja; ekipa »Rudarja« je zmagala s 5:0, ravno toliko, kot če bi ostalo kar p. w. Zaradi boljše razlike v golih je prvak ekipa »Rudarja« s 16 točkami kakor »Svoboda*. Igralke iz Črnomlja bi morale dati samo par golov in prvenstvo bi __4-.1«_t Irnt en menda ni treba poudarjati. To so spoznali tudi pristojni čini-telii, ki so se pred tremi leti odločili, da morajo Trbovlje s tolikšnim številom prebivalstva dobiti primeren sodoben bazen za kopanje, kajti potok Trbo-veljščica ni uporabna za kopanje, prav tako ne umazana Sava. bo kopališče urejeno tako, ka- in športnikom. NOGOMETNI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA V HRASTNIKU Zmagovalec - Rudar Hraslalk V nedeljo so na igrišču Ru- moštvi Bratstva in Sloge neod- darja v Hrastniku odigrali no- ločeno 2:2. V streljanju enajst- • - gometni turnir v počastitev ob- metrovk pa je bilo boljše Brat- l- .. .. „ ... ie činskega praznika in za prido- stvo in je tako zmagalo s 5:4. Pričeli so z deli. Postavljen jc bitey “okala ki ga branil v finalu sta se srečali moštvi bil gradbeni odbor, ki je z Rudar jz Trbovelj Na splošno Rudarja Trbovlje in hrastniške- mo začel delati. Velik del u presenečenje pa je letos pre- ga Rudarja. Srečanje se je v re-p ‘ * hodni pokal osvojilo domače gularnem čaau končalo s 4:4. V UiU * --- potrebnih del je bil DU V/.:UK, Uit JC tcieilta V.----- —- , , zno in gostje so odšli, ne da bi proti Črnomlju, čeravno oslab- 0 .. .. _ . • »•_________i —_l Jstrt /-v m cin. tekmo odigrali. Po vseh pravilih bi morala biti tekma, ena kakor druga, verificirana 5:0 f. w., kakor v jeseni, ko ekipi »Rudarja« zaradi gostovanja v Nemčiji nista mogli odigrati tekme. Ljubljana pa je odločila: samo par golov in prvenstvo tu prostovoljno. Letos bo do 1 ju- PRudar iz° Hrastnika, “do- Streljanju enajatmetrov pa je llja. ™ bo kopališče že poldne sta igrala Rudar Trbov- bil boljši hrastniški Rudar in je s S hk Krte sr aasr ~ Popoldne sta najprej igrali računali. Vendar kdor se zadnji smeje, je na boljšem. Tudi moška ekipa je v tekmi uuvisuu uu Luga, iusku uu m.- ; , — ■ — * __' .. padla zaostala tekma med »Kla- tekma se mora odigrati. div ar jem raždina. in »Slobodo« iz Va- žen ska ekipa imela 14 točk. ►Rudarja« »Svoboda« je iz 00000000000^000^0000000« Mednarodna rokometna tekma v Trbovljah T soboto, 30. junija, bo ob 17. uri na stadionu ŠD Rudarja v Trbovljah mednarodna rokometna i tekma med ekipo Kaiserslautern iz Zahodne Nemčije m domačim Rudarjem Vabljeni! Razpis Ravnateljstvo Industrijske rudarske šole v Zagorju sprejme v šolskem letu 1956-1957 DOLOČENO ŠTEVILO UČENČEV. ki so žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis traja od L junija do zaključno 1. septembra 1956. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 15 do 17 let, ki so zadostili splošni šolski obveznosti. Kandidati morajo predložiti: 1. Lastnoročno napisano in s 30 dinarji kolkovano prošnjo z natančno navedbo naslova (mesto, kraj, hišna številka, pošta in železniška postaja). 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Izpisek iz rojstne matične knjige. 4. Potrdilo o imovinskem stanju in davčni osnovi. Nekolkovane prošnje ter prošnje brez priloženih listin ne bomo upoštevali. Sprejemnega izpita ne bo. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade od 2000 do 4000 dinarjev. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka potrebno delovno obleko, obutev in perilo. Pri šoli je internat, ki nudi učencem potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v internatu, morajo to navesti v prošnji. , Poleg rudarskih učencev bo šola vpisala še določeno število učencev KOVINSKE IN ELEKTRO STROKE za pčklic ključavničarja, strugarja in obratnega električarja. Pogoji za vpis: Za kovinsko stroko 2 razreda gimnazije; za clektro stroko 4 razrede gimnazije. Kandidati se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo prošnjo po pošti. Ravnateljstvo Ind. rud. šole Zagorje PROSTOVOLJNO GAS. DRUŠTVO TRBOVLJE-RUDNIK vas vabi v nedeljo, 1. julijal956, v Trbovlje na PROSLAVO 75-LETNICO OBSTOJA DRUŠTVA, ZDRUŽENO Z RAZVITJEM NOVE GASILSKE ZASTAVE SPORED' Na predvečer v soboto. 30. j linija: velika gasilska vajH vseh trboveljskih gasilskih društev, koncert delavske godbe na pihala n« Trgu revolucije, ba-klada, ognjemet, odkritje nove spominske plošče padlim gasilcem v NOV. V nedeljo, 1. Julija, naprostoru za rudniškim gasilskim domom ob 15. uri: 1. pozdrav zastopnikov organizacij, društev in gostov; 2. slavnostni govor; 3. razvitje zastave, zabijanje žebljičkov; 4. govori zastopnik društev: 5. mimohod gasilskih čet. Na proslavi sodeluje godba na pihala DPD »Svoboda, "enter« in mešani pevski zbor »Slavček«. Po proslavi zabava v prostorih tn na vrtu restavracije 'urist« v Trbovljah z bogatim srečolovom. 'V POMOČ. Vljudno vabljeni. ljena, zaigrala odlično in dosegla visoko zmago » kar 21:6. treba še krepko poprijeti. Nov kopalni bazen v Trbov- Radio Lmbliana v tem tednu PETEK, 6. JULIJA 8,00 Poje zbor srednje glasbe- RAZGLAS Podjetje »ELEKTRO-KR- ŠKO«, Videm-Krško pozivu vue delavce in uslužbence, ki imajo pravico deleža pri delitvi dobička za leto 1955, da te deleže dvignejo. Po preteku treh mesecev od a—— ess* russ AJSS te * 4UU3A d8_ “S Kinematografi la^ik^ob^^O^oddajo^Dobro lovne p^smi in koračnice. 8,00 T^enski zimanje-polihčni pre- »Svoboda - Center« v jutro, dragi poslušalci« (pester za praznik Dneva vstaje jugo- 3 0 Trbovljah bo predvajal do po- glasbeni spored) pa vsak delav- slovanskih narodov. 9,00 Odaja P° nedeljka amer. film »DEKLE Z nik od 5 00 do 7,00 ure. za pionirje — Čudežna roza SOBOTA, 7. JULIJA DEŽELE« (v glavni vlogi Grace . nnIIA (radijska priredba). 11,15 »Ju- 1105 Maia revija lahke glas- KeUy«), — Naalednji teden od NEDELJA, 1. julija_ lijskii dnevi« (reportaža). 13^5 b tl 45 pionirski kotiček 12,40 torka do četrtka mehiški kav- in8,?°S Od Skopi j a do Ljubljane (Pester paho^i fantje pojoto igrajo, bojski fM- »tri.tr pusto-za nedeljsko jutm_8,37 Pisana glasbeni spored jugoslovanskih 1430 Tedenski iportni pregled. LOVCI«, vrsta slovenskih narodnih pe 15.35 Parti- i c r\n T?4«ini»i i« iuokuIum _ kiha « ________ __ film »TRI.TE PUSTO- Charles Dl- (Pfva izvedt!a v Ju1?sl v-' »Grafike« p. v. Slavka Mlhelči- 30 junija jn i. julija amer. fifm chens^eUko prTčakoranje (S- 18-00 Radl3fStka - 50 in Gorenjski yok?™ ^ »VISOKA BARBAREE«; 7. in if?aSIpoapLtu*' °z>v lsu s!,sr“ -MCE 21,15 Popevke in ritmi gosiavlja. 22,15-23,00 Oddaja* za naše iz- U Ji ** \ ^ PONEDELJEK, 2. JULIJA ČETRTEK, 5 JULIJA seljence — na valu 327,1 m. 11,50 Za dom in žene. 12,00 “Js iSfisr 'dan - otroci! - Sl^rv^n?2 40nvaK1innpo°l- Afriška pripovedka: Večno pri- — LTOMMoSsTta 5. julija ko. Vnmafa. rffv.5S£-^5 13,35 Za vsakogar nekaj (lahka ^Heramra - Kristina Bren- M prihodnji teden in zabavna glasba). 14,30 Radij- _ r,.17.1.4 Zabavna _ _ LAŽNO BIJE«. Kino Brestanica predvaja od 29. junija do 1. julija ruski barvni ftlm-balet »NESMRTNI 17,15 Zabavna 18'00 na4lh naših *mest. 18,45 Kulturni ob- alnosti. zornik. 20,00 Rezervirano za posnetke s festivala »Praška po mlad. TOREK, 3. JULIJA 8,00 Kmečka godba m Štirje 6. do 8. julija pa amer. barvno komedijo »VESELO IZKRCAVANJE«. Kino »Svoboda - Zasavje« v ski ^letoikon ^16,00 Utrinki i* U- kova: Pog°Y°^b 18*00 Iz naših v zadnjih dneh junija bo nuno m»»uou» - » terature — Roland Mailleuz: *n.p^f”a glra50' Domače aktu- prevladovalo lepo vreme, mož- Trbovljah predvaja od 30, junija Duše živali 18,00 Kronika lz^^ kolektivov^ 18,50 Domače, a^ nQ gQ ^ manjše krajevne ne- do 2. julija ob 17. in 19. uri te, ib« Kulturni ob- alnosti 20,00 OrtrtOT v«_ vihte, V začetku julija ob 3 do (v ponedeljek urno ob 18. u«) - domač h pe^ni in jmpevov 4 dni jaano yreme s gUpo vro. amj0rldJd j^havni m glasbeni ,- sodelujejo priljubljeni solisti in ^ ^ bQ y drugl poloylcl ^ >JAJ* JN JAZ v ansambli. __________ prihodnjega tedna sledilo ne- ij0 dopoldne ob 10. uri za mla- stalno vreme s pogostimi pada- dino ^ znižani ceni. — Prihod- Vinami in nhlnHitvttn. vendar i.j________________ImJ^u.ui #7Ta-*-. - - aino po znizani ceni. — rw~- Rnn Kmečka godba in »tirje _ -Qirwv. v***««*** *** ohladitvijo, vendar teden amer. kriminalni fiirci fantje Sn igrajo. 8,50^_GLasba ^NJAdVI^vosobno^^ kaže, da bodo padavine le »jjariLO NA VRVICI«. ramje vam 7——. ne pozna meja (magnetofonski posnetki javnega koncerta Plesnega orkestra Radia Ljubljana s sodelovanjem inozemskih solistov dne 5. V. v veliki filharmonični dvorani (ponovitev). 9,30 Miroslav Krleža: Balade Petriče Kerempuha. 10,00 Spomini na partizanske skladatelje (Glasbena oddaja s komentarjem). 12,00—13,00 Partizanske in narodne pesmi. 14,30 Gospodinjski omnibus. 15,35 Pred mikro- enako v mestu Brežice. T^ta, ki zamenja stanovanje lahko dobi namestitev kot oskrbnik. — Ponudbe poslati na uipravo lista. PRODAM sOovemsko harmoniko, radijski h,parat znamke »Tesla« z mag. očesom ter ročni voziček (nosilnosti do 500 kg). — Miha Ledinek, Trbovlje — Novi dom 19. kratkotrajne tonom je kvintet »Niko Stri- PREKLICUJEM neremične be-tof« 16,00 Utrinki iz literature eede, izrečene o tov. Jelk1 — Ciril Kosmač: Balada o tro- Skobe in se ji zahraljujem, benti in oblaku. 18,00 Športni da je odstopila °d tožbe. - tednik. 18,30 Skladbe slovenskih Zofi Ankon. Hrastnik. ODBOR Premogokop in glinokop Globoko pri Brežicah sprejme samostojnega računovod“o a 5-letno prakao v Industrij*kl »troki. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Oglaaite ae na gornji naslov. »Svoboda - Dobrna« v Trtx>v-“ ljah predvaja od 30. junija do zahvala 2. julija ameriški barvni film ZAHVALA »LJUBIMCA IE NEW ORLE Ob prerani izgubi nate drage ansa«; 4. in 5. julija ameriški mame kavbojski film »POSTNA PO- Marije Strumelj staja«. . * Potujoči kino okraja Trbov- se zahvaljujemo tov. pravni- j. ^ 29. junija do 4. kom in sestram Splošne bolniš- fital »NA APA. niče v Trbovljah ra lajšmije ^KI' MEJI.. 29. junija ob 17J0 bolečin in skrbno nego v zad- n) RlarlH oh 21 uri y taboru njih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi vsem znancem in prijateljem, ki so jo obsuli s cvetjem in venci in spremili v tako velikem številu _ ____________ na njeni zadnji poti, kakor tu- in'ob 26. uri v di godbi m pevcem za ganljive Cemženiku; 2. julija ob 20.30 v zalostinke. Čečah; v torek, 3. julija, ob 21. Vsem, prav vsem iskrena ^ y potočki vasi (na prostem) hvala. jn 4. juRja ob 21. uri v Zagorju Užaloščeni hčerki in sin — Okrogarleva kolonija. na Blanci, ob 21. uri v taboru pred voj. Sevnica; 30. junija ob 18. uri na Vrhovem, ob 21. uri v taboru predv. v Jagnjenici; l. julija ob 10. uri v Mlinšah, ob 14. uri na Izlakah, ob 17. uri U nravni odbor Kmetijske zadruge z e. J. Brestanica razpisufe delovno mesto RAČUNOVODJE zadruge. Pogoji: višješolska izobrazba • 3-letno knjigovodsko prakso ali srednja strokovna Izobrazba s 5-letno knjigovodsko prakso ali nižja strokovna izobrazba z 8-letno knjigovodsko prakso in opravljenim strokovnim izpitom. Zaželeni so kandidati, ki imajo prakso v knjigovodstvu kmetijske zadrug« Plača po dogovoru. Nastop službe 1. avgusta 1656; ln delovno mesto za kvalificiranega VRTNARJA. Pogoji: pridobljena kvalifikacija v vrtnarski stroki in praksa v vodenju manjšega vrtnarskega obrata. Nastop službe 1 avgusta 1956. Pismena ali ustmena pojasnila daje uprava KZ Brestanica. Spcrtno društvo „Rudar“ v Trbovljah bo priredilo v nedeljo, 15. julija 1956, ob 14. uri na stadionu »Rudarja« veliko tradicionalno tombolo vseh tombol je 30, med temi: 1. šivalni stroj 100.900 din 2. kuhinjska oprava 40.000 din S. štedilnik 1*-M* din 4. divan 10.000 din 5. cement Portland 16.000 din 6. zidna opeka 9.000 din In še okrog 1000 manjših dobitkov v skupni vrednosti 600.000 din. Tombolske srečke so že v prodaji po trgovinah, trafikah In pri pismonoših. CENA SREČKE 50 DIN Po tomboli bo veliko športno rajanje na prostem. K obilni udeležbi vabi ODBOR. 7 DNI PO SVETU Minuli teden je imel za nas Jugoslovane posebno privlačnost. Predsednik Tito s člani svojega spremstva je končal svoj obisk v SZ in odpotoval proti domu. V nedeljo je prispel v romunsko glavno mesto, kjer so se še isti dan začeli jugoslo-vansko-romunski državniš. razgovori V sredo zvečer je naš voditelj s člani Jugoslovanske delegacije prispel domov. Menda ni t*eba posebej poudarjati pomen njegovega obiska. Ze od lanskega potovanja Bulganina in Hruščeva v Beograd so se odnosi med SZ in FLRJ nenehno boljšali in Titovo nenehno potovanje v Moskvo jih je še bolj utrdilo. Tito in Bulganin sta podpisala pomebno deklaracijo, v kateri izražata istovetnost pogledov na važna mednarodna vprašanja in se zavzemata za miroljubne odnose v svetu. Titov obisk v Moskvi in Bukarešti predstavlja torej še en uspeh naše politike v svetovnem merilu. Odmev tega obiska v svetu je bil velik in ugodni rezultati razgovorov bodo nedvomno pozitivno vplivali na popuščanje mednarodne napetosti in postali vzor, kako je treba reševati svetovna vprašanja. Alžirsko vprašanje je minuli teden znova stopilo v ospredje. V tej zvezi je zlasti zanimiva izjava premiera Moleta, ki je znova izjavil, da je pripravljen na pogajanja z uporniki. Seveda pa postavlja pri tem razne pogoje, v prvi vrsti ustavitev sovražnosti. Pozneje bi dobil Alžir poseben statut in na volitvah bi izvolili prve predstavnike dežele. Seveda pa Franeija ni pripravljena podeliti Alžiru popolno neodvisnost. Prav zaradi tega je dvomljivo, če bodo uporniki pripravljeni na takšen sporazum. Vse kaže, da ne! Tudi poslanstvo predsednika Co-tyja, ki se odpravlja v Alžir, ne obeta roditi kaj boljšega. Premier Mollet pa bo te dni prestal še eno težko preizkušnjo — kongres lastne Socialistične stranke. Pred^avpiiki nekaterih pokrajin so namreč za hitro in pametno rešitev alžirske krize in Mollet bo v kongresni dvorani prav gotovo prestal hude napade. Prijateljski Egipt je slavil v nedeljo velik praznik. Na prvih volitvah za predsednika republike je dobil G. A. Naser ogromno večino glasov. Egipčani so glasovali obenem tudi za novo demokratično ustavo — veliki plod revolucije. Uresničile so se težnje revnih felahov. Naserjeva politika agrarne re-Ittvah bi izvolili prve predstav- nih odnosov pa je dosegla novo veliko zmago. V Rimu je tajnik KP Italije Togliati na seji CK pozdravil skupno deklaracijo ZKJ in KP SZ. Dejal je med drugim: »Kaže, da deklaracija lakho predstavlja primer novih odnosov, ki jih je treba ustvariti med komunističnimi partijami. Poudaril je, da je prišel čas, ko bodo odnosi med komunističnimi partijami in KP SZ dobile nove oblike Njegove izjave so vsekakor zanimive, saj predstavljajo pozitiven korak k enakovrednemu ocenjevanju posameznih naprednih gibanj v svetu. Togliatti je med drugim ostro obsodil Stalinov kult osebnosti in dejal, da oblike diktature proletariata, kakršne so ustvarili v SZ, niso obvezne za vse dežele z močnimi revolucionarnimi gibanji. Končno naj kot zanimivost omenimo še islandske parlamentarne volitve. Minulo nedeljo so na tem severnem otoku zmagale stranke, ki se zavzemajo za umik ameriških čet, ki imajo v njihovi domovini svoje oporišče Keflavik, Koalicija socialdemokratov in liberalcev je sicer za sodelovanje v Severnoatlantskem paktu, vendar pa proti tujim oporiščem. Morda je tudi to dokaz, da politika hladne vojne na Zahodu nima več toliko pristašev in da je tudi na mrzlem severu zavel toplejši veter mednarodne pomiritve? Naser — predsednik republike Egipt Pred nekaj dnevi so volivci Egipta domala soglasno potrdili novo ustanovo, ministrskega Vzdrževanje naj večje hiše na svetu Empiie States building ima 25.000 stanovanj * v ZGRADBI JE STALNO ZAPOSLENIH 800 DELAVCEV * SEST LJUDI OČISTI NA MESEC 5600 OKEN j| STANOVALCI TEGA MODERNEGA ČUDA UŽIVAJO VELIKO UDOBNOST V mrežah Interpola Najvišji nebotičnik na svetu je Empdre States Building. V tej zgradbi stanuje preko 25.000 stanovalcev. Uprava je primorana. da pri vzdrževanju te zgradbe uporabi celo vojsko — skoro 800 delavcev. Več kot dve sto teh dela kot čistilci. Čiščenje se v glavnem opravlja med šesto uro zvečer in drugo uro zjutraj. ’ Tla v poslopju so iz marmorja. linoleja, parketa, betona in kavčuka. Od vsega tega je okoli 40 odst. površin pokritih s preprogami. Za čiščenje vseh teh vrst podov uporabljajo sesalce za prah, za snažen je marmornatih tal pa električne krtače za ribanje. Skupina šestih ljudi očisti enkrat mesečno 6500 oken, medtem ko druga neprestano menja pregorele žarnice. Dva ključavničarja skrbita za 3500 ključavnic in izdelujeta vzorce izgubljenih ključev. Originali ključev se hranijo v posebnem prostoru. Nadalje se ena skupina neprestano uikvaria s popravljanjem pokvarjenih in vstavljanjem novih, premikajočih se železnih rolet, ki so na vsakem oknu. Trideset mehanikov in njihovih pomočnikov vzdržuje v premetu 73 dvigal za prevoze ljudi in tri tovorna dvigala, medtem, ko je veliko število tehnikov, mehanikov, električarjev, inštalaterjev, so-boslikarjev, mizarjev in vrtnar, jev zaposlenih vsak na svojem mestu. Delavnice in Skladišča večine teh uslužbencev so ▼ kletnih prostorih. Vsak šef skupine delavcev ima svoje prostore, od koder usmerja delo svojih podpostavljenih. Sef; skupin p« so odgovorni poslovodji, ki ima svojo pisarno v petem nadstropju. Razne instalacije, popravila in spremembe po želji najemnikov stanovanj al; pisarn opravljajo hišni uslužbenci po zmernih cenah, tako da nikoli ne pride do zavlačevanja hitrih popravil v določenem prostora. Sicer pa tudi drugače na to zgradbo vzorno pazijo. V ta namen imajo posebno sistematično nadzorovance vseh prosto, rov. Ce pride do kakšne škode, se o tem takoj izpolni karton »škode«, ki ga nato brez odlaganja pošljejo poslovodji. ki to opozorilo preda delovni skupini. katera bo opravila to delo. Sef skupine skrbi, da se popravilo opravi tako kot treba in kolikor mogoče hitro. Ko je delo skončano, poda o tem šef svoje p>oročilo. Pazljivo vodenje računa tudi o najmanjših neprijetnostih v zvezi z vzdrževanjem te mogočne stavbe je mogoče samo na ta način. Sistem vzdrževanja tega nebotičnika odlično funkcionira in zahvaljujoč se temu stanovalci tega modernega svetovnega čuda uživajo prvorazredno udobnost. KAJ VPLIVA NA človekovo živtjenje predsednika Naserja pa za predsednika republike. Kakor poročajo iz Egipta, bo predsednik Naser razpustil Revolucionarni svet, dosedanjo vlado pa. ki bo po objavi volilnih rezultatov verjetno odstopila, prosil, da bi opravljala svoje dolžnosti do izvolitve no- Menda ni človeka, ki ga ne bi zanimalo, kako dolgo bo živel. Prav tako je tudi zanimivo, kaj vse vpliva na daljšo ali krajšo življenjsko dobo. S tem v zvezi je še zanimivo, da otroci staršev. ki so dolgo živeli, po navadi tudi sami dolgo živijo. ve skupščine v letošnjem oktobru. Člani Revolucionarnega sveta bodo dobili po uradni objavi volilnih rezultatov najvišja egiptovska odlikovanja za svoje zasluge v revoluciji. Prisrčni razgovori v Bukarešti Delo vsekakor v veliki meri vpliva na dolgost človekovega življenja. Kakor so ugotovili v nekaterih državah, živijo naj-dalje kmetje, učitelji, odvetniki, inženirji in zdravniki. Trgovci in nameščenci živijo manj časa. Najkrajše življenje pa imajo rudarji. Kratko je življenje tudi umetnikov, književnikov, igralcev in glasbenikov. Povprečno živijo najdalje ljudje mirnih živcev in tisti, ki nimajo večjih skrbi. Ce je človek za četrtino, težji od normalne teže, ima izgled, da ne bo dolgo živel. Nasprotno pa često mršavi ljudje živijo zelo dolgo. Oženjeni imajo prednost pred samskimi, posebno kar zadeva moške Nasprotno pa je pri ženskah. Glede alkohola se strokovnjaki še niso zedinili. Vsekakor pa je ugotovljeno, da zmerno uživanje alkohola nima posebnega vpliva na trajanje življenja, razen, če je človek bolan. Tudi o športnikih še ni neke določene ocen», kako je vplivalo intenzivno športno udejstvovanje na dolgost njihovega življenja. 2ene na splošno živijo dalje od moških. Tihotapci in falzifikatorji z dveh kontinentov (Po magazinu »300 čuda«) (Nadaljevanje) Izročitev heroina je bila opravljena v sobi Angela Va-renija. »To pot je šlo vse zares nitro,«»— je veselo pripovedoval Angelo, ko je vzel v roke veliko tlačilko. »A sedaj, Jim, sle-čite suknjič, da bom ...» Vareao se je naglo ustavil s svojim veselim pripovedovanjem, kajti tist. trenutek so se neslišno odprla vrata v njegovi sob; m vanjo ie vstopilo kakšnih deset ljudi — uradnikov Interpola in Federalnega preiskovalnega biroja... Angelo ie ostal hladnokrven. »Gospodje,« je dejal Angelo Vareni, »kot pameten trezen človek vem, da je naš položaj brezupen. Taka je sedaj situacija: stojim vam na razpolago!« Takoj po tem dogodku je Interpol iz Rima brzojavil centrali v Pariz. »Operacija Amalfi plansko izvršena. Angelo Vareni aretiran. Zaplenili smo štiri kilograme heroina.« ★ Tony Giraldi, šef ameriške tihotapske tolpe, je slabe spal. »Nekaj sumljivega čutim v zraku,« — je dejal, ko j« stopil v svojo pisarno. Zaman je čakal na pošto iz Italije. Ko tudi opoldne še ni bilo nobenih poročil, je Tony Giraldi povsem zanesljivo vedel, da mora izginiti čimprej, kajti zgoditi se je moralo nekaj nevarnega . Takoj je treba izginiti iz New Yorka, da ne bo prepozno Izven mesta, v nekem lepem predelu, je imel Tony majhno hišico za katero ni nihče vedel. Tamkaj se bo skril za toliko časa. dokler rie poneha nevihta. A potem — bomo videli Tony Giraldi ve, kako je treba napraviti. Tisti trenutek si je bil Tony Giraldi povsem na jasnem, da ga zasledujejo na vsak korak. Kar v zraku je čutil bližino detektivov Kako naj se izmota te zanke? Po daljšem razmišljanju je Tony naposled našel rešitev, in sicer zelo originalno in bistroumno rešitev. Natanko deset minut pred trinajsto uro se je pred hišo, v kateri je imel Tony svojo pisarno, ustavil taksi za d vem« avtomobiloma, za katera so funkcionarji Federalnega preiskovalnega biroja vedeli, da sta Tonyjeva last. Eden izmed teh uradnikov je sedel v neki prodajalni tobaka na nasprotni strani ulice, dva druga uradnika pa sta bila v svojem avtomobilu nekoliko dalje v ulici. Šofer taksija — izredno veli! in močen človek katerega obraz je zakrival ščit njegov« kape, je izstopil iz avtomobila z večjim zavitkom v roki in vstopi! v hišo. Bilo je natanko šest minut pred trinajsto uro. Iz hiše sta nenadoma prihitela dva moža in hitro skočila v prvi izmed obeh Giraldijevih avtomobilov, ki je s polno brzino odhitel po ulici. Funkcionar v prodajalni tobaka je dal znamenje svojima tovarišema. Avtomobil, v katerem sta sedela oba uradnika, je prav tako z enako brzino zdrvel po ulici, da zasleduj- Tonyjev avto. Natanko štiri minute pred trinajsto uro pa se je zgodilo naslednje: Šofer taksija je prišel iz hiše — brez zavitka, ki ga je prej imel v roki V trenutku, ko je hotel, da se o«ipelje i svojim taksijem, sta pridrvela iz hiše dva moža in skočila v drug Tonyjev avto. Takrat je tudi tretji uradnik Federalnega preiskovalnega biroja, ki se je zadržal v prodajalni tobaka, skočil v avto, ki je bil zanj pripravljen. Kreni je za obema možema, ki sta se pravkar odpeljala. Ta sta ob odhodu zadela v zadnji blatnik avtoiakaja in odrgnila na njem lak. Šofer taksija je preklinjajoč izstopil in si ogledoval okvaro na blatniku. Hiša tedaj ni bila več pod nad zorstvom. Šofer je bil tako razburjen, da je policist, ki jo prav tisti trenutek prišel mimo, energično zahteval od njega, naj nadaljuje z vožnjo ali pa umakne avto na stran, da ne bo oviral cestnega prometa. To je šofer, Id je še vedno preklinjal, tudi storil Vozil je zelo previdno, kajti avtomobil ni bil njegov. V resnici pa ta »šofer« ni bil noben šofer, pač ps — Tony Giraldi. Pravega šoferja taksija ao našli funkcionarji Federalnega preiskovalnega biroja pol ure pozneje v pisarni Tonyja Giraldija. ko so prišli, da ga aretirajo. Šofer je bil še v nezavesti, kajti Tony Giraldi ga je močno udaril po glavi. RENE D’ARGON SNUJE NOVO ORGANIZACIJO Po svoji zasebni obveščevalni službi, ki je funkcionirala prav tako natančno kot obveščevalna mreža Interpola, je Rene d’Argon nekaj ur pozneje v Parizu zvedel, kaj se je zgodilo Kg je pazljivo proučil vsa poročila, je prišel do sklepa: če hočemo, da delamo še dalje, moramo ustanoviti nekaj čisto novega — popolnoma novo organizacijo. Takoj je poklical mladega pomočnika — Abela Gocheja. »Imam delo zate,« — mu je dejal Rene d’Argon. »Takoj boš moral odpotovati v Ameriko, h Germaine..^« Lice mladega moža je zasijalo. SUno se je razveselil te poti, ki mu bo prinesla izpolnitev njegovih davnih želja ali pa — smrt... (Dalje prihodnjih V OBJEMU Z£££N£Cšl VEKCA roman 10 Priredil Vlado Pečar Lofrasu se Je pokvaril radijski oddajnik in zato smo se morali že popoldne utaboriti. Čeprav smo vedeli, da je vsaka ura dragocena, smo bili nepričakovanega počitka neizmerno veseli. Bil sem popolnoma izmučen. Kljub temu da sem se privadil nositi osebno opremo, so se mi še vedno delali žulji na ramenih. Lovci so ujeli mladega tapirja in ga skušali udomačiti. Privezali so mu na hrbet tovor kož. Ponoči pa je tapir pobegnil z dragocenimi kožami vred. Nekaj se je moralo zgoditi prof. Baquero Antoniu. Omagal je in se nenadoma zgrudil. Zdelo sp mi je, da zaradi neznosne vročine. Toplomer je kazal okoli štirideset stopinj. Niti trohice suhega nismo imeli več na sebi. Baquero je tožil čez hud glavobol. Ponoči se mu je bledlo, zjutraj pa je imel po telesu izpuščaje, ki so v teku dneva narasli v bule. Dognali smo, da Je po sredi huda tropska pitaya, ki nastane zaradi vročine in nevajenosti organizma. Začela so nam primanjkovati zdravila. Zeljno smo se ozirali kvišku, nadajoč se helikopterja. Njegov pristanek pa bi bil mogoč le na primernem mestu, ki ga pa ni bilo v bližini. Najbliija reka je bila oddaljena približno 80 km. Pohiteli smo, ker nam je zmanjkalo pitne vode. Ze dva tedna se nismo spodobno umili. Po telesu se nas je držala skorja lepljive, Jedko zaudarjajoče nesnage. Ni čudno, da je Baquero klonil. Ker smo veliko hodili, so bile naše noge zatekle in tako ožuljene, da smo Jih s težavo premikali Tik pred nočjo smo bili zmerom na koncu sfl. Vsakokrat, kadar je zadonel znak za odmor, »no trudno cepnili po tleh. peoni pa so urejevali taborišče. ▼ džungli so noči drugačne kot pri nas na Jugu. Skozi gosto HUERTO LOPEZ zeleno streho ne prisijejo niti žarki jutranje niti večerne zarje Ob polni luni je džungla mrtvaškosiva, grozotna. Obdajala nas Je zmerom le gosta, črna noč. Včasih je tu pa tam zablestela kakšna čudna lučka, največkrat prihajajoča od smrdečih gob, nekajkrat pa tudi od dva decimetra dolgih svetlečih se črvov. Nekaterim izmed nas se ni ljubilo pod šotore, toda tisti, Id jih je spanec posilil zunaj na travi, je dobil srbečico. Profesor Machado si Je do krvi razpraskal lakte. Dva peona sta Be pri sekanju z mačetami poškodovala in sta bila neuporabna za delo. Profesorja Baquero smo morali ves čas nositi na nosilih. Ob njem je hodil s povešeno glavo Padilla Angelico. Njegov mladi obraz je bil videti hudo zaskrbljen. Upali smo, da bomo kmalu prispeli do reke. Mučila nas je žeja, žvečili smo koko, pa vseeno hlepeli po osvežitvi. Tedaj je Lofrasa napadla anakonda. Padla je nanj z drevesa in ga v hipu vsega obvila. Slučajno lovcev ni bilo v bližini. Profesor de Ercille Je opazil, kaj se je zgodilo in zakričal za pomoč, nato pa začel tolči kačo po glavi. Ta je hlastnila po njem. Tedaj so pritekli lovci, ubili udava in rešili Lofrasa. Njegov obraz je blestel v modrikasti barvi. Skozi usta so mu silile krvave pene. Ne vem, kaj bi bilo, da se ni takoj zatem pojavil zdravnik dr. Vega. Zamudili smo se debelo uro in namesto enega smo zdaj nosili kar štiri bolnike. Polkovnik Loos je odredil, da so morali lovci neprestano spremljati kolono vzdolž cele dolžine. v Nazadnje je od spredaj prišla vest, da je čelo doseglo reko. Svetila se je skozi grmovje. Obšla nas je nepopisna radost-Peoni so se kot nori pognali v vodo Naenkrat strašen krik — nam na koncu kolone Je zastal dih, spustili smo nosila in hiteli gledat, kaj se je zgodilo Nudil se nani je strahovit prizor! Dva caboclosa sta se rjoveč majala meter proč od obrežja — voda tam ni bila globoka — naskakovalo pa ju je krdelo srebrnkastih rib. Bile so krvoločne plranče. Se oroden smo prišli do sape, že sta oba nosača izginila v vodi. Zdelo se mi je, da sem sanjal. Pravkar sta bila še živ® in zdaj ni bilo nobenega sledu več za njima. »Vsi nazaj!« je zakričal polkovnik Loos. »Vrvi! Kje so vrvi?« Toda bilo je prepozno. Polkovnik Loos se je bled ko stena obrnil k caboclosom: »Kdo vam je dovolil iti v vodo?« Trideset oči je pogledalo najprej Loosa, nato pa poveljnika nosačev Rocca, ki je povesil oči. • »Kapetan!« je tiho in razločno siknil Loos. »Ne morem vam pomagati, toda od danes naprej ste razrešeni svoje dolž' nosti. Vaše mesto prevzame Dijego.« Poklical je Dijega, mladega drobnega Indiosa, in mu dal prva povelja. _.,_tnl Čudili smo se Loosovemu prenagljenemu ukrepu. & in drugače zanesljivi Rocco je imel vse pcone za seboj. Tw* o Dijegu ne bi bili mogli trditi. Nosači so v naglici stesali in ovili z ovijalkami splav, h katerem smo prebredli reko. Utaborili smo se na položne! nasprotni strani in začeli podirati drevesa, da bi oinogo helikopterju pristanek. Brez prave volje »mo poobedovali a pol plesniv fižol in tortilje ter se podali vsak po svojem P°® Popoldne smo uzrli nad džunglo temno točko, ki se je °® večala Vzletela je proti gornjemu toku reke in nam Izpred oči j »Prekleto!« je vzkliknil polkovnik Loos, uravnajoč daljnogled. »Alberto nas je zgrešil.« Toda točka se je 20 prikazala na nebu, zaslišali smo brnenje letala in kmalu bil helikopter med nami. Poskakoval je na neravnem tlu. »Čestitamo, dobro si jo izvozil!« smo pozdravili P01-0*” ^ Albertija in hiteli po pošto. Vsak je dobil nekaj, le Pr0*0t Machado ničesar. Celo zame je bilo pismo. Raztrgal *crn na — bilo je sporočilo, da sva z Ortego postala ča&tna c Akademije... reicl Na reko in džunglo je padel mrak. Posedali sm0 °J? k0-in se pomenkovali ter se pri tem pridno otepali vsiljivih jg_ marjev. To noč je bilo pozabljeno vse naše zlo ln trP1J