St. 97. V Gorici, v torek duo 26. novembra 1907. Letnik IX. Izhaja Tsak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zveöer. Staue po poäti prejeman ali v Gorici na dom poftiljan celolfitno 10 K, polletno B K in ietrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz t Nunskih ulicah in Le- bin ui Verdijerem tekaliääu po 8 vin. Hrednistvo in upravništvo se nahajata v «N arodni t i s k a r n i>, ulica Vetturini h. at. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in iiaročiiino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi Be raČunijo po petit- vrstah in sicer ako ae tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ae vedkrat tiskajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežio). Slovenska Zjudska j Sfranka na Goriškem. ! Vcličaaten je bil včerajšnji daa ! Trama za tramo so prihajali možje r veliko dvorano „Central", ki se je pol- nila vedno bolj. Najoddalnejše vasi so poslale svoje zastopnike. Gelo visoki Km je imel na zbora svojega zastopnika. Iz- borno je bilo zastopaoo Corkljansko, ja- ko lepo goriška okolica ter Brda. Iz Vi- pavskega je bila odeležba nepričakovana; a tndi Eras je poslal svoje najboljše mo- že. Bilo je navzočih na shodn nad 600 zaupnikov. Da bi ne bilo domače delo ljudi oviralo, prišlo bi bilo brez dvoma še enkrat toliko zborovalcev. Na sijajen način so ad zborovalci izrekli za to, naj se osnaje za vse slo- venske dežele ena velika Slovenska Ljud- ska Stranka na krščanskem programa. Navdaäenje zborovalcev je bilo ob tej priliki velikansko. Prvi korak k tern a je, da se povsod astanove stranke s skup- nim programom, skapnim imenom S. L. S. Shod je otvoril v lepih besedah g. poalanec Grča, povdarjajoč, da bodi da- našnji zbor prvi korak k „Združeni Slo- veniji". Na predlog dr. üermaatia je bil za predsednika izvoljen g. posl. Grča kot „Slogin" podpredsednik. Prvi je govoril, viharno pozdravijen od zborovalcev dr. Gregor čid. Dr. Gregorčič govori. Govornik omenja in pojašnjaje glavna vprašanja, ki dandanes prevladnjejo v Avstriji in na Ogrskem in ki se zdraža- jejo v pogodbi med njima, ki se zdaj razpravlja v zbornicah tostran inonstran Litave. Navaja posamezne točke predlo- žene pogodbe ter njene dobre in slabe strani za našo državno polovico. Marsi- katera ugodnost za našo polovico ki se nahaja v pogodbi ali ki je ž njo zdru- žena, kakor tndi sploäna potreba, da pri- demo vsaj začasno v stalr.e odnošaje na- sproti Ogrski v gospodarskem in držav- nopravnem ozirn, govorijo za to, da naj 8lovenski poslanci glasnjejo za pogodbo, katera četndi ni za nas povsem dobra ; — je vendar boljša od sedanjega stanja in veliko boljša od položaja, ki bi nastal, ako ta pogodba ne bi obveljala. V kratkih potezah označi govornik, kako je pogodba mogočno uplivala na razne stranke v državnem zbora ter do- vedla do parlamentarnih zdraženj in lo- čitev, katerih bi človek sicer ne pričako- val, ako bi šla politika v navadnem tiru. Že do zdaj je pogodba vplivala na se- stavo avstrijske vlade, in zdi se, da tega nplivanja ni ie konec. Do pogodbe pride na vsak način, bodisi parlamentarnim ali neparlamentarnim potom ; ali posledice te pogodbe na notranjo politiko bodo jako različne z ozirom na pot, po kateri se pogodba uveljavi. Politični položaj v deželi je govor- nik opisoval posebno s staliača dvojezič- nega prebivalstva in strankarstva na slo- venski in italijanski strani. Označil je volivno reformoza deželni zbor kot zbolj- äanje in pridobitev na političnem polju. Opozoril je posluialce na važnoat bliža- jočih se volitev v deželni zbor ter po- zval jih, naj po vzgleda prejšnjih boljših let složno delajejo — podprti po novi i organizaciji — po krščanskih načelih, katora so vedno priznavali s starim ge- ; slom : za vero, dom, cesarja ! ki naj nas ! vodi v novih okoliičinah, v novi organi- , zaciji do — novih zmag ! ! Z navdaäenjem je vzel zbor na zna- nje njegov govor. Žapan gosp. Černic predlaga naj se izreče poroöilo g. po- , slanca z odobravanjem na znanje, naj se izreče zaupnica „Slovenskemu klaba", j posebno p» dr. Gregorčiča in Fona zh njuno delovanje. (Soglasno in z vihar- , nim odobravanjem sprejeto). Šolskezahteve. j Poslanec Jožef Fon govori o äol- skem programu goriških Slovencev ter predlaga sledače resolacije : G. kr. vlada naj akrene, kar po- treba ; 1.) da se ustanovi slovensko vse- nčilišče v Ljubljani v najkrajšem času za vse slovenske pokrajine v Avstriji; 2.) da se otvorijo na c. k. viäjigim- naziji in na c. k. višji realki v Gorici ie v početku äolskega leta 1908/9 slovenske paralelke ; 3.) da se premesti slovenski odde- lek c. k. izobraževaliača za ačiteljišča za nčitelje iz Kopra v središče slovenskega dela goriške dežele, namreč v mesto go- riäko, in sicer s početkom šolskega leta 1908/9; 4.) da se astanovi nemadoma v me- stn goriäkem toliko slovenskih javnih Ijud- skih šol na primernih krajih, da bodo mogle sprejeti vse one šolski dolžnosti podvržene slovenske otroke v ozemljn goriškega mesta, ki so zdaj siljeni iskati si ljudsko äolskega pouka v zasebnih Šolah ali v zavodih, ki niso obvezne sole; ter polaga „Slovenskemu kluba" dr- žavnih poslancev na Danaju najtopleje na srce, naj zastavi vso svojo veljavo in 8vojo moč pri c. k. vladi, da sa ivzräi ta dolski program goriskih Slovencev, (Sprejeto.) OrganizacijaS. L. S. na Goriškem. O tej točki poroča dr. Brecelj in predlaga sledeče resolucije: Zbor zaupnikov zbran v Gorici 25. nov. 1907 na poziv :MSloginega* pred- sedstva je sklenil: 1.) Stranka, ki hoče delovati na kr- ščanskem in demokratiškem temelju za du- ševni in gmotni prospeb slovenskega Ijad- stva, zlasti km eta, delavca, obrtnika in tr- govca, na Gariškem se irnenaje .Sloven- ska Ljudaka Stranka" na Gorii- kem. (Sprejeto z velikim odobravanjem.) 2.) Zbor zanpnikov „Slovenske Ljad- ske Stranke" pozivlje vse goriäke Slo- vence, ki priznavajo krščansko in demo- kratiško staliače kot veljavno v javnem življenjn, naj se priklopijo „S. L. S." Glede načina naj se dogovore z vodstvom in iz- vrševalnim odborom „S. L. S." (Sprejeto.) 3.) Vrhovno organizacijo „S L S." na Goriškem tvorijo : I. Zbor zaapnikov, II. Izvrševalni odbor, III. Vodstvo. I, Zbor zaapnikov. V zbor za- apnikov spadajo: 1.) odborniki in poverjeniki organi- zacij „Slov. Lj. Stranke", 2.) vsi v javnosti delaječi možje te stranke. Zbor zaapnikov sprejema poročila vodstva, obravnava o podanih predlogih, daje smer za nadaljno delovanje v vseh načelno važnih političnih zadevah, se izjavlja o kandidatih za državni in de- želni zbor ter odločuje o vsem tem z ab8olntno veČioo navzočih. Prvi zbor zaapnikov skliče pred- sedstvo „Sloge", nadaljne zbore sklicaje vodstvo, ki pa mora zbor zaapnikov skli- cati vsaj vsaka 3 leta. Vsaka 3 leta iz- voli zbor zaapnikov izvrševalni odbor, vodstvo in voditelja stranki. II. Izvräevalni odbor. Izvrše- valni odbor tvorijo : 1.) člani vodstva, 2. državni in deželni poslanci „Slov. Lj. Stranke", 3.) vsake strankine organizacije po en zastopnik, 4.) iz članov, ki jih izvoli zbor za- apnikov ali pa jih pritegne po svojipre- vidnosti izvrševalni odbor sam. Izvräevalni odbor, ki obravnava vsa tekoča politična vpirašanja taktične važnosti, sklicaje vodstvo po J3voji pre- vidnosti; sklicati ga pa mora vsakokrat, kadar to zahteva vsaj ena tretjina članov izvrševalnega odbora. HI. Vodstvo. Vodstvo sestoja iz 7 članov, ki jih izvoli zbor zaapnikov neposredno. Vodstva načelaje član vodstva, ki nosi ime voditelja stranki in ki ga kot takega izvoli zbor zaapnikov nepo- sredno. Ako odpade kateri član vodstva vsled katerega koli vzroka, srne vodstvo pritegniti med se člane iz izvrševalnega odbora. Vodstvo sme tadi v slačaja kake potrebe pritegniti k vodstvenema dela začasno ali pa za vso poslovno dobo kako drugo osebo. Vodstvo zastopa stranko na zanaj, nrejaje tekoče politične zadeve v smeri, ki sta ma jo določila zbor zaapnikov in izvrševalni odbor ter pripravlja predloge in načrte za zbor zaapnikov in izvräe- LISTEK. Iz spominov. Spisul V. B. (Dalje.) Zagrmeli so udarci, kakor bi se se svet podiral krog mene, nič dragega nisem sliäal, le tisti grozni vdarci so mi grmeli po nšesih, — zabijali so krsto. Dahovni so zapeli psalme, — po stop- nicah so nesli mtjo mater. Bled, brez kaplje krvi v licih sem stopal kakor lesen avtomat za krsto, brez vsake solze, brez vsakega občotka. — — — Zaobrnil se je krog prizorov in za- sliäal Bem njen zadnji klic, — videl sem jo, kako se je zgrudila, — kako so jo prenesli na posteljo, — kako je vzdihnila, — videl sem seßtro in očeta v tiatem trenotkn, — sliäal sem njihov jok. Stal sem na mosta in sliäal tisti obupni krik, nagovorila me je žena pred krčmo in mi povedala, da mi je — mama umrla. Ta se je začel zopet trnjev pot in ro- mal sem brez konca in kraja kakor v zakletem krogu vedno mimo istih šta- cijonov, vedno mimo istih prizorov. Včasih so mi všle misli v prlhodnjost. Tako pasto in prazno bo doma. Ne bo je več na oknn, da bi me čakala, ko bom prihajal na počitnice, ne bo nje, ne njene Ijnbezni, ne njene skrbi. Nikoli več ne bo nazaj časov, ki so minali t Vse bo prazno in pnslo, kamor stopim, ? sobi, v kuhinji, na vrta, povsod. Solnce ne bo nič več tako veselo in prijazno si- jalo na počitniške dni, — ne bo veö atarega veselja, pravega, nekalnega; — v vsakem kozarca radosti, bo grenka kaplja pelina. Zakaj bi ne bila tadi ona vesela in srečna z nami? j Nisem sanjal tega, preživel sem vse in prečntil v živi, bdeči domišljiji. Bila je to grozna noč ! Brez apanja sem apal, da jo born ie videl. Cudno so se mi mešala častva in misli. Čntil sem, da ni vse trezno v mojih mislih. Strah in trad čez dan, sedaj razburjenje in onemoglost vsled ! nespanja so mi tako vbili vso dnševno energijo, da se mi je začelo meiati kakor v polsnu, če tudi nisem mo gel popolnoči niti za hip zadremati. Začelo se je jedva znatno bliščati skozi okno. O, Bog, kdo «edi pri mizi ! Človeška poetava, ženska oseba sedi na stolici, glavo ima naslonjeno na mizo. Napenjam oči, gledam. O, Bog, to je ona! Vse skupaj je bila samo äala. Presenetiti so me hoteli. Priila je potibo, da bi me presenetila in me razveselila. Saj ni umrla, saj je nisem videl I Sedaj je ta ! Divje mi je zaplala kri po žilah, veliko apanje se mi je zbudilo v srca, — z divjo silo sem se ga oklenil, kakor se oklene potapljajoči se z vso močjo äibke deske. hkal sem žeplenke. Roka se mi je tresla od razburjenja in velikega pri- čakovanja. Trikrat, ätirikrat sem drgnil, predno sem vžgal žveplenko. Na stolici je bila v nereda razmetana moja obleka, na mizi moj klobnk in nekaj dragih stvari. Upihnil sem svečo. Tradil sem se, da bi zaspal, a zaman. V sobi sem za- slišal razločno dihanje, — nekdo je pre- stopil, pri okna je stala človeška po- stava. Gledal Bern, poaluial. Niö ni bilo. V sosednji sobi je nekdo glasno aopel, pokalo je snho pohiätvo, ob oknn so viseli zastori. Niö me ni bilo strah, srečen bi bil, če bi jo mogel samo za hip vzreti pred sabo. iln tisto neamno apanje ni izginilo iz mojega srca. j Zjutraj sem se sprehal po dvorišča. Vedno sem se oziral k vhoda, neprestano sem apal, da pride kdo, — da mi spo- roči, kar sem vedel da ni več mogoče Povedal sem vse gospoda vikarija. Od- vrnil mi je: „Meni se zdi tadi skoraj nemogoče, neverjetno, da bi bila res umrla. Niti predstavljati si ne morem". „Od ta toraj vse tisto nespametno apanje in vse liste neamne misli 1" Nisem imel obstanka in mira nikjer. Z dvorišča sem del v sobo, sedel sem za mizo, vstal, legel na zofo, — äel zopet. na dvorišče in tako dalje brez mira. Ravno sem prišel v sobo, ko Bern sliäal, da prihaja nekdo po dvorišču. Gospod vikarij, ki je sedel pred hiio, me je poklical ! „Želite?" „Brzojavka za vas!" Prebledel Bern. „Gotovo iz Ljubljane I" Bil sem gotov, da je prišlo iz Ljubljane neveselo poročilo. S tresočimi prsti sem raztrgal peöat in v momenta preletel besede. „Kaj je?" „Stric me vpraäa, kedaj bo pogreb." Nasmehnil se je mojemu brezpo- trebnemu straha. Popoldne sva äla s prijateljem R. na pošto razposlat OBmrtnice, kar jih niso razpOBlali iz tiskarne. „Kdo bi bil mislil predvčerajšnjem popoldne, kaj nas bo danes čakalo lu „Niti sanjalo bi se ne nikomur. In tako veseli smo bili v soboto popoldne t In mama je bi'a izredno dobre volje. Se spominjaš, kako sva se äalila?" ^ (Konec pride.) valni odbor. V Flučaju nujne potrebe od- ločuje samostojno. Vse te predlagane resolucije so bile z gromovitim oiobravanjern sprejete. Ko je govornik predlagal naj se stranka ime- nnje Slovenska L j a d s k a Stranka kakor se zovejo naši bratje na Kranj- skem, He bodo imenovali prej all slej tadi Štajerci in Korošci, so zborovalci od navdnšenja vihteli klobake v zrak. Enako navdašeno so pozdravili zboro- valci tadi govornikove besedo, da se bo strankM borila za splošno in enako vo- livno pravico za deželni zbor. Volitev vodstva. Glede izvrševalnega odbora se je Bklenilo, da posamezne „Kmeöke zveze" in dioge organizacije S. L. S. pošljejo vanj svoje zastopnike po svoji volji ter da se vanj pritegnejo po potrebi tudi drngi možje. Nato se je volil načelnik S. L. S. na Goriškem. Odbor „Sloge" je predlagal za na- čelnika drž. in dež. poslanca našega dr. Gregorčiča. Ob gromovitem pritrje- vanja je bil dr. Gregorčič izvoljen za načelnika S. L. S. ca Goriškem. No- voizvoljeni načelnik se je v kratkih, toplib besedah zahvalil za to res neomejeno zaopanje, nakar so bili za ostale člane vodstva izvoljeni gg.: dr. P a v I e t i č, posl. G r č 8, posl. B e r b a č, dr. P a v- 1 i c a, dr. D e r m a s t i a, drž. posl. F o d. Vodstva se naj pritegnejo še sledeči gg.: dr. Brecelj, Jernej Kopač; kot za- pisnikarja pa prefekt Rejec in Krem- ž a r. — Ker je priraanjkovalo časa je g. prof. Berbuč čisto na kratko govoril o težnjah kmečkega stana in na kratko atemeljil avoje resolacije. Težnje kmečkega stana. Govornik naglaša, da je ta nalogatako obäirna, da se ne da niti približno rešiti v okvirju jednega govora na shodu, ka- rema je odmerjen po danih razmerah le tosen čas. Zato mora večino teh te- ženj le mimogredč omeniti. Naäema kmelo je stremiti v prvi rrsti za poukotn v ametnern gospodar- 8tfu. NavodiJo za to ma daje vlada po avojih potovalnih učiteJjih in drugih pri- pomočkih; dežela po kmetijskih äolah, kmetijskem nrada, po učiteljih kmetijat/a 1 t. d. Različna draätva prirejajo preda- vanja o amnem gospodarstvu in skrbe ,po možnosti, da isto pospešajejo. Kmet mora stremiti tadi za tern, «Sa pride na lahek način in po nizki o- brestni meri do posojil, ko zabrede po nesreči v dolgove, ler da se ma nodi agodna prilika nalagati morebitne pre- jbitke svojega gospodarstva varno oa o- .brestovanje. Za to skrbe različni denarni zavodi, poööbüo Raiirejznovke, dež. bi- potečna bank« ; vlada in dežela z bre- zobrestnimi posojili i. t. d. Giavna skrb kmetom mora biti ta, da se zložijo v unerazdiužljivo četo, ter tako skupno varujejo svoje pridelke pred špekulativnimi zvijačami, [ter skapno za- stopajo in braaijo svoje koristi. Le tako bo mogoče ng< dno rešiti pereče vpra- šanje med delavci in delodajalci. Velike vežooati za občine ia naäe kmetsko Ijadstvo — posebno na Krasa in v Brdih — je preskrbljevanje zdra- te pitae vode za ljadi in živali. Velikega pomena za kmetijstvo je nravnava naäih vodä, splch skrb za ogodna prometna sredstva. Govornik naglaša potrebo deželne zavarovalnice proti ognju, za življenje, proti toči in živinskim boleznim. Lsto za letom gre iz dežele 500.000 — 600.000 E čistega dobička na zavarovslninah, lar je v veliko škodo deželi in njenema prebivalatvu, ponebno kmetom in po- seätnikom. Toda težiače vsema stremljenja za zboljšanje žaloatmh razmer našega kmet- akega stauu je iwkati po govornikovih nazonh v tern, dt» se znižajo neznoBne dtželne, občinske, šolske, cestne, cerkve- ne in drage doklade k izravnim davkom. Te doklade so prava rakrana, ki razj,e- da telo naäih treh slov. pol. okrajev, nničoje blggovitost kmetäkfga stana, drobi posestra in podi stotine dražin v Ameriko, Egipt in sploh v tajino. V dokaz o resnici te trditve na- vaja gospod poalanec, da znašajo pov- prečni odstolki k izravnim davkom za vse avstrijske kronovine 127%. Najnižje odstotke ima (razen Trsta, ki ta ne pri- de v poštev) Nižjeavstrijsko s 82%> naJ- višje povprečne odstotke pa Dalraacija 8 203%) dočim kaže doma sestavljen po- 8netek za posamezne pditične ukraje naie ožje domovine, da plačnje okraj „goriška okolica" povprek 174, tolmia. okraj 192 in sežanski pa 267%. Gra- diščanski okraj plačaje 147, goriško me- sto pa le 84%. Vzrok temu je iskati, pravi govor- nik, v pomanjkljivosti ;naše deželne a- prave, ki je ediaa svoje vsote v Avstriji, in v naših občinskib apravah. Gospod poslanec razpravlja na to na drobno sistem deželne aprave in do- kaznje na temelju aradnih podatkov isti- nitost svoje trditve. Občinske potrebščine in uprave na Goriäkem so pobrale 1. 1904 sknpaj oko- la 1,300.000 K, dočim so znašale iste na Kranjskem isto toliko, dasi ima Kranjska vsaj dvakrat več prebivalstva in skoro trikrat več davčnih občin nego goriška. Z ozirom na prebivalstvo bi morali biti pri nas za polovico, z ozirom na'stevilo d. občin za 2/3 manjäi nego na Kranj- 8kem. To svedoči, da sistem naših ob- činskjh uprav ni dober. Konečno predlaga sledečo resola- cijo: Shod zaupnikov slovenske Ijadske Btranke na Goriškem, zbran 25. novem- bra 1907 v Gorici, sprejema v svoj pro- gram zabteve „Kmeckih zvez" glede na razne potrebe kmečkega stana. Posebe äe pozdravlja novi zakon proti ponare- janja vina ter poudarja potrebo, da se avedejo zavodi za starostno zavarovanje ter okrajne bolaiške blagajne tadi za kmečki stan, kakor tadi, da se ustano- vijo obvezne deželne zavarovalaice proti Skodi po ognja, toči in dragih nezgodah, ter da se brez odlog* aredijo deželne finance z državno pripomočjo. Trg ovstvo inobrt. O tem predmeto je poročal g. Jer- nej Kopač in stavil sledeče resolacije : Shod zaapnikov „S. L. S.k( v Go- rici 25. nov. 1907. Bprejmi sledečo reso- lacijo: Vpoštevajoč važnoBt trgovsko- obrtnega stana hoče „S. L. S.w na Go- riškem zastaviti ves svoj vpliv v to, da se čim preje ostanovi slovenska trgovska Sola v Gorici ter naprosi deželne in dr- žavne poslance, da izposlajejo od dežele in države v to Bvrbo enake podpore kot so se dale italijanski trgovski soli. Slovenska obrtna sola v Gorici naj se tako reorganizira, da bode zadovoljila obrtnike in njihove učenee, ker le od take sole smemo pričakovati zaželjenega vspeha. Naši zastopniki naj se energično potegujejo za to, da se odpravi sedajni krivični cenaas za volitve v trgovsko- obrtno zbornico Ako ne morejo doseči, da bi vsi obrtniki in trgovci brez izjeme zadobili volilno pravico, naj pa skrbijo za to, da dobimo nhjnižji cenzas kakor- äen velja v sosedmb deželah. Trgovska zbornica naj se loči od obrtne, ker si interesi obeh stanov po- gosto nasprotajejc. (Sprejeto.) Delavski stan. Odv. koncipijent dr. Dermastia govori o ztthtevah delavskega stana, ki jib izrazi v sledečih točkah: 1.) Delo je dolžno8t in Bplošno pre- moženje vöeb zdravih ljadi in ne »me pobtati žrtva oderuštva in izsesavanja kakor se mncgokrat godi. 2.) Država je dolžna po poatavah in opravi braniti poäteno delo in je na- menu pnmerno organizovati, da obva- raje krivičnega izsesavanja in da zago- tovi vsakema delavca ojegovema dela primerno plačo. 3.) Otroäko delo po tvornicah se mora odpravt:, žensko delo omejiti na ženski primerna dela, ki moškema dela ne delajo konkarence. 4.) PonoČno delo se dovoli le onim podjetjem, ki iz tehniönih vzrokov dela ne morejo pretrgati. Ženskam in otro- kom bodi nočno delo prepovedano. 5.) Ob nedeljah in zapovedanih praznikih mora vsako delo počivati. Ge ni mogoče ob' nedeljah dati počitka, naj se določi 36 ar med tednom v počitek, vendar tako, da ima vsako drago ne- deljo delavec prost dan. 6.) U?edi se po razmerah najvišja neprestopna delavna doba; in sicer pri V8eh rado in premogokopih in pri vseh javnih strokah, koder se mehanično s stroji v velikem prodacira, zlasti pri težkih in zdravja škodljivih delih 8 a rn|i delavnih; pri mali obrti, rokodelstva, trgovBtva 10-arna delavna doba. 7.) Zakonito naj se varnjejo de- lavci, ki izvršujejo po svoji volji in vesti razne mandate. 8.) Uvedejo naj se razsodišča, ae- stavljena iz delavcev in delodajalcev, ki naj razsojajo v vseh spornih točkah. 9.) Skrbi naj se delavcem za zdrava in primerna etanovanja. V to svrho u- stanovljena draštva podpirajta dežela in država z zakoni in doneski. 10.) Plača bodi tako arejena, da more vsak delavee pošteno živeti tadi z dražino. Vsak delavec mora imeti pra- vico, da napredaje pri delu in se ma plača primerno zviäaje. Delavec imej pravico do gotovega deieža pri cistern dobička. 11.) Akordno delo n»j se odpravi pov8od, kjer je nevarno, ali kjer ob ne- ugodnem casa vsled njega delavci ni- majo za8lažka. 12.) Strogo naj se nadzorajejo v^a podjetja glede na varnost življenja in zdravja; zato naj se pomnoži obrtno nadzorstvo po dejanski potrebi, Za de- lavke naj se nastavijo obrtne nadzorni- ce. Obrtnim nadzornikom naj se pridele delavci, ki jih naj odškodaje država. 13.) Po večjih mestih naj uvedo občinske posredovalnice za delor in si- cer brezplačno. 14.) Uvede naj se splošno državno zavarovanje za delavca vseh vrst proti bolezni, nezgodam, onemoslosti in sta- rosti ter za adove in sirote. 15.) Delavgtvo ene stroke ali so- rodnih strok naj se zdražaje po stro- kovnih draštvih, ki so nepolitična in skrbe zgolj za izobrazbo in gmotno po- vzdigo delavstva ter po delavskih pol. drnštvih, ki skrbe za politično osamo- svojo delavskega stana sploh. Sprejele so se soglasno še sledeče resolacije: 1.) Zbor zaupnikov „S. L. S." na Goriškem se čuti solidarnim z delavci v Dabrežinskih karunolomib. Delavci so 8edaj odpnščeni, brez dela ter izpostav- Ijeni največjema pomanjkanju. — Zbor zaapnikov se obrača po svojih poslancih na vlado, da takoj priskoci brezposel- nim delavcem na pomoč z denarno pod- poro, dokler nimajo v domovini primer- nega zaslažka. — 2.) Zbor zanpnikov nalaga svojim poslancdim a veto dolžaost, naj se varaje domače delavstvo pred invazijo tujcev, ki domačema delavstva jemljejo in iz- podkopujejo krah. — V dosego te naloge je potrebno, da se uvede visok delav- ski davek za vse delavee iz tu- j i n e. — 3.) V Tržiču deU vlada nov arze- nal na stroske avbtrijskih državljanov. Pri tem toli imenitno patrijotičnem dela so aposleni v veliki veöini sami llaluani iz kraljestva. Slovencev ali sploh avstrij- skih Uhlijanov se niti ne sprejema. Zbor zaapnikov zahteva po svojih poslancih od vlade, naj ieta takoj potrebno akre- ne, da dobe zaslažka v arsenala v prvi v r 8 t i domačini inšele potem t a jci. — K sklepa je še navdaševalno govoril dr. Dermastia, ki je pozivljal zboro- valce, naj vedno imajo pred očmi načela S. L. S. Poslanec g. Grča j« nato v navdašenih besedah ^zaključil lepo zbo- rovanje. Z ži?io klici na S. L. S. in nje- nega voditelja dr. G r e g o r č i ča so se razšli zborovalci. Slovenska Ljadska Stranka je ta, naša dolžnost pa je, da senkažemo vredne delavee in borilce za njene ideje. Na delo! * P o z d r a v >'. N« zbor zaupnikov go došli sledeči pozdravi: Slavni odbor „Sloge" 1 Sta- novske dolžnosti me zadržojejo, da se shoda zaapnikov ne morem adeležiti. Kakor mene, tako zadržuje tadi moje gg. kolege is ti vzrok — da mora mo biti doma. Draštvo, čegar cast imana zadto- pati je z Vami! V zmislu naše orga- nizacije v smisla naših načel — našega delovanja : Vse za vero, dom, cesarja — Vam zbranim kličem: „Bog blagoslovi delo za vero in narod !" Uö'iteljstvo zbrano pod našo zastavo — bode ska- šalo po svojih močeh delovati v zmisla označenem v našem skapnem programa 1 Bodite pozdravljeni narodni delavci. — Vieoko dvignite zaatavo, zastavo križa, pod kojo mora zmagati dobra stvar. Za draätvo krščansko mislečega ačiteljstva: Ant. Rastja, t. č. predsednik. Slavno vodstvo Slov. kršč. Ijadske Btranke Gorica. Z^deržan po važnih aradnih opravilih obžalojem, da se ne morem vdeležiti jateršnega shoda za- apnikov S. K. L. S. Zahvaljevaje se Vam za prijazno vabilo, kojema bi se drugače rad odzval, želim zborovanja najbolji U8peb. Bog daj, da bi se Dam ee idra- ženimi močmi posrečilo na pravi kri*tjan- ski podlagi doseči preporod našega Ijadatva. Sprejmite izraz odli(>negA ve- lespoštovanja od Vam udanegi dr. J. K o t n i k. Cerkno. Caatiti zbor pozlvljamo, da apošteva Kmečke zveze in ga v tej nadi iekreno pozdravljamo dr. Knavs, A. Kosmač, Peter Bevk, Ivan M o s k a t. Černiče. Srčen pozdrav zboro- valcem pri krscanykem narodnem dela, Marovec, dekan. K o b a r i d. Zadržan OEebno 96 vdeležiti pozdravljam častite zborovalce najsrčneje in želim dobrema dela obilo vspeha, Lapanj», dež. poslanec. Vsi pozdravi so bili sprejeti na znanje z navdašenim odobravanjem. PoliMčni pregled. Radeckijeva slavnost na Dunaju. V nedeljo ae je na Danaja prazno- vala velikanska slavnost v spomin pet- desetletnice smrti grofa Radeckega, naj- večjega in najpnljubljenejšega avstrijake- ga feldmjtršala. Slavnosti se je udeležila neštevilna množica prebivalstva in voja- ških krogov. Ceaarja je zastopal nadvoj- voda prestolonaslednik Frane Ferdinand, navzočih je bilo pet ministrov in drugih dostojanstvenikov, zastopana so bila vsa civilna in vojaäka oblaatva. Mesto je bilo večinoma v zastavah. Mogočne črno-rme- ne in rdeče-bele za9tave so plapolale raz Btreh Slavnost se je vršila pred Radec- kijevem spomenikom na „llofuvi. Iz vs< h delov države so prišli Radeckijevi vete- raoi kot zadnje še živeče price avstrij- ske bojne slave na italijanskem bojnem polja. Več kot 30 godb se je razposta- vilo na velikem prostoru. Nadvojvodi — prestolonaylednika, kateri je bil, ko se je prikazal, pozdrav- Ijen z ljuJstco htmno, ho bili pred^tav- ljeni stari Radeckijevi veteranci. Nadvoj- voda je imel za vaacega jako prijazno besedo in skoro \S3 je odlikoval z na- govorom. Mocgo Rtideckijevih veterancev ma je moralo pripovedovati posamezne dogodljaje iz italijanskih bojev. „Najmlajši" Radeckijev veteranec, ki se je udeležil slavnosti, šteje 76 let, naj»tarejši je pa 96 letui starček. Na cast 250. še živečim Radecki- jevim veterancem so napravili zvečer v slavnostni dvorani mestne hide banket kjer so bili preostali bojevniki iz bojnih ^asov Avstrije od mestno oböine sijajno pogoščeni, Duoajski žnpan dr. Lueger je imel borno aklamiran nagovor, v kate- rein je zasluge navzočih v zgodovinskem času Av8trije v vznešenih besedah pro- slavljal in jih slednjič postavil kot vzor bodočim avstriJ9kim generacijam. Kralj Leopold se poroči z baronico Vaughan. „Matin" poroča, da se belgijski kralj Leopold v kratkem morganatično poroči z baronico Vaoghan in da prevzame princ Albert regentstvo v Belgiji. Daslej se je yedno govorilo, da je kralj Leopold že dv* leti oženjen z baronico Vaoghan, ki ma je nedavno povila drugega sina. Ljudske sole v Bosni in Hercegovini. Koncem šolikega leta 1906—06 je bilo v Bosni in Hercegovini 366 ljudskih Sol, in sicer 253 narodnih, 103 konfe- 8ijonelnih in 10 Lprivatnih šol. Od 103 konfesijonelnih je bilo 70 pravoslavnih, 31 katoliških, 1 luteranska in 1 židovska. V omenjenem šolskem letu je bilo otvor- jenih 15 novih fiol, eoa pa opuščena. Na 4284 prebivalcev prihaja komaj ena Ijodska šola. Šole je obiskovalo 26.155 dečkov in 7643 deklic, skupaj 33.698 otrok, dočim je bilo v šolskem leta 1904 1905 32.786 otrok. Po veri je bilo 4902 mohamedanskih, 13,597 pravoslavnib, 13.341 katoliških in 1340 židovnkih otrok, dočim bo dragi pripadali razaim dragim verstvom. Nemški cesar in cesarica ata bila na svojem obisku na Angleškem povsod prisrčno »prejeta. Dvor, narod in časnikarstvo obsiplje neinšk. cesarja z vljudnostmi. Javno mnenje sodi, [d& bode ta poset mnogo pripomogel k zbli- žanju obeh držav in narodov ter k utr- dit?i mira. Rusija in Turška. Rasija je v zadnjem času, posebno odkar se je eprazumela z Angleško, za- čela vedno bolj energično poaegati v balkanske razmere. Sfclenila je z Bol- garsko in Rumunsko zveze, katere 86 niso objavile, in sicer z Balgarsko vojno zvezo, po kateri bi Rasija za jsluča;, da bi prišlo do vojne med Bolgarsko in Turčijo, pomnožila boig^rsko vojsko z 12 poiki in varovala bolgarska prista- nišča v Črnem morjn. Bolgarska pa se je zavezala, svojo torpedno mornarico v alučaja potrebe dati na raspolago Rasiji. Veliki knez Vladimir je že ogledal bol- garski Inki v Varni in Bargasu. Z Ra- mnnsko se je sklenila raedsebojna pod- pora v slučajo vojne. Zavarovanje poljskih delavcev na Danskem. Danski minister notranjih zadev je predložil zbornici zakonski načrt za za- varovanje poljskih delavcev. Zavarovanje bo prisilno in se bo tikalo le onih po- Ijedelskih in gozdarskih podjetij, ki pla- čuje o čez 12.000 K letnega davka. Manjši posestniki morajo pristopiti fproatovoljno in država plača zanjo polov!co doneskov. Ta letni dr/avni prisp jvek je določen na • 165 000 E. Na podoben način hočejo prearediti to zavarovanje na Nemäkem. Proces Nasi. Zagovorniki Nasijevi pred Benatom so zahtevali, naj se jim dovoli vpogled in |pregled računov računskega dvora, da dokažejo, da so se äe pred Nasijevim ministrstvom godile v ministrstvih ne- rednoeti ia se izdajale tajne vsote. Rer eeoat ogorčen to zahtevo zavrne, je pet Nasijevih zagovornikov odložilo zagovor- ništvo. Nasi sum je protestiral proti temn, da je predsednik vzel njegovim zagovornikom besedo, očital senatu pro- tizakonito postopanje, ker noče odkriti nerednosti, ki so se godile Se pred Na- aijevim nradovanjem in pretil s politično akcijo po deželi. Senat je sklenil proti Nasijevim zagovornikom postopati disci- plinarno. Novice. Jutri zveöer predavanje ¦ S. K. S. Z. Predava dr. Srebrni6 o predmetu: človekova svoboda in krščanstvo! Govpodom naroftiiikoin. — Di- našnji Stevilki „Gorice" priložili smo če- kovno položnico vaem gnpodom naroč- nikom, da 89 ,e poslužjo ia nam z\- oßtalo naročnino dopošljejo. Onim gospo- dom, ki so letošnjo naročnino p iravnali, ßlazila jim bo položnica za prih. leto. Upravništvo. Goriške Slovene«*, vnete za složno narodno delo, opozarjamo na resolucijo, ki je bila soglasno in z velikim navdu- šenjem sprejeta na včerajšnjem shoda zaapnikov S. L S. Vei odborniki in namestniki S. K. S. Z. so vabljeni k odborovi seji, ki bo jutri ob 6h zveöer, ulica Vetturini 9. linenovanja v finaneni slnžbi. — Imenovani so: Fiaančna koncipista dr. Marijan Tremoli in dr. Dominik Menon za fmančna komisarja v IX. činovnem razreda; fiaančnim koncipistom v X. čin. razreda iia. konc. praktikanta dr. Viktor Zacharias in Alfred Rottini davčna osi- ciala Ivan Bresnig in Anton Graf za davčna upravitelja v IX. čin. razred; davöna asistenta Gvido Biasoli in Gvido Eberhardt za daveno olieijala v X. čin. razreda. Koncert „Sloven§ke Citalnice" ki se je vršil v soboto veöer, je uspel, kar se tiče proizvajanja programa naravnost izborno. Mnogoštevilen moški in mešani zbor je kaj častno rešil svojo na logo pod res spretnim in izkašenim ter požrtvo- valnem pevovodjem g. Ivanom Mercina, ki se je tadi ob ti priliki pokazal kot mojster. Poaebno pri krasnem mešanom zbora. „Ueklica in ptiču so se pokazale vrline pevovodje inzbora. G.Čna K. Hro- vatinova, znani naš slavček, je spet ta večer iiam nodila priliko da smo se \ naslajali ob njenem iepem zvenečem gla- j sa. Tadi ostale točko so bile z vso do- i vršenostjo prirejene. Uidležba pa ni bila J velika. | — Večerni tpgovski teöaj priredi j „Trgovsko in obrtno draätvo z* G)riškok ! v prostorih „Šjhkega UJma". Poaievalo : se bo ob torkih, sredah, četrtkih in j petkih od 8. do 10. are zvečer po 3 are ! na teden eno- in dvostavno knjigovodstvo, I po 2 nri na teden italijanščino, po 1 nro | na teden nemščino, po 1 aro na teden i nemško in slovensko trgovsko korespon- denco, po I aro na teden kaligrasijo. — Poak prične 3. decembra t. I. in bo trajal približno pal leta, t. j. do konec m»ja prihodajega leta. Kdor se Ž3li aJe- ležiti poaka, naj se zgksi čimprej pri predsednika draštva g. Franceta K taoič na Kornjo ali pa pri ravnatelja „Trgov- sko-obrtne zadrage^, g. Alojzija Bajec v »Trgovskem doma". — Pred c. kr. izpraSevaluo ko- misiju za občne Ijudske m m^anske šole v Gorici bo napravile izpit vspo- sobljenosti: za lj. šole s slovenskim in n em šk i m ačnim jezikom g<žae. Bajt Rjžica (oboje z odliko), Cimpnrdek Šte- fanija, Gomiäöek Rttfaela, S. Kajdiž B rh- mana, Kančič Mttrija, Kocmnt Aiojzija, Koser Pavla (za nemške šole z odhko); S. Križ«nič Tomislava, Lazar Manja, Lecker Št sanija, Majde Josipa (oboje z odhko), ^Makuc Pavla (oboje z odliko), Milost L;admila (ital. kot predmet), Mj- dic Jattioa, Pahor Viktorja (oboje z oJ- liko, ital. kot predmet), S. Planker Avre- lija, Smerd č Katarina, Škdl-nc S^fija, TroSt Alojzija ter gg. Bratož Franc (tal. kot predmet) in Č^n<:ič Josip; za Ij. šole s Hloveii8kim acnim jezikom in iz nemščine kot predmet «čae: C goj Viktorija, Hmelak Pavla, Jelenc M»rija, Kavčič Knstina, Kazhfara Ljad- mila, Komavli Štefanija, Merhar J >«ipa, Schwinger Jastina, Silič Jastina, Smole. Wank«, Terpin Aotonija, Trampuž A, da je pri- tisk medkrovnih potoikor nenavaden. Parniki vozijo napoljeni izseljence v staro domovino. Parniki severo nemšk«ga „Llcyia" je odäel iz New-Yjrka v Bre- men z 2400 menkrovniuii potniki. — Odlikovau slovannki virtuoz. — Cesar je v spomin svojega bivanja v Pragi med drugimi polaril tadi virtaozu Frančiilu OdFioku čaatoiški križ Franc Jožefovega reda. — Novc dopisnice. — Priäle so v promet nove dopisoice, katerih naslovna stran je predeljena v dva enaka dela. Eaa polovica se bo rabila za naslov, druga pa za dopisovaaje, kakor je že to navada pri razgledmc<*h. N* ta načm bo mogoče na dopisnici procej več pi- sati kot doslej. — Cene goveji živini. — Vpra- ianje cen za klavao živino, ki ga je ob- ravnaval v državni zbornici poslanec Demšar, zanima vse liste. G asilo miniatra Praika, "Veakov", piie pod naslovom: „Slabe uničujejo, močne pa branijo...M jako ostro proti liberalno-HOOialno-de- mokraškim protiagrarnim zahtevam. Glede živinskih cen piše: „Kolikokrat smo žo dognali, da zdaj prodaia poljelelec na Ceskem živino za 25 do 30 od sto ce- nejše kakor minula leta! Tadi mestni trgi — vkljub velikemu zaalQzka pre- kupcev in slabi upravi aprovizacije — izkazujejo nenavadao znižaaje cen. Pra- ška tržna poročila to jasno pričajo. G^lo Adlerjeva „Arbeiter-Zeitung" mora pri- znati, da so na dunajskem trgu padie cene živini za 8 do 12 kron pri 100 kg. Kako neprimerno nižjo ceno ima naia živina od nemäke 1 Dne 11. novembra, ko se je prodajala živina v Prtigi po 46 do 98 K, je bila v B^rolinu po 70 do 110 K, v Mjnakovem 60 do 120 K. Česki voli so stali v Pragi 74 do 98 K, v Drbždanih pa (kamor se izvažajo) 110 do 116 K na 100 kg. No pri nas Slo- vencih je äe mnogo slabie nego pri Čthih. — — S Hamokresum se ponesrečila. — Pri Si. Martinu na Zg. Štt|Hrukem je neka služkinja, med tern ko je posprav Ijala po sobah, iz radovednosti ogledo- vala gjapodarjev revolver. Pri Um pa je bila Uko neprovidna in nerodaa, da se je revolver sprožil in je kro^lja zadela »lužkinjo ravno v trebuh. Zlravailt iz Gieisdorfa je ponesreuenkt poJelil prro pomoč. — Uinrla je v Poljanah nad Šfcofjo Loko 85 let utara mati dr. Iv. Tavčarja, Neža Tuvčar. Svetila ji večna Inč! — Sadue razstave v Ljubljani ne bo, ker je bilo premalo ogla^il. — Divjo mafko je ustrelil v škofjeloaki okolici g. Potz iz Štof) Loke. — Teraj za analfabete. — V Za- greba otvori druitvo brvaikih vseuči- liščnikov v pondeljek tečaaj za analsabete. — S pomočjo hipnoze jo je od- pt»ljal. — Zaprh mo nadaaUkana hotela „BriBtol** Karola Nemetha v Baiimpešti, ker je soprogo svojega bi^^egi 4efi, imejitelja hotela „R yil" odpeljal. Preje je äe Bpravil iz njega 20.000 K. Nemeth, policiji znan po svoji hipnozi, ni mogel gospe dalje spraviti kot do R»ke in *e je potem, ko je videl, da je ne more od* peljati v Ameriko, vrnil v Badimpešto. — Pogodba vlade z novim dal- mstiuHkiin parol>rtt4umi društvoin „Dalmatia" glede na oskrbovanje paro- brodnpga prometa po dalmatinski obali je, kakor podajejo hrvaški krc.gi, nedo- stfttna, vsled Cesar bodo dalmatinski po- slanci v parlamentn proti njej nastopili in izkušali doseöi, da se dotična poatavka iz proračuna črta. — Proti draginji. — Eiketo, kako odpomoči podraženju živil, namerava sUicati v kratkem poljedftUko minister- stvo. Enkete se bodo udeležili tadi za- stopniki koosumentov. — Zadruzna sola v Dannstadtu je bila slovesno otvorjena dne 7. m. m. Ravn»telj drŽavne zveze kmetijskih za- drug, Haas, je v nagovoru tolmaöil na- lrge in smotre sole in vspodbudil ude- lezence Sole k pridnemu in marljivemu učenju. Otvoritve se je udeležil tuli M^. Adams, zastopnik irske kmetijske uprave v Dublinu, ki ravnokar proučuje zadruž- ne uredbe držuvne zvoze v Darmstadtu. Udeležencev jft>üo 36 od teh 6 Av- strijeev, 2 sta ČJha, 3 Slovenci, in aicer gosp. A. Kralj o<\ „Zidružne zveze" v Liubljani, gosp. 0 ilak iz Št. Lironci, g. M. Stibler od „Zsdružne zveze* vJGeljn. — Yoiaike oddelke s strojuirai pnžkaini dobe razni topničaraki polki. Tretji vojni zbor bo inoel štiri stalne take oddelke. — Elektrifna razsvetlj iva tia Rlodn. — Podjetni domaöi induitrijec g. Jakob Žumer v Grabnd pri Gorjah nsmerava v büz'ni svoje restavraciji v Vintgarja napraviti veliko električno na- pravo, ki bo zadoščala za razavetljavo vseh krajev oböin« Bled. Občina B ^d se ž» pogaja z g. Žamrom. — PodrAŽena vožnja iz Amerike. — Ker vsled ameriške sinančne krize vftdno več ljndi sili iz Amerike, je „Ilim- burškoameriska črta" vožnjo iz Amerike v E?ropo za uavadne izaeljenco zvišala za 50 oziroma 42 mark. — Ponesreceua Slovenka v Aine- riki. — HaJo se je opekal Matilda Pa- gelj, slu^kinja pri goatilničaria J)ha Za- nicu v Gtlamenta. Nisla je 8 tovariäica po stopnicah v klet kotel vrela^a vina, i ki je bil namenjen za pomivanjo 3odov. Nesreča je hoteta, da je Milildi izpo- i drsnilo na stopnjicah ; vrela tekočiaa. jo je hudo opekla po celem telesu; naj- hujše opekline ima na rokah in nogah. ! — Preiskava proti bivšeinu (^rno- porskemu predsednikn v Tratn. — Bivdi mini8l3rski predsndnik črnogorski Andrej Ridovic ki so ga v Trstu zaprli, je stanoval v hotelu Volpich. Policija je pri hifini preiskavi našla moogo pisem v cirilici. RidovY: taji krivdo in pravi, da je priäel ukaz zapreti ga z Dunaja, kjer se hočejo baje pnknpiti črnogorski vladi. 0 bombah, ki ho jih naSli pri tinkarja Rajčeviča, trdi, da niso či^to nič ne^ j varne in da ni srbski krali Pet^r v zvezi z nobenim komplotom. Radoviči so iz- pustili, a je pod nadzorstvom policije. — Živ /porel. — V Brodarcih pri Karlovcu je J7. t. m. po noči na hleva seljaka Ivana Kocainera izbruhnil ogenj. Na hlevu je spul 17-letni sin, ki mu je bila prva skrb, ko ho je prebudil, da od- žene živino v hleva. Komaj je dvoje ži- vine odreznl, kar ae podere nanj strop. Zgorel je on in dvoje goved. x Smrtna obsodba z elektriko. V drža^i New Jersey imajo za rnesec deoember pnpravljen« že ätiri smrtne obtjodbe. ki jih bodo iivriili z elektriko Smrtna celica, v kateri se bodo obsodbe vršile, äe ni doielana. x Svobodae zidarske lože. — Belgrajska svobodna zidaraka loža „Po- bratim", ki stoji pod pokroviteljstvona velike ogrske lože, prosi za milodtre za gfadnjo framaaon8kega doma. — Pomniti je treba. da wtoji pod veliko ogr-ifco ložo «kupaj 63 l.,ž a pnbližao 4370 člani. Oi teh jih odpade 51 na M-ižarsko, 21 samo v Budinupešti, 11 na Avslrijo, in ena na H-vaäko. Gospodarske uesti. g RitiVoj rnittVisenovk na Nižje- av8trijhkein. — Pred d'ajsetimi leti, in sicer I. 1888 so jo mtanovila prta po- soiilnica po R* ifMsnovem seatavu v Mübidurfa ob Djnari. Danes je na N žje- avstrijskem že 633 posojilnic z 55.432 olani. Ce vzamemo, da je število vla- gateljev dvakrat toliko, potem sodeluje pri kmeckih posojilnicah — 170.000 oseb, to je 1/8 vsega prebivalstva na deželi. Le upravniKOv v načelstvu in nadzorstva je 7600 oseb. Kako imenitna sola so pa ravno upravnidka menta pri raiiljisenskih posojilnic-ih, vedo najbolj ceniti vsi oni ki bo kedaj bili ölani naöehtva ali nad, zorttva takib poeöjilnic. Glede naraica% hraniloih vlog in posojil podamo samo te podatke : Leta 18H5 hranilnih vlog 62.060 K; posojil 63 792 K; leta 1893 hmoilnih vlog 3 966.699 K; posojil 2 931.890 K; leta 1899 hranilnih vlcg 23 642.790 K; posojil 15 789 301 K; leta 1906 hraniln h vlog 51,631.896 K; po- sojil 27,062.778 K. Kdo zna čilati te Stevilke, bo na prvi pogled spoznal vpliv raifhisnovk na kmečko prebivalstvo. Pri nas se pa dobe äe vedno Ijadje, ki pra- vijo, da so raifleisnovke za kmeta — največje zlo ! g Kmetijska ceutrala za prod*jo živiin na Dunaja, ki jo je nötanovila Splo&na zveza kmetijsKih zadrng na Da caju, je dne 21. oktobra prvikrat na- 8topila oa osrednjem živinskem trgn. Dobila je ta dan 47 komadov govede, in sicer 30 iz Nižjeav&trijske, 9 iz Moravske in 8 iz Štajerske. Izskupilo je znašalo 19.000 kron. Začetek je sicer skromen, toda toliko večji bo, kolikor več se bodo kmeto^alci poslaževali svoje centrale za prodajo živine. Seveda so zelo ogorčeni — prekupci živine, ker uvidevajo, da kmft lhhko živi tadi brez njih. Vprizorili so celo gonjo, ki pa ne bo imela nika- koršnega vspeh». Loterijske številke. 24. novembni. Trst.......86 69 67 39 44 Line ....... 66 48 60 23 15 Rojahi! kupujtE narodni holeh „Solshega Duma". Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 9. ; Ivan Kravos !' prporoča svojo sedlarsko delavmco v Gorici na Kornju St. II. Otvoritev nove krojacnice! Podpisani vljudno naznjam spo- štovanemu občinstvu, da sem otvo- ril v ulici Vetturini St. 9, (v hiši „Narodne Tiskarne'') v Gorici kro- juško delavnico. Zagotavljajoč točno in pošteno postrežbo se naj- üludneje priporočam posebno pre- častiti duhovščini v mestu in na deželi za obilna naročila in bilježim z odličnim spoštovaojem udani Josip Smet, krojač. Bva prijatelja sta, tatera po letn latto popiano, brez kaieriJi pa po zimi ne nioremo ostati in sicer peč in Fay-ove sodene pastilje. Ravno tako, kaknr spruvirno po zimi drva in premog v kleti, niorali bi tudi domačo lekarno oskrbeli s pa- sliljanii, da snio v stanu vsak dan dati otrokom po cno, ko gredo v šolo, tor da imarno tc pastilje verino pri rokah za vsaki slučaj prohlajonja. Fay-ovo sodenc pastilje dobivajo se v vsaki lo- karni in mirodilnici in prodajalni nii- ucralnih voda, ter stano škatljica K l-25 üeneralno zastopstvo za Avslro-Ogrsko W. Th. Guutzci't, Dunaj, Belghofferstrass© 6. Anton Kutšrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicašt. 25 priporoča fastiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v rnestu in na c^želi svojo trgovino jedilnega blaga n. or. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon.. Portoriko ltd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko U. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreü ob '/2 kila in °vd «»ega iunta. Testenine iz tvornice Znideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- matfnn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Peter Lukman krojaški mojster v Gorici — ulica sv. Antona 1 — v Gorici naznanja, da iina dobro urejeno krojačnico, ter se sl. občinstvu v mestu in na deželi priporoßa za innogobr» jna naročila. Naznanilo. Usojam si naznaniti sl. občin- stvu in svojim odjemalcem, da na- daljujem kleparsko obrt tvrdke Karol Cufer pod istim imenom. Vodstvo moje obrti prevzame g. Ant. Breganlič, izkušen poslovodja. Zanašaje se na Vašo naklonje- nost, se priporočani za obila naro- čila in zagotiivljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem Ana vd. Čufer P. S. Sprejnie se taloj Ireptep nienca. Fani Drasček, zaloga švalnih strojev. Gorica, Stolna ulica hi. št 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim mešoanom iu okoličanom pekovski mojster 39K0B BRATUŽ v ^orioi Solwka ulica st. O. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdičevega nilina. Anton Ivonov Peicnho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in Crnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov, plzenjskega piva »prazdroj« iz sloveče češke »Meščansku t>L vovarne<, in domačega ¦ steklenicah, kojoga pristnosi be jjimt.. Zaloga ledu katorega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avslrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- te a in točna. m m m m m m V^ mizar in v lesni trgovec v Foflpri, na ojlo novesa Meniäeia mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trgiije tudi z opeko, ima ve- liko zalo^o vHakovrMtne^a trd«*- ga in mekhega le«a domačega in tujej?a, veliko zalo^o i>ohišt- va, viiinkih pOHod, Hti«.kalnic itd. J Krojaški mojster V Gorici, pod Kostanjevico St. 10, Be toplo priporoča posebno častiti duhovščini v mesLu in na deželi za obila naročila. Posebno. Be priporoča za izdelovanje talarjev. JOSIP BONANNI naslednik T. Slabanja srebror in pazlotar u Gorici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Prosiva zahtevati listke! Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! UDO kronn na^rade izplačava rsakema, kdor dokaže P potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kapil pri naja za 100 kron blaga. Prosiva sahtevati listke! ' Foaor! Eno krono nagrade Pozor! Eno krono nagrade! 60SP0DKNE IN60SP0DJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in. najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Orlglnai-flictopia stroji deiajo §e po ^ letni uporabi brczšumno. Original-Victoria stroji so neprckusijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji so najpripravnejsi. za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učitcljico, ki poučuje brezplačno. Original-Uictoria strojl so najboijši izdeiek vseh doscdaj obstoječili tovaren. , Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kersevani & Cuk Gorica Stolni trg (Piazza Quomo] št. g.