RIHOn
DNEVMIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJg
Enotnost slovenskega ljudstva v obrambi napadene slovenske šole naj bo vsem krivičnim oblastnikom znak, da opuste svoje likvidatorske
namere.
itn V	0-70	/1 oz->\ Poštnina plačana v gotovini
T_V - OteV. A/O (lKoo) Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST, sobota 19. novembra 1949
Cena 15 lir
Protest SHPZ pri generalnem ravnatelju za eivllne zadeve ZVU
m isbi sira mn i ransm m t
kradi najnove šega direktnega napada proti slovenskemu šolstvu z ukinitvijo 22 kredov osnovnih šol in zaradi odpuščanja in premeščanja slovenskega učiteljstva
Z včerajšnje seje tržaškega občinskega sveta
ZAHTEVAMO
V GLEDALIŠČU VERDI
soramierno šleviia siavenshih predstav
Predlog za sklep, ki ga je postavil zastopnik Ljudske fronte občinski svetovalec tov. dr. Jože Dekleva
Slo ukinitvi22razredov na BMtih osnovnih šolah in J^jtvi slovenskih učiteljev e’ vzbudila v sloven-^tudstvu živo ogorčenje, ijMelo najširši obseg. Nape v mestu in na vasi ži-
krivični
Jtonentirajo ta j’ okupacijske uprave in •Umerjajo z enakimi do-tremi desetletji, ko si j *v take ukinitve in odpu-^ Premeščanja učiteljstva JrJtvj znak kasnejše popol-Jtvidacije slovenskega šol-/1r°da med takrat in sedaj rijte trideset let, trideset C.let, ki so naše ljudstvo ^tjenju prekovala in izmo-jri ^ zna vsaki stvari dati P ime in ve, da ni tu vpra-(jjkialošievilnih razredov temveč čisto gola J* P° likvidaciji slovenske-^ls'va, da se obnovi razna-Jnte slovenskega ljud-fj, P° fašističnem sistemu.
Povratka nazaj ni in na-i^™|lstvo bo znalo odločno 'll Priborjene pravice, kanske šole so Y zadnjih l s svojimi uspehi zadovolji-starše, ki ugotavljajo, pečina učiteljstva na slo-t šolah vestna in oprav-Poklic z ljubeznijo do mladega rodu. Vsa na-S?? nr°pa-ganda, vsa besna ^‘Sna kampanja proti slo-*tn!t šolam ni nič zalegla 1 Prigovarjanje, da otroci
£>0 izobrazbo ne pri-kai , kruha, je speljala ne-"Oičev, da so prepisali
*V0fc" ..-------------------  -	,
r°ke v italijansko šolo. (0!čm> ljudstvo je vsem tem O, 01 »apadom dalo krepak r z izredno lepim vpi-, Sv°jih otrok v prvi razred U gimnazije, ki je v prime-■ fenskim letom prav lepo >1 . Gospodu Andriju in im svetovalcem prav goni dalo spati prav to in ko je potuhta! ukini-lindvajsetih razredov na |Jlh šolah, je mislil tudi na bi istočasno udaril še $tejih šolah. Zato je med ii?ene učitelje uvrstil tri ivne' mlade učitelje, ki so in letošnje leto končali učiteljišče v Trstu, t^. ie mislil prestrašiti sloje* učiteljiščnike in sloven-JOake sploh, češ: uCemu f*ie na slovenskih šolah, ne bo kruha za 1 l oda naj bo gospod An-Prepričan, da je tokrat
IZJAVA
Slovenski učitelji in profesorji, ki poučujemo ua slovenskih šolah v Trstu in oboi ci, smatramo zadnji ukrep ZltU o ukinit. 1 22 razredav ‘n odpustil,! ui itcfstva na nuših osnovnih šolah za skrajno nedemokratično dejanjo proti pravicam Slovencev na tem ozemlju, ki je namerjena na postopno likvidacijo slovenskega šolstva.
11 obrambo kulturnih pravic slovenskega ljudstva >n enakopravnosti slovenskega šolstvu proglašamo enodnevno protestno stavbo in izjavljamo, da se bomo tndi v naprej odločno borili proti vsaki diskriminaciji slovenskega življa na Tržaškem ozemlju.
Trst 10. novembra 1940
(Ta izjava je bila posla na za objavo tudi listom «Delo», «Demokracija», ((Katoliški glasu, vCorriere di Trie-ste« in uTneste Sera«),
Gospod
CLYDE D. EDDLEMAN
brigadni general ameriške vojske, generalni ravnatelj za civilne zadeve
Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je na svoji seji proučila položaj slovenskega šolstva in ugotovila, da je z redukcijo dvaindvajsetih razredov ZVU zadala nov udarec slovenski šoli.
slovenskega šolstva, kar dokazuje premestitev slovenskega vrtca iz Rojana na Greto: sedaj pa ukinitev dvaindvajsetih razredov na slovenskih osnovnih šolah in odpust slovenskega učiteljstva iz službe.
Glavni odbor SHPZ ODLOČNO PROTESTIRA proti taki likvidatorski šolski politiki v odnosu do Slovencev in zahteva, da ZVU prekliče odlok o ukinitvi razredov in odpustu učiteljev, ki ni krivičen le zaradi diskriminacije, temveč tudi
ZVU je že ob prevzemu uprave na našem ozemlju posta- zato ker je obnovljena slovenska šola po zmagi nad fašizmom vila slovensko šolstvo v podrejen položaj v odnosu do italijan- pojrebna posebne nege, da se odpravijo posledice fašističnega skega in s personalno politiko ter z nezadostno šolsko organi- 2atiranja.
zacijo dokazala svoj odklonilen odnos do slovenskega šolstva.
Lansko leto je ZVU opustila ustanovitev nekaterih osnovnih in srednjih šol, katerih potreba je bila dokazana z zadostnim številom prijavljenih učencev. Tudi vprašanje ustanovitve nekaterih otroških vrtcev je ostalo še vedno nerešeno.
Z letošnjim šolskim letom pa je ZVU pričela z likvidacijo
Prosimo Vas, g. general, da nam javite čas, ko bi sprejeli delegacijo glavnega odbora, ki Vam želi iznesti naše upravičene zahteve tudi ustno.
Predsednik:
Dr. BUDAL ANDREJ
Tajnik: RACE BORIS
Delegat FLRJ poziva velike države
naj opustijo vojno propagando in imperialistične težnje
Izjave predstavnikov velikih držav o miru in varnosti ostajajo mrtva točka, ker te države hkrati nadaljujejo s pripravami na vojno - Pred glavno skupščino OZN je Bebler obsodil atenski teroristični režim in opozoril na usodo Makedoncev v Grčiji
(ia,1!1 mimo, kajti slovenski IPJISčl Hoh
h _._t
Ceniki in slovenski dija-1 b l- niso n'fi steabooeini Or Oportunistični računar-W se zavedajo svoje pra-n svoje dolžnosti, da Stu-^ slovenskih srednjih *udi vedo, da bo kruha Venskega učitelja, za slo-\ -a intelektualca v Trstu ^ r*žnim Andrijem, ki boju r*H končno pred odločno
jtyi !Jatega ljudstva kapitu-
^tai^or je že nekoč kapi-
naPihnjeni mussolinijev-
k7<*riauzem.
slovenskega ljudstva ii( Hbj napadene slovenske \tai bo vsem krivičnim S i u°m znak, da opuste lu "kvidatorske namere. ^esBr=»v to enotnost izraža Sj vse slovensko učno l šo,0®*’*1 srednjih in osnovna1 ki je zaradi raznaro-ukrepov VU odredilo tnio protestno stavko.
FLUSHING MEADOWS, 18. — Glavna skupščina OZN je
danes nadaljevala razpravljanje o Grčiji. Govorili so zunanji 'ministri CSR Klementis in zunanji minister Ukrajine Ma-nuilski, ki sta obsodila atiglo-ameriško intervencijo v Grčiji in teroristični režim atenske vlade. Govoril je nato grški minister Caldaris, 7.a njim pa sovjetski zunanji minister Višinski, ki je poudaril,- je atenski režim prišel na oblast s pomočjo volivnih sleparij tor pripomnil, da se bi odnosi med Grčijo in njenimi severnimi sosedi normalizirali, če bi se normaliziralo stanje v Grčiji. Nato je Višinski dejal, da bi se položaj v Grčiji lahko normaliziral, če bi atenska vlada sprejela sovjetske predloge. Obtožil je nato komisijo OZN na Balkanu, da se je naslanjala na potvorjene in nezadostne informacije za obsojanje severnih sosedov Grčije.
Jugoslovanski delegat Bebler je obsodil atenski teroristični režim in je izjavil, da je bil v zadnjih mesecih velik pritok grških beguncev v Jugoslavijo, ki še vedno prihajajo ter pripovedujejo o grozotah in represalijah griških- vladnih čet in oblasti. Bebler je nato govoril o usodi makedonskih' beguncev, spričo katere ne more jugoslo-
vansko ljudstvo brižno. Zahteval
ostati je od
brez.
OZN
resolucijo, ki poziva Albanijo in Bolgarijo, naj prenehata s pomaganjem grškim partizanom, ter priporoča državam članicam OZN, naj ne dobavljajo orožja Albaniji in Bolgariji. Nato je skupščina sprejela resolucijo, ki podaljša obstoj tako imenovane balkanske komisije.
Posebni politični odbor pa je nadaljeval razpravljanje o vprašanju znižanja oborožitve. Do sedaj sta predloženi dve resoluciji. Prva je francosko-norveška, ki predlaga statistiko oboroženih sil in klasičnega orožja kot stopnjo za znižanje oborožitve. Druga pa je sovjetska, ki predlaga vključitev tudi atomskega orožja v to statistiko.
Jugoslovanski delegat Djerd-ja je obrazložil jugoslovansko stališče O vprašanju znižanja oborožitve. Poudaril je, da je za male narode to vprašanje sedaj velike važnosti. Obsodil je ozračje, ki se je ustvarilo v svetu in ki je malo ugodno za razorožitev predvsem po krivdi petih stalnih članov Varnostnega sveta, katerih izjave o miru in varnosti ostajajo mrtva točka, medtem ko nadaljujejo s pripravami na vojno. Dejal je, da Jugoslavija ne bo glasovala ne za prvi ne za drugi predlog. Pozval je nato
z' pet velikih, naj podvojijo na-
J I ______ J,.	A^. nrinveniivin
naj ne dopusti več takega položaja, ter je podprl oni člen sovjetske resolucije, ki zahteva proglasitev amnestije v Grčiji jn resolucijo, ki zahteva ukinitev smrtne obsodbe proti grškim partizanom Večina v glavni skupščini pa je nato s 50 glasovi proti 6 in dvema vzdržanima sprejela
I pore, da pride do sporazuma, i ki bi omogočil odpravo mednarodnih' sporov in odvrnil nevarnost, ki jo sedanji položaj ustvarja za male države. Poudaril je, da ni mogoča razorožitev v takem svetu, kjer večji in močnejši lahko zatirajo male in intervenirajo v njihove notranje zadeve. Nato je ponovno pozval velike države,
naj opustijo v°ino propagando! in imperialistične težnje.
Odbor za skrbništvo je danes načel vprašanja Južno-zahodne Afrike. Južnoafriška zveza namreč odklanja dobavo informacij OZN, ki bi jih morala dati na podlagi resolucije, ki jo je sprejela glavna skupščina.
V zvezi z Maocetungovini pismom, ki oporeka kitajski nacionalistični delegaciji pravi, co predstavljati Kitajsko v OZN, je glavni tajnik OZN Trvgve Lie izjavil, da se mora to poročilo smatrati kot nevladno, razen Se ne bo tega vprašanja povzela kaka delegacija v OZN. V tem primeru bi o tem razpravljali pred odborom .za overovitev pooblastil.
Iz obveščenih krogov javlja-
58 obsojenih v Pragi
PRAGA, 18. — Sodišče je danes Obsodilo skupino 35 ljudi, ki so bili obtoženi vohunstva v korist neke tuje države, ter da so organizirali tajno skupino z namenom, da strmoglavijo sedanji režim in sabotirajo češkoslovaško gospodarstvo. Kazni znašajo od 1 do 22 let prisilnega dela. Voditelj skupine ie bivši policijski funkcionar Oldrich Novotny, ki je bil obsojen na smrt in pomiloščen na dosmrtno ječo. Isto sodišče je obsodilo skupino 23 ljudi, ki so obtoženi, da so skušali osvoboditi iz nekega delovnega taborišča 4 častnike in enega generala.
O
LONDON — Angleška revija «Economist» poziva, naj se sklene mirovna pogodba z Japonsko brez sodelovanja Sovjetske zveze in Kitajske.
jo končno, da bodo pogajanja za avstrijsko mirovno pogodbo verjetno uspešno zaključena v najkrajšem času. Namestniki so se sestali tudi danes in pričakuje se splošni sporazum v teku enega tedna.
Za resnico
V Nbw Yorku je začel izhajati list naprednih jugoslovanskih izseljencev, ki sije zadal nalogo pisati resnico o FLRJ ter duhovno družiti naše izseljence v ZDA in Kanadi
NEW YORK, 18. — V New Yorku je izšla prva številka novega lista jugoslovanskih izseljencev v ZDA «Novi list«, ki ga. izdaja skupina naprednih Američanov jugoslovanskega redu. List si je zadal nalogo pisati resnico o Jugoslaviji in duhovno družiti jugoslovanske izseljence v ZDA in Kanadi. Izhaja kot tednik v srbohrvaščini ter ima razen tega eno stran v slovenščini in eno stran v an-
Francozi dvomijo v Veliko Britanijo
----- ■	m—.»■■o-	■■■■ —
S svojim zadnjim govorom pa jih je hotel Bevin potolažiti • Tudi glede nemške trgovinske mornarice sta morali Vel. Britanija in Francija podleči pritisku ZDA
LONDON, 18. — Vsi londcn-1 ski listi obširno komentirajo včerajšnje izjave Bevina o zunanji politiki in Crippsa o gospodarskem položaju. Konservativni list !<Daily Telegraph« piše, da je moral Bevin na svojo nesrečo vedno voditi svojo politiko, ne da bi imel za seboj kako trdno oporo. Ce bi verjeli Crippsu gre vse dobro na gospodarskem področju, Bevin pa se je včeraj na vse načine trudil, da bi popravil neprijeten vtis, i-j so ga povzročili Cripns v Parizu in njegovi kolegi v Slirasburgu. Glede nemškega vprašanja p a piše list, da je Bevin povedal Prav malo stvari, ki ne bi bile že znane. «Times» pa očita Bevi-nu nejasnost njegovih izjav ° nemškem vprašanju in o evropski zvezi.
Konservativni list «Daily Maila pa piše, da je hotel Bevin potolažiti Francoze, ki dvomijo v zmožnost Velike Britanije ,da bi preprečila novo leto 1914 ali pa 1939.
Kako so morali francoski in britanski predstavniki popustiti spričo ameriškega pritiska o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Nemčijo, priča tudi dogovor, bi so ga v Londonu podpisali o graditvi nemške prekooceanske trgovinske mornarice. Na podlagi tega dogovora bo zahodna - Nemčija lahko zgradila 45 edinic trgovinske mornarice z različno hitrostjo, ne pa večjo od 14 milj. Med razgovori med predstavniki treh držav sta bili Velika Britanija in Francija mnenja, da trgovinska mornarica zahodne Nemčije ne sme razpolagati več bo z 12 edinicajni. ZDA pa so zahtevale, naj se zahodni Nemčiji dovoli zgraditev 50 velikih parnikov. Na zadnjem sestanku v Londonu pa so morali francoski in nemški predstavniki popustiti pritisku ZDA, bi jim je posebno na tem, da čimprej vključijo zahodno Nemčijo v zahodni blok.
K
a
inaSu delovala
‘•'Ja,
.\	ib.	—	Beograjski
hnj proslavil pe-'o svojega povojnega t* ori"’ kb X. kratkem začel Mahaje z novim octdajni-j5ot 'traike valove v jako-'*’a octeajuik bo eden ^8o5i?'Uciših v Evropi in bo sprejem oddaj beo “a radia v vsej Evropi
tfV mCŽnih delih Az*ie ia
»Sl rah gradijo tudi ra-vhtia r “a kratke valove w ?’ Jf^tejuma Po 100 kw. lAm * bo omogočil jasen ni, °čdaj v vseh delih
i® marini Tilo v
N
v
t' K p J
>i6*
iAv Sbkoviča, Kidriča in
'h T °Stedai novo radijsko ueogra hi.
i komuni:
zaM jim"
Trije norveški j. l voditelji, med ka*
Ch tudi podpredsednik h .h Avor:icn, s0 bili izklju-S, bii n‘te- Pred kratkim Hotj^kijučili iz central-
a zaradi «titizma».
Protijugoslovanslia klev/etnišfui kampanja v krizi
Zakaj včerajšnja «L’Unita» prinaša na prvi strani na dolgo in široko razvlečeno štorijo o mučenju in trpinčenju «ju-nakan Poccecaja pod naslovom «Feroci torture in zona B?» Na to vprašanje morajo redki čitatelji tega Usta najti odgovor, ker je pri vsem tem le to vprašanje zanimivo; vse ostalo so sto iti stokrat pogrete izmišljotine, ki p človeku vzbujajo le posmeh.
Razlog za tako postopanje najdemo v teiavah, ki jih ima italijanska KR s protijugoslovansko klevetniško kampanjo med soojim članstvom. Zadnje čase so med svojim članstvom ftoostrili kampanjo proti Jugoslaviji, a te njihove partijske konference so zelo slabo obiskane in članstvo se jih ude-leTuje v vedno manjšem številu. Težko je prepričevati ljudi o stvareh o katerih nisi sam prepričan in če imaš še to smolo, da nimaš pri rok i prepričljivih dokazov, iz te zagate si skušajo sedaj pomagati tudi s tem, da objavljajo celo na prvi strani stvari, s katerimi so se osmešili že takrat, ko so jih objavljali v listu «11 Lavo-ratores in ki so P*1, pozneje, v nekoliko skromnejši obliki, sramežljivo objavljali le na tržaški strani, milanske izdaje lista aVVtlita.)).
Položaj tnora biti res kritičen za italijanske klevetnike socialistične Jugoslavije. o o o
Tržniki	kominformistični
uredniki očividno podcenjujri jo umske sposobnosti tistih tržaških čitateljev, na katere
se oni s svojo šepavo prozo obračajo v upanju, da se bodo odpovedali svoji pameti in jim slepo sledili po poti brbljavega kriminalopisja.
Kljub vsej reklami, je njihov članek v zadnji številki tednika «11 Lavoratores — kjer so sc razpisali o tem, kako naj bi «Titova klikaš likvidirala dosledne slovenske in italijanske intemacionaliste že med na-rodno-osvobodilno vojno — vzbudil tako malo zanimanja, da je morala včerajšnja «L’Unitd» ponovno opomniti svoje čita-telje na omenjeni članek in jih prepričevati, kako da je baje omenjeni članek s svojo «dokumentacijo» (kt je pri najboljši volji nismo mogli v njem izslediti), «suscitato gran-dc impressionc in tutti gli ambienti». Jn dodaja (da bi čitatelji vsaj vedeli, kaj bi, jih bilo moralo predvsem zadeti); «Particolarmente ha colpito la opinione pubblica it Ctnismo col guale venivano jisicamente eliminali tutti coloro chc da-vano jasiidio ai dirigenti titTšti intenti a sfruttare Vodi o delle masse italiane e slave contro Voccupatore e i suoi servi, par la realizzazione della toro sporca politica nacionalista e di tradimento».
Vse to je torej danes jasno, kakor je jasno in dokazano, da je bil, n .pr. tov. Babič, tajnik KPS in odgovoren za VOS, kakor je jasno in samo ob sebi razumljivo, da sta bila tov. Kardelj in Kidrič v osebnih stikih z SS-ovskim krvnikom Globotschniggom. In če sc tov.
Babič na vso to ((dokumentacij o», na vse te babje čenče, ki se morejo poroditi samo v skisanih kominformističnih možganih, prostodušno nasmeje, jih to hudo jezi. In ne samo, da jih jezi. V tej svoji jezi tudi pozabljajo, da so v tem svojem članku itak dokončno strli «krvoločnc pustolovce«, da so si s to svojo prodorno ((dokumentacijo)) itak pridobili vse javno mnenje in da morejo sedaj računati na izdatno podporo «in tutti gli ambienti». Kljub temu pa jim žilica ne da miru.
Kaj hočejo še? Cernu se penijo, če tov. Babič kaj napiše? Saj so ga itak uničili! Saj je Vse zaman!
Cernu torej ves hrušč In trušč?
O sancta simplicitas! Zadeva je preprosta: tov. Babič je nevaren, ker operira -z dejstvi, oni pa imajo le «dokumentacijo», ki mogoče res vzbuja pozornost, a nima moči, da bi kopar koli prepričala.
Zato bodo s takimi in podobnimi «izdajalci», «razbojniki», «tolpami» itd. imeli še mnogo, mnogo vedno težjega posla.
«PlBnipotBnziario di Franco presso Titom
Prve so o tem javile senzacionalno vest klerofašistične »Ultime Notiziev, ki izhajajo v Trstu pop-oldne. Tržaško uredništvo milanske uLTJnitn« je bilo vzhičeno in senzacijo takoj telefoniralo v Milan in fašistični republikanski ir.anski
Mussolinijev dobrovoljec Vlisse jo je ponatisnil takoj z debelimi črkami pod gornjim naslovom na prvi strani. Toda, glej, nesreče!
Jutranji tržaški klor o fašistični brat večernega demokri-stjanskega glasila «Giornale di Trieste«, nenadoma vest demantira in trdi, da gre prav za prav za stalnega predstavnika emigrantske republikanske španske vlade pni vladi FLRJ, ki je 16. t. m. ponoči potoval preko Trsta v Jugoslavijo, da bi tam — kot pravi Ulisse — Titu pomagal izgraditi socializem kot ga pomaga graditi na pr. Stalinu predstavnik Cang-kajšekove nacionalistične kitajske vlade.. .
Giro, giro tondo ...
Pravijo, da si je neki Ličan, ogledoval lepega konja in piri tem takole razmišljal: «Oh, če bi smel ukrasti in prodati, pa zopet ukrasti in zopet prodati; potem pa zopet ukrasti in zopet .., itd. Zelo je verjetno, da je bil kateri od urednikov «L’Unita» kot fašistični okupator v Liki in se tam marsikaj naučil.
Kominformistični
«cavanovcis>
Zadnji primeri napadov fašističnih kominformističnih škvader na naše tovariše pred l konferenco za obnovo razrednih sindikatov dokazujejo ponovno, kako je vidalijevskt skvadrizem. popolnoma prevzel vlogo fašističnih škvader iz ulice C a rana. Od kar vršijo svoje delo Vidalijeve škvadrc se
namreč fašisti ne oglašajo več. Toda hkmti :e *)"’i	.
zavZfla do vidalijevskih faši-
ga je imela r,o a r t.-uce Cavana. Naš dnevnik in ostalo demokratično časopis'« je tedaj o terorističnem škvadriz-mu nenehno pisalo in ttroris.e razkrinkovalo prav tako kot jih razkrinkuje venomer tudi danes. Policija je sicer tu pa tam kakšnega škvadrista ustavila, ga zaslišala, zaprla, nato pa? po navadi izpustila. Tako počenja tudi z Vidalijevskimi teroristi:	zaslišuje, zapre in
skbro vse končno izpusti. Vendar le pa — kot pororamn v drugi strani našega dnevnika — so bili pridržani nekateri najbolj znani teroristi, ki upamo, da bodo končno vendarle morali za svoje divjanje odgovarjati pred sodiščem.
Seveda se kominformistlčna glasila silno .es.jo in > as zmerjajo, da smo objavili imena znanih terorističnih nona-dalcev. Zares kominformistlčna logika! Najprej se ped vodstvom kakšnega partizanskega dezerterja kot je Nello Grison> Zbere njih 20 in napade v noči osamljenega tovariša kot je bil to primer s tov. Švaro, ga do krvi pretepe tako da ga morajo . ipeljati v boln co Nato se fašistična ikvadra junaško razbeži in rosledvr n- d» ■ zahtevd, da pretepeni tovarij njegovo im? pred policiji. t ji je dolžnost s k bdi ra < sel o varnost vsakega posameznika, zafaii. Rp~>'	rov-
terska hrabrost in junaštva1
Nič se ne bomo čudili. «fc. o -do nekega 'C ti banditi celo zahtevalit da mora policija zapreti na pr. pretepenega tov. Švaro in njegovega sina zato ker se pred 20 škvadrfsti nista mogla obraniti!
gleščini. Prve članke v tem listu so napisali pisatelji in javne crsebnosti jugoslovanskega rodu, ki živijo v ZDA, in sicer znani violinist Zlatko Baloko-vič, pisatelj Louis Adamič in publicist dru. Stojan Pribičevič.
V uvodniku pod naslovom «Za resnico« poudarja Zlatko Balokovič, da je «Novi list« organ, ki bo družil izseljence srbskega, hrvatskega, slovenskega, črnogorskega žn makedonskega redu v ZDA in Kanadi in jih bo spodbujal pri delovanju in u-trjevanju njihove enotnosti. Obsojajoč kampanjo klevet proti Jugoslaviji v kominformističnih državah piže Balokovič: Prepričani smo, da naši prijatelji, ki so ostali v naših starih domovih, ki so jih branili in čuvali s težkimi žrtvami in z vztrajno borbo in ki tudi danes dosezajo občudovanja vredne uspehe pri izgradnji svoje države, vedo bolje od vsakogar, kako si imajo graditi svoje življenje, svojo državo, vedo, kakšno obliko naj ji dajo in kakšne politične oblike najbolje odgovarjajo njihovemu značaju, njihovim pogojem in njihovemu razvoju. V najodlo-čilnejših trenutkih svoje zgodovine so narodi Jugoslavije znali iti po pravilni poti, zaradi česar je zmotno za nekatere, ki živijo v inozemstvu, kjer so popolnoma drugačni pogoji, dajati navodila in lekcije z namenom, da se s silo vsili linija ljudstvu, ki je samo ustvarilo in zgradilo svojo ljudsko državo,
Dr. Stojan Pribičevič je v Članku pod naslovom «Tito državnik« obrazložil svoje vtise o potovanju v Jugoslavijo. Pribičevič opisuje v tem članku o-gromen polet, s katerim narodi Jugoslavije delajo za uresničenje petletnega načrta, in poudarja, da sc je na mestu prepričal o varljivosti klevet In-formbiroja.
V prvi številki se objavlja tudi pismo Louisa Adamiča ob priliki začetka izhajanja lista in tako tudi informativni članki in beležke o graditvi socializma v Jugoslaviji ter informacije o življenju in delu jugoslovanskih izseljencev v ZDA in Kanadi.
Na včerajšnji seji trža škega občinskega sveta je med razpravljanjem o občinskem gledališču Verdi zastopnik Slovansko-italijanske Iju dske fronte, občinski svetovalec tov. dr. Jože Dekleva predložil občinskemu svetu na glasovanje sledeči sklep:
Občinski svet
sklene
da imajo občani slovenske narodnosti pravico imeti svojega predstavnika v upravi AVTONOMNE OBČINSKE USTANOVE eGLEDALISCE VERDI« (Ente au-tonomo comunale eTeatro Verdi«,
poziva
upravni svet avtonomne ustanove «Gledališče Verdh:
&) da pri izdelavi umetniškega programa za prihodnjo jesensko in zimsko sezono upošteva kulturne potrebe slovenskih soobčanov in da na razpolago gledališče za določeno število predstav v slovenščini. ki naj bi bilo sorazmerno s številom slovenskega prebivalstva; b) da zaprosi za sodelovanje umetniških skupin priznanega slovesa kot so operne skupine, operni baleti, filharmonični orkestri iz Jugoslavije in
priporoča
da omogoči obisk gledal-'ča širokim ljudskim množicam bodisi slovenskim, bodisi italijanskim s tem da uvede primerne cene za vstopnino.
razgovor
\VASHINGTON, 18. ■ Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj se je danes pol ure razgovarjal z zunanjim ministrom Achesonom. Po razgovoru je Kardelj, ki ga je spremljal jugoslovanski poslanik v VVashingtonu, izjavil da gre za vljudnostni obisk pred njegovim odhodom v Jugoslavijo.
CD.BD0 Italijanov
izšel enih v Avstralije
RIM, 18. — V prvem poilet-ju 1949 se je izselilo v Avstralijo 28 tisoč Italijanov, Večino teh delavcev so zaposlili na plantažah sladkornega trsa, bombaža ia žita. Predvidevajo, da bo do konca leta priseljenih v Avstralijo okoli 60 tisoč italijanskih delavcev.
O
LONDON — V obveščenih krogih javljajo, da je bil neki angleški funkcionar ministrstva za letalstvo v Singaporu razrešen svoje funkcije in poklican v Anglijo, ker je član komunistične partije.
Nekatere seje občinskega sveta, take, ki gredo nekoliko Preko okvira navadnega poslovanja, prisilijo občinski svet, da pokaže svoj pravi obraz. Ni mogoče reči, da bi bil lahko napristra-nski opazovalec nad tem občinskim svetom posebno navdušen. Tiste seje, na kate-ihr se izgovore besede Slovenci in kulturne ootrebe trmških Slovencev, namreč pokažejo, da prevladujejo v občinskem svetu nepoboljšljivi šovinisti, po drugi strani pa prihaja na dan tudi začuda neverjetna omejenost nekaterih svetnikov, pred katerih imena se postavljajo določeni naslovi.
Občinski svet je moral včeraj po tričetrturnem čitanki zanisnika prejšnje seje in potem ko je župan odgovoril na vprašanje demokristjanke gospodične Pizzul. kako misli občinski svet sodelovati pri prazniku neke matere božje 27, novembra (are za spominsko procesijo, odkar je pred 100 leti v Trstu rais-»jala kolera), na bar je prešel na dnevni red.
Rešiti je bilo treba še zadnj* dva člena točke 3 dnevnega reda. Občinski odbor je že septembra meseca zaradi ((nujnosti«, kot je to trdil župan, ki je o tej stvari poročal, imenoval tri pregledrike računov občinske avtonomne ustanove ((Gledališče Verdi« jn pa nekatere člane upravne komisije istega gledališča. Zupan je hotel, da bi občinski svet priznal, da je bil občinski odbor to stvar reševati «nujno» in občinski svet naj bi ukrep občinskega odbora samo potrdil. Predstavniki opozicije od levih do desnih so ta način reševanja tako važnih zadev dokaj ostro kritizirali, s čimer so izzval; razne ugovore s strani večine: sledili so zopet pro-tiugovori in tudi opravičevanja in pojasnjevanja. Opozicija je tudi poudarjala, da gledališče Verd’ ni dostopno ljud-
„Piu bas s k erofašista
Prvi, ki se je čutil poklican, da se zaleti v predlog dr. Dekleve, je bil demokristjan odv. Harabaglia. Po njegovem so namreč tržaški Slovenci le nekaki ((nuclei sparuti«, ki zaradi svoje «cultura piii bassa« nimajo potrebe po gledališču. In čeprav je pozneje skušal svetnik Harabaglia (in za njega ie župan) opravičevati oziroma drugače prikazovati svoje besede, se je vendar videlo, da je ta demokristjanska kle-rofašistična veličina imela le j nekoliko manj hvaležno vlogo,
ProlBstno zborovanie Piskih fena
BEOGRAD, 18. — Na zborovanju, ki so ga danes organi zirale antifašistične žene iz Beograda, da protestirajo proti temu, da je bila jugoslovanski delegaciji onemogočena udeležba na kongresu Mednarodne zveze demokratičnih žena v Moskvi. Z zborovanja so poslali maršalu Titu in Edvaruu Kardelju pozdravno brzojavko.
skim množicam zaradi pretiranih cen.
102 mili/one lir za «Verd/o
V diskusiji se je oglasil tudi predstavnik Slovansko - italijanske ljudske fronte t -v. dr. Dekleva, ki je poudaril, da je-gledališče Verdi edino gledališče, ki je dotirano od občine, oziroma VU in je sem' letos prejelo od plana ERP 102 miliiona lir. Razen tega se izrecno za to gledališč® pobira 18 odst. od razn’h vstopnin. Kljub temu vidimo, da so v upravni komisiii gledališča samo Italijani. dasi je ponolnoma logično. da imajo tudi Slovenci pravico do svojega predstavnika v uoravnem svetu gledališča. Tov. Dekleva je navaial tudi oisanje rimskega «11 Tempo«. ki je objavil članek (najbrž Silvia d’Amica), ki pravi, da imajo Slovenci v Trstu stalno gledališče. Slovenci smo imeli v Trstu že d-vno stalno gledališče. je noudarit dr. Dekleva, vse do 13. julija 1920, ko so fašist; zažgali naš Narodni d°m. Po vojni Slovenci ves čas jšče-io prostor za svoie gledališče. Nikakor ni prav. da se sloven-sv-emu jp-iku z-vira vston v gledališče Verdi. Kakor se Slovenci ne nrotivimo, da prihajajo v Trst vazni umetniki in skunine iz Italiie, tako nai bi prihajali tudi umetn>ki in sku-oine, ki so na visoki umetniški stoonji, tudi iz Jugoslavije. Tov. Dekleva je nato prečital predlog sklepa, ki naj ga občinski svet sprejme in v katerem se zahteva, naj uprava gledališča «Verd-'» da na razpolago gledališče tudi za slovenske predstave in naj povabi na gostovanje priznane umetniške sku-inp tz Jugoslavije. Predlog tov, Dekleve objavljamo zgoraj.
Nato ie tov. dr. Dekleva izjavil, da se diskusija o tem m-edlogu lahko prel-ži na proračunsko debato, ko bo namreč o vprašanju ponovno govoril.
a cu‘turr“ Harabagiie
da P: i odgovarjanju raznim govornikom opozicije, odgovori v^ imenu večine tudi glede vprašanja slovenskega gledališča. Ce bi namreč odgovarjal naravnost župan ing. Bartoli, bi mogoče ne vede] v nanrej, kakšen odpor bodo izzvale ta-k izjave. Zato so poslali po kostanj v ogenj človeka ki niti ne sedi v «giunti» fn so torej njegove besede prišle z manj odgovornega mesta
Z ozirom na reakcijo ki jo je izzvala do szrajnosti depla-sirana izjava odvetnika Harabagiie, sj je Zupan in če prej tudi prof. Sciolis lahko ustvarit mnenje, do kje sme v svo-Jih izjavah.
Izjave teh dveh so hotele biti bolj pomirljive. Obadva gospoda sta nekje od daleč priznavala neko abstraktno pravi co Slovencev v Trstu do lastne^ ga kulturnega življenja. Seveda so bile njihove izjave zelo daleč od tega. da bi mi danes lahko zapisali d, sta bodisi župan ali prof. Sciolis rekla, da Se bo konkretno pristopilo k
(Nadaljevanje na 2. strani.).
TRŽAŠKI DNEVNIK
KOLEDAR
Zahtevamo slovenske predstave v „Verdi“
(Nadaljevanje s 1• strani.)
razpravljanju o tem, da bi se gleaaliiee Verdi dalo kdaj na razpolago Slovenskemu narodnemu gledališču.
Prof. Sciolis je pokazal celo toliko neresnosti, da je cit naj — čeprav z rezervo — sdno neduhovito ironično pisanje nekega tržašsega, kleroiašisuč-nega lista, čes da hočejo Slovenci iz Nabrežine ig- ati v gledališču Verdi. Zupan Bartoli pa ie govoril o nekih «ne zaceli en m ranah« ter poudarjal, da gledališče Verai ni bilo nikoli zaprto Slovencem in ne drugim kulturam. Seveda razlika je, ali Slovenci, ki bi šli v gledališče Verdi, sli-rjo tamkaj predstave v italijanskem ali v slovenskem jeziku, a tega župan ni dejal. Dejal pd je, da ni izključeno, da ne b, lahko «ne-Jcočd prišli v Trst tudi umetniki oziroma umetniške skupine z «Vzhoda» (Ta izraz je pri nekaterih zelo priljubljen. Z njim hočejo najbrž poudariti svojo Kzapadno kulturo«, misleč da predstavljajo meje med kulturami kake Morganove linije)
Blamaža modrega Geppija
Nekateri občinski svetniki so dokazali, da je s tem, ko so povedali, kako si je ((italijanska opera zmagovito odprla pot po vsem svetu«, prav za prav njihovega znanja konec. Tako je namreč občinski odbornik Dulci hotel reči, da «če je italijan. *ka opera dobra za ves svet, potem je	lahko tudi za
Slovence«.	Gospod	Dulci je
tem	okritjem	prišel
mnogo, mnogo prepozno. Kako je italijanska cpera tudi za Slovence«,	dokazuje	število
predstav italijanskih oper v ljubljanskem gledališču ki je nedavno gostovalo v K pru s ((Tosco« (in to ne le pred vojno ampak tudi po vojni), število, ki ga za marsikatero izmed italijanskih oper niti Trst in niti večina italijanskih mest ne bo tako zlepa dosegla.
£elo neumestne so bile be-eede znanega šovinista Gepp> ja, ki bi se rad postavljal za nekakega profesorja v občinskem svetu.
Ta človek, ki očita opoziciji, da govori nedokumentirano, pripisuje tistim, s katerimi hoče polemizirati, besede, ki jih oni niao nikoli izgovorili. Končno m°ra priti na pomoč stenografski zapisnik, da se ugotovi, da gospod Geppi kljub mahanju z rokarni in rdečici v obrazu le nima prav). Ta gospod Geppi se j? tudi obregnil ob vprašanje slovenskega gledališča in sicer je dejal, da se bo lahko diskusija o slovenskem gledališču vršila «ob drugi priliki«; danes pa se govori o «Gledališču Verdi«, ki — kot je deklamiral Geppi — «rap-presenta uruj bandiera« in bi torej italijansko prebivalstvo težko preneslo slovensko besedo y ((Verdiju«, kajti gledališče Verdi predstavlja «un ane-lito al rlccongiungimento«... z
Italijo seveda. Dr. Dekleva mu je seveda odgovoril, da gre pri »Verdiju« za občinsko gledališče in je torej povsem logično, da se v tej zv ezi govori o slovenskem gledališču. Z dokazi je tudi pobil za lase privlečene trditve nekaterih, čej da bi slovenske predstave r.e megle napolnit; gledališča.
Ponovno razkrinkani Agneleito
Na včerajšnji seji je prišlo še do neke scene, ki je čudovito razgalila predstavnika ((demokracije« dr. Agneletta. Ko se je demokristjanski mladenič svetnik Lauri hotel na seji uveljaviti s svojo retoriko o «40 dneh«, o coni B, o Jugoslaviji m deportirancih, je nastal v klopeh večine in italijanskega bloka in še na galeriji pravi val kričanja, ob
katerem ni bilo mogoče obraniti se vtisa, da sliši človek lajanje, iz katerega so se dvigali nežni glasovi demokri-stjanskih svetovalk od še mlade Delise pa do livolase gospodične Monti. Lauriju v odgovor se je oglasil dr. Agneletto, ki je smatral za potrebno, da s svojo izjavo pojasni - za tistega, ki je to hotel razumeti, kar nazadnje ni bilo težko -V čigavi službi prav za prav on izvaja svojo ((demokracijo«. Dejal je, da za vse tisto, kar Se je po zmagi nad fašizmom pripetilo fašističnim ostankom, ne nosi odgovornosti slovensko prebivalstvo, temveč da so »krivci« drugje. In če jih kdo išče, naj jjh gre iskat tjakaj.
Prav je, da je Agneletto podal to izjavo, da je s tem dokazal, kako je pri vsem dogajanju, pri vsem trpljenju in pri vsej borbi slovenskega
naroda na Primorskem stal ob strani. On res ni kriv ničesar, kar se je zgodilo, ampak pred-slovenskim narodom je kriv prav tega, da zagovarja četnike in ustaše, ki so fašistom pomagali iztrebljati slovenski narod. Za to svojo izjavo si je Agneletto zaslužil naklonjen odgovor demokristjanke Bastia ni in končno tudi samega župana Bartolija, ki je želel, da bi »vsi svetniki tako gcvoriii kakor zna govorit; Agneletto«.
Ni treba posebej omenjati, da je občinski svet potrdil ukrep občinskega odbora o imenovanju revizorjev in u-pravnih svetnikov pri ((Gledališču Verdi« z 32 oziroma 31 glasovi cd 54 navzočih, medtem ko je glasovalo proti prvič 17 (5 se jih je vzdržalo), drugič pa 22 svetovalcev.
Naslednia seja bo v torek ob 17. uri.
Kominformistični napadalci na tov. Švaro pred sodiščem za določevanje narokov
Med napadalci so fudi teinik kominformisličnega odbora partizanov miru Juriševič Mario, bežeči partizan Nello in bivši boksar Valenti
Včeraj je končno policija izdala poročilo o uspehu preiskave proti zločinskim komin-formističnim n-padalcem, ki so dne 5, trn. zvečer po fašističnem vzorcu napadli družino Švara, ki se je vračala g kulturne prireditve prosvetnega društva «Oton 2upančič», Kakor se še naši bralci spominjajo go takrat komimormi-stični besneži dejansko napadli pevovodjo tov, Švaro Vladimirja in njegovega sina Borisa ter ju s trdimi predmeti tako pretepli, da sta se morala zateči y bolnišnico.
((Resnicoljubno« glasijo tržaških keminforraistev milanska l’«Unita» je y tej zvezi, povsem kriminalnem dejanju njenih somišljenikov, ki nima nikjer drugje mesta kot v kriminalu, že pred nekaj dnevi napadlo naš dnevnik, češ da smo mi ovadili policiji napadalce. Seveda so tudi pri tej prilik) uporabili kot vedno iz svojega zelo bogatega besednega zaklada psovk najlepše primere, ki so jih v svojem žolčnem napadu onemoglega besa zlili nad. nas, češ da smo vohuni policije itd., itd., v praksi pa se vedno izkaže in se je izkazalo, da so oni tisti, ki se proti demokratičnim ustanovam poslužujejo policije.
Po več kot 10 - dnevni preiskavi s strani tulca šnje policije so končno le isledili kom inf or-mistične kriminalce, ki so takrat, t.j. 5. t.m. zvečer, dali duška svojemu sovraštvu do vsega, kar je demokratičnega v Trstu, s tem da so dejansko napadli pevovodjo Švaro Vladi, mirja in njegovega sina Borisa. Med napadalci smo čitali v policijskem poročilu med ti-
stimi, ki so prijavljeni sodišču, so pa še na začasni svobodi, tudi tajnika Vidalijeve komin-formistične skupine partizanov miru Juriševiča Marija in partizana, ki je za časa borbe raje odvrgel brzostrelko, da je laže tekel, Nella Griscnija. poleg teh dveh ((dostojanstvenikov« kominformizma v Trstu bodo za isti delikt odgovarjali še. Rabar Paolo, Goruppi Silvano, Dapretto Giglio, Balbi Adriano, Fon Luigi, Ulčigraj Fulvio, Bortolutti Sergio, Zu-liani Attilio, Babudri Ferruc-cio, Volk Spiridione in bivši boksar Valenti Rodolfo. Vsi ti so na začasnj svobodi.
Poleg teh kominformističnih divjakov pa je policija aretirala še tri napadalce in sicer: 16Ietpega Zacchinijo Giordane iz ulice Media 9, 181etnega Stoinicha Maria iz ulice Guar* dia 6 in lSletnega Cerneticha Andrea iz ulice Molin a Vento 51.
Včeraj dopoldne so zadnji trije sedeli že na zatožni klopi pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov, ki je razpravo odgodilo na danes dopoldne ob 11, ko bo določilo, če bo stvar razpravljalo samo ali Pa io bo odstopilo rednemu sodišču v poslovanje.
Neki tuji mornar je žalil policiste
Mornar Kelley Johen je bil tako pijan, da se ni mogel več držati jia svojih nogah. Zato ni dolgo pomišljal, temveč se je lepo raztegnil po dolgem pred pristaniško postajo. Ko so ga v takem stanju našli civilni policisti, se je proti njim začel
zelo nasilno vestj. Policisti pa so ga kljub temu odpeljali na angleški parnik «W.estralia», kjer so ga izročili v nadaljno oskrbo dežurnemu oficirju.
Trtico ji je izmaknil
Bruehi, porečena Dapello,
Nives iz ulice Murat 2 je prijavila na glavni policijski postaji, da ji je neznani tat izmaknil torbico, v kateri je-imela 20.000 lir in druge do- j Rihard,
IZJAVA
članov prosvetnega društva
„lvan Vojko" s Proseka-Kontovela
Podpisani članj upravnega odbora Prosvetnega društva «Ivan Vojko« s Proseka-Kon-tovelja, ki predstavljamo večino v odboru in zastopamo voljo večine članov naiega prosvetnega društva izjavljamo, da je «občni zbor«, ki je najavljen v današnji «Unita» neveljaven, ker ni sklican po sklepu upravnega odbora. Kakršen koli sestanek, ki bi se jutri vršil v našem Prosvetnem domu, nima nič. skupnega s Prosvetnim društvom «Ivan Vojko«.
Komiaformistični uničevalci slovenske kulture *£ hočejo preko svojih hlapcev v naši vasi z vsemi sredstvi, s silo, z lažjo in prevaro polastiti našega prosvetnega društva, zato da bi onemogočili nadaljnje delovanje pevskega zbora na Proseku pa preprečili gostovanje Slovenskega narodnega gledališča in druge slovenske kulturne prireditve. S teni hočejo preprečiti našim vaščanom kulturno izživljanje in razvoj ter umetniški užitek, vse to v korist predvsem italijanskemu šovinizmu.
Pozivamo vse člane našega prosvetnega društva, naj ne nasedajo prevaram in naj razkrinkajo ljudi, ki hočejo pod krinko »prosvetnega društva« uničevati slovensko prosveto pri nas.
Vsi naši vaščani, vsi Slovenci in demokrati na našem ozemlju lahko danes s prstom kažejo na ljudi, ki v čazu uničevalnega na;>ada na slovensko šolstvo lomijo vrste slovenskih prosvetnih delavcev, ki bi morali bjti prav danes skupaj z vsemi Slovenci in demokrati enotni v borbi za slovensko šolo.
Prosek-Kontovelj, 18. nov. 1949.
Stoka Ljubo 1. v.; Cibic Rado 1. v., Grilanc Alojz, Spa- ; • Vekoslav, Cijak Alojz, Kopun Kapun Franc, Cibic
kumente.
I Emil.
Pozdrav PD Lonier; Minira lovarišu Iliado Švari
Pevci in pevke Prosvetnega društva v Lonjerju, zbrani na svoji redni pevski vaji dne 16. novembra t. 1. Ti pošiljamo naš topli pevski pozdrav.
Divjaški napad fašističnih kominiormistov na Tvojo osebo je bil obenem napad na vse naše napredno kulturno delo. Mi se ne bomo preplašili talcih nasilstev, temveč bomo naše delo še poglobili.
Da bi čimprej okreval in zopet prevzel vodstvo tako agilnega pevskega zbora divan Cankar«, Ti želimo skorajšnjega okrevanja!
Cjkdaii&e - 'dčim- - 'Radio*
Sobota 19. novembra
Elizabeta, linica Sonce vzide ob 7.09, zatonet o 16.31. Dolžina dneva 0.33. Luna vzide ob 6.02, zatone oo m.w-Jutri nedelja 20. novembra Feliks, Vlpdiboj
SPOMINSKI DNEVI
1808 se je rodil v Kranju JANEZ BLEIAVEIS, zdravnik in živinozdravnik, pisatelj, časnikar in politik. Umrl ie 29. novembra 1S81 v Ljubljani. Bleivjeis je bil od 1843 do 185S urednik Novic, ki so bile glasnik slovenske književnosti. Kot msatelj je obdeloval prirodoslovna, zgodovinska, jezikovna in slovstvena vprašanja, izdajal gledališke igre, sestavljal šolske knjige ter urejal koledarje (almanahe).
Študijski natečaj
Visoki komisariat za higieno je razpisal natečaj za 30 študij.
skih štipendij po 45 tiseč in to za obisk prvega leta v šoli za varuhinje otrok. Nadalje je razpisal 30 štipendij po 30 tisoč za obiskovanje tečaja za negovalke dojenčkov.
Vsa potrebna pojasnila daje predsedstvo cone, palača pre-fefcture-zdravstveni urad soba 70, II. nadstropje.
Seja glavnega odbora ASIŽZ
Danes 19. t. m. ob 14 bo na začasnem sedežu AS12Z v ul. Ruggero Manna 29 IZREDNA SEJA GLAVNEGA ODBORA s sledečim dnevnim redom:
1. Ponovna ofenziva na slovensko šolstvo.
2. Diskusije in sklepi o tem vprašanju.
3. Novoletna jeika.
4. Razno.
Nove grobnice na pokopališču pri Sv. Ani
Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani obvešča, da bodo v najkrajšem času pripravljene za pokope nove grobnice od 1. do 7. vrste, kjer so posmrtni ostanki pokopanih od 30. decembra 1938 do 6. aprila 1939.
Kdor bi hotel posmrtne ostanke prenesti v drug grob, sg mora obrniti do 31, decembra k I. na odsek za pokopališča v ul del Teatro št. 5-IJI, j soba 43. Po tem roku ne bo vež dovoljen prekop. Prav tako lahko dvignejo svojci tudi do tega roka nagrobne plošče in druge nagrobne znake pokopanih. V nasprotnem primeru ostanejo last občine.
sta
SMRTI IN POROKE ROJSTVA,
Dne 18. novembra 1949 se v Trstu rodila dva otroka,
umrlo je 9 oseb, poroke pa so bile 3.
Poročili so se: vojak ameriške vojske Desideri Edward N. in uradnica Hrovat Antonija, prokurist Foglia Giarabatti-šta in dr. Fonda Serena, mehanik Načini Giovaimi in gospodinja Scopazzi Marija.
Umrli so: 79-letn: Leva Josip, 75-letna Vihar Marija, vd. Lukek, 45-letni Ferrarese San-te, 66-letna Gatti Rozarija, vd. Doni, 81-letna Križman Ivana, por. Cavalli, 33-letni Ferrari Orazio, 60-letai Lanti Girola-mo, 61-letni Cerrato Elodio, 45-letni Griesser Bruno.
V ponedeljek bo poldnevni praznik
Poziv vssm slovBnskim slarsem
Predsedstvo co.re javlja, da bodo v ponedeljek 21. t. m., na dan stoletnice, odkar je bil Trst rešen kolere, slovesno obhajali. Ta dan bodo imeli vsi javni lokali poldnevni praznik. Tudi šole bodo imele ves dan prosto. Kreditni in zavarovalni zavodi pa se bodo lahko držali sobotnega umika.
Vabimo vse slovenske starše na roditeljski sestanek, ki se bo vršil v dvorani v ulici Molin a vento 158 (gostilna »Gregor«) danes dne 19. nov. t. I. ob 16. uri.
Ker je na dnevnem redu obravnavanje važnih šolskih problemov, ki zadevajo tudi izobrazbo in vzgojo slovenskih otrok, je udeležba slovenskih staršev na tem sestanku potrebna.
NAPAD VIDALIJEVCEV
na Prosvetna drusiuo „1. uojHf na Prosenu
Večina odbora Prosvetnega i določen prvi datum že za fe-društva «Ivan Vojko« Prosek bruar; toda do občnega zbora — Kontovela je z začudenjem ni prišlo, ker so ga preprečili izvedela, da se bo vršil občni ; razbijači slovenske kulture, ki zbor tega prosvetnega društva so svoje razbijaške metode po-
dane* 19. t. m., kot je objavila včerajšnja številka časopisa »Unita«.
Do sedaj je bil običaj, da se je datum občnih zborov določal na rednih sejah v sporazumu z vsemi odborniki; članstvo pa je bilo o tem obveščeno z vabili. Istočasno je bila na sten-času izobešena tudi kandidatna lista, tako da so bili vsi posamezni člani obveščeni, kateri izmed prosvetnih delavcev so na tej listi predlagani.
Zato opozrarjamo vse člane tega prosvetnega društva, da se je tudi na letošnjih rednih sejah sklepalo o datumu, ko naj bi se občni zbor vršil in sicer Je
JI
((
Se se niso polegli odmevi o-tvoritvene Prem.ere t n proslave visokega jubileja Angele Rekarjeve, ze Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje naznanja novo premiero. To vnovič potrjuje v.soko delovno zavest naših g-edaltških delavcev m organizacijsko spo. sočnost uprave ENcr, ki proti pričakovanju vseh »z-viiacevs dosledno izvaja svoj začrtani program, od katerega od us ta-uovnve pa do danes še ni odstopilo in se ni evpregios v noben voz razen v tistega, kamor so vprežen a vsa resnična gledališča uvela: v voz resnice, pravice m napredka.
Tokrat, v nedeljo, 20. t. m. ob 10 dopoldne bo Slovensko narodno gledališče odgrnilo svojo zaveso pred našimi najmlajtim. obiskovalci. L pr.zorno bo mladinsko pravljico ((Sneguljčico«, ki jo Jo rta svetovno znani motiv prepesnil slovenski pesnik in mladinski dramatik Ravel Golia, bivši upravnik SNG v Ljubljani. To razkošno mladinsko igro je zrežiral M dan Košič. pri postav.tvi so še sodelovali: Jože Cesar kot scenograf, Olga trorjupoua, ki je naitudi rala plese, Boso Podkrajšek kot avtor nove pesmi sedmih škratov, Karl Boštjančič, ki je to pesem uglasbil, Sonja Mikuletič in Marko Dovtak, ki sta snovala, krojila in sečila nove kostume In «kostumčke» za vse nastopajoče, Draga Pahorjeva, ki so ji prebrisani palčki odnesli vse lasulje in brade, in še mnogi, mnogi skriti sodelavci, ki ostanejo uedno za zaveso in jih občinstvo prav malo pozna — pa vendar vsak po svoje pomagajo, da predstava zablesti v čim lepšem sijaju.
>-f * e
O veliki važnosti mladinskih predstav se ie že mnogo pisalo. Mnoge države, ki korakajo po poti napredka, so dosegle pri organizaciji mladinskih gledališč pomembne uspehe. V strokovnih gledaliških krogih ločijo V glavnem dva sistema mladinskega gledališča: gledališče mladine in gledališče za mladino, V prvem nastopa Izključno
samo mladina in uprizarja dela za svoje sovrstnike, v drugem pa nastopajo odrasli igralci in igrajo za mladino. To razdelitev je vplivala tudi na mladinsko dramatiko, ki ie posebno bogata v SZ. CSR in Nemčiji. Po osvoboditvi je tudi v Jugoslaviji nastalo novo gibanje v mladinski književnosti in dramatiki. Posebno znan in popularen je Branko Čopič pa tudi Pavel Golia, ki je poleg na novo predelane eSneguljčičeu obljubil slovenski mladini tudi predelano ePepelkon tn ie marsikaj, je med slovensko mladino najbolj znani dramatik. Med Slovenci se je z vprašanji naprednega mladinskega gledališča mnogo bovli Emil Smasek in njegova predelava mladinske igre uVeliko potovanje» Se-stpkova je dosegla v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu prodorno Odobravanje. Sedaj organizira E. Smasek lutkovna gledališča po Sloveniji kot posebno zvrst
mladinskega gledališča. Poleg o-menjenega osnovnega razločka med mladinskim gledališčem in «gledališčem za mladino», so seveda še vmesne stopnje. Na taki vmesni stopnji je tudi Slovensko narodno gledališče v Trstu, ki z odraslimi igralci ob sodelovanju nadarjenih pionirjev pripravlja po eno mladinsko igro v sezoni. Ze lanska uprizoritev »Dedka Mraza« je dokazala upravičenost takega sistema dela in odprla nove mož. nosti za večje mladinske uprizoritve. Spričo naših posebnih razmer bi celo dve mladinski igri v sezoni ne bili odveč. Idealno pa bi bilo posebno mladinsko gledališče, ki bi vso sezono uprizarjalo napredna mladinska dela in tako usmerjalo naš mladi rod k naprednejši zavesti ter pomagalo zajeziti pogubno narodnostno asimilacijo in stapljanje s sosedom.
Ali je uprizarjanje starih pravljic sploh napredno? Na to vprašanje, ki bi ga utegnil marsikdo postavili, smemo in tudi moramo odgovoriti pritrdilno. Čeprav smo prepričani, da bo tudi v mladinski literaturi m
dramatiki postopoma zmagal realizem, ki v novi mladinski tematiki že zmaguje in priteguje mladega gledalca s konkretnejšimi problemi, kot so razne princeske, kraljične, vitezi, zmaji, vile, čarovnice in podobno, imajo vendar tudi stare in v raznih variantah raz. širjene pravljice svoje zdravo in pozitivno jedro. V sebi hranijo staro in neusahljivo ljudsko modrost In težnjo vseh zatiranih: tiranija, zloba, izkoriščanje, napuh in kar je še podobnega zla, mora biti na koncu koncev poraženo in kazna. vano; dobrota, plemenitost, skromnost in uboštvo Pa zmaguje in je nagrajeno.
Tako je tudi s ((Sneguljčico#, ki vkljub vsem zlobnim nakanam zmaguje. Naše mlado ob, činstvo ima pravico, da spozna' vse pravljice, ki se jih ni oprijel prah starosti, in še mnoge, mnoge stvaritve iz novejšega Časa. Slovensko narodno gleda, liiče čakajo še velike naloge In dolžnosti v zvezi z našim mladinskim repertoarjem.
J. B.
novili prav tako tudi v aprilu in maju. Svoje početje so opravičevali z vsemi mogočimi izgovori, iz katerih pa je bilo razvidno le eno 'it si^er to, da »e sklicanja občnega zbora boje, ker dobro vedo, da bi jim večina članstva odločno povedala, da si želi resnega prosvetnega čela in ne razbijaštva.
Ko so videli uzaščitnikiu slovenske kulture, da imajo v društvu manjšino ter da bi jih njihove razbijaške metode ne mogle več rešiti, so si izmislili drug način, s katerim naj bi dosegli uresničitev svojih podlih namenov. Predlagali so ter hoteli to tudi izvesti, da bi nam. reč odbor prosvetnega društva volili tudi ljudje, ki jih prosvetno delovanje do danes prav nič ni zanimalo in seveda niso čutili potrebe, da bi postali člani tega društva. S tem svojim predlogom ali bolje rečeno manevrom so liotell doseči to da bi bila rednim članom prosvetnega društva popolnoma onemogočena vsakršna beseda pri izbiri novih članov odbora, v katere bi lahko imeli prosvetni delavci vse zaupanje.
Da bi jim ta mahinacija čimbolj uspela, so vložili brez vednosti predsednika in tajnika prosvetnega društva prošnjo na policijsko poveljstvo, da bi jim dovolilo sklicanje občnega zbora; prošnja je bila oddana seveda tudi brez društvenega pečata. Sli so celo tako daleč, da so tej prošnji priložili tudi .Lneko izkazuio, ki nej bi bila alvan Vojko«, izkaznica prosvetnega društva
Vse to njihovo početje nam jasno priča, da ti ljudje nočejo, da bi sc vršil pravilno sklicani redni občni zbor prosvetnega društva alvan Vojko«, zato bodo na svojem občnem zboru lahko govorili v imenu svojega
lll>lllM!lllllllllllll!IIUIIIItllllil!lillllllllMIII!lllllllll>llll!!lllllll!llllllllllllllllll!!llllllll!ll!lll!!lllll!llllllll!|ll|l|lllllllllllll|l!llllllillll||llllll!ll|||ll|l!llllllll!il||llllll!|||IM|l!|||!ll!lllll||||l!!l|!l!l!lll
Herulov, ki naj slede ubeglim Slovenom in temu magistru pe-ditum ■— Upravda se je nasmehnil — preko Hema. Ce jih dobite, naj jih posekajo, ce jim uteko, naj gredo do Hunov in poiščejo Tunjuša, ki naj se takoj oglasi v Bizancu!«
Ko so senatorji zapuščali dvorano, je pošepetal evnuh Azba-du, da mora brž k despojni.
Slušal je. Toda v grozi se je tresel. Komaj je ušel jezi
Silenciarij se je vrnil s ra. Po nagrado za to njeno jju-;	Orioni« srnaHai
ismom. Z levico mu ie namig- beznivost pridem sam in z me- ^ samo ^ zviJaeo Sl0vena ie
SPISAL
S^SSS^Sš8$S§SSSs2£ 100
pismom. Z levico mu je namignil Upravda. Razpečatil je zavoj in ponudil pergament carju. Despot je zamahnil z roko in velel: «KaJ piše? Beri!«
»Jasni despot!
Ker se nisem utegnil posloviti, zato se poslovim sedaj. Dolgu lem ti zahvalo, ker sem se v vrstah tvojih vojakov izuril. Zato sprejmi za plačilo priloženo roženico. V njej so kamenčki tz Hiibudijeve čelade. Vedi, da ga je podrla puščica z mojega loka. Sedaj se vračam preko Hema k očetu — pod svobodno sonce, ki mi ga je hotela ugasiti za veke medvedarka Teodo-
beznivost pridem
noj vojska Slovenov. Zahvali za ta obisk despojno. Iztok «
Justinijan se ni ganil. Na suhi dlani je počivala glava, na obrazu ni zatrepetala nobena mišica. Gledal je preko senatorjev na steno, kjer Je bila slika svetih Treh kraljev pred Herodom.
Počasi Je izpregovoril, ne da bi dvignil glavo in trenil z očmi.
»Pekčl se je odprl danes in izbruhnil četo satanov. Toda despota ne uničijo. Kristus Pan-tokrator Jih zatre. Beltzar, vsi Sloveni morajo v Italijo na vojsko! Azbad naj odbere nekaj
mora k Teodori. Težak bo račun o Iztokovem begu.
Ponižno je dvignil oči v despojno, ko Je klečal pred njo in Ji poljubljal nogo. Toda hitro Jih Je povesil. Zakaj v njenih očeh ni videl milosti.
«KJe je Irena?«
»Pobegnila,«
»Z Iztokom?«
»Ne, sveta despojna. Teden Jni poprej.«
»Zakaj Je nisi poiskal?«
»Izginila je, kakor bi utonila v morju. Brez sledu.«
»Išči jo, zvedi zanjo, plačuj vohune, sicer se mi ne prikaži več! Kako si stražil Iztoka?«
»Izdajstvo v hlšil Spiridion je izginil z Grkom. Podkupljen je bil od trgovca.«
»Tudi njega išči in išči Epa-Irodiia, ki se ni utopil nikdar Ne verjamem lisjaku!«
»Za Epafroditom je poslal jasni despot jadrnico.«
«Tega te nisem vprašala Pojdi!«
Po tleh je drsel Azbad od despojue in odšel pobit in poni žan kakor zadnji suženj, ko ga pretepe gospodar z bičem. Ko je prišel iz palače, so že gorele zvezde na nebu. Divje je gonil žrebca preko trgov na Kamp v vojašnice, da bi nad nedolžnimi palatlnci izbruhal srd žara-di ponižanega napuha.
V nizkih tabernah, mimo katerih Je jezdil, so pa popivali Epalrodltovl sužnji, svobodni in veseli, da so dobremu gospodarju izpolnili zadnjo željo ter v jutro nahujskali narod X divjo buno zoper carja in carico, (Nadaljevanje sledi)
Poziv sfaršem in sorodnikom padlih v NOB
prosvetnega društva, ki i pravim prosvetnim društvom nima seveda nič skupnega.
Jasno je, da jih policija pri vseh teh njihovih mahinacijah podpira, saj namreč prav tej dobro znano, da ii ljudje ne predstavljajo prosvetnega društva »Ivan Vojko«.
Danes, ko vodijo okupacijske oblasti ostro ofenzivo proti naši slovenski kulturi in še predvsem proti našemu slovenskemu šolstvu, je podlo delovanje VI-daiijevih razbijačev tem bolj obsojanja vredno. Oni, ki se danes nazivajo z donečim naslovom »zaščitniki« slovenske kulture, pomagajo italijanski reakciji in odgovornim oblastem pri kršenju najosnovnejših pravic slovenskega ljudstva, ki si jih je priborilo v narodno osvobodilni borbi.
Toda vse njihovo početje je zaman! Naše napredne slovenske kulture, ki sc razvija v najtežjih pogojih borbe vsega slovenskega ljudstva za svoje pravice, ne bodo uničili! Naše slovensko demokratično ljudstvo bo znalo svoje kulturne pridobitve braniti ter y svoji borbi ne bo popustilo, pa četudi bi ta postala še bolj ostra. »Zaščitnike«, to se pravi izdajalce slovenskega ljudstva pa bo pošteno slovensko demokratično ljudstvo uničilo, kot je uničilo ta-'šizem.
Vse starše in sorodnike padlih borcev in aktivistov v narodno osvobodilni borbi in v koncentracijskih taboriščih vljudno naprošamo, naj pošljejo na uredništvo našega lista slike svojcev z zadevnimi podatki, da jih bomo objavili ob obletnicah njihove smrti.
Slike bomo nepokvarjene čimprej vrnili.
Uredništvo »Primorskega dnevnika« ul. Montecchi 6/III, Trst
Is Ricmanj
Predvčerajšnjim smo objavil; v našem listy članek,pod istim naslovom.
Ker ni bil poslani nam članek dovolj razumljivo sestavljen, ga popravljamo in sicer ima glasiti:
«Stari in nekateri mlajši pevci prosv, društva »Slavec« se na sestanku spominjamo obletnice smrti prijatelja in tov. Ivana Zuljana iz Ricmanj hšt. 99.
Pokojni Ivan je bil nad štirideset let vesten član pevskega zbora ter med ustanovitelji društva «Slavec», ki je pred tremi leti praznoval 50-letaico kulturnega delovanja. Zal se danes zborno petje vedno manj čuje zaradi Vidalijevib zaslepljencev, ki so zbor razcepili. Prepričani pa smo, da se bo z dobro voljo nas vseh, vse to v bližnji bodočnosti popravilo«.
Prijavile se ze Izlet v Fine ea nimelio tekmo Jqos:a«iia-Fr»Gija
Potovalni ura<J «Adria-ex-press« organizira skupni izlet v Firence dne 11. decembra, ko bosta igrali nogometni moštvi Jugoslavija-Francija za svetovno prvenstvo. Potovalni urad l?o preskrbel udeležencem Iz Trsta prevoz, prehrano in vstopnico za tekmo.
Vpisuje in daje vsa potrebna pojasnila «ADEX» v ul. F. Se-vero 3-b, tel. 29-243
KINO
ira
censkega
■Na redni seji upravnega odbora v sredo 16. t. m. je predsednik prof. Palu-tan predvsem dal poročilo o korakih, ki jih je napravil pri Vojaški upravi v zvezi z odlokom Štev, 206. Po obširni diskusiji je conski odbor odcbril izjavo, da jemlje na znanje predsednikovo obvestilo o korakih, ki jih je napravil pri Vojaški upravi p0 prejšnjem sklepu conskega odbora. Po preučitvi položaja, ki je nastal zaradi soglasnega protesta občinstva proti ukazu štev. 206, glede na pojasnitve v tiskovnem poročilu, ki je temu sledilo, ugotavlja, da »tiskovna poročila« nikakor ne spreminjajo ukrepov, ki so bili izdani v zakonodajni obliki niti razrešijo sodnika dolžnosti, da jih spoštuje, conski odbor zato opozarja na potrebo, da jih prekliče v enaki obliki, v kateri so bili izdani, ter da predsedniku nalogo, da to zahtevo sporoči Vojaški upravi. (Naše mnenje o tej zadevi čitajte na I. strani).
Reta letala y»ia telovadnega dieta "Eaoinos!"
Telovadno društvo «Enotnost» ima redne telovadne vaje ysak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 22. ure. Vstop je dovoljen samo y telovadnih čevljih (copatah).
ROSSETTI. 16.00:	((Knez lisja-
kov«, T. Power, O. VVelies. EXCELSJOR. 16.00:	«Brez lju-
bezni«, Spencer Tracv, Katarina Hepburn.
FENICE. 16.00: »Opij«, Dick Po-weU, Signe Hasso. FILODRAMMATICO. 16.00: »Trije tedni ljubezni«, A. Faye, C. Miranda.
ADUA. 16.30; ((Kobra«. ALABARDA. 15.00:	«Crna pu-
ščica«, L. Hayvvard in J. Blair. ARMONIA. 15.30: ((Razbiti malik«, M. Morgan, R. Richarlson. AZZURRO. 16.00: «Na pašnikih sovraštva«, Erroi Flynn in Oli-via de Havilland,
BELVEDERE, 15.30: »Krčma na Jamajki«, M. O’ Hara. GARIBALDI. J5.30: «Nebo lahko čaka«, Gene Tierney.
IDEALE. 15.30: »Dvoboj v Sv.
Antonu«, E. Flynn, A. Smith. IMPERO, 16.00: ((Citadella« po romanu Kronina. R. Russell. ITALIA. 15.30: «zbogom, Mimi«, Marta Eggerth, Jan Kiepura. KINO OB MORJU. 17.00: ((Demon poželenja«, M. Feli.v.
MARCONI. 15.00: »Eseški grof«. MASSIMO. 16.00:	»Pismonoša
trka vedno dvakrat«, L. Turner in John Garfield.
NOVO CINE. 15.30: ((Ubijalci so nved nami«. Nemški povojni film.
ODEON. 16.30: »Uporna kri«, Mai Zetterling, Alf Hellin.
RADIO. 17.00: «Poi;olj v Fortu Apache«, John Waybe in P. Amendariz.
SAVONA. 15.30: «Ciganska strast«, Rav M'lland, M. Dietrlcb. VENEZIA. «lskalci zlata«, Doro-ihv Lamour. Bob Hope.
VIALE. 14.00:	«C.adje gnezdo«,
Olivia De HavU!and. VITTORfA. 16.00:	«Tzginetje»,
Ana Sheridan, Kent Smith. VITTORIO VENETO. 16.00: »Suženj ljubezni«, Eleanor Fo-well, Al Smith.
KINO V SKEDNJU. Danes in jutri: «V imenu postave«, M. Girotti.
KINO V NABREŽINI. Danes in jutri: ((Družina Sullivan«.
l/l&delifilu SpoU
Deveto kolo nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja bo jutri 20. t. m. Tu dan bodo srečanja naslednjih moštev: na igrišču v Kopru ob 10: Sv. Ivan - Novi grad, ob 14.30: Meduza - Arrigoni; v Brtonigli ob 14.30: Brtonigla .- Montebel-lo; v Piranu ob 14-30: Piran Gorica; jj Trstu na stadionu «1. maj« ob 12.30: Opčine * Aurora, ob 14.30; Sv. Ana • Ponzianina ter v Novi Gorici ob 14.30: Nova Gorica - Uma»-Ves spored je zanimiv in smo kar radovedni kak-nl bodo izidi.
Uslužbenci administrativnih uradov 1NAM nadaljujejo s stavko
SLUVUNSRO ftjUBUUllU gledališč
za
Tržaško ozojuHj*
Jutri 20. t. ni. ob 10- m dvorani kina
v Škednju
premiera
Sneguljčice
Spisal: Pavel Golia Režiser: Milan Košič
Scenograf: Jože Cesar Osebe: Sneguljčica —
Lipovčeva; Kraljica
gelca Sancinova, Vera čeva; Meglica — Tea
va; Maršal — Ernest Poveljnik straže — 0uw štin; Lovec — Srečko jj. Vitez — Silvij Kobal;
Elza D’Ambrosi; Eriče, "L bojnik ~ Božo PodkrgJ Frače, razbojnik - s •
Raztresen; Čarobno
— Angela Rakarjeva, Reliarjeva; Prva dvorjf^
Zlata Rodoško va;	^
Štefka D«1?
dvorjan ka
va, Ema Starčeva;
Prvi &
— Elza Barbičeva; D”L škrat—Gracijela Stoka; ji škrat — Inko Starc, v, ta Werk; četrti škrat da Novak, Tatjana Goo* Peti škrat — Neva Cokj škrat — Nora Jankovi«^
mi škrat — Tatjana Učka Ščuka; Dvorjan -ton Požar; Medvedek	_
ko Ščuka; Soloplesalio Anica zerjalova; Dv» j, veda, pet zajčkov, štiri ® ce, množica.	m.
Plese nštudirala: Olga jupova.	..
Pesem škratov napi?3*-Podkrajšek. Skomponiral: Karel
Kostumi: Sonja Mikul*^
Lasulje: Draga Pahor. ^
Odrski mojster: Ferdo t*""
šar.	„
Sepetalka: Palma Nov** liispicient: Julij Guštin- ^ Prodaja vstopnic pr* gajni kina v Skedn)“ ^
dan od 9 do 12 ter <
t. tn. ob
Jutri 20. .. —. - ■ . gostovanje v dvoran* svetnega društva
na Kontovela
z mladinsko igro
Pavia'
Sneguljčic*
V ponedeljek 21. x‘.^l
18. uri gostovanje v kina
v Nabrežij
z mladinsko igro
Sneguljči*
Gledališče(‘e<L
»S*
opere »Carmen«. E B*1 vlogah nastopijo: Eev° bieri (Carmen), Ant01"^ G?‘ ioro (Don Jose), R°s,a.3 W. terl (Micaela). An£*f S**?
“Nocoj ob 20.30 b» lišču Verdi premiera 'jjVfl'
"T * XXI
gelli (Escamillo).
(Zurriga), Nerlna Feu ^
briella Galli, Vladlnwy Alberto Albertini.
ka Anna Maria Bruno, - . salec Carletto Faravl pelr.ik Antonino Vou ' ptr tr Cit***’
Jutri ob 16.30 bo novitev opere Domen rose ((Skriven zakon**-
H ! RADIO
Delavci tovarn za testenine
stopili v splošno stavko
JU60SL. CONA
Z
pili
včerajšnjim dnem so sto-v spiosno stavko uslužbenci tovarn za testenine, ki vodijo že dolgo časa odločno borbo za uresničitev svojih upravičenih zahtev.
Na zahtevo delavcev vseh tovarn za testenine se je vršila v četrtek zvečer y ulici Conti glavna skupščina, na kateri so sindikalni voditelji podali pregled o položaju, ki je nastal zaradi negativnega zadržanja delodajalcev do upravičenih zahtev svojih uslužbencev. Na tej skupščini so delavci tovarn za testenine poudarili, da niso več pripravljeni mirno čakati, kdaj se bo delodajalcem zljubilo ugoditi njihovi zahtevi o brezplačnem dajanju 450 gramov testenin dnevno, ki jo določa tudi delovna pogodba, temveč da bedo stopili v odločno borbo v obrambo svojih pravic. Vsi navzoči delavci so soglasno sprejeli predlog o pričetku stavke, ki naj bi trajala toliko časa, da bi bilo njihovo vprašanje ugodno rešeno,
V zvezi s tem sklepom so stopili vsi delavci tovarn za testenine včeraj ob 0 v stavko, ki je že v teku včerajšnjega dne pokazala zrelost stavkaiočih delavcev, od katerih se nihče ni iavil na delu.
Sindikalni predstavniki so nreieli obenem nalogo, da vodijo pogajanja za ugodno rešitev spornega vprašanja. Po-
gajanja sicer do sedaj niso imela nikakega uspeha, vendar je prav možno, da bo odločno za-držanje delavcev prepričalo vodstvo tovarn, da mislijo njih uslužbenci tokrat resno ter da niso pripravljeni od svojih zahtev za nobeno ceno popustil. Splošna stavka delavcev tovarn za testenine je vzbudila med vsem tržaškim delavstvom ogromno • zanimanja; delavci posameznih kategorij so hoteli s pismi in pozdravi, ki so jih poslali delavcem tovarn zu testenine, dokazati svojo solidarnost z njihovo upravičeno borbo, v kateri jim bodo po svojih močeh prav gotovo tudi pomagali.
# o *
Pogajanja za rešitev vprašanja uslužbencev INAM »e še vedno nadaljuje, toda do sedaj še vedno brez uspeha. Uslužbenci administrativnih uradov še nadalje vztrajajo v stavki, medtem ko se uslužbenci ambulant in lekarn doslej še niso priključili tej borbi. Skupni sindikalni odbor, lei je bil ob priliki pričetka poostrene borbe uslužbencev INAM vzpostavljen poziva vse uslužbence tega podjetja, da ostanejo enotni ter pripravljeni za borbo, če bi to položaj zahteval. Obenem poziva že stavkajoč« uslužbencev, da v svoji stavki vztrajajo.
(Oddala na srcdnJ'1' , 240 m ali 123» ^
SOBOTA 19-	*'	61,
6.30: Jutranja _ fi® onrO^iHi
,
Poročila v ital- 7,00:: P° slov. 7.15:	Jutr»nJ®	eftJ	Kf
12.00: Opoldanski lronc2, ® thoven, simfonija p Zabavna glasba. 13.*?* v -j v ital. 13.00: FOggj,
13.15: Narodna P?*™«.
Kozmova in Tjf. gos: lahka glasba. ,	i4,00*JV'
tki pregled v dal, vaški kvintet. l4jH»- j V »> ska in kratka B«oW X 14.45: Pregled tiska Q; poročila v slov. l e..nega j glasba. 18.C-0: iz 0dda)
ta. 18.30: Pionirska p«f(. Hal. 19.00;
19.15: Poročila v it»»- z»U*> ročtla v slov-Jt^lsol^V glasba. 20.00: Mendel* v ,
c e rt za vWlJ»J5ied"Vif
■'0.30: Politični Pre*
20 45' Iz Griegovm (ale5j(i Vedlr sobotni veče*
21.30: Igra zabavni^ 2 „
22.00: Večerni
plesna glasb«. 28?^. m poročila v ital- 3 g.
poročila v slOV-j! ■ sporeda za naslcd^1 Balade in romance.
Nočna sluSba
!•»#!
trs .»Vi;
Prš*?? :7t8el
V1 .
De Leitenbur*. pra*'-,ii»:.
na 5. te!.. 6924: 1dD 8; pr # trg Unlta.hjel; £
ni, ul.
&
jan), tel. 29 "V**. 'g w ([li; Barkovl.tah, tel. p3.245 v Skednju, te- ,
stalno
TRZASIvA
. 8700’S
šteriing
Zlati *‘e_rljr>gjegr(!fsk
jv
670, dolar 082,
154, 100 francoskih - j,«, avstrijski »lik«
ISTRS
DNEVNIK
foPRUŽNiCA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BAT TIS TI 301a-I.; - TEL. 70
^■■UM».iimaa—n—aa^«a—Bgg^—PMM——I—mm—»vr———————_______ -- ■-■-—,■ -.....-	-	-
Kmečke obdelovalne zadruge
jzdelava finančnega načrta ie osnova poslovanja zadruge
^-Snska doba je za kmečke
•Moralne zadruge uajprimer-
*** za sestavo finančnega
za prihodnje poslovno
**• To pa zai'adi tega> ker se
r«o naslanja na izkušnje te.
„ !8a in morebiti preteklega «a,
^‘Mnčni načrt je temeljne
JS*tt za poslovanje in raz-
kmečke obdelovalne zadru.
k zato je tudi predviden v
P^ih. Načrt je napravljen (ti?
za prav kot proračun de-
prejemkov in izdatkov
/te predstavlja izraza celo-lajša proizvodnega načrta. ! -IB izraža vrednost samo o-Sdela proizvodnje, ostvar-JV denarju, in z druge stra ■Oarne izdatke prejemkov ■jltkov zajema vse načr-to-F denarne prejemke in iz-J1- Poslovanja zadruge in njene kmetijske prošnje.
P^ka obdelovalna zadruga Ja svoja in tuja denama za razširjanje produk-J*0n;i neprestano povečava, osnovna sredstva vseh
0 gradijo gospodarska po-
nabavljajo nove stroje orodja ter prevozna sred-71’ yozno in plemensko živi-
1 Ta njih dejavnost teme-t®* načrtu za investicije. H0 tako morajo zadruge
izdatke za kulturno ■ fctne in socialne potrebe 1 članov.
^gornjega je jasno, da je denarnih prejemkov in v, v povezan z vsemi osta-^ dačrti zadruge, posebno ^enim proizvajalnim na-
;%W*rom na to £e tinarični b ? *Mli na pet delov, kakor ** sredstva namenjena.
iy	denarnih prejem-
aj,® izdatkov v zvezi s pro-^ dejavnostjo, ki se bo la ^oizvcdnem načrtu izvrši-j 'skoči proizvodni dobi.
ali' ?45rt vira (prejemkov) Sojenih sredstev in nje-
re(j- l>o?abe, v kolikor so ta namenjena za potrebe
A’ačrt prejemkov in upo-1 denarnih sredstev za po-* kulturnega" življenja, za potrebe socialne po,
Fačrt prejemkov in upo-[denarnih sredstev p - ze-
Tih računih.
jfj del načrta denarnih in izdatkov, poleg ‘■'*1 se nanei’jo na proiz-5 in ki predstavljajo glavna j več ji znesek, mora obdelovalna zadruga L ®ti tudj vse denarne pr« in izdatke svojih pod-’ Pravilneje pomožnih pod.
■- |jr‘‘v nedeljo 13. novembra H®*® enajstorica krajevne
Ho
%;
pametna tefrma
foraievno posadko m Jadranom
iNjo >1
e v Dekanih nogometno
2 moštvom našega «Ja-■ je bila prva tekma
V,
tOVi
Sj. Sezoni, zato je vladalo h- Mlko zanimanje, zlasti Nadino.
je nastopila v lepi l1*!)!- mi krepki in zastavlja k' Domačini so se po-Si. *?®kakor nekam tesno ob sploh mogoče pose takšnim tautom v la tekma je tekma, do-jh * '° 3e treba in naj za-J'%fe toliko golov v mre-*i» z®tl moramo vztrajnost !* fl!tllost do konca 'gre, ki *«. Vno v športu odločilne-?®ena in ki delata mno-čudeže, tako so mislili
i,’*
11 wa
j* le pričela in žoga se je erat vrleia okoli vrat ■ ■ ki pa je neprestano hapade. V tern oziru ;bna pohvala tercinu ju,'1' ki je vsak-lkrat pojte-■Li žn8° n& sredino igri-6 enajstorica krajevne NoV® b»ln tudi vztrajna (tv, Po 30 minutah zabila. S°1 v Jt.clranovo mrežo. mo^tvo se je kljub
ft ^^lo ln Je £pVemenllo j / stopilo v protinapad, J f0djj koncu prvegu polčasa nobenega pozitivneje 7' Sele v ciru^em delu
ie Jadran le in le na-
in
igral
zares spretno,
čemer
razliko. Ta uspeh je * holj moralo Jadra-
jj^lj j
ijA 8v0.^ 20 minuti posrečilo
Kf*u prvi ani's
l^t*.	-.......•
V dru 10 mlnut je zabil
H- Z°Pet8i ®°1, Seda^ sku' Posadka izravnati
\\ Jadrauaši so se tt((j	b>'an ln še	več	—
ten a,. ®?ncem	igre	Jim	je
še en	gol,	tako	da
1 'lst ui 'ekma z izidom 3:1 SkJ,>drana.
,,1»raeferno. da je bila ce-
V rnc!®.130 od'iirana in da V °*tvl pokazali dobro
», A.
jetij, ki služijo zadrugi pri izvrševanju njene glavne dejavnosti — kmetijske provvodnje — to so njene obrtne delavnice. Zadruga bo imela tudi od teh svojih delavnic denarne prejemke in izdatke, če ta podjetja delajo samo za potrebe zadruge ali če delajo tudi za potrebe tretjih oseb. Pq pravilih morajo biti njih denarni prejemki in izdatki uravnovešeni.
Denarni prejemki v zvezi s kmetijsko proizvodnjo se načrtujejo na podlagi proizvajalnega načrta razdelitve proizvodnje, pred vsem načrta ob-
veznih dajatev proizvodnje. V tem pride do izraza povezanost finančnega proračuna s proizvajalnim načrtom. Nemogoče je načrtovati denarne prejemke in izdatke, če zadruga ne ve zakaj bo svoje izdatke porabila in od kod bo dobila prejemke, 7. drugo besedo, če zadruga ne ve, kaj in koliko bo sejala in sadila in približno kaj in koliko bo pridelala.
Načrtnost se zaradi boljšega pregleda vrši po raznih panogah kmetijskega gospodarstva (živinoreje, sadjarstva, vinogradništva, poljedelstva, vrt-
narstva itd). Iz fega ima uprava tudi jasno sliko, katera gospodarska panoga daje večje denarne dohodke ter ji daj a e-
lemente za potrebne analize in podvzemanje odgovarjajočih mer.
Zadruga ima lanso dohodke tudi od svojih prevozom sredstev, od svojih finančnih višs >v vloženih v banki -id, kakor tu di slične izdatke.
To je v grobih .brisji prikazana načrtnost finančnega p-.o-računa kmečkih obdelovalnih zadrug. Podrobnejša navrdila ,j sestavi teh načrtov dobijo zadruge od okrajne zadružne poslovne zveze, ki zbira tudi vse načrte kmetoz, jih popravlja in vskladuje ter sestavlja skup. ni načrt.
Le na ta način, če se bodo zadruge držale navodil o izpolnjevanju načrta, bo zajamčen njih Uspeh in napredek celotnega gospodarstva.
C. S.
Piispeuek tržaških umetnikov
k razstavi gospodarske delavnosti v Koptu'
DA K EK PRIČETEK
šahovskega dvoboja Koper- Piran
Danes v soboto; 19. novembra db 20 uri bo v dvorani menze št. 1 v Kopru šahovski dvoboj na 40 deskah med šahovskima društvoma Piran in Koper.
Šahovska rivuiiteta med obema društvoma *e je pričela letos v maju, ko sta se imenovani mor tv j prvič spoprijeli v Piranu. Tedaj je bil izid neodločen 4 proti 4. V septembru so nato v revančnem dvoboju zmagali koprski šahisti v razmerju 5 proti 3. Na današnji prireditvi bo številno zastopana mladina.
To je prvi množičn; medmestni dvoboj v Istrskem o-krožju in je potencialna sila Obeh moštev neznana. Zato bo borba vsekakor zanimiva. Vodstvo turnirja bo v veščih rokah tov. dr. Berginca iz Izole, ki bo tudi predsednik razsodišča.
K. B.
Lani in letos, na obeh razsta-1 olnost kmečkega človeka. Čer»
voh gospodarske delavnosti v Kopru, snio doživeli nekaj ne-navadnega: Na razstavah izrazito gospodarskega značaja so sodelovali umetniki slikarji in poleg njih arhitektLjudska oblast je pokazala s tem, da želi, da izrazi razstava tudi napredek v svoji zunanji obliki. Ni namreč vseeno, kakšno o' 11-ko ima razstavni prostor, kako je razstava razporejena. Važno je, da je vsebina razstave m prvi pogled čimbolj d~-jemlj:vc. Naše oblasti so tako :zavrgli? staro naziranje, da izvede podobno delo lahko vsak povprečnež.
Z drugo besedo, razstavi je bilo treba dati odtis napredka tudi v dekorativni umetnosti in arhitekturi ter jo povezat’ z naš'm splošnim kulturnim napredkom. Zato je povabila ljudska rblast k sodelovanju n“ «kovačke», marveč prave kopače. in to slovenske tržaške arhitekte in slovenske tržaške slikarje.
Arhi*ekta Kosovel Franjo in Vasič Dušan, ki sta dala že lani prvi razstavi lepo in rkusnr, zunanjo in notranjo o''ltk'< sta reHla s stališča arhitekture tudi letos prvovrstno idejni načrt za razstavni prnrtor. Iz stavbe avtonarnze v Semedeli, ki je bila šele del~mn km^a-n, je bilo treba jpredvsem združiti nedograjene tr-kte in napraviti iz nvh zakl‘učenn enoto. Dimenzije so bile vel<ke, notranjo ploskev dvorišča raz-sifšna.
K’iub temu rta gradbeno neizdelano pročelje, katerega prazne odvrtim? bi b’le za oko porazne, odlično rešila. Z l'seno oblogo sta naravnost monumentalno napolnila pročo’nn st<>vo in usnela. da je dobs’a stavba v vitki, elegantni nav-nični črti svo‘0 bleščečo mšino. Od blizu in daleč je imelo razstavišče nadvse mikaven pogled.
Kakor arhitekti, so dali razstavi navdih umetnikovega sodelovanja in umetnikove roke ter d-o^rinesH deloma prave
metnine tud; naši težaški slovenski slikarji Oglejmo si jih PO vrsti.
Slikar Černigoj Avgust je z njemu lastno virtuozna s'jo in g’ohnlrlm potokom ti podob '! V paviljonu za oraclb« čez vso steno v izmeri 16 m2 velik pav-nenu, ali bolje gobelin, ki je pred.stavijal sintezo obnove rd začetnih pripravlja'n‘h del še delo rokodelcev, obrtnikov in nreko os*a.Vh gradbenih elementov vse do elektrifikacije.
To je bil nravi moz-ik človekove dejavnosti v skrbi za nostavi*ev doma. obnove vasi, dv<ga go-podars'1'a do Vška sodobne tehnika, S’lka je b'la polna dinanvke, gibanja, žir-lffn'a, temoera barve in toni so bili topit in hkrati živi, stilizacija dlmenzl-nalna in ne plastična, SVki je bilo treba dati samo še zadnjo urokov in bi b'la sama zase umetnina, da si Černigoj, kakor tudi ostali umetniki, pri svojih delih n’s- imel< teh namenov, ker niso hoteli Preiti okvirja dekorativnega sloga stenske dekoraciji,
Enako je Černigoj v eni sami veliki podobi pred vhodom v zadružni paviVnn zajel z :e obrti na STO.-u, Tudi tukaj je no -'a! gol stat<siični pregled na. predka naših obrti, leda sliko presegajo navadno dekoracijo in tmaio umetniške svojstve-nesti. Umetnik jg zasledoval tendenc o, da prikaže v enostavni ploskvi mi pripovedujoč tn pregleden način drugače suhe grafikone. V ploskovnih živih barvah, kjer ja dobila vsaka obrt tvoj poglavitni barvni značaj, je Černigoj to nalogo zopet izredno dobro rešil.
Kot slikar je priredil Černigoj še razne plakate kot za Primorski dnevnik, in podjetja: Gor1 vo. Od-ad, Agmarit, Cement in Stil pri katerih je Zajel bistvo predmeta in i/a obeležil s harmoničnimi adekvatnimi barvami.
Končno je nastopil Černigoj s monumentalno plastiko V nadnaravni veVkosti je predstavil zadružn'ška mise/ p po-stavi kmetice s srpom ln žitom v roki ter kmetom s ktn. dlvom na ran ti- R"HeS je podal umerjenost, resnost in vso re-
nigoj je pokazal s tem delom vrline tudi v plastiki.
Slikar Saksida Rudolf je podal v velikem zamahu na raz-sežni steni pav'ljona za vino v dolžini 17 m na realističen način ves proces obdelovanja vinograda do industrijske predelave vina ob trgatvi v kleti. Na tem panoju je z malimi po-tezami po^ul sHko v obliki risbe. Toda prikazi jz narave so lepi, polni lirike in so zo'<‘l absolutno presegali običajno dekoracijo, kajti na vsaki potezi občutiš, da je delal tudi tukaj svojevrstni umetnik, ki je ustvaril pravo umetnino.
Iz rok istega sl’karja je izviral v paviljonu za gradbe §1;-kovit in pregleden zemljevid Istrskega okrožja. Končno je tudi Saksida naslikal lero število plakatov:	Atraktiven je
bil, njegov plakat za «La no-stra Lottas, n c manj učinkoviti niso bili tudi ostali rijfgo-vi plakati za podjetja: Adr’sa, Turist-hotel. konališče v Portorožu in Sv. Niko'aju„ Potovalni urad, Rudo, Intereuropo, Istra-Benz in Lipo.
Pridemo k Spacalu Lojzetu: Mojster dekorativne umetnosti je tudi on. Černigoj in On sta že pred leti uporabila svoje zna-tje t> tej panogi umetnosti na vriikih prekooceanskih parnikih.
Tudi Soacai je mojster kompozicije. fo vsebini globok, kot je v barvi — ob morju — kristalno jasen, v salonu top"l in živ, pri brezbarvnih predmetih iznajdljivo učinkovit ter individualen.
Tako je V živahnih b-rvah na temnem dnu na d0 m2 stene v i de'ih prikazal ribiča na Pomolu, ribiške ladjici? z lam-pioni, ki tolmačijo ribji lov sekalec®, dalje razne ribe Jadrana v mreži in ribiča na obali, ko šivg.'o in krpajo mreže.
Enako spretnost je d-kazal Spacal v oddelku za folkloro in turip-m. Na zunan i strani vhoda je na 30 m2 prostornin» na-nizal š*evilne motive slovanske fo'klome ornamentike. Napolnil je tudi notranjo steno, ki je mertia 40 m2 z ra~nim‘ predmeti naše starožitnosti kot skrinjami, vazami, čutaricami itd. Za oživljanje notranjosti prostora je naslikal predmete v živih barvah, d"korirul tudi dva stebra, kar je namah ustvarilo odgovarjajočo atmosfero ambienta. Zunanjemu panoju pri vhodu pa je dal barvno umerjenost grafita. Tako je dobil ta oddelek razstave, ki je bil tudi drugače izredno okusno urejen, svojo domačnost {« vabljivost.
Kot že rečeno: Spacal je bil iznajdljiv tudi v zasnovi brez-barvnih predmetov raznega orod;a. V močno jx>dčrtanih temnih, rumenih in oker barvah so dobili ti predmeti neko ž ivljenie.
Od Smcala je bila še slika na pročelju restavracije, ki je predstavljala v velikih dimen, zijah tihožitje. Plakate je izdelal na svojstven način za podjetje: TUldiofonije. Bora, Arri-goni, Fruntus, Zadružno mlekarno in Ribo.
Dr. Robert H tavaty je vlil svoj umetniški duh v vinjete, ki so na vseh stenah pnviUnr,,, za Izmenjavo trgovme mfid Istrskim okrožjem in Jugoslavijo realistično predorile proces izmenjave blaga. Nazorno je upodobil to, kar prispeva kmet s svojim delom delavcu in nasprotno delivca, ki pripravi kmetu industrijske izdelke. Enako živo je prikazal funkdio sindikalnih podružnic Tako je tudi lili r.aty z malimi sredstvi, učinkovitimi barvami Pritegnil obiskovalca na področje in vsebino nevednega Pa-iljona.
Enako je uporabil H lav at y dekorativen motiv V pavdjonu za obrt. Zgov-i.ren je bil še njegov plakat za tvrdko Orient-tabak. Prelivanje njeaovih barv je bilo povsod suge~tivno
V mar-lil meri So sod^ncH slikarji Bur'k Avaust, Cesar Jože in Lukežtč Avrelio Mnogo so Prispevali za stend, M je prenočeval naPredri: kmetij stra; dalje so s"stiulll številne statistične pregledne tnoel„ in grafikone. S svojimi barvami
so oživeli razstavišče in dali s svojimi izdelki skupno z deli ostalih imetnikov harmonične celoto.
Ob teh dejstvih in mislih je našim umetnikom uspelo razstavo nekano poveličati in dati predmetom nekakšno žlahtnost. Se več, razstavi so dali estetski izraz, skoro monumentalno obliko, tako da se je ta dvignila visoko nad vsak pro-vinci ilizem!
Gledališka gostovanja
Center italijanske ljudske kulture v Kopru bo za zimsko sezono organiziral nekaj lepih dramskih prireditev. Za enkrat je pridobil gostovanje Ljudskega gledališča na Reki, ki bo dalo K. Goldonijevega sLažnivcan, Ehrehburgovega «Tržnega levan in Gogoljevo «Zenitev».
V Kopru bodo te predstave v obnovljenem gledališču, in sicer 26., 27. in 29. novembra,
v Piranu v gledališču Tartini
30. novembra ter 1. in 2. decembra.
Babiči
Delovacre krajevne organizacije ASIŽZ
Na dan 11. 1. m. so imele sestanek članice krajevnega ASIZZ. Na splošno željo so si naše žene izvolile predvsem nov odbor. Poleg običajnih funkcionark so poverile posebni tovarišici referat za udarniško delo in zopet drugi referat za materinstvo. S tem so podčrtale važnost obeh vprašanj.
Na sestanku so naše žene sklenile, da bodo posvetile vso pažnjo proslavi (dedna matere in otroka«, kakor tudi ((novoletne jelke». Zato bodo pozvale prav vse žene v vasi k sodelovanju, da bo uspeh teh akcij čim večji.
Na dnevnem redu je bilo tud; vprašanje otvoritve tečaja za nepismene. Na žalost ta zamisel ni rodila uspeha, vendar krajevna organizacija ASIZZ ne bo odnehala in bo kasneje storila vse, da odpravi neoisme-nost v naši vasi. Nasprotno pa se je precej tovarišic naročilo na revijo «Našo ženor.
1/laloMle j p na
„Primorsltldiieiii!ili,‘
SV. ANTON
Za boljšo zvezo s Koprom
KAJ RES NI MOGOČE DO GARAŽE?
Za časa italijanske okupacije je v naši vasi prevozno podjetje INT iz Trsta napravilo z Dellavasia Jožefom, ki je bil lastnik majhne garaže, dogovor, da mu bo to garažo popravilo in razširilo. Garaža bi ostala last Deilrsavia in bi dobival od nje h- najemnino.
Eo osvoboditvi je Dellasa-via smatral, da je najbolje, če se garaže kar polasti. Ljudje so bili mnenja, da to ni prav. in da bi vsaj polovico lastništva pripadalo upravi narodne imovine.
Avtopodjetje «AUria» v Kopru je zadnje čase hotelo ugoditi ljudstvu naše vasi in tudi vasi Cežarji, in v ta namen nadomestilo pomožni avtobus s pravim avtobusom. Ljudje so bili zelo zadovoljni, ker imajo tako zelo olajšano potovanje V Koper. Eri tem je nastalo vprašanje za shranjevanje avtobusa čez noč, ker prihaja y vas kasno zvečer. Zelo dobro bi služila že napravljena garaža, t°da «Iastnik» Dellasavia nože dati garaže na razpolago, da bi tako olajšal šoferju skrb za avtobus. Ne vemo, zekaj se upira temu. da bi tudi on prišel skupnosti pa pomoč. Ljudje vedo to, da ima v garaži shranjene mize in stole za gostilno, ki jo je imel pred borbo. Tudi pravijo, da ni prav, da je tako neobčuten in pusti, da vse to pohištvo leži neizrabljeno, medtem, ko je bilo vsa leta po osvoboditvi občutno pomanjkanje po naših uradih.
Drilasevia vi veliko bolje napravil, če bi sam pokazal
skupnosti in dal na razpolago
prostore, ki jih ne more smatrati za stoodstotno svoje. Mogoče je na to njegovo zadržanje vplival obisk dveh oseb, ki sta mu govorili, da bo Se dob'1 gostilno, ko bodo drugi čas:! Nasi ljudje gradijo danes zadružni dom zato, da tistih — drugih časov ne bo več nazaj. Tudi je vse naše ljudstvo pokazalo za časa borbe, da hoče novih in boljših časov. Prav bi bilo, če bi za te boljše ” ce kaj prispeval tudi on.
Koper
Nezaželen kominformisl
V ponedeljek 14. novembra se je v kavami «Loggia» v Kopru pripetil zelo značilen dogodek.
Znani kominformist iz Izole Zanella Mario je sedel v tej kavarni za mizo z obnašanjem velikega gospoda. Pri tem, ko se je ravno zalagal z zajtrkom, je z neko domišljavostjo skušal zasmehovati tovariše, kj so ravno v tisti jutranji uri hiteli na svoje dnevno delo.
To očitno izzivalno ponašanje ni ugajalo tovarišu, ki je osebno poznal imenovanega Zanel-lo. Na mestu in javno je Za-nello razkrinkal kot zavestnega sovražnika delovnega ljudstva in r.ktivnega zaveznika meščanske reakcije.
Zanella je uvidel, da je to pot napravil- slab račun, se je podvizal in zapustil kavarno. Razumel je pač, da je prisot-j nost ljudi takšnega kova ka-
I da čuti potrebo pomagati I kor je on nemogoča v javnem
lokalu, katerega obiskujejo
vestni in pridni tovariši, ki do-printšajo vse sile za dobro skupnosti.
Ta nauk je koristen za vsa tiste maloštevilne kominformi-ste, ki gojijo morda še vedno kakšno upanje, da se bo njihov položaj, ki je vedno bolj obupen, izooljšal.
Zaneila in njegovi prijatelji iz Izole pa sedaj vedo, kaj misli o njih de;ovno ljudstvo.
Vozni red avtobusov na progi Koper-frsl
ODHODI IZ KOBHA: Ob 7. in ob 11. uri, s KRIŽIŠČA ERI DEKANIH ob 7.15 in ob 11.15; PRIHODI V TRST Ob 8. Ob 12. uri.
ODHODI IZ TRSTA: ob 15. in ob 18. uri, s križišča pri Dekanih ob 15.45 in 18.45; PRI-HODI V KOPER ob 16. in 19. uri.
Vozni red parnikov TRST-KOPER
Ob delavnikih:
Odhodi iz Trsta: 6.20, 10.15, 11.00, 12.30, 15.00, 17.00, 17.30, in 18.15.
Odhodi iz Kopra: 5.20, 6.45. 7.30, 8.30, 12.15, 13.15, 13.00 in 17.00.
Od nedeljah in praznikih: Odhodi iz Trsta: 7.45, 11.00, 14.00 in 18.30.
Odhodi iz Kopra: 6.30, 9,10, 12.45 in 17.15.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNiKA V GORICI
v
Cujmo tudi drugo plat zvona
Pomseki posestnikov iz Podgore gede izbo jševa nih dei krminsko gradiščanskega po ja
V Primorskem dnevniku ste I pred nekaj dnevi poročali, da smo Podgorci, kar se nas tiče, naklonjeni izvedbi velikih del za namakanje krminsko-gradi-ščanskega polja, ki bi deloma zajela tudi našo katastraIno občino in Ločnik. kjer imamo tudi mi svoja polja..
Kdo bi bil proti izveaoi modeme naprave, ki bi donašala skupnosti veliko kori&t?
Vendar kar se nas tiče boio ta izbo-l j sevalna in namakalna dela za naše razmere tako malo uporabna, da. če bi se hoteli praviloma in morda malo samoljubno izraziti, bi nam bilo vseeno, ali se to delo na našem polju izvrši, ali pa nc. Cep.av se to sliši nekoliko čudno j« skoro bi rekel preveč nazadnjaško, pa imamo Pedgo. d svoje tehtne vzroke, da tako govorimo.
Naša zemlja leži pretežno ob Soči in je skoraj sam prod, kjer bi nameravano namakanje popolnoma nič ae izdalo. Naše parcele so poleg tega tako raztresene, da bi imeli nešteto sitnosti in ovir s sosedi, predno bi mogli napeljati nanje odtočne kanale. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo da je ozemlje naše katasbralne občine valovito in bi stalo posestnike precej truda, da bi svoje njive zravnali tako, da bi bile sposobne zajeti napeljano vodo.
So med nami posestniki, ki imajo te druge pomisleke, in nt nazadnje tudi tega. da je plačevanje letnih obrokov previsoko ter se nekateri kar boje, da rie bi na ta način prišli ob svojo zemljo, zlasti že, ko ni mogoče v naprej vedeti, kako se bo v bodoče spreminjalo valutno stanje.
Novi predpisi
za trgovino z inozemstvom
Ministrstvo za trgovino z inozemstvom je odredilo, da morajo vse tvrdke, ki se bavi-jo s trgovino z inozemstvom, priložiti svojim prošnjam, naslovljenim na to ministrstvo, posebno potrdilo. To potrdilo mora biti sestavljeno po posebnem vzorcu, katerega daje na razpolago Trgovska zbornica. To potrdilo bo nadomestilo navadno potrdilo o vpisu, ki s< ga doslej zahtevali.
Tudi tiste tvrdke, ki trenutno ne vlagajo novih prošenj, po imajo vseeno interes, da so pravilno vpisane prj ministrstvu za tekoče operacije z inozemstvom, morajo predložiti novo potrdilo.
Vse zainteresirane tvrdke naj sc torej javijo na sedež -Trgovske zbornice v sobi št. 8 do všteVši 26. t. m. S seboj naj prinesejo kolkovan papir za 32 lir, ker ga bodo rabili. Te določbe seveda veljajo samo za prošnje, ki so naslovljene na ministrstvo in torej ne pridejo v poštev prošnje, ki se nanašajo na kra'evno izmenjavo blaga m-d našo pokrajino in Jugoslavijo.
Prosimo torej uredništvo, da objavi tudi to mnenje, ki je mnenje večine podgorskih posestnikov.
Prav radi priobčujemo zgornja vrstice, ker nam so jasen dokaz, da sc naši ljudje zanimajo za probleme, ki s e jih tičejo. Prav ustanovitev konzorcija za izboljšanje polja je tak problem, ki zahteva oso pažnjo podgorskih in drugih posestnikov, ki imajo svoja polja na tem področju. Pri tem pa je treba uvoštevati dejstvo, da bo o teh delih in o načinu njihove izvedbe na jutrišnjem ustanovnem občnem zboru v Gorici odločala večina, ki bo zastopala vsaj polovico od celokupne površine
8000 ha, kolikor meri ozemlje, ki pride pri izboljšemlnih delih v poštev.
Zato pa Podgorci s svojimi 200 ha ali še manj, ne bodo imeli odločilne besede. Vendar je vseeno važno in morda baš zaradi tega. da se naši ljudje, ki so Ha tem zainteresirani. udeležijo občnega zbora in tam iznesejo svoje pomisleke oziroma izpreminjevalne predloge, ki jih bo Prav gotovo sprejel še kdo drugi, oko bo#o pametni in umestni. Ce bi se pa zbora ne udeležili, bo ta gotovo tudi brez njih sklepčen in bo seveda brez njih tudi odločal, pa čeprav bi bilo to v škodo Podgorcev ali koga drugega.
UL. S. PELLICO 1 ■ II.; TEL. 11-32
iz Slovenske Benečije
V IM že vedno čakajo na javna dela
Država dolguje 26 milijonov tistim, ki so si sami popravili svoje domove
Čeprav so Neme furlanski kraj, vendar so okoliške vasi naseljene z beneškimi Slovenci in zato tvori ta občina sestavni del Slovenske Benečije. Pred nekaj meseci smo že pisali o popolnem zastanku javnih del v tem kraju in d veliki brezposelnosti, ki vlada v vsej občini.
V nedeljo 13. t. m. je krajevni sindikalni odbor organiziral posebno zborovanje, na katero so povabili brezposelne, vojne oškodovance in sorodnike padlih, ki še sedaj čakajo na pokojnino. Zborovanje je bilo sklicano sporazumno z Delavsko zbornico, ki sta jo za-
stopala tajnik Ruffini in član izvršilnega odbora Graziutti. Zborovanje je otvoril g. Gvido Lavrenčič in je na njem podal svoje poročilo župan iz Nem,
Poročilo govori o brezposelnih in o položaju vojnih oškodovancev, katerim še sedaj niso izplačali državnega prispevka za obnovo, čeprav so nekateri med njimi že pred več meseci dozidali in popravili svoje domove.
Posebno tragična je usoda brezposelnih, ki jih je še vedno okrog 300. Med temi jih je nreko 200. ki so s svojimi družinami vred prepuščeni pravi
Opera v Gorici?
Gledališki podjetnik Berga-mini baje organizira za 29. in 30, t. m. dve operni predstavi v goriškem Verdiju. Po dolgem času bi bile to prva opere v Gorici, ker se je gledališki podjetniki precej izogibljejo, saj pravijo, da imajo s prireditvami v našem mestu vedno le izgubo- Temu je kriv tudi ustroj italijanskega gledališča, ki ne pozna stalnih gledaliških ansamblov, vzdrževanih od države, ampak le potujoče družbe, ki se morajo same preživljati. Izjemo tvorita le operi v Rimu in Milanu.
Tokrat pa je šel ravnatelj gledališča Verdi k županu, da bi dosegel od njega občinsko podporo, ki naj bi omogočila vsaj dve operni predstavi, pri katerih bi podali opero eAn-drej Chenier» od Giordana in pa Puccinijevo eBohemes. Od občinske podpore bo seveda odvisno, če bo vstopnina visoka ali nizka, da se bodo predstav udeležili lahko tudi manj imoviti ljubitelji glasbe.
Kulise ln oprema bodo delo režiserja Morescona, dirigent pa bo Corrado Benvenutl. V orkestru bo sodelovalo okrog 50 glasbenih profesorjev.
Izognil se ie ženskam pa je sam padel
Včeraj popoldne se je peljal po cesti proti Ločniku 47-letni Vizzutti Humbert- iz Ločnika, ul. Boschetto št. 369. Ko je bil že v vasi, je zagledal pred seboj na cesti skupino žensk. V zadnjem trenutku je okrenil kolo, da jih ne bi povozil. To se mu je tudi posrečilo, vendar je pri naglem okretu sam izgubil ravnotežje ter padel ta. koko nesrečno, da si je verjetno zlomil desno roko.
Sosedje so poklicali rešilni voz Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Verjetno bo moral ostati tam nekaj dni in potem se bo zdravil doma.
rfhifp m nfnj fv
PUmoihlii dmmih!
Skleni ričiasbeja snela
Pnpraviin šole v Povrni • Dr. Vorbi bn zastopal občino v konzorciju za melioracijska dola * Službena Ista za upokojitev - Tajna seja občinskih svetnikov
V četrtek zvečer je bila na županstvu pod županovim pred-sedstvom redna tedenska seja občinskega upravnega odbora, na kateri so obravnavali o raznih tekočih vprašanjih. Najprej je bilo govora o konzorciju za Krminsko - gradiščansko polje, za katerega ustanovitev je dala občina svoje privoljenje. Odbor je imenoval svetnika dr. Verbija za zastopnika občinske uprave v tem konzorciju.
Pri naslednji točki so odborniki odobrili dela za popravilo ljudske šole v Pevmi, in so v ta namen določili 137 tisoč lir za kritje stroškov.
Za izboljšanje službe pri mestni čistoči so nato odobrili nakup nadaljnjih sto pločevina, stih po&od za smeti, ki bodo stale skupno 303 tisoč lir. Prav-tako so odobrili tudi plačilo stroškov za vzdrževanje sirot v mestnih zavodih. Glede občinskih uslužbencev je bilo sklenjeno, da se prizna nadaljnjih pet službenih let tistim, ki bi hoteli stopiti v pokoj. Na ta način velja za občinske upokojence ista uredba, kot je že v veljavi za državne uslužbence.
Da bi uredili postopek pri dodeljevanju občinskega prostora za potujoče glumače, je sklenil občinski odbor, s posebnim ozirom na bližajoči se semenj sv. Andreja, da bodo dodelili mestnim stražnikom kot posvetovalni organ posebno tričlansko komisijo, sestavljeno iz občinskih svetnikov.
Odborniki so vzeli na znanje tudi predlog občinskega svetnika Delpina, ki je predlagal naj bi se seje občinskega sveta vršil« v mestu in ne na gradu. Nekateri odborniki so k temu pripomnili, da še vedno ni mo-goče najti primernega prostora v mestu in da je bilo tudi iz tega razloga sklenjeno, da se seje vršijo na gradu.
pred zaključkom so razpravljali še o ProsU coni v zvezi s predlogom občinskega sveta, da bi se to vprašanje proučilo. Zato so sklenili, da bodo v petek 25. t, m. ob 18. uri sklicali na sejo v beli dvorani ^riške-
ga županstva vse občinske svetnike in da bodo ob tej priliki z njimi izmenjali svoje misli in predloge. S tem je bila seja pri kraju.
0S'(I
Glavni inšpektorat za grad-beno obnovo pri ministrstvu za javna dela v Rimu je izdal določila v katerih določa, kakšne stavbe je smatrati kot popolno, ma porušene in kakšne samo kot poškodovane.
Po teh predpisih bodo smatrali za popolnoma porušena tista poslopja, pri katerih bodo ocenili, da so gradnje nad temelji uporabljive za ma-.j kot polovico. Ce je pa poslopje tako ohranjeno, da ga je uporabljivega nad 50 odst., ga bodo smatrali samo kot poškodovano. V tem primeru se je treba obrniti za prispevek pri obnovi naravnost na krajevni tehnični urad (Genio Civile).
Še dve žganjekuhi v Gorici
Razvoj goriške proste cone gre še vedno izrazito in skoro izključno v pravcu ustanavljanja žganjekuh in slaščičarn manjšega obsega. Da je to tako, priča dejstvo, da sta dobili zopet dve novi podjetji do-voljenje za proizvodnjo likerjev na področju proste cone. To sta podjetji Robotti in Rt-gonat, ki sta menda že namestili potrebne priprave in bodo v kratkem začeli s proizvodnjo. Gorica bo morala torej po vsej sili postati mesto veseljakov, če bomo hoteli pospraviti vse te dobrote — če bo za to denar, seveda.
SEJA POKRAJINSKEGA
UPRAVNEGA ODBORA
Včeraj popoldne se je na go. riški prefekturi sestal v svoj! redni seji pokrajinski upravni odbor. Na seji so obravnavali nekatere pritožbe in druge upravne zadeve. O njej bomo obširneje poročali jutri.	,
Sklepi občinskega odbora v Krminu
Na svoji zadnji seji je občinski odbor v Krminu med drugim sprejel tudi naslednje sklepe: Pri tvrdki Maddalena v Vidmu bodo nabavili 53 števcev za vodo, ki jih bodo rabili pri napeljavi vodovoda v Brgo-gnano in Medejo.
Prav tako so odobrili, da bodo na račun občine podaljšali vodovod- v ul. Salandra v Medeji, ker se je sedem družin v tej ulici obvezalo, da si bodo napeljali vodo v hiše. Odobrili so tudi povišek v višini 30 odst. na pokojnine z veljavnostjo od 30. septembra 1948 uslužbencev bivšega okrajnega šolskega sveta v Gradiški. Sklenili so trdi. da bodo začeli pogajanja z upravo barona Locatellija in Furlanske banke za nabavo zemljišča, ki je potrebno za ureditev stranišč v ul. Sauro in Pozzetto. Prav - tako so sklenili, da bo treba podaljšati vodovod na Tržaški ulici v Medeji, da bo prišlo do vode še dvanajst družin, ki so doslej brez vodovoda v tem predelu. Odobreno je bilo tudi, da se povefe z vodovodom občinski ambulatorij v Medeji in postavitev dveh novih javnih stranišč v drevoredu Roma tn pri pehotni vojašnici, ki ju bo dobavila tvrdka Renzi iz Turina.
Hiffi 19
Vsi tisti, ki so naročili tablice za vozove, kakor so predpisane po členu 45 cestnega pravilnika, naj jih dvignejo pri uradu občinskih straž v ul. Mazzini št. 7. Pri prevzemu morajo pokazati potrdilo, da so plačali odgovarjajočo pristojbino.
KINO
VERDI, 17; «Zgodba generala Custerjas, E. Flinn.
VITTORIA, 17: «Morski roparji iz Montereya», M. Montez.
CENTRALE, 17: «Junaški lo-POV», J. Hall.
MODERNO, 17: »Osvajalec Mehike«, B. Davis P. Muni.
EDEN, 17: «Leteči raketi«, Giar> ni in Pinotto,
bedi in stradanju. Ti brezposelni so se doslej nekako pre-rili dalje in preživljali svoje družine s tem, da so jemali pri trgovcih blago na upanje. Seveda tudi trgovci ne morejo več kreditirati blaga in zato bi bil skrajni čas, da poseže vmes država in da potrebne kredite za razpis javnih del, ki bi vsaj delno ominila brezposelnost in bedo. Tako bi lahko obnovili most na Karnahti in županstvo, za kar je predvideno, da bi potrebovali 27 milijonov lir.
Kakor smo že omenili, je zelo mnogo vojnih oškodovancev, ki so si na nekak način sami pomagali m obnovili svoje porušene domove. Tem podjetnim gospodarjem država še sedaj ni izplačala predpisane podpore za obnovo in jim dolguje okrog 27 milijonov, s katerimi bi si ti ljudje obnovili lahko še gospodarska poslopja in izboljšali svoje gospodarstvo na splošno ter plačali dolgove, ki so jih nekateri pri popravilu hiš morali napraviti pri raznih bankah in drugih denarnih zavodih.
Država je doslej izplačala samo neznatne vsote na račun pohištva in premičnin, ki so bile uničene v času narodnoosvobodilne borbe, ko se je na-cifašizem prav v teh krajih znašal še s posebno besnostjo nad svobodoljubnim prebivalstvom. Poleg tega je v občini preko sto družin, ki so v voj-n; izgubile po enega ali celo no več svojcev in še vedno čakajo, da bi jim država priskočila na pcmoč, čeprav teče že peto leto odkar je minila vojna vihra.
Zupan je v svojem poročilu priznal upravičenost namere sindikalnega odbora, ki namerava opozoriti pristojne oblasti na brezupen položaj, ki vlada v nemanjski občini, ter pristavil, da je občina v tem pravcu že izčrpala vse svoje možnosti.
Tajnik Delavske zbornice Ruffini je nato obrazložil gospodarski načrt, ki ga je vladi predložil zadnji kongres S. loš-ne državne zveze dela. Nato so imenovali poseben odbor, v katerega so imenovali zastopnike vseh kategorij, ki naj bi pri posebni avdienci obrazložil videmskemu prefektu najnujnejše potrebe prebivalstva v tej občini. Pred zaključkom so še sklenili, da bodo sklicali ponovno zborovanje, ko bo opravil imenovani odbor svoje delo in bo poročal, kaj je opravil pri g. prefektu.
Vsekakor se pomoč tem revnim krajem, zlasti pa slovenskemu delu občine, ki Je hribovit in zategadelj najbolj reven ln pomoči še najbolj potreben, vse predolgo zavlačuje in bi morala država že davno izplačati ysaj tisto, kar jim gre po zakonu, zlasti vojno odškodnino in pokojnino po padlih. Ce se lahko najde kar 300 milijard za oboroževanje, ki ne bo prineslo nobene koristi prebivalstvu, bi bilo treba preskrbeti tudi pntrebne kredite, da se reši najrevnejše pred črno bedo, ki jinl grozi baš sedaj pred zimo.
GOVOR MILOVANA DJILASA V POLITIČNEM ODBORU OZN
Problem splošnega miru in sodelovanja
GOSPODARSTVO
| TRGOVINA • INDUSTRIJA «		
PRIMANJKLJAJ MESTNE OBC tudi z okrepitvijo občinskih gosi	INE Zb podarski	IIŽUJEMO .h_podjetij
metodam in ne v tej ali oni ideologiji9 tej ali oni družbeni ureditvi| „ .	.	. .	.	,	,	,	cmen
'	~	’	9	Ka/	pravi	strokovn/ak	o	nameravanem	podjelju	za	predelavo	sme«
2e v naši številki od srede smo na kratko objavili glavne misli ;z govora, ki ga ie imel delegat vlade FLRJ v političnem odboru OZN v nadaljevanju razprave o sovjetskem predlogu, naj se obsodijo priprave na novo vojno in sklene pakt velesil. Zaradi izredne važnosti in predvsem zaradi pravilnega razumevanja zunanje politike vlade FLRJ sploh in njenega stališča o vprašanju splošnega miru in sodelovanja, objavljamo danes prvi del celotnega govora tov. M. Djilasa. V jutrišnji številki pa bomo objavili drugi del govora.
1«Preden obrazložim stali-0 šče jugoslovanske delegacije, se hočem na kratko dotakniti včerajšnjih izpadov ministra za zunanje zadeve vlade ZSSR gosp. Višinskega proti naši vladi. Predstavnike jugoslovanske vlade je tukaj imenoval »predstavnike Titove kli-ke». Ze takšen način izražanja gospoda Višinskega v Združenih n.arodih sam po sebi jasno govori o odnosu njegove vlade do neodvisnosti in suverenosti Jugoslavije, do njene zakonite vlade do narodov Jugoslavije. Toda o tem bom obširneje govoril.
Mi tukaj predstavljamo suvereno državo; naše pravice in dolžnosti, kakor pravice in dolžnosti drugih, so določene z Ustanovno listino. S takšnim svojim odnosom do vlade suverene države žali gospod Višinski ne le jugoslovanske narode, ampak tudi Ustanovno listino OZN.
Nikogar ne nameravam prepričevati o tem, da so narodi Jugoslavije ob strani svoje vlade v njenih naporih za izgraditev države in ohranitev njene neodvisnosti. Zlasti ne mislim o tem prepričevati gospoda Višinskega, saj vem, da ga volja narodov Jugoslavije ne zanima; menda je jasno za slehernega objektivnega opazovalca: pod takšnim pritiskom bi težko vzdržala katera koli vlada, če je ne bi podpiralo vse ljudstvo. To povsem jasno razodeva, ali gre v primeru Jugoslavije samo za «kliko» ali ljudstvo, ki si je s težko muko priborilo svojo neodvisnost irj svojo državo, in ki ta jamstva svojega napredka brani tudi sedaj s še večjo enotnostjo in žilavostjo.
Zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj je v svojem govoru med splošno razpravo že dejal, da so v predlogih gosp. Višinskega, na splošno vzeto, pozitivni elementi.
Sleherna pobuda, četudi bi bila nedosledna in nepopolna, ki bi omogočala temu zasedanju OZN, da napravi vsaj korak naprej k okrepitvi splošnega miru in varnosti, k prepovedi in nadzorstvu atomskega orožja, k dejanskemu sporazumu velesil — mi pa bi še pristavili — k razvoju in utrditvi enakopravnih odnosov med velikimi in malimi državami — je koristna in nujna ter zares ustreza razpoloženju preprostih ljudi in jo bo jugoslovanska delegacija v tem smislu podprla. Toda jugoslovanska delegacija vidi v sovjetskem predlogu vrsto bistvenih pomanjkljivosti, predvsem pa neskladnost med besedami in dejanji sovjetske vlade, zlasti zato, ker si jugoslovanska delegacija ne more kaj, da r.e bi tudi na ta predlog gledala skozi izkušnjo, ki jo ima Jugoslavija s politiko vlade ZSSR. Zaradi tega smo prisiljeni, da odkrito" navedemo na eni strani vse, kar po našem mišljenju imamo za splošne pomanjkljivosti v sovjetskem predlogu, na drugi strar.i pa ona dejstva, ki posebno potrjujejo nedoslednost med besedami jn dejanji, ki jih je, žal, polno v tej deklaraciji sovjetske vlade.
V sovjetskem predlogu je nepopolno in enostransko navedena značilnost vojne propagande in glavnih vzrokov sedanje vojne nevarnosti in vojnih priprav.
Danes ni na svetu nobene vlade, ki bi se odkrito in javno izjavljala za vojno. Vse vlade po vrsti dajejo miroljubne izjave. Prav tako je zelo malo propagande — tukaj mislimo na časopise in radijske postaje, ki imajo pomembnejšo vlogo v javr.em mnenju —, ki bi odkrito hujskala na vojno, in na napadalnost proti kakšni drugi državi.
Ver.dar je navzlic temu zunanjemu videzu jedro stvari docela drugačno. Mnogo je oblik vojr.e propagande, toda ena izmed glavnih obli'* vojne propagande j? sedaj napačno in neresnično predočevanje stanja v posameznih iržavan, ki na bi ((ideološko# irj .moralno« opra vičevalo pritisk nanje in njihovo podrejanje, kar se dogaja celo z geslom o domnevni obrambi miru in zaščiti pred napadalnostjo. Dalje, ustavljanje blokov — z različnimi ideološkimi izgovori, Y resnici pa zaradi nadvlade v njih in
zaradi razširitve svojega vpliva — je nenehni vir vojnih nevarnosti in vzrok za vojne priprave.
Toda v vsem tem — kar posebno dokazujejo izkušnje Jugoslavije, ki so sedaj očitne za vse nepristranske ljudi — se sovjetska vlada ne more pred .ta viti in pohvaliti, kako edino ona nima načrtov za podrejanje drugih držav, kako ni ustvarila nikakršnega sovražnega bloka proti kakšni drugi državi in kako ne vodi nobene propagande, ki bi v resnici škodo v a a stvari splošnega miru.
Neizpodbitno je dejstvo, da je v ZDA, Veliki Britanci, pa tu-di v drugih državah, razpredena propaganda, o kateri sem govoril, in celo propaganda, ki odkrito poziva na vojaške ukrepe proti drugim državam. Toda tudi omenjena sovjetska propaganda je ne le sama po sebi škodljiva, marveč daje tudi propagandno orodje v roke vojno-hujskaških in nedemokratičnih elementov.
Nastane vprašanje, zakaj nastajajo spori in vojn« med državami. Očitno niso temu v tistih razmerah vzrc^ ideološke razlike, ki izvirajo iz razlik v družbeni ureditvi. Mar se napadalne kapitalistične države
— Nemčija, Italija in Japonska
— niso vojskovale in proti kapitalističnim državam in proti socialistični državi?
Vzrok spopadov ie treba iskati v politiki teh vlad in tistih sil, ki se v določenem položaju ne glede na družbeno ureditev nočejo odreči svojemu stremljenju za podreditev drugih narodov, za odpravo dejanske neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti drugih držav.
Problem splošnega miru in sodelovanja je torej danes v borbi proti napadalni politiki, napadalnim načrtom in metodam in ne v tej ali oni ideologiji, tej ali oni družbeni ureditvi.
Potemtakem je sleherna propaganda, ki stremi za tejn. da bi spremenila kakšno državo v ■vazalno državo, ki stremi za nadvlado nad tujim ozemljem, v resnici vojnohujskaška propaganda ne glede na to, kakšno krinko «idejniha razlogov bi si nadela. To je jasno, kajti takšna propaganda je zg-oli sestavni del hegemonističnih načrtov nasproti drugim narodom nasploh, oziroma nasproti dolo. Čenemu narodu; poskusi pa, da bi se uresničili tak.n; načrti, nujno pripeljejo do sporov in popadov.
V svojem govoru med splošno razpravo je zunanji minister ZSSH g. Višinski ob obrazložitvi predloga, ki je pred nami, dejal, da se sovjetska vlada ravna po načelih »politike miru in sodelovanja med vsema državami«. Takšno stališče gospoda Višinskega bi mora; — na Splošno vzeto — vsakdo pozdraviti. Toda tokrat ni omenil niti besede o načelih nevmeša-vanja v notranje zadeve drugih držav o zaščiti in enakopravnosti malih držav, o odpravi slehernega zapostavljanja in o podobnih načelih, na katera je poprej opozarjal kot na temeljne kamne sovjetske zunanje politike. Vendar navzlic navedenemu stališču gospoda Višinskega ni docela jasno, kako si zamišlja »politiko miru in sodelovanja jned vsemi državami«, če se vendar neka vlada dejansko ne ravna prav po tistih načelih, ki jih gosp. Višinski pri tem svojem navajanju ni omenil. V tem smislu včerajšnji govor gospoda Višinskega čeprav je bila v njem vsaka druga beseda «mlr», ni pomenil koraka naprej. In dalje, gospod Višinski gleda na mir izključno kot na problem velesil. Nedvomno je, da so velesile najvažnejše in najodgovornejše, vendar se moramo vazedati, da je ogrožanje malih držav v resnici predigra splošnih spopadov. Ali je mir nedeljiv, mir za vse, ali pa ga ne bo in ne more biti. Mar predlogi gospoda Višinskega in dekla, racije o splošnem miru in sodelovanju med «vsemi» državami ne zvenijo kot ironija, kadar jih spravimo v sklad s prakso sovjetske vlade nasproti Jugoslaviji? Toda to ni edina ironija, ne adina neskladnost med besedami in dejanji v sovjetski zunanji politiki, pa tudi ne v nastopih gospoda Višinskega in delegatov vzhodnoevropskih držav? Tako je sovjetska vlada v času ko so bile na raznih kongresih in sestankih delegat iz vse krajev sveta manifestacije za mir ter pred in med tem zasedanjem Združenih narodov, vodila Proti Jugoslaviji najintenzivnejšo napadalno gonjo. Znano pa je. da je pobudnik mirovnih kongresov in te napadalne gonje eden in isti.
Vsiljuje se vprašanje, kako more biti borba vodstva kakšne države ali kakšnega gibanja za mir dosledna, če likrati organizira hujskaški gonjo proti miroljubni državi. Zares, po-
doba je, 'kakor da taka borba [ Skoraj vse naše diplomate in ni borba za mir narodov Jugo- diplomatske uradnike v vzhod-
slavije, temveč proti njim. Nekaj neznanskega je v tem licemerstvu; pod plaščem propagande za mir dejansko izvajajo in opravičujejo napadalni pritisk na malo državo. Kako je torej mogoče govoriti o tem, da more tako gibanje zares nekaj krepiti? Nasprotno gibanje za mir je dobilo resen udarec brž ko je sovjetsko vlada začela 'zkcriščatj miroljubno razpoloženje vseh preprosim ljudi za oporo njenemu nepravičnemu pritisku proti Jugoslaviji in ne le proti njej. Ninče se ne more uspešno boriti za mir in enakopravnost ter neodvisnost svoje države in hkrati opravičevati v bistvu nemiroljubna ravnanja kakžne vlade in zahtevati, da se ji podredi kakšna neodvisna dTŽava.
Vzemimo dalje takšno voj-nohujskaško gonjo in provokacijo, kakršna je n. pr. tako imenovani Raikov proces
Gospod Višinski po svoji navadi rad poudarja, da bo v svojih izvajanjih uporabljal dejstva in številke. Naj nam bo dovoljeno, da se mi zares po-služimo te preakušene metode.
Veliki francoski književnik in kritik Honore de Balzac je rekelnanekem mestu. «Gospod-je doktrinarji so napravili ta neumni aksiom:	bedast kot
dejstvo«.
Ubogajoč pametni Balzacov nasvet, se bomo držali dejstev in se ne bomo ozirali na to, ako nas bodo poslušni in vestni doktrinarji skupaj z njimi imeli pa neprijetne in bedaste.
Ker ni bilo nobenih resnih in prepričljivih razlogov za opravičenje protijugoslovanske politike vzhodnoevropskih držav z vlado ZSSR na čelu, si je bilo treba te razloge izmisliti. V ta namen je bil organiziran tako imenovani proces* preti Haiku v Budimpešti.
Ne poznamo resnične vloge Raika m njemu podobnih. Toda v vsakem primeru je jasno eno: njega in druge na procesu so izkoristili kotpTimerno orožje za razvijanje določene propagandne gonje posebno proti Jugoslaviji.
Kakšen je ta proces v odnosu do naše države, bom navedel nekaj dejstev. V obtožbi priti Raiku je navedeno, da je bil Aleš Bebler, naš delegat na tem zasedanju Združenih narodov, še 1. 1941 v taborišču na Francoskem povezan na vohunski podlagi z Raikom. Toda Bebler je bil že 1. 1938 evakuiran iz Španije kot težki ranjenec in premeščen v Jugoslavijo, kjer je bil 1. 1938 obsojen zaradi opozicijske dejavnosti, od 1. 1941 pa je bil poveljnik partizanskih enot. Podobno so oklevetali tudi generala Maslariča, predsednika Vseslovanskega komiteja, ki je bil, da bo ironija še večja, od 1. 1938 pa prav do konca vojne V ZSSR. Enako je bilo tudi s Karlom Mrazovičem, ki je bil do pred kratkim jugoslovanski veleposlanik V Moskvi, prej pa v Budimpešti. Generalna polkovnika Jugoslovanske armade Ivana Gošnjaka in Kosto Nagyja so n. pr. oklevetali, da sta bila od 1. 1941 agenta ge--tapa, čeprav sta bila med vojno od 1. 1941 do 1945 poveljnika velikih enot naše osvobodilne armade, pteri koncem vojne celo armad, ki so zadajale težke udarce Nemcem in osvobodile znatne dele Jugoslavije. Do sedaj ni bilo v zgodovini primerov, da bj uporabljali agente za to, da bi uničevali desetine velikanskih enot in tisoče vojakov njihovih na-r,cdboda.jalcev. Toda glejte, tale primer se je pojavil v dirigirani sodni praksi v Budimpešti. Svetozarja Vukmanoviča-Tempa, sedanjega ministra za rudarstvo FLRJ, so oklevetali, da se je, kakor Bebler, povezal z Raikom pred vojno v francoskih taboriščih, čeprav sploh ni bi] v inozemstvu do 1. 1948, ko je bil v Bolgariji in Sovjetski zvezi. (Ker so mnoge neresnice tega »proce-sa» postale očitne, je bil sedaj post festum, se pravi po obtožnici in «izjavah» obtoženih od tam sporočen »tiskarski popravek« obtožnice in «izjav» obtoženih, po katerem ne gre za Beblerja in Vukmanoviča, marveč za Vebra in Vukoma-noviča). Ministra za notranje zadeve FLRJ Aleksandra Ran-koviča so oklevetali, da je bil Raikov naredbodajalec pri njegovem delu proti madžarski državi in da se je 1. 1948 — v času, ko je bila madžarska vlada že zaostrila odnose z Jugoslavijo — na Madžarskem ilegalno sestal z Raikom, da bi mu dal «navodila». Doslej ni bilo primerov, da bi taki na-redbodajalci odhajali k svojim agentom, ker po navadi agenti prihajajo k njim, in niti ena država doslej ni tvegala, da bj za tak posel poslala v drugo državo prav ministra za notranje zadeve. Doslej tega m bilo, a glejte, zgodilo se je v Budimpešti...
noevropskih državah so oklevetali kot vohune, da bj opravičili njihov izgon in nadaljnje sovražne ukrepe proti Jugoslaviji.
Skratka, kot vohuni gestapa so cklevetani po imenu vsi voditelji osvobodilne vojne v Jugoslaviji, velikanska večina zveznih in republiških ministrov, predsednikov vlad republik, vsi voditelji armade in najvplivnejši javni delavci. Pozneje, od 1. 1943 naprej je ta množica ljudi baje prestopila v ameriško službo, potem pa je, kakor ve ves svet. izvedla v svoji državi vse tista globoke, politične in družbene spremembe!
Jasno je, kaj so hoteli s tem — oblatiti in uničiti prispevek narodov Jugoslavije v vojni ter premotiti narode, ki so se skupaj z njimi borili, da bj dobili amoralno« in ((politično« opravičilo za nedemokratično in nemiroljubno ravnanje proti Jugoslaviji.
Predsednik vlade Sovjetske zveze gospod Stalin je rekel 1. maja 1942: «Vso Jugoslavijo in sovjetske pokrajine, ki so jih okupirali Nemci, je zajel požar partizanske vojne«.
Na konferenci v Teheranu konec 1. 1943 je bila v voja-
škem delu sklepov, k; jih je podpisala tudi sovjetska vlada, v prvi točki — za katero je dala tedaj sovjetska vlada Vsekakor pobudo — pcudarjer na potreba pomoči tudi partizanom Jugoslavije. S tem so trije veliki zavezniki priznali njihov pomen pri vsezavezm-ških načrtih.
V ukazu vrhovnega poveljnika oboroženih sil Sovjetske zveze Stalina 20. oktobra 1941 cb osvoboditvi Beograda so omenjene sovjetske in jugoslovanske enote. Izstrelili so častne strele v Moskvi na čast prvim in drugim enotam. 6. novembra 1944 pa je rekel Stalin: «Naša vojska je nudila neposredna pomoč zavezniški Jugoslaviji pri izganjanjuNemcev in osvoboditvi Beograda«. Na konferenci v Jalti so šefi treh velikih zavezniških dižav, med njimi tudi gospod Stalin, dejansko priznali novo jugoslovansko državo, nastalo v osvobodilni vojni.
Podoba je, da sovjetski vladi ne zadoščajo vojni in mednarodni akti, kakor tudi ne ves povojni raizvoj, da bi dobila pravilno mnenje o naši državi, temveč ji je manjkalo izjav dveh ali treh mračnih osebnosti na insceniranem procesu, da bi prišla do popolnoma nasprotnega sklepa.
Nič ni boij mračnega in neijudskega kakor proglasiti borbo naroda, ki je zahtevala 1.71000 žrtev, za gestapovsko delo
(Nadaljevanje)
S čim in kako pa potem tako mnogo govore o «bratski» kakšen narod lahko prepriča in «nesebični» pomoči tem sovjetsko vlado o pravičnosti državam.
svoje stvari, če noče podrediti njenim hegemonističnim načrtom tudi svoje zgodovine in svoje bodočnosti?
Toda jasno je, da so bila sovjetski vladi sedaj in tedaj znana dejstva, Ni se zmotila v njih, pač pa v svojem upanju, da bo mogla iz Jugoslavije napravit; odvisno državo. V tem je bistvo in ne v izjavah na tako imenovanem Raikovem procesu in podobnih nezaslišanih izmišljotinah.
Tak neskrupulosni odnos do zgodovine kakšnega naroda dokazuje samo, da mislijo aranžerji takega «prosesa», da so Jugoslavija in ves ostali svet nemo krdelo, ki mu mora pastir samo požvižgati, pa bo pokorno poslušalo in verovalo. Mislijo, da je mogoče krojiti zgodovino po trenutnih potrebah njihovih načrtov. Pozabljajo, da je zgodovina stvarnost, ki je bila, ki je m da je ni mogoče uničiti. Poleg tega bi moral; pojasniti tudi tole preprosto dejstvo:
Kako je mogoče, da b; delala prav okupirana Jugoslavija, ki je prednjačila uporu proti Nemcem in njihovim zaveznikom in katere armada je postala pomemben činiteij v zavezniških, posebno pa v sovjetskih vojnih načrtih proti Nemcem, vse to po nalogu gestapa, se prav; po nalogu prav istih Nemcev? Glavni namen vseh teh in podobnih klevet je bil, da bi s procesom ((dokazali«, da je Jugoslavija pripravljala zasedbo Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije, V propagand; pa so jo celo obtožili, da je pripravljala tudi okupacijo Češkoslovaške in Poljske in napad na «majhno» in «šibko» Sovjetsko zvezo. Nesmisel je jasen sam po sebi.
To so dejstva, ne pa gole trditve. Takšne so miroljubne deklaracije sovjetske vlade v luči prakse do Jugoslavije.
«Dokazi» iz tega ((procesa« o napadalnosti Jugoslavije so imel; namen, kakor danes vidimo, ustvariti tudi določeno ozračje v zvezi z zasedanjem Združenih narodov.
Tak in podoben »sodni proces« je bil skoraj edini izgovor za nadaljnje ukrepe in so se pozneje brez kakršnih ko. pritisk proti Jugoslaviji, ki li prejšnjih poskusov sporazumevanja povečali z odpovedjo pogodb o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Jugoslavijo. Sovjetska vlada je davno poteptala pakt o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Jugoslavijo že §amo s tem, ker je hotela odpraviti neodvisnost in suverenost naše države in zrušit; temelje, na katerih je edino mogoče graditi resnično prijateljstvo in zveze med nar rodi in državami.
V sovražn; gonji proti naši državi ima posebno vlogo obtožba, da dela Jugoslavija za razdelitev Albanije. Rad bi samo vprašal, s čim utemeljujejo take svoje trditve, ko je znano, da Jugoslavija z ničimer ni dala povoda za to. Dalje, in komu so potrebne take obtožbe?
Ne bom navajal zgodovine odnosov naše države do Albanije in drugih sosednih držav, čeprav bi bila prav tako prepričljiv dokaz proti tistim, ki
Foudaril bom samo tole: Jugoslavija v odnosu do Albanije in drugih svojih sosedo-v ni imela in ne bo imela nobenih napadalnih -načrtov, niti ne bo storila ničesar, kar bi kakor kol; okrnjevalonjihovoozemelj-sko nedotakljivost in suverenost. To moram tukaj javno in uradno izjavitiv imenu vlade FLRJ, da se bo vedelo enkrat za vedno.
Jugoslavija dalje želi, da bi biia Albanija kakor tudi druge njene sosede suverena in neodvisna država in bo podpirala vsako akcijo za obvarovanje miru na njenih mejah in njene neodvisnosti, kar je tudi dolžnost Združenih naredov samih. Jugoslavija ni niti malo kriva, če se je albanska vlada na pobudo vlade ZSSR pridružila sovražnemu bloku proti Jugoslaviji in s tem privedla svojo državo v nezavidljiv položaj, namesto da bi skrbela za njeno neodvisnost in razvoj
(Nadaljevanje sledi)
V nekaterih mestih je udomačeno izbiranje koksa ;z smeli. V londonski okolici je preko 40 opekarn ki uporabljajo koks, ki ga dobe iz smeti. Tako so na pr. izdelali leta 1926 v tih opekarnah 249 milijonov komadov opeke ter za njih žganje uporabili 110.000 ton ostankov sejanih smeti.
Dandanes je najbolj v rabi sežiganje smeti. To je zelo prikladen način uničevanja, pri katerem dobimo precejšnjo množino toplote. Semda lahko še vedno uporabimo raznovrstne ostanke izgorelih smeti.
V Angliji so pričeli leta 1870 s sežiganjem smeti. Leta 1931 je bilo v tej deželi pribVžno 100 naprav za sežiganje smeti. Nadaljnjih 50 mest je vozilo smeti na deželo, ostalih 20 mest l'a jih je stresalo v morje. V Parizu so nabrali 1926 leta 721.000 ton smeti. Od tega so jih porabili 44 odst. za kmetijstvo, 56 odst., so jih pa sežgali. Toda leta 1931 so v Parizu sežgali skoraj vse smeti, namreč 95 odst.
Ce smeti nadalje obdelujemo, je treba paziti da ne leže preveč časa na zbirališčih. V obdelavo morajo priti čimpre-je. Obrati za sežiganje smeti morajo biti tako zgrajeni, da delo ne zaostaja. V običajnih peččh namreč lahko sežgemo v eni uri le 113 kg smeti na rešetki velikosti 1 m2. V jaškovnih pečeh pa lahko nad rešetko iste velikosti sežgemo v eni uri 1035 kg smeti. V jaškovnih pečeh, ki imajo strojno opremo za nakladanje .in izkln.danja ter pihalo z vročim zrakom, lahko v eni uri seigo 2.290 do 2700 kg smeti, ke je rešetka. velika 1 m2. Vsekakor pa je množina zgorelih smeti (učinek peči) odvisna od snovi, ki se nahajajo v smeteh. Najbolje gorijo zimske smeli, najslabše poletne. V velikih mestih imajo peči, ki uničujem 100 do 200 ten smeti dnevno. Pri takih pečeh imaio maniše toplotne izgube in tudi manjše obratne stroške.
seiMe smeti orne pero za Hsirilsha uporaso m eiefflrično energijo
Toploto, ki jo dobimo pri zgorevanju smeti lahko ugodno izkoristimo. Najbolj lahko izrabijo to toploto V mestih, kjer zberejo dnevno vsaj nad 20 ton smeti. Z sežiganjem smeti se dobe namreč precej-
šnje množine vroče vode ali vodne pare. Toplo vodo lahko oddaja obrat, ki sežiga smeti, bližnjim ustanovam, ki jo potrebujejo. Tako sc že delno krijejo obratni stroški za sežiganje.
Mnogo večje koristi pa imamo če proizvajamo vodno paro. 1' parnih kotlih, ki jih kurimo s smetmi, dob:mo vodno paro z največjim priVskom do 20 atmosfer, temperatura vodne pare pa ne presega 300 stopinj Celzija.
Obrat porabi pridobljeno paro za lastne potrebe (kurjenje prostorov, pralnice, kopalnice itd.). Na eno tono smeti uporabi obrat, približno 10 kg vodne pare. Vso odvišno paro lahko oddaja drugim podjetjem: elektrarni, klavnici, bolnici, kemični industriji itd. Najbolje je, da oddaja obrat, ki sežiga smeti proizvajamo paro le podjetjem, ki se nahajajo v bližini. Z gospodarskega stališča je tneba gledati tudi na to, da naročniki vodne pare vračajo kondenzat pare.	1
Najbolje je seveda, da uporabi podjetje, ki žge smeti nastalo paro za pogon električnih generatorjev v lastni elektrarni. Računamo, da uporabi dbrat, ki sežge v enem letu eno tono smeti za lastne potrebe 8 do 10 kilovatov električne energiie. Pri tem je mišljena 'energija za razsvetljavo podjetja ter sortiranje žlindre. C'3 pa ima podjetje stroine naprave za nalaganje in izpraznjeva-nje peči ter prenos materiala, porabi na eno tono smeti v enem letu 20 do 30 kWh. Te številke veljajo za peči, ki sežigalo smeti v mestih s približno 200.000 prebivalci. Manjši obrati imajo sorazmerno večjo lastno porabo energije in večji seveda manjšo.
Ker dobimo z eno tono smeti 35 do 140 kWh električne energije, lahko oddajamo odvisno enemijo drugim potrošnikom (za Trst bi to pomenilo okrog 15.000 kWh dnevno). S tem sicer ni popolnoma zamašena vrzel, ki postane velika v letih z nizko vodo. Vendar se lahko nosluiijp električne energije, ki jo dobivamo s sežiganjem smeti mnoga industrijska podjetja.
Kot ostanek gorenja dobimo žlindro, ki je po svoji sestavi popolnoma drugačna kot je žlindra, ki se ustvaria v kotlarnah ter plavžih. Surovo žlindro lahko uporabimo pri gradnji cestišč. Drobljena in presejana žlindra pa je dober dodatek v izdelovanju lahkih zidakov, temeljev asfaltnih cestišč, betona ter asfaltne mešanice za kritje cestišča. Železo, ki se
nahaja v žlindri sortiramo in ga pi-odamo za staro železo.
m. p.
Združene ladjedelnice dobe za
Iz Rima se je izvedelo, da je neka tamošnja tvrdka sklenila kompenzacijsko pogodbo po kateri bo uvozila les in žito iz ZSSR, v zameno pa bo dobavila razne izdelke mehanične in ladjedelniške industrije. Po poročilih italijanskih gospodarskih listov so dobila razna podjetja naročila, ki so s tem v zvezi.
Razen ligurske industrije bo menda CRDA-Združehe ladjedelnice v Trstu dobavila en žerjav. Razen tega Pa naj bi gradile nekatere manjše
plovne objekte v dobnega naročila za potrto poljsl:e trgovinske mornar* Podrobnosti zaenkrat znane.
za V
VE
Pred kratkim so odpoM* Lenzinga v Avstriji, prč*0 . sta nekaj pošiljk celuloz^ jih bodo prciskusili v PrlTj c ah v Egiptu. Čeprav je med največjimi prn& bombaža na svetu,	jj
njegova tekstilna se je med vojno močno dm la, zlasti za proizvodnjo ^ nih tkanin, celulozo, ker P . slijo primešali bombo2-" izdelovanju vlaken.
IZ TEHNIKE
1
ran
v
Nič več prenašanja malte in betonske mešanice, nitij
z dvigali. Moderno stavbarstvo se že nekaj časa posl:r.
prave, ki jo vidimo na sliki. S pomočjo posebne naP^# salk in cevi (le-to dobro vidimo) črpajo tekočo meša -
7iiesto, kjer je potrebno. Cevi se dado zelo hitro P,'es^sj1^
V n nr n ,-n jinm-rthlflTin -7 n vi i m-;	, ,i>! i I" J h 9* i-Jtilt
sestavljati. Napravo uporabljajo zlasti pri velikih (nasipi, mostovi, pomoti itd.) kakor tudi pri stanot gradnjah. V Trstu kaj takega še ni videti■
\flihv ta | \floveni[e |
f<	|
.Vctciaflsm ri 1
Febreljci NISO KLONILI
itiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimiiiiiitiTi
v viharju ognja razdejanja
Sprosti se pero in piši, piši. ..
Piši z nezadržno silo tako kot občuti tisti, ki je sedel za mizo, da bo otel pozabi nekaj slik iz velike gradnje, ki ne smejo ostati nepoznane.	Kot
IZ POŽGANIH SEBRELJ: OSTAL JE SAMO DIMNIK IN STREHA, KOT STRA2AR OPOMINJA SEBRELJCE: ČUVAJTE PRIBORJENO SVOBODO!
šeno delo je tesno povezano z delom vseh podobnih vasi nove Jugoslavije. Naj bo vse, kar bom tu povedal, napisano z perspektivo razvoja, gledano z očmi revolucionarja, ki mu je kompromisarstvo ali popuščanje na revolucionarni liniji, tuje iti odvratno. Kar je pozitivnega, kar raste, kar se razvija,naj najde v teh vrstah primerne in zaslužene potrditve in priznanja, kar pa je negativnega, nazadnjaškega in pro-tirazvojnega, pa prav tako zaslužene kiritike. To je potrebno, to je nujno, to je tudi razvojno zdravo. Vem, da sc bo našel kak posameznik, ki me bo zavrnil z opazko: «Kaj pa ti je mari moje delo, ko si zemljo pustil in zamenjal plužnice za pero. Predaleč si šel, da bi mogel še razumeti nas kmete, ki delamo noč in dan«. Takemu moram takoj odgovoriti, da mi prav to daje pravico govoriti, kdo še nadalje sledi razvoju in kdo mu ne sledi.
Junaki v borbi za zemljo
Sebrelje, kjer je podpisani začenjal po navodilih velike Partije delovnega ljudstva netiti upor proti okupatorju, je bilo na desettisoče aktivistov po vsem Primorskem, Sloveniji in Jugoslaviji. Vse do sedaj izvr-
Veliko so že napravili tako Sebreljci kot tudi prebivalci ostalih vasi Primorske. Vsi zaslužijo priznanje, da so še za časa Avstrije in še bolj za časa fašistične Italije tako vztrajno obdelovali zemljo, jo tako branili in obdržali pred grabežljivostjo imperialistov. Ostala je prav po zaslugi teh — last svobodnega ljudstva. Za to svojo vztrajno borbo bi tudi zaslužili odlikovanje zasluge za narod:
Tisti samotni bajtar pod Otavnikom, ki ni prenehal z delom v takih strminah, ki zahtevajo železnih kavljev za čevlje, sicer noga drsi.
Tista črnovrški in trnovski ogljar, ki sta vse življenje poslušala jezik šumenja jelk in smrek in prišla mogoče samo
enki-at na lato v mesto, pa jima je bilo tam takoj dolgčas in sta hitro odšla nazaj v svoj gozdni dom, ter se tam ob kuhanju oglja pogovarjala z vevericami, kosi in kunami.
Tisti odločni Kraševec, ki je iz kamenja ustvaril vinograde, kateri dajejo rdečega terana, ki spravlja rdečico v lica, zdravja in moči v telo.
Tisti briški kolon, ki je šele z osvoboditvijo spoznal neodvisnost in se postavil na lastne noge.
Tisti najbolj tlačeni in zaostali Istran, ki danes s takim navdušenjem gradi zadružne domove in ustanavlja obdelovalne zadruge, da je že prekosil ostale dele Primorske,
Prav tako vsi neutrudno delovni aktivisti, ki žrtvujejo tudi del nočnih ur za dvig ljudstva iz zaostalosti in za njihov boljši obstoj.
sami - presojajte sami * odločajte sami!
Vse delo naših ljudi spremljam danes iz daljave, tam od morja. Vesel sem vsakega njihovega napredka, vsakega koraka naprej, vsake obnovljene požgane hiše, vsake dobre misli in nasveta izkušenih in v borbi dozorelih ljudi. Moram reči, da so materialno že polno napravili. Potrebno pa bo za nekatere, da se bodo osvobodili tudi vpliva, ki so mu podvrženi v svoji preprostosti. Ta vpliv prihaja tudi s prižnic in celo spovednic. Velika borba je prinesla — vsem — tudi svobodo mišljenja. Te svobode nekateri ne znajo še uporabljati sami. Ne bodite — za nobeno ceno več — Pod vplivom nekaterih, ki jim naš razvoj, naše svobodno mišljenje, ne diši. Oni
PRVI ZADRUŽNIKI SO ODLOČNO ZAORALI V NOVO ZADRUZNO ŽIVLJENJE.
dobro vedo zakaj. Vi ne. V6i, od prvega do zadnjega imamo dovolj trde izkušnje, — ko so — tisti drugi delali, da je bilo prav — zanje. Za nas je bilo samo plačevanje davkov, delo, strašen je z zapori, peklom in pogubljenjem. Zato danes delajo Z podvojeno močjo, da bi nas znova ujeli v svoje suženjske mreže, da bi znova zatemnili naše svobodno mišljenje.
Današnji novi socialistični človek mora smatrati za pod-časl in žalitev svojega človeškega dostojanstva, da bi ga kdo še imenoval za — svojo pohlevno ovco in učil zaupanja o nekaj, kar ne obstaja. Tisti v črnih talarjih pravijo in pridigajo, da bodo otroci — «ob vero«. Lahko povemo staršem, ki temu verujejo in svojim otrokom po teh navodilih kratijo razvoj in veliko razgledanost v današnjo življenjsko stvarnost, da bodo prav oni tisti, ki bodo svoje otroke spravili — ne samo — »ob veron.
lepo« %
ampak tudi ob vso •-;i-Ijenja. Mlad človek IjL.ei11-1
Ijenja in tudi poln ra^°a do spoznavanja sebey
razvoja. Ne more kot ste živeli vi P1'-, ,. ;n timi leti. Vidi n a pred	^ ■
napredovat i v življe” ^ # miselnosti. — Zločin 1 w to kratite! Dvakrat z ^ ste starši! Pred vašttn !arjd>^
'i
boste morali za to
Videli jih boste. ka^„re $8^
vlačili kot meglene s,e'‘C^at^, življenje in iskali cul 1 p^it*
ga ste jim vi
jim, da bodo sunila.
presojali, sami od,OL napre^j stoju, o gradnji' 0 tah°J
o razgledanosti. pr<LaidbUH tudi vi sami bolj ^ p v vsa današnja op
so vaša vprašanja-
nudite	ji
m V
Pomoči Pa ne
petavem obrekova J	i
lovaženju	^eic
pak s konstrukt^ in $ Vsem vel a: pokale	.j(1ii
žite. da ste višji ^
ki bi iz svojih sebičM ^
nov radi rušili gr	kažii‘'
boljšpga življenja.	fl!) t
dokažite tako. kot ,e	0'c
Primorcem lepo P gorčič;	of<m
»Zdaj solze vstran
Dom znova vstatijn^ pf Oj, dom krasan
da bo za vse pr°si°'
Ali
glcbinoj^f; >
vsi, kafje
ga razumete tudi W j,;; o’l's ' kot )e„
tako oblečeni,
«Orodje v dl a1 delo danes, ko se	.0ciu-
---* •- se gradi	^ bi	^
bo nobe7\ i.n
Naj ne	,i.0
bilo neki dan lahk° ni prispeval- ________
T^sdaljevanie
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon štev. 93 808. — UPRAVA: ULICA R. MANNA št. 29 — Telefonska številka 83-51. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 . Tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir.
Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
i-seCoo
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, me - tisK* Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozein!’yZ; . Tfl Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdala Založništvo tržaškega tiska D-