likaj« m* ncJelj i» ili»n(ty«Ul ti» el po.fs« 9T.wUm4 ft> a—ti— Ilo3, Art •! Oa. I. IttT ulUrM mm Jsm 14, lOta. DBBSOV DOM" SA OTROKE BREZ STARlflEV V 80V- * JRTSKI RUSIJI. ESTESTA POSKUSA New York, N. Y. (Pod. Press^ • Eugeno V. Debs jc poslal $10 organizaciji "Friends of Boviet Russu", katera aodelujc pri organiziranju kolonij v Rusiji za otroke, katerih stariši so pomrli vsled lakote. Kolonije ki bodo financirane s prispevki is Amerike, bodo imenovane po zaalužnih delavskih voditeljih in mučenikih v Ameriki. Debs je dovolil, da se ena teh kolonij imenuje po njem "Dcbaov dom". Turki so dobili ultimat, da morajo enem dnevu odgovoriti, 6e sprejmejo dardandski na-črt. ClČERIN ZAPUSTI KONFB-RBNOO. DBRAVHAVA PROTI Lestorjev knjigovodja je pričal vsa dan o podrobnoetih bitke. DRUGI RANJENCI BODO ČALI. . , PRI Marion, IU. — Ranjeni stavko-kazi in gardisti, ki ao preživeli rane, so zdaj prižli na vrsto Lot državne priče proti rudarjem. V torek je bil ns svedoškem stolu Robert Officcr, ki je bil knjigovodja v pisarni Lesterjeve-ga premogovnika. Štiri ure ja je izpraševal državni prardnik, druge štiri ure ga je pa navijal za govornik obtožencev. Druge pri če, ki elede Officerju, so trije stavkokazi, ki so ozdrsveli v bol nišnici. Office r je sin bankirja v Pcnn-sylvaniji. Dejal je, da so ga stsv-karji sunili, v trebuh in udarili revolverjem po glavi, toda smrti je ušel s tem, da se je potuhnil kot mrtev in ležal ves dan pod nekim grmom. Izpovedal jte vze podrobnosti napada na jamo. Rekel je tudi, da so rudarji imeli letalo, s katerega so vrgli eno . _ -ko sam o sebi, jutri eli pojntaš* bombo v odprto jamo. To je nč- rasle* načrt, češ, da Orno MU LJUDSTVU. Wa*hington, D. O. — Dobrote eolninakega tarifa so že ,ak*J Dve izjavi iz bizniških kro-pričata o tem. z*radi naraslih produkcijskih «r'*kov in podraženja materija-prisiljen podraži U vsako L . » doaal dolerjev. Ta po-;y«Wev viop| v veljavo dne 14. «'"mbra." Prederick A. Coek ['•n tvrdko Coehran a Co. * Uko v okrožnici evojim •"^malc^ AWoolen kompanije, |J® ^ nisče volneni trust, je po-j^'« svoje produkte pri jardo t ♦■» ^ntov. Tekstilno bls T * J* pod reži lo med 1. novem T* »n 1, .Izbran sa 2% od- na lete za 27 mistot vost za rudarje. Do danes ni še nihče poročal, da so stsvkarj imeli croplan. Pri navekriŽnem izpraševanju od zagovornika je Offieer priznal, da je kompanijaka priča. Danes je vposlen pri nekem sorodniku Lesterja v Missouriju. Priznal je tudi, da jo bil oborožen. Vsi so bili oboroženi, stsvkojiszi in gardisti, Delovodja McDowell je raz delil orožje. Gardiatov je bilo 25 in poslala jih jc Hargravcs Detec tive Agency v Chicagu, ki je prejela po dva dolarja od vsskegs. V jami ni bilo strojnic, niti solznih bomb — saj Offieer jih ni videl Dalje je priča priznsls, ds je bil v Herrinu nsjlepši mir, dokler niso prišli skebi in gardisti. Z dovoljenjem unije so rudsrji odkri vali premogovo žilo in delsli pri prsve za kopanje. Lester je ps hotel odvsžsti premog iz jame Unija se jc temu uprls in pozvala svoje člane z dela. Tedaj jo Lester poslsl stsvkoksze in oboroženo gardo in odpeljal 75 vagonov pre moga. Offieer je dejal, da je videl, ko so stavksrji ubili štirinsjst mož. Tajil jc, da so gsrdisti oddsli prve strele in ne ve, na kak način ao bili ubiti trije sUvkarji dan pre« bitko. Najeteži v jami so se podeli v veri, ds jih rudsrji vržejo ne vlek. Ko so prišli v dotiko s stsv-ksrji, je eden ns čelu rudsrjev podel roko dvems kspitulirsnee ms, rekoč, ds se ni trebs nič bati Ko so prikorsksli do gosds med elektrsrno in pokopališčem, je pa vodja rudarjev ukasel, da vai tieti, ki nimejo pušk, noj gredo nassj, oni pa, ki imajo strelno orožje, naj »e postavijo v v»U> spredaj. Ujetnikom je bilo rečeno, da naj beže, aa njimi so s počile puške in revolverji. Okrok 30 do 40 mož je bilo na strelni črti. Offieer jc tudi pričal, da so bili med stavksrji poeemezniki, ki ao nagovarjali druge, naj ne prelivajo krvi. Priča ni mogle identifi eirati nikogar med obtoženci. Re kel je, de ee ne spominja nobenega obreza, ker je bil tako preplašen, da ai gledal, kdo je ekrog njege. Laueanne, Švica, 20. decembra. | Kritični moment lozanske konference je tukaj. Velika trojica —• Curzon, Barierre in Oarroni — je pričela diktirati pogoje Turkom in aahtevati, da ae konferenca hitro zaključi. Zaveaniki ao vČe raj dali Turkom ultimat, da morajo danes odgovoriti, če sprejmejo njihove (zavezniško) pogoja glede Dardanel ali ne. Curzon jc dejal, da zastopniki entente ne bodo več rsspravljali o turškem in ruskem načrtu; Turčija mora sprejeti entontni načrt. Izmet paša jc rekel enoči, da Turki no sprejmejo zavezniškega, oziroma angleškega režima darda nelako-bosporske ožine. Velika skupščina v Angori ne bo nikdar odobrila angleških pogojev, zato je škoda misliti, da bi jih sprejeli turški delegstje v Lsusanni. Ruska delegata Člčerin in Vo-rovsluj sta izjavila, da danes ss-pustita konferenco, ako lord Curzon ne umakne evojega ultimata. Čičerin je na včerajšnji eeji ponovno zagovarjal ruski načrt Rekel je, da ljudstvs vsega svsta simpatizirajo z Rusijo in njenim delovanjem za doaego mednarod ne pravičnoati. Pobijal je marini zem, to je pomorski militarizem* ki hoče ugrabiti turško ožino zato, da ponovno poskusi sadavitl Rusijo od jugs. Dejal je, da ss ruski nsčrt v jedru ujema s ameriškim. | Velika trojica jc pa abeolutno POJDEJO GORI, NB DO U IZJAVLJA BILA VRANA MBD KAPITALISTI. t Waahington, D. C. — Delavske mezde se nikoli ne vrnejo na etop-njo, na kateri ao bile pred vojno. Mezde ne pojdejo doli, temveč i rori.—Tako js rekel v torek Julius L Barnee, predsednik trgovske zbornice Združenih držav, ko je govoril .pred Washington City Clubom. 'Barnee jo dejal, da eeda nje deiaveke meade nieo inflata eija ia vojnega čaaa, temveč znamenje dobe. v kateri je poaamez-nik deležen večjega deleža na rast le produkcije. Id^iJt* imajo več avtomobilov, več hiš, več gre mefenov, več šol — in zakaj ne bi imeli tudi večjo mezde f »■■ ■ morje ne sme biti "rusko rdeče jezero". Zavržen jc bil tudi tur ški načrt, oziroma tiste točke, i kstsrimi zahtevajo Turki, da se morejo iz Dardanel izključiti sub-msrini in vojna istala tujih držav Dokler sme na primer Anglija imeti podmornike in eroplane ožini, je Carigrad v stalni nevarnosti napsds. Ameriški zastopniki so molčali. Podkomisija aa kristjanske manjšino je včeraj poročala, da se ne more sediniti glede grškega papeža v Carigradu. Turki noče jo odnehati od svoje zahteve, da mora patrijsrh grške ortodoksns cerkve zapustiti Csrigrsd. Carigrad, 20. dee. — Is Angore javljajo, da je turški ministrski predsednik Raouf bej dejal v ve liki narodni ekupščini, da ao Angleži pred krotkim izkrcali frnaku 800 Armencev, katere so nsjeli kot delavce. Armenci so napadli turške žene, toda snglešks vojsšks policija je proprečila are tacijo zlikovetv. Glede konference v Lsusanni jc rekel Raouf, da se ne rssvrja tako kakor je bilo pričskovsti Krencozi ne kažejo več prejšnje ga prijateljetva napram Turkom ttdini prijatelji, katere ima/tur čija na konferenci, eo Ruai iu če bi bil aprejet ruski progrsm, bilo dobro za Turčijo. HMPCIV AMERIŠKI POMOŽNI UPRAVI. Hoov^rj^vft pomoiii r Rusiji jo prišla na slab glas. zloraba diplomatskih privilegijev. Chicago in okolica : V petek jaeno. Uhki aevemosspedai ve trovi. Tempereture v zadnj.k 24. urah! najvišja M. najnišja » Holnec izide ob 7:14. aa*k •«» 4:2L "ORAPT" ftPANOIRA Al VID. MO NA PRVIM MESTU. Nonr Tork, N. T. — Mestni sodnik Joseph E. Corrigsn js Isja-vil, da je bilo od vseh eretaeij saradi prestopka prohibfeljoniškega zakona, ki jih je isvršila policija, izvršenih dcvetdceet odstotkov zaradi "grafu". Modnik js odlo. žil več obravnav, ker ni bile navzočih polieejcv, ki ec izvršiH a-retaeije. zopet en političen nenbc pardoniran Ncw Tort, M. T^Predaednik je pardenirel pogojno Menuel Ueyje, poliUšnega kaznenea v IjCevenworthn, da ko v šeetdeeet dnek deportiran. Njegov odvetnik llerry Weinbarger je o tem prejel obveetilo, da aranžira zanj poroštvo za tieoš doierjev. Poro-Mvo položi Ameriška unija za ei viki o svobodo Is sklada s Moskva, 20. dec. — Ameriška pomožna uprava v Sovjetski Ru siji je prišla v slubo luč pred ruski ut ljudstvom vsledraskritja da Člani uprave, oziroma nameščenci zlorabljajo diplomatske privilegije upravibe pošto a tem, da vtihotapljajo iz Rusije prepovedane predmete. Ko je sovjetaka vlada sklenila pogodbo s Hoover-jevo organizacijo za pomošno akcijo, jc dala organizaciji diplomatski privilegij, da emejo njene pisemske in tovorne poliljatve Svobodno odhajati ln prihajati, na da bi bile podvržene cenzuri in preiskavi ne carinskih postsjah To pravico so Američani zlorabili brca voijuosti polkovnika Ua-skella, načelnika uprava. Dognano je, da so Štirje Član pomožne uprave vtihotapljali pr# poveden« predmete v tujino. Sov jetske, oblasti so že dolgo časa sumile, da ni vee v redu in' oposo rile so Uaakella, da njegova orga nizaclja zlorablja pošto. Haekel je odgovoril, da ne ve ničeeer kaki zlorabi, toda Če sovjetak uradniki ree mislijo, ds se krši pogodba, smejo pregledstl poši ljstve in on jim pojde pri tem na roke. Dne 30. novembra so Rusi sah tavali, da pregledajo gotove po-šUjatve. Preiekava se je isvršiU vpričo Američanov in resultat bil, da eo pregledovale! našli štirih zavojih zlatnino in bakroreze; dragulji ao bili velike vred nozti, dočim klišeji nieo doet vredni. Istošssno so sovjetsk ursdniki pregledali prtljago ne katerih uslužbencev Ameriške po možne uprsve, ki ec bili na potu iz Rusije. Prijeli so jih na meji in poelali nasaj v Moskvo. Štirje kovčegi, ki so bili zapečateni pečatom pomožne uprsve, so bili nabassni t drsg<>< < tm rusko ko£<-hovino. Vodstvo uprsve je takoj odelo vilo prizadete asisššsncc in obljubilo eovjeteki vladi, da bo od slej bolj pazilo, da ee to ne zgod več. Ta dva lučaja etš povzročila precej oetre kritike v eovjetaki listih. Boljševiki, ki še od sečetka niso faupali akciji Američanov, imajo sdaj priliko izjavljati, da Amcr icani niso šli v Rusijo zarad humanitarnosti, temvfš e sebičnimi nameni. V tem tonu je bil tudi spisan članek, ki ao ga priobčila "Uvest-ja". Članek se med drugim gleei "Od prvih dni prikoda zastop nikev in agentov ameriška po-možne organisacijc v Rusijo ae krožila med nami poročila, člani Ameriške upreve opravljajo poleg svojih ddlšaocti v «lsdov nlh provincah še druga dela. Mnogi por«»/'»*vsiri 10 nam javili, ds eo Amerišani saposleni v Moakv in drngih meetih s knpovsnjem dragih koinhovln, preprog In dm gib stvari. Ta porodila s6 bila po trjena na 1. derembra, ko eo naši obleetnlki našli v zavojih m kov čegih Američanov mnogo predme tov, ki ee ne emejo Izvažati Iz Ruai je kot zlatnine, enrbmiaa, di mnaejekr aiarin', slike, ki .IttSKE BRUTALNOSTI n JUGU SO SPET OŽHELL ODLOŽITEV PROTIUN0AR 8KE PBEDLOOB JE OJU-NAOlLA UNOARJB. Tako sodi Narodno društvo in na-predek samorakega Ijndrtva. New Tork, N. T. — Narodno društvo sa napredek samonkega judatva aodi, da ao aenatorji, ki so preprečili glaaovanjc oj3yer je vi protilinčarski predlogi, od govorni ."ša nov Isbruh barbaris-ma, anarhije in dsgenerlrane ba-stijalnosti" pri štirih llnčanjih, ki so bila lavršena v oamlh dneh, ko je bila Dyerjeva predloga od ošena. Obtožba v odprtem pismo, ki je bilo poelano vsakemu senatorju, se gladi "Ta isbruh anarhije, barbari sma in degenerirana bestijalnosti n kri Šrtev oatane na glavah tistih južnih senatorjev, ki so ob-strulrali eelo raspravi o predlogi, U je bila določena, da iaboljša U raamere. In odgovornost oatane onako ha repubUkanakl veŠinl, ki •»«Jrpodala brarboja linčaraki taktiki demokratov. "Ker senat Združenih dršav nI uvaševal ta predloge, si tega ši-na ni mogla driial drugače toUna-čiti, kot da ima dovoljenje, da lahko Unča nemoteno. Veakcmu senatorju ZdruŠsnlh dršav mora biti snano, ako no vstraja trdno sa-federalno saščlto ln garanoijo legalnega postopanja sa državljane Združenih drš«r f njih laatni dešeli, da privoli ▼ nadaljevanja ln naraščajočo brutalno vlfdo dr-hali v Ameriki. V Interesu dvanajst mlljaSov NEMOUA JE MA STRAJKU . PROTI SKOPEMU BO-ZlOU Berlin, 10. dec. — Nemčija ja etopila v stavko proti Božiču, od-nosno proti vieoklm oenam bošič-nega blaga. Ljudstvo, ki ja prej-njo Ista bolj kot kateri drugi narod proslavilo Bošič, se ja leloc odreklo voem potrebščinam aa doatojno praanovanje saradi fan-taatičnih con. Netuei, pooebno da* lavaki sloji* ns kupujejo daril in običsjnih stvari sa prasnika. »200 JE ZDU V MODI U IRSKEM. IBSKA SVOBODNA DUAVA POŠILJA TALOB MA VBiALA. nevsdržljlvomn položsju ŠIL POTBBO PROTI KUKLUK SOM. New Orleans, La. — Governor Parker je odredil eno stotnijo dr žavne milice v Mer Rouge in Baa-trop* ki so nahajata v okraju, katerem so klanovei Isrodno < lavni. V svgustu ja bilo v tem kraju ugrabljenih pet državljanov in dva Še danee pogrešajo Governer ni podal nobene lajava, sakaj je edrcdil čete v kukluk-so vek i okraj in saradi tega ao naatala rasna ugibanja. Nekater sodijo, da bodo mtlišarjl strašil sodišče, drugi sopet govora, da mi ličarji prslššejo blišnje josoro ker sodijo, da so klanovei tunori 11 drštfvljana in ju vrgli r jszero ki ju pogrešata. D. 0, - V kon greeu naraščajo glaaovl, da aa od poklišsjo čete is Nemšijc domov Olaeovi ee tako kitro mnols, da bo mogoče v kratkem pre veliko unijo. Puidrav vaem eUvkarjem li-rom Amerike. — taaa stavkarja Barberton, Olrio. — Starka si rna nas je odeU s svojim plaiiem kekor po stari navadi, ne da bi nanjo vplivali a bogom zbližani prijatelji Čaai nam gredo počasi naprej, toda sigurno, vsaka žive-ča stvar si po dokončanem livlje-nju preseli v blag politek in rev no nekaj enakega sem si salslel tudi jas po večletnem nezašelje-n.m društvenem tajništvu. Zatorej proeim liane druitva It 73, ako ee je kostn godila kake krivice, de mi oprostijo, kakor tudi jas obratno storim 8aj vendar, vsaj po nujam prepričanja, vsak človek napravi sam in tja kake napako ali kaj sličnegt- Ni mej namen kratiti avobode nikomur, pač pa vasi priporočam kot bivši va urednik, da bi aa male belj zanimali sa napredek kakor aa etvaH, katere ae apedajo v društveni delokrog. Strankerstvo aaj ostane doma in tajne pogodbo, ki ao aa porodi* le po nekaterih glavak, ravnota-ko. Po dolgem spanju se ja prebudil Aleš a avojo eivo brado, aato-raj prepuiia aa naprej svoj kotiček koma drugemu, ki je ^mogoče le bolj potreben sladkega spanja kot pa on. tudi tvoje dolžnost, de ia podpira efcenko, ki M res trn di kot gori omenjeno, v korist vseh zatiranih in izkoriščanih. Ho cializem ti ne prepoveduje vero-vatikar ti veruješ, njemu je gUv-ni smoUr in cilj t brateov, enakost in svoboda. In to bomo dosegli le s združenimi močmi Poadrav vaem razredno zavednim rojakom. if Kaj rošca nearsU "nuce ker ail ne dili. naj v cvetju ostane, "Itigrte". aem lahko šivi. 3 Andrej Ropar Bhabejgaa, Wis. — Narava aa e odela a balo aneino odejo, adi ae cot da je IU k počitku, da se oddahne od napornega dela ia iako-riščanja. Tako ae ml tndi adi« da gredo k počitku nekateri proletar-ci, ki ae muUjo in trudijo v potu svojega obraaa aa svoj obstanek, tulijo aa tudi duševno, agitirajo n vspodbujajo svoje sotrpine, alt ko vidijo, da nimajo uspeha, vaa) ne takojfejega, pa puatijo vae na miru in ao umaknejo is pozoriHe političnega boja. Toda Umu ni tako in taka n-maknitev js neopravičljiva. Po-glejmo nekaj nasaj ln vsemimo al ao vagled vo jelke operacije na frontah. Ako ae jih nasprotniki napodili nasaj, pa naj bo tudi da-aetkrat, dotični premagani niso odnehali pogum ao imeli aa na-daljni boj, napadli ao enajstič so-vralnlka in ga pognali v beg. Delavci imamo iatotako boj ln tndi aa smemo isgubiti. poguma ter vztrajnosti v boju sa nale previee. Gotovo je, da nelih eiljev ne bomo kmalu doeegU, ampak pre. pričani smo lahko, da ako vsak delavee atoril svoje doitnoet, obstoji t Um da vedno o prostem času čke, si sspomni, kaj čiU in se iaobraauje od naprednega de-avakega čaaopisja, borno imeli uspeh. Koliko dsUveev je, ki podpirajo o sebi nssprotno časopisje, lersv-no U tega ne savedajo. Ia neka J poeebnege je ukoreninjenega jr njihovih srcih. Soeialieem jim je nekaj strašnega. Vem, ko smo se pogovarjali o tem, pe so rekli nekateri: "De, ea J U bi bilo res pravilnajle in lepše livljenje, ko bi aa Uko sgodilo, kakor ime ne progremu eocUlistična strsnks", toda da bi oni prisUpili k socialistični stranki v vrste tistih, ki sa trudijo sa resnično Uboljienjs de-Uvskih razmer ia v prid Člove-Itvu. ne tega pa ne. Nekateri de lovci tege odlolno nočejo in vseki socialističai ideji nasprotujejo s vsemi Itiriati a čemur nasprotuje jo sond sebi. Prav ail nam ne pomaga jadi-kovati In aa pridelati čea dana nji goepodereki krivilni sistem, kejtl eamo spomniti ss je treba ln vpraieti aamega sebe: Koga aem pe volil v postavodajno zbornico pri zadnjih volitvah? Na kaUne čaaoploe eem naročen! Koge a Um podpiram! če bi vee u premislil natančne, pe bi prilel do sakljnlka, da je deUvstvo krivo takih resmer sa-radi svoje brssbrifeoeti Spoml njem ae, keko me je nek rojak o pomnil, de bi red prisUpU k na-podpornemu draltvu, nakar eem mu svetoval, naj pristopi k eni najboljših podpornih orgam ■ecij k Slovenski narodni podpor ni jednotl Pa mi odvrne: "Ja, po-Um bom pa socialist, kaj bode Ijo djs rekli!" No, tegs se ai treba nikomer beti k^j bode rekli ljudje. Živ poltena la tresno IMjeajo In de Oleveland, Ohio. — Vsak letni las Ima avojo posebno oprsvilo v aakonn naravnega preoanovsnja. RavnoUko Imajo ljudje v vsakem teh časov svojo posebne potrebe ali prHolnostl, med Um tudi naloge, kaUre bi moral ispol-njevati veafc zaveden deUvee, de stori svojo dollnost kot lian ra* redne skupine, katera bi njkdar ne smeU počivati, da si ' ohrani svojo energijo in s tem ispolnju-je Ur obenem pomaga tndi drugim do vaje prilolnosti se pove-eanjp njih snanja. Člani slovenskega soe. kluba ao sedaj najbolj sapoeleni a raspro-dsjo "Drulinakege Koledarja" sa latp 1923, kaUro vsak čae nastopi. Pri tem delu pomaga tudi največ naših somišljenikov, kaU-priposnajo vrednost U dobre knjige, ki laha!a le deveU leU in bi je ne emelo manjkati v no-beni slovenski drulini. Vsebina latoinje isdaja "Dru-Bnskega Koledarja" je isvrst-na. Bomo povest "Hudodelec Janša", ki jo je apiaal Ivaa Cankar, ja vredna 76e. lata nam pokala livo sliko šivljenja/ kmeUkega fanU v sUri domovini s vaeml priveski vsgoja nerasaodne mase, vo jelka bruUlnoeti in sveU osebnosti berila ia landarja. Oceniti to povaat Cankarjeve globoke misli in kr^ike današnjega dru šabnsga reda, bi vaeU več prostora kot ga povaat sama za vsema. MarsikaUri sodrug, ki hodi s knjigami od hiša do hlle, sliši besede kskor: "Kaj pa mi kola knjiga, jo nil" ali " fc jc bila je aa tem velikem .v.t, Vso aa rodi da umrje, kdajial kaj, Uga ne vemo. — Prance. Obnovitev zavare. vanj bivših vo-1 lakov. Vi treba plače« aamudnih mijev. h Hew Tork. (Jugoalovanzki od. delek F. L- I. S.) Izmed Ijsdi, ki eo alulili v ameriški vojski teko« svetovne vojne, je gotovo bor« malo onih, ki bi ae najzivalmsji« na sanimall u vprašanje bonuH (nagrade) bivlim vojakom. Pm. senetljivo pa je na drugi atrsai, da ae tiatf ljudje ljudje jako mala zanimajo aa drug "bonm", k ga amerilka vlada jim ponnjs f obliki zavarovanja, katero jih at* ne stanj kot je vredno. | Ko je domovine klicala naie vojake na bojno polje, so oni vi smatrali sa avojo dollnost, da po. skrbijo aa svojce, in itirje miljo, ni ln pol ljudi v aktivni vojtfk slušbi se je s radoatjo poslufiie radodarnosti vlade, ki jim je po. nudiU savarovalnino izpod ceae. Čim pa ao Upovi utihnili na boji. Iču, prenehalo je sanimsnje vanje, in le vojakov je malo števila nadaljevalo lepih nja, 1 preberem, pa je sa predraga ja" in 41 )rati" itd. (Na drugi strani pa je opešati, koliko čaaa In denarja ljudje aapravijo s gledanjem ničvrednih Aik po rasnih "lovih". Knjiga, ako je ahranjena, dala tudi častno meeU v mali knjišni-ei vsakega slovenskega delaven, katere bi vsak delavec moral nabaviti ln jo ispopolajevati. Denar iadan v U namen, ee dobro obrestuje in prineee človeku veliko ur duševnega vfitka in sna-kar je največja sahteva današnjega časa za deUvski razred. Poleg U vašne naloge al deUvei aeveda tudi amejo privoščiti ma~ lo razvedrila v notranjih proato-rih v sedanjem zimskstn času. Ta* ka priloinoat ae bo aopet nudila nalim prijateljem in eomiiljeni kom, kllerih iUvilo se vedno mooH To eo vedM opala pri na lih aabavah, najsibo abora "Zarja" ali aoeUliatilnega kluba, kaUri ai je v teku 13 letnega obstanka pridobil ugled najbolj drulabnih prireditev naprednega pbčinatve v Clevelandu. Slovenski socialistični klub priredi svoj prvi sabevni večer v zimski ssso-nI dne 23. decembra, to je v ao-boto svečer pred BoUČem v Slovenskem narodnem domu. Poleg dobre godbe za plesalce ee bo odbor tudi potrudU, da bo občin stvo v vseh osirih sedovoljno i postrežbo. Zspomnite si torej 23. decembrs. — J. Best Helena, Kont.—Zunaj pO-dajo debele snefinke, po sobi pa ss raaiirja prijetna gojkota. Dobro je aedeti pri toplo zakurjeni peči in al obujati spomine na pre-Ukle dneve, človeku pridejo pred oči srečni trenutki njegove-ga livljenje in pri srcu mu je tako dobro in mehko. Misli mu u-hajajo v domače kraje, na domačo grudo. Tam,' kjer mu je sijalo solnee detinskih let, Um bi rad legel k pokoju. 81ovenaka zemlja, domovina moja, ti mojega sres ponos si in slast. V naii neselbini je ugrebila nem lis smrt tri sesne rojake. Prvi je umrl Jokn Kslčič, ki je bil doms ia Novega meeU. Tu sspu-šče leno, dve sine in hčer. Pokoj-ni John jo bil spoštovan mol in je v polni meri vlival ugled med rojaki. Kmalu ss nJim je isdihnil bla-go dušo rojek StraJnar. Tudi on je bil dome nekje blizu Novegs mesU U visi Cikava. Tu sapuša lene, dve kčeri b tri sinove. Bil je U mol, ki je mislil in dslsl poiteno. Kako js bU ranjki pri-ljubljen, Umu je pričaU velika ssaelice veneev ia rojakov, ki oo asu izkazali sedajo last. Pred dobrim tednom je pe preminul Joha Baburič. rodom Hr-vet Is Like. Dobil je oreklad in zavgro bivših plalevanje aavarovalnih premi, jev. Daai vaakdo iamed njih ina računati s nevarnostmi in nagoto* voatjo vsakdanjega Uvljenj«, vendsr ls pol miljons bivših vo. jakov ae drti ie Uga dragoeene|S "bonnea" in je zavarovanih pri Vlada Zdrulenih držav in vu, kdo, ki tu Uvi, je dolžan hvalei. nost molom, ki so doprinesli k zmagi. Nihče ne teli videti bivšo, ga vojaka ali njegovo drutino v bedi ali uboinici ~ najmanj vlv da sama. Radi tega vlada ponor, no posivijo vse veterane, naj h preskrbijo aa aluČaj nesreče i tem, da sprejmejo ponudbo vla. de, ki jfah ie vedno daje zsvsro* vanje na raapolago ob pogojih, katerim nI druge para. Ali ni pa* mstno sa vsakega bivlega vojaki, da zavaruje svoj zaslužek, take da ne bo on ln njegova družina trpela pomanjkanja v bodočnosti! Da ima vsakdo dollnost sta beti aa svojo bodočnost, ne ras* jasnjuje nič boljie kot sledečo dejstvo. Od vsakih sto ljudi, ki so se spustili v življeiftko borbo v sUrosti od 25 let, je po štiridesetih letih povprečna qiods ts* ka, da eden ismed njih jc bogst, i Imajo dober zaaluiek, 5 more ie nekaj saslužltl, 36 je umrlo in 5i je odvisnih od sorodnikov sli jsv« nega dobrodeletva. Vaakdo iamed bivših vojakov« ki je imel vladno savarovanje, a ga pustlljapaati, ga more sopet vzposUVm, ako je zdrav, ne da bi mu bilo treba pUčati sapadlih' premijev. Plačilo samo dveh me-sečnih obrokov mu dajejo nazaj vse pravice vladnega zavarovanje. Tudi ako njegovo zdravje ni dobro radi učinkov vojne službe, mu vlada vapoeUvi v veljavo njegovo savarovanje, ako pUča vae zapadle premije z obrestmi vred, pod pogojem pa da ni profilec popolnoma in aUlno onesposobljen. Nikake druga savarovalna druš* ba na avetu ne bi iato storila zs bolnega človeka. Ta sa varovalni "bonus" jc u-poitevanja vreden. Veak bivši vo. jsfk dobi vaš potrebne informsci-je in vse potrebne listine, sko ss obrne pisnenim potom na U. B. Veteran's Bureau, Waahington, D. O. Pri Um naj navede svoje tekoče itevilo (serial number) in število svoje savarovelne polic« in piše enoeUvno: "Pleasc send me informstion about reinsUte«-tement of mj insurance". (Isvo-11U poslati mi informacije gleds obnovitve mojega saverovsnja.) CloveHd glae je premostU Atlantik. London. — Poalulalci na redijo-Ulefonekih postajah v Angliji ui drugih krajlk Evrope uživajo godbo in petje v Ameriki Vsak večer je ališeti koncerte ia N«* Yorka, Hardforda, Conn. in drugih ameriških meet, ki eo rszpr-ioni po radiju. B. H. Bidlej, oe-melčeneo Burndept Co-, poroče, de > zadnji pondeljek slišsl žen-sko pege, gosli in piano a poeuje WDAM pri New Torku, M" operira WesUrn Electric Compe* Petje je bOo teko slišno m rszločno, da je resumel vsako be- Drugi poročajo, da je hUo doslej slišati Ooveške glaeo^ » godbe v Ameriki v atopetindvsj-setih različnih alnlajih v Angl^ Franciji in Svki crruTEK. tt SVETU (Federated Pran). Livar ji dobili Uirani livarji v Ameriki, ki ^J aekjOlpl • M ve« ko 50,000 članov čevljarji izgubili aUvko. Stav čevljarekih delavcev x VM čevljarekih delavoev v "^maeeei jeraov. Vn &tuu, O, ki ja trajala ee- Razne vesti. JUNAŠKA DELA BftODABJIV VA VELIKIH JBOBU •nrt, pohabljeni ndje ao sanje plačilo, lastnikom pa gre profH. Bault Ste. Marie, Mioh. — Med tem ko brodarjl v atrašnih vikar jih riskirajo avojs sdrsve ude in iivljenje, aede lastniki ladij in ptrnikov v toplo sskorjeni sobi in računijč hladno, koliko profili jim bo prinesla vošnjf. Kako nevarno, mukotrpno je čelo na ladijah, ki plovejo v zim-ikem času po Velikih jeserih, foton potop vlačilne lsdjie "Beli-•Dee". Kapitan John McPberson j našel amrt v mrsli vodi jeaers Superiorja. Nanj je padel rešilni *©ln in mu zlomil hrbst Odlelel J« ▼ jezero in acveda utonil, ker j« postal nezaveaUn. Njegovi to-vtmi na vlačilni ladiji "Belian-w" «*o mu hitro vrgli rsiilni paa, toda kapitanova roka ga ni več doi^la. Brodarja Pred Regan in Johnson sta padla s kspita-nom vred v jsaero. Zagrabila sts w»i»ni čoln, katerega je ailnl vi-j»ar gnal na odprto jeaero. Gleda-[»>ta proti ladiji, ki je aedala na J^eh, kot da proeita aa pomoč. Enkrat sta izginUa s čolnom »red v viharju ven ns jsseru. Bil J* "traien prifor. Neka druga žrtev ja bil SumeU šelsv^mM^m T"tcn in ne napil mrzle vode. To J* l>ila njegova emrt. foe M<>nsrd, ki so js ukreal na ••»'JO V Puekaaawu, pripoveduje •»"Kodi in pet etrsčnfc dnevih: [ 7 *'ražnem vihsrju, ki se js po neksj urah, ko smo aa- hilo ^■♦'beutiH sonek In pokanje. I1** j' bil odtrgan in ladija se * krnila. Veliki valovi ao jo pa " ^ ^ ladiji, ki je udarU kapitana. Pri drugih čoluih j« silni vihar potrgal škripce In od plavali »o na jcsero, ko so jih hoteli spustiti v vodo. Kapital WiUiama ia krmar bonglaad su avessU skupaj dva presna aoda od olja. Na vrhu ata PI03VBTA »ASV1TnpiUPRIMOOOV. lo abttth v aevt bitu med fašisti VISKI KOMISIJI 1» komunisti v Italiji. Waahiagton, d. 0. Charles Bi«, da«. - v krvavi bitki, keller, inženirski komisar Dis- bi ss j« vršila včeraj v Turtau, je triku Kolumbije, je svetovsl prs- bilo ubitik osem ksmunUiov In mogovnižki komuiji, ki sbira po- dva fačiaU. Fašisti sa aapadli in ".Ivko šo~dobuTšeatod- "pritrdila vrau inTu uko'no n? Žtlki 0 «d<»trijI, MŠgali delavska sbomico ia do pstavko, souow«jmsuHi y uuavraw «i sta tako po na- da naj ae vrne" k rudnikom, Um movt drugih dalsvskih organiaa- , /v lian je meade, Pogodba s pornem delu dospela aa otok U- kiar a« krmi i* ,>r«mn. ».m v^u . ju T j, ia bila Dodpiaana »srd. Imel« nista živil i« v.««T •? PM»°«i ker Um tb Med ubitimi ja tudi komuni- Prihodnji da^e % f/fc-M John Ha,, ffil ffll^ffi / telezolivarjev (Iron Sol- ^ »ap^vU pUv iz ladijskih jKUfvtt •Union of North Amarica) ^*mov. Gow je privezal okoli ae- da se podatki o profiUrstvu išč«. ko ran j Cu be vrvico in aplaval na suho. 8ko ši| je v ledeno vodo in preplava pet ln sedemdeset jardov. Vrv ZZtmW, js bila konšane sad. j® bilo mogoče rešit * ° to a kompromisom. Ds. J* WijL ao no U m morali prisUti na pst in pt dni K! V deset odatotkov an&anja " T1"11111 ,uh®m {n "M* Tovarnarji ao hotelih * FT" A L 10 do 15 odstotkov 8(,kl?0 J* 1 1® Me- ?ard' Toda menj.tr so se pri Il0 čevljarji aa^ajaau^ kWJu drv. Peti dan je aanje pri- Harodna liga aa odpravn braa- fešitav, ko js dospela vlačilna •noati" je bila ustanovljena ^ aeksj dnevi v Ngw Vorku. Brodarii imsjo ossbljene rake aa ligo jo, agitiratl za jsvna i* noga. Trpljenje, ki ao ga pre in objavljati podatko o po- ftivelt. ae sploh na da poplaati [loiaju v industrijah, ^voditi prs-iikavt in deloval sa sprejem ss-kwov v državnih Jegialsturah ter , kongresu za oSiejiUv brezposelnosti. Liga ima 22 dirsktorjsv, ki [ipdo vodili kampanjo prvo leto. Med tistimi, ki ao podpisali pro-! yrim organizacije, so tudi sena j tor France, Frank Morrlaou, taj sik Ameriške delsvsks federacije indrew Furuseth, predsednik unije mornarjev, Wm. H, John I it on, predbeduik unije strojnikov W John A. Ryan, predaednik Kitional Catholic Welfare Ooun i lila itd. Dualna in skobska organisa- v_. To ima je dal John Fita-itrick, predsednik Oikalke ds-ivske federacije, Konferenci sa I napredno politično akcijo, katera f je zborovala pred kratkim v Cle ■ velandu. Fitzpatrick je poročal o I zborovanju na zadnji tedenak i seji Čikažke delavske federacija in [ priporočil delegatom, da as isre« jejo proti vsaki politični akciji [pod zastavo starih strsnk. Dejal j je, da bo Farmer-Labor party | imela svoje redno sborovsnjs v januarju in seatsvilf program ! nmostojne političns akcijo sa or-fanizirane delavce v Chicagu pri (pomladanskih -volitvah. SOVBt IA KUHAHJV ftOAVJA EKSPLODIRAL Dva mrtva. PitUburgh, Pa, — Vlskosprem-no osobje tovornega vlaka je videlo kočo v Miltownu, ki se nahaja blise Bsssemsrjs, v plamenu. Sli so gasit. Tods bili so posni in ao našli George Petroviča ia John Bunka sežgana. Petrovič je lešal prek kačje oevi, ki eluši pri deatUiraaju žganja. DBMVUSKIH BA2VDIT0V i NIMAJO. Demnsr, Oolo, — Dasiravno so zvezne, državne in mestne oblasti nspele vae avoje moči, da primejo bandlts, ki ao ukradli $200,000 Iz novčsrs ln ubili strsžaika Char-les Lin tona, nI o njih ns duha as aluhs. Razpisanih je deset tisoč dolsrjev nagrade aa tistega, ki prime bandlts. Poleg je k Uj nagradi primaknila zvezna ressrvns banka v Kanaae Cltjrju še pet ti-aoč dolarjev. Policaji in deUkti- vlske, Končno je bil prijet in ob. sojsn na pbt in dvajset let ječa v Lesvenworthu. Njegov očs, ki je duhoven, js po neksj Istih prosil, da ss mu sniša kazen, češ, da m je njegov ain poboljšal. Znižali so mu kasen as dssst let. V ječi je poatal zaupnik, Uko da je de-lal zunaj jetnišnice in je opravljal delo šoferja zs kssnilniškegs zdrsvnika. Nsksgs dn« se je v družbi drugega ksznenca poslovil od jetnišniea in o sabo je vssl zdravnikov avtomobil. Njegovega tovariša so prijeli kssneje, 8he-rili je ps izginil, kskor ds ae je vdrl v zemljo. KAKO JI KAZDBUnfO BO OAfTVO V AVSTKALUL 359,734 oseb nime nič, 925,461 oaeb ima po $150, 314,514 oseb ima po $800, 874,106 oseb ima po $2500, 203,125 oaeb ima po $13,035, 13,718 ossb ima po $92,465, 997 oseb ima po $33M75, 466 oseb ima po $988,465. Gornja šUvilke so povprečne --------------_ - Buenoe Aires, Argentina. — Štiri odstotke prsMvslcev pessdu- g^^teljetvo mussja La PUU j« 60 odstotkov vsegs bogsatva in dA kmalu dobi okostja vs- —. „----- M odstotkov ljudi lam le 40 od- Uktjukeft dinosavra, ki je bil w Charlee 8alo,ki je umrl ltotkor bogaetva. Prsko 15 odštet- .dtB ai4aj| M(W#e T Patagoniji m otoku Lizardn, na keUrege kor ijodstvs nima nič drugega gUfn4 u «vau B«hjo po Sij aS rdeU'adijt- n * ^ tedna do ted^. Nejvečji d »ksj suhih jagod ia nskegs dre- --kar je daslsj saaaih, ima dva ZADBUtVO OIBAKJ1 KA1A- metra dolga stegna. Patagoaskl SOA T AMSB1KI. WasUagton, D. 0. — VssssmH-ška zadružna komieija poroča, d« je draginja povsročiU,_da nara- ^•tili 'iargaatua" je naleUval šča sadrušno gibanje v Združenih tako gosto in bilo js Uks dršsvah. da krmar ni videl predse ss Ko so v letu 1919 profitarski f0,0 dolžino čolna. Naenkrat je trgovci podražili blago, eo dsUv- ei pričeli kopirati britaki zadruž ni sistem. Od tega čaea narašča ftti podatki o profiUrstvu iščf. ^ ranjeu. jo urno pri malih trgovcih, am- , Fsšiati ao pretepali komuniste psk gre nsj sa k rudnikom, sko , in jih prisilili piti N hoče izvedeti resuloa s profi- ksstorjsvo oljs tarltuu\ ki n?,tn>J° premo" Nespel, SO. dee, - Viaeeaso govaiški podjetniki. m^ ^ gUnUUfksgs Ko so Hammondovi preiakoval- Fed*odaika. js bU včeraj Sipa-si pričeli a dalem pred nekaj U- ^ ^ ^^ kn M ^ od-dni, je organ zirano delavstvo m M irgat kQ je godba ifTtla povdarjsb, ds če kdo žell isve. ^ ^ so fa Um 1 kotali mučiti s kssUrjsvim oljem, preiskavo, kjer m premog produ- *u fašiatišai kaaaul Garala js cira' interveniral in ntaarsšil muftsnjs. Konzumaatje, katere aaatopa ^^ ^ iujknir Keller, ao prlŠU tudi de tega prepričanja kot orgsnisira* no daUvstvo. Ali se bo nrsiaogovaiška ko. misija sdsj ozirala ns U nasveta! AKO DVA P0V1STA BNODT isto, ki moonsTo, WasWagton, D. 0. (FederaUd Press.) — A. b. MoDanisls, go-vornik sa isobrssbo v vojnem de* psrtmentu, govori atvsrl v Wssh ingtonu, ssrsdi ksterih js nskaj ljudi ssprtlh, ker so jih govorili v letu 191748. "Več ko polsvins mož, ki so tvorili smeriško armado v Frsn siji, niao vsdall, zakaj a* bojuje jo," so njegove isdajnišks besede, kstere je govoril pred Univerzitetnim klube« v tsm msstu. MeDaniels je dalje rekel, ds veliko onih, ki sdsj tvorijo B»sdo, ns vodo, zakaj jih vpora-bijo, kot niao vedeli vojaki, ki se služili onkraj morja v vojnem času. McDaniela jo govoril tako, kar jo priporočal, da vojaki in državljani potrebujejo več isob-rssbe. LOKOU1T V WASHWOTOirU Kew Tork. (Jugoslovanski ad- |Wsahington, D. C. — (Fsds vi ae trudijo, da dobe te nagrade, ^ toda aledi nimajo nobena e ban- dlln» *»nooski socisllst, je ssdaji --------- ditih ^^ četrtek govoril tu ns aho4u v no- delek F. b. I. s.) Ismsd dvanaj- Nekateri aodijo, ds je aašrt ss v*» ^asonic Tsmplu, W. H. starios amsrišklh vsUmsst, kaU- rop isdeUi Kov D. ShsrUl, ki je Johnstoa, predsednik Konfersnca rih prsblvalstve — as všUvM e- napadal ia oropavsl šsleaalška u noprsdno poUtlČno akeijo, js kaUee — prssega pol miljeaa, P ia opav i ssisaaiaae ^gfa^ ghodu gocUllitlfai ns vedli amo, kar ss tiče narod- kongreinik Mcyer I^ndon je tudi aestno aUtiatika, šs aledsča sm- govoril. Longuet je pobijal Impe- sUi Boston, Buffalo, CflUeago riallatlčno politiko Tigrs Clsmsn-csauja. POftTKBOA LETALCA iftdlJO V GOBAH. Salt Uks Oit/, Utah. - ftsst- nsjit poštnih letsl sdsj iščs pilo-U Henry O. Boonstrs, a kaUrsm sodijo, da ss js isgubil v snsšs nem vihsrju, ko js sspustil Wood arsrdovo letslišče, ki ss ashsja bliso Bock Springsa, Wjro. osvoboditev političnih jstnflssv ■ T Ameriki. AmaUrdam. — (Fsdsr. Press ) 8ydne7, N. S. W. - (Federstsd _ Nt protirojnem kongresu sms-Press). - UrsdnrststUtičm po- UrdmU itrokovB# inUraasio datki, katsre je kompiUrai biro ^ Jf biU ipr6ieU rssoluoijs, ki za ljudako ŠUtje, poluzujejo, v ,thtevt( dt predssdnlk Zdrušeaih kakšnem razmerju poeeduje ljud- driaT ixpultj ^ sporov poUtičas atvo Avatrallje prlvstno bogastvo: j,^, Druga r^oiacijs sahts- va, da ss dovoli Saceu ln Vanzet tlju nova sodnljsks obravnava. Obe resoluciji sU bili brsojsvljsnl predsedniku Hsrdingu. Okostje najrečjega dinoaavra aaj dsno ▼ Patagoniji dinozaver je torej največji U vrsU kuššarie, ki ao ši-veU pred šest mUjon leti. ob akaU, ki so napravile **sje v »u Hartenevo smo dsll prvo čoln. Kapitan MePher J1 je pomagal. Devet jik j« "n šl'. i! * »a čoln. Na to je kapitan 'J^tisil opustiti še drage rešilne ^ r vode. Silaš vikat ja vrvsl sadružno gibenje. Zdsj obstoji is šest in dvsjset društev, vlošeni kapital snaša dva miljone ia pol dolarjev, članov je pa 84.V000. Središče Uga gibenja js proda-jslns v Damietti. ki vrne vee po sojeni kapital v trek lstft, mod pa skrbi, da ljudstvo lahko Skrila pe 20. des jeva je prinesel vest, čete pred kratkim l>ublin, 80.| mir", kaUrega ss ja aadejalo ivske ljudstvo, js pekapaa. Bkss-kueija sedmih republičsnov, ki se blU uatreljeni včeraj sjuUaj, je samorUa vss aads na dogledni mir, Nekateri vodilni republišani, ki aa bili pripravljeai govoriti o mivn ali saj pvsmirju čss božične prafr nika, sa iajavill včsraj, da sa pre-lito kri be tskia kri edgoveraih vladarjev Svobodne irske kršave. Bamon Ds Valsra je is svojags skrivališča igdal proklamaeije, v kateri pravi, da s ekrvevljsas vlado na bo miru ki vojna ss be nadaljevala. Irska vlada js daU ustrsliU II republičsnov v msnj kot snem mesecu. Kolikor je snane, sa As štirja reball obsojeni »a amrt in uatreljeni bodo menda po prasni- Materinščina vele* mestnega prebl- ▼alttvae Si Leais ki BaMtears. CUvslaad, Detroit, Los Angeles, Ns«r Vork, Philadalpkla, PUU-bargh ia Saa Franeiseo. PreoeU-jsu šs austl Baltiasere ni St Leais. Kskor smo šs večkrat oaieatll, ljudsko ŠUtje navaja narodnost ls takosvaasga "foreign wkKe atoek," t j. balokešaih tujerod-cev la njihovih tukaj rojenih o-trak—s drugimi besedami t la aa« rodaost edressa matsriaššifte prve in druge generaaije prissljsn-Tukaj rojsai Amerikaaoi, katerih aUriH att vaaj sdsa ia-med roditeljev js bil tujsrodes, ao nsvedsai pe materinščini svojih starišev. Tukaj njeni Amsri-kanal, kaUrik oba aUriša sU ss žs rodila v Zdrušeaih drševah, niso aavsdsai pe materinščini svojih starišev. Tukaj »ojsni A« msrlkansi, ksUrlk oba stariša sU ss še rodiU v Zdrulsnik drševah, niso navsdsnl v statistiki e meUrinščiai, kar as predpesUv-lje, da ss tUs.ls samo imoHksa-ci in nišssar dragega. Belokošni AmerUcanei, rojeni od AaMiikaneev, tvorijo aa U primerno majkaa del prebivalstva naših velemest. Ismed sgersj navedene dvanajstoriee vslemest' imsjo večino la v mestih Baltkao-re (šes <0 odet), Loa Angelss (skoraj 54 edst), in St Leais (okolo 81 odet) i v drugih sgoraj navedenih veleaMetih se povsod e manjšini tajevodei ia ajikovi lakaj rojeni otneei pa t vešiai. Nsar Tork sevede pred-njači kot msste "aovih" Aaseri-; tu znašajo Amerikenei, katerih staHH ae ss ia rodili ▼ Zdraienih dršavak, la 21 edst aelokapnega ga prebivalstva. Ls j« njihovo razmerje v B sat ena ki Skftttki Nirodni Usmaavtjaas % Ptdptrss Jeistti . IV. Inatje laav v llllssi^ OUVNI stan. sasT-as »a lawndalk av«h chicaoo. ilunois. iivrisrslni odbori upravni odsek« fiadoM Vtaefat Celabaa, a^pr^edalk A»dre« VUHek. r. p. d.JT, teXSr^Jt SS^t epeavtlsljaUalls PMpSsdkm* pohotni odfeki isrlssftild iS ' * bolniški ooseki ^ OiRKONJK OEROEJK' BU« pr«S»« Nadaornl odbori _ ^ caevmaaa, Združitveni odbor t VRHOVNI sdravniki Ov. P. I fUm SSOS g|. Clair avm OkeekeA m JPOEOR^ Kar«apsadsess a st »Oisaftl, M delale e glasasm aieAa z a^sTut^A^^v^ Jbssst fimtj^vsis^ oi, znašajo m.VV^ V* bslokoš-bo prsbivslstvo bi n delilo takole | šes 51 odet. tukaj rojaalh od rodiuljov, ki aU se obs šs rodila T Zdrušeaih drševah, šss 34 odit. tukaj rojsaih od tujerodnih Sta-rišsv ln shorsj 15 odat. tujerod-ssv. Ismsd tujerodcev in njihovih tiSkaJ rojenih otrok pvednačijo po narsonosti oziroma materinščini Nemci, as to sledijo Angleši ln Irel, potem postopno žldje, Its-lijapi, Poljaki, Oohl, itd. Jugsslovsnl so aavsdenl koti Slovsael i 542, od Uh 328 tujsrod-CSV ia 218 tuksj rojenih i Srbo-Hrrstl i 2,528, od teh 1,-788 tujerodoev in 7U3 tukaj ro-jsnlh. Vseh Slovanov js 32,305. Baltimors. Iamed 783,826 prebivaloev me-sU BaltUaore je 625,130 belokoš-ssv. Od tsh ps js tujerodoev In njihovih tuksj rojenih otrok $46,750. Tujsrodol tvorijo čes 18% vsega belokošnega prebivalstva, turodšev od tujerodnih starišev ja 26% in Amerikanssv, rojenih od tnrodnih sUrlšsv, šss 60%. Iamed vaeh vslemsst prsko pol mlljons prebivalstva js torsj Baltimors nsjbolj pristno ssurt-ik msato, kar h tišs rojotvs prs-bivslssv. Ismsd tujerodoev la ajihovih tuksj rojenih otrok paadnjačijo po materinščini Nemeli sa njimi slsdijo postopno; Anglsžl in Ir-ai, židjs, Poljaki, Italijani, Cehi, Busl, ud. Jugoslovanov je nsvsdentb )e malo, nasvešt Slovencev 274 ia Hrbo Ilrvstov 809. _ Vash Slovsnov je 45,908. —'Kurir iS Ki. Chioaga (skoraj 28 edst)« V Cle-Z aVI I jih je komaj 28 edst., ▼ ' Georgr Zaeek, 5408 W. 25th Street, Oi eevo, 111. Telefoni Cieero 800t (Adv.) Des. 19 20 21. Za kvkssjs piva doma SrOTjrattfsis: pCmklipfiitf ia fMMi , 11 '1 Mi vem časssvfsss aarellle pe pe> M. telae v vss kraj«. Oreaerljem, sUd4N#arj#m k v pre- ^Hia lMme asaa asaaamB a^ past fH veljlb aareltlm. PMMe pe lafsrmseije aai FRANK OGLAR, maab ClevelaaA 8> ^ KADIAKILO. Oleveland. Ohio. - Olsnstve društva "Naprej", št 5, opesav* jam, da geUvo pleša ssssmvat sa tekoM meaao do 84. Uga mssssa. Loto grs h honou in kdor as ha plačal, bo brss usmiljenja suspsa-dlran. Nikar ss as asasšajts, da bom saloftil asosmsat, kajti širnem sa to aa raspolago potrsb-nsga denarja. VsdiU, da če as plačata pravošasao, da ao moro* U sahUvati v alučaju belssni podporo ia v alučaju druga assrsša sli amrtl odškodnina sli smrtnUs. Ksr tffi ns 24. asdslja, bom oa* blral ssaament v soboto dna 28. decembra svsčsr od 6. do I. ara v sebi št. 6 v S. N. domu in v nedeljo das 24. dsssmbra pa depo|» das od 8. de U. ure ia svsčsr od 6. do 8. uro. Torsj davolj imstt prilike ss pUšilo, ako ssmi ns m^ rete priti, pošljiU otroke. 01 enem vsbim članstvo, ds se vds» leži prihodnje seje, ki ss vrli V nedeljo dits 7. jsnusrjs 1928 v S. N. domu, dvoraas št. 8. Priče-tek ob 9. url dopoldne. Na ivids* njs t - Ludvik Ksdvašsk, tajnik, n_ujaaa "tMivata" aova^lj^lRi aH pi^jals^^a v slai^ domovtai, Najboljše božično darilo, Id s« moreU daM svojim nlkom ia prljateljsm v AmsrO start domoviai, je saa aH veš deših knjig: Dodauk rasnih koristnih infor-mar I j. Fina trda vasbe. Osaa $2.00 s poštnino vred. JiauaU Kiggtes. Spisal Uptea Slneleir, poslovsall Ivaa MaUk Povest is Uvljmja ameriškega proleUriata m šase velika vejaa. Flaa trda vesba. Oeaa $1^)0 s pe-štnine vred. lajedalsl Splaal Ivan Melek. Povest o poalodirsh spolnih belaa-ni med slolsnaklml delavei v Ameriki. Fina trda vesba. Osaa $1.76 s pčštnino vrsd. Bakaa biogsnasljs; Spisal U. i. Moors, poslovsall J.sM. Zale po-dučns knjiga, ki pokimjs kaka sa splošai rssvoj šivslij la Človeka ponavlja pri poeamsselka. S slikami. Fiaa trda vasbe. Ceaa $1.80 a poštnino vrsd. Zadnji dve kajigi, aaročeai ska-poj, dobiu ss tri doUrjs, vas Štiri ps m šest dolsrjev. Vredno sel Nerošbe, katerha js trebe prt I ožiti daaar, sprsjema Književna 3667 Se. Le Letradals Ave., BL PROSVETA BABICA 1,1 Obrarf Is šivljeeje ne Spissls češki BOŽENA NKMCOViu Poslovenil i FRANCE CEGNAR. * (Dalje.) vem." reče, "ali tu uids bele J suknji; ksr je mogoče, sUri mo, da ga prikrijemo; le nobene mu ne povedite, da je tu." — No-votna, Če tudi je bila zflo vesela, imela je vender velik (trak, ker je bil Jurij med novince vpisan pa jim je petč odneeel, de nihče ni vedel, kje je. Tri dni je sedel ekrit ns griču v senu: Čez dan je bils mati pri njem, ne večer eem ee smussvsls tudi jsz k njemu, in tu eve ee to in ono pomenila. Tako eem ee bela sa-nj, da sem hodila vse dni kakor izgubljena ovea, in posebile ee ogibati viijege, Uko, da eem mu priila nekolikrat pred oči. On je morebiti mislil, ds mu ae hočem elsdkstl in zsčel je preeej stsro pesem peti; dsls sem se ogovoriti; tudi mu nisem bile tsko ttrsls, kakor popreje, ker sem se bala sa Jurja. Kakor pravim, Jurij je bil ekrit; rezven mene, njegove matere in mojih roditeljev nihče ni vedel zanj, tretji večer idem Is koče, malo dalje ae zadrtim pri Jurji; povsodi je bilo is vss tiho in preeej temno; tu mi vlijl pot sapre. Zasledil je, de ho-dim svečer h kuml, in me je na vrtn čakal. Kaj mi je bilo početi f Morala sem sskričsti; Jurij ns griču bi bil vss ko glssno besedo nmel, sli bela sem ee gs poklicati Zaupala eem v svojo leetno moč, in ker višji ni poslušal lepe besede, sačela sva ee e pestmi biti. Ne smeji se, deklice, ne smeji ee, ne gledi, kakoina eem zdej; nissm bile eieer velika, ali krepke: moje roke, navajene teikega dela, bile eo utrjene. Lehko bi mu ee bile ubranila, da ni bil začel v togoti groziti ee In preklinjeti. Zdej es je pokasal Jurij in kakor strela eko-iti mej naju in sgrabil ga za gol tanee. Slišal je preklinjanje, pogledal is skrivsliičs, v mraku me js rspoznel in brso doli skočil; ču do, de el nI vretu zlomil. Ali kej je on na to mleti!; ne bi bil maral, rude, ki je odvr- in da ie armada pod njim gorela.—Iona je bila iz naiega kraja. Ta-" Je ttioiuL dekli- kret se je v Kladsku U povedi so po no« tu^j Mptdsti, go-jčeški govorilo, in U je f« Uko, ds spodf" kričal je Jurij. Jas sem gs se ljudje, ki so dome u istegs krs-nagovarjaU, pJLiU, naj pomisli, js, radi vidijo Orcgorks nss>^ pričem ds je; .11 on je držal go z velikim »poda kakor v kleščah, in ves ss je I rsli amo v njeno izbo. Le sedite, tresel od njegs. Vendsr ai je dal jas pridem precej, le malo vinske odpovedsti. "V drugem čssu in ns! juhe vsm prinesem, reče in skoči drugem mestu biU bi se drugače skoza vraU. Hoje srce je bilo ka-pomenila, ali zdaj ni temu čass;|kor v kleščeh^ vesele sem biU, ds tedsj čujU in pametujte. Ts de- * w * " klica je mojs nevesU; če jej v prihodnje ne dssU suru, zspojeve drugo. Zdsj pojdite f Ns to je vrgel gospods čres plot, kskor gojilo hruško; mene ps jc prijel okoli vrstti in rekel: "Msjdalen-ks, vspominjsj se mene, pozdrsvi mamo in ostanite zdravi; U hip moram ubegniti, sicer me zasačijo. Ne boju sc za me, poznam vsako steso in gotovo se prebijem do Klsdsks, in kskor Ukb skrijem. Prosim U, pridi v Vambericč ns bošjo pot, tsm se bodevs videUI" -r "Predno sem se zsvedels, kje jc ie bili Tekle sem precej No-votnej pravit, ksj sc jc zgodilo; šle sva k nsm; vsi smo bili, kskor brez gUve. Vsskegs šums smo se prcetrsiili. Vlijl je respoelsl vojake na vse poti, ker nI posnel Jurja; mislil je, de je is drugege kraja, in ds gs kje zeeeči; ali on jim je bil srečno pete odnesel. OgibaU sem se gospods, kolikor sem mogU; on pe se ni mogel dru-gsčs msščevsti, le črnil me je po veei, kekor nepošUno deklico. Poznali eo me vsi, nič ni oprsvil. K sreči js prišel uksz, naj se vojna dalje pomakne. Prue je uderil čres mejo. Ali is vse U vojno ni bilo nič; kmetje so jej rekli "ko-Isčevs", ker eo ee domov vrnili vojeki, ko so pojeli kolače." boMem Jurja videla; ali bsta sem sc, da mu sc je morebiti kaj zgodile, kar se nisva videla. Zdaj naglo zaelišim zunaj znan glas pozdravljati Gregorko in njo vzklikniti: "Le noUr, Jurij,notri so romarji s Češkega l" Dveri se naglo odprč, noter stopi Jurij; ko ga pa zagledam, otrpnem, kakor bi m« bila atreU zadeU. Bil je v voja škej obleki. Meni sc jc stemnilo pred očmi! Jurij mi je podal roko, objel me in skoraj jokajo rekel: "Lej, Majdalenka, jas sem nesrečen Človek; jedvs sem se naučil rokodelstva in otrese!, ksr ni bilo zs me, ie imsa^topet nov perem ns vrstu. Z dežja sem utekel in prišel pod kop. Ako bi bil osUl na Češkem, služil bi vsaj svojega ee-carja; zdaj pa moram elužiii tujega."«- "Za Boga, prosim U, kaj pa si storil, da eo te vzeli f" rečem. — "I nu, draga, mledost je norost. Nisem verovsl izkušenemu stricu, ko sem od vss po begnil; povsodi sc mi je tožilo, vse mi je bilo zoperno. Sel sem neko nedeljo s tovsriši v krčmo, nisem msrsl zs noben ugovor. Pili smo, da smo sc opili; zdsj pridejo krčmo no vinski lovci." — "Ti po-epuhi," seže mu v veselo Gregor ks, ki je juho prinesle; "ds je bil Jurij pri meni, nič mu se ns bi bilo zgodilo; jsz tuksj ne trpim "In ksj se je sgodilo J ur ju T" njihovih prevar in zleparsUv, vaaj ju morajo rodiUljl blagosloviti." vpraša Zalika pazljivo poslušaje, "Do vspomledi nismo nič o njem zvedeli, ker v Uh nemirnih čaeih ni hodil nihče po svetu. Bili emo, kekor ne trnju. PrišU je epomled —in še nič; Šla sem ns božje pot, kskor eem Juriju pritrdiU. Šlo je več znanih, in naši eo jim mene poverili. Neš vodje je bil mnogokrat v Kladsku, in moj oče mu jc naroČil, nsj me tjs pelje, on je vedel tem sa vsok kot. "OsUtni-mo pri Gregorki, ds sc melo okrepčamo",peče vodja, ko amo prišli v mesto. flli emo v melo krčmo v predmestji. Pri Gregorki so osU-jell vsi, ki so e Češkega prihajali; stvar vsej poUjšeti, niti Sel je h generalu in isprosil, da sem tuksj ostal, da bodem kmalu deeetnik, i — to ei še pove-ve. Ne deUj mi zdaj težkega srca; vesel sem, ds U vidim." — Mora. svs se uUžiti, kakor Uko. Pozneje me je peljsl Jurij k stricu, ki je bil nsju veseL Zvečer je pri-tudi njegov tovsriš LhoUki vri človek. Vssj sts ostala z Ju-rjem prijatelja do emrti. Oba sU v večnosti, in jaz eem še tukaj." "Vi se niste več domov vrnili, ksj ne, bebicef stric vss je pri-Iržalt" zdramile je Barbika, Id1 js vže dsvno vrnila, babico is mislij, v katere se jc bila vtopils v spominu tistih bUženih hipov, ko sU se s Jurijem sešU. — "I, ni bilo mu je stric še priskrbel. Ss-mo čakali so, ds pridem tjs. Jurij zvečer odšel, jss sem oeUle Črez noč pri stricu. BU je dober sterček, Bog mu dej nebees! Drugo jutro zgodsj je priUkel Jurij, n dolgo ste se sč stricem o neksj stvsri pogovarjale. PoUm je stopil k meni in rekel: "Msjdslen-cs, povedi odkritosrčno, ns svojo vest, eli imeš mene teko rsds, ds z menoj tudi Užsve prenašala, očete ln meter sspustiU?" Jaz odgovorim, da ga imam."Ker je tako, tedaj ostsni tukaj in bodi moja žena", reče, prime me zs glsvo in poljubi me. Nikdsr me ni poljubljava!, te navade med nemi ni, eli od ssmege veselja ubožec nI vedel, kaj dela. "Pa kaj poreče kaj porekč našit odgovorim in srce mi se je treslo od rs dosti in tesnobe. — "Kaj porekg; vsej naju imajo radi, vsaj ne bodo hoUll, de bi ee mučile." Ali, moj Bog, Jurij; vender na- stric drugam ne hodi, nego h Gregorki. I nu, človek ima veet, U mladi svet — i nu, kej je početi, ker nima razuma. Ali nič ne marejte, Jurij, vi ete lep mladenič, naš kralj Ime rad velike vo-jeke, ne pusti vas dolgo brez še ne". — "Nej bode to že, kekor hoče," sečne Jurij, "kar jc, to je. Mi nismo bili pri pameti; lovci eo nae v mrežo ujeli, ln ko sem se streznil, bile sva vojake, jaz ln LhoUki, najmilejši moj prijaUlj Mislil sem, da si gUvo odtrgam, ali tej bi bilo to koristilo. Stric je tudi doeti tožil, nepoeled pa je začel mielitl, keko bi se dala .ia Ivan Erazem Titeibak. is 17. Teka slovsnsks sgodovlno. Josip Juršii. (Dalje.) Ze cesarska komlserja ete biU nsmreč Imenovana Gašper Kslsreperg in grof Adsra DI-trihstajn. Da bi evojo vernost cesarju in evojo nedolžnost v vsi zsroti dokassl, pozival se je 8tupsn na svedočbo gospods Pavla Ahaee, toda U je ■oral elabo pričati ssnj, sekaj prijeli eo tudi Stu-pana In ga odpeljeli v Gradec kot pričo v veliki pravdi, ki ae je imela vršiti proti Tateabahu. Istouko se je sgodilo s oskrbnikom v Ststen-bergu, nekim Krištofom Jsmnikom, e starim J ur-jem Gornikom in AuguŠtkiom flmldom, oskrbnikom v Rsčjem. Ko eo Taftenbehovl prijet sij i čull o njegovem zaporu, pod višali so es, uničiti vse sledove sporazumi jenjs in prijaUljetve š nJim, povsod ssteje vati ga, in eo pokorno tn priliznjeno lssilt, svojo vdanost skasovstl ecesrju. Drugi so nsglo »spustili deželo. Med temi je bU Tetenbahov bratranec Oton TaUnbah, kateri je bil, ne ve ee kam, pobegnil. Rudolfi ae je umaknil v Ca k o vee. Tretji pe, med temi nejodličnejži, grof Kerol Tum, deželni glsvsr goriški, so bili dovolj možje, de tudi v skrajni neareči niso ssUjtli Tstenbehs, a eo eeU delili njesovo usodo, to je, bili so saprti. Grof Tum je bil na gradu v Nemškem Gradcu ss. prt dolgih oeemnsjst let, nsmreč do sveje smrti leto 1689. Tatenbah je bil komaj šest dni na gradu, ko ja biU sodna komisija sa njega sesUvljena. Med evojlmi sodniki js Tatenbah našel največje svoje eovrainike, in to mu je moralo podirati upanje, da M erečno izšel is zspors, ali da bi si oUl šiv-Ijenje. Hod išče, keUro je bilo aeaUvljeno esmo ss U slučaj In je imelo tajne aeje ter ee imenovalo Imenovelo tudi skrivni avet, je bilo aeetavljcno Is sledečih mošt grof Brejner, grof Juri Žige ller-beretajn, kanceUr karou Jehlinger, grof Htuben-berg, Stirk, DitrikaUjn. Aueraperg, baron Tlradl, Jevornik, Argento, Hiršfeld, Msrkovič, Kslsnci, PrenUk In Kelersperg. Ceasrskl tožnik o veleU-dajetvu TaUnbehovem je bil komorskl pro kura-ter dr. Megcrie, neveren protivnik, ter eden najboljših pravnikov evojega čaaa. Branili se Tetenbeha trije odvetniki, doktorji Jan Pfajfer. Matija Petrielj In Jnlij Toneij Preiskovanje ia eodne zaallUvanje ee začne vvfetti s vso odločnostjo. Tetenbeh je Ml kesneje ropet dobil srčnost, In upanje v svojo srečo ss mu jo sopet vrnilo. Denisejeto poglavje Kmalu sa Tetenbehom je enaka usoda sedela t odi ogrske ie hrvelahe aeretaike. Vae je bilo, po-eebeo na llrvatekae^ pripravljene, de upor ve-pismi I In vetikeneko vzreste, ko bi n«1 bil preago daj Udan ln ds ee bili sarotnikl centi med sekaj zanesljivejši ie previdnejši. ——?-f- ' Zrinjski je ns HrvsUkem zbiral vojsko. Nabval je bil še 8000 moš. Rsčunsl je povsem dobro, da« eko ims hitrojprilično število izurjenih vojakov pri rekah, veUne vee Hrvatska sanj, kakor požar ee bode upor širil na eeyer, in dobljeno je vee. Frankopan je delal v Primorju in v Zagrebu. V Zagrebu je vrgel 200 svojih mož in imel na U način hrvatsko stolno mesto v roki. Isti dan, 31. marca, ko je bil v Gradcu Tatenbah zaprt, je dobi Prenkopan od Zrinskega pismo, v katerem ga ie svari, nej pezi ne cesarske regimente, sicer ps naj se požuri, ssksj sko se vee ponesreči, bode krive njegove (Frsnkopanovs) in drugih zsvesnikov počasnost. Posebno pe Zrinjeki v tem pismu Prankopa-uu naroča, naj pasi na pisma, ketera mu piša Vu-kovsčkl is Csrigrsds, ker ts pisms bi mu utegnila vzet; Življenje. To je dokes, da je Vukovečki do zeunjege s vso odločnostjo delal in tudi druge k odločnosti vspodbujsl. Ko je bil Tstenbsh prijet ,in še nekoliko dni prej, so bili posUIi Is Nemškega Gradca ceaarju neUnČna poročila o gibanju na Hrvatsksm. ilav* notako je cessrjev minister Lobkovio Is Karlovea in Zagreba dosti tsvedel. Istotsko so Turopoljci, ti slivsrski hrvstskl "plemiči", hiUli cesarju pero čsl evojo zvesUbo. fikof ssgrebški, Msrtin Bo-ronič, je ssm šel ns Dunsj. % ' > Ceearjsva vlada, tako si Zrinjskegs pre-zgodsj poučens, je mogls s močjo zsčetl oeUti. Prosil s je več držsvnih knezov sa pomoč in jo dobila. Po ogreki dvorski ksnecleriji je poročlU Hrvatom, de ni Zrinjaki več bon, in de ga ima "in juridlels" nsmestovsti ssgrebški škof, "in militsribua" ps grof Nikolsj Erdedi. Feldobristvshtmsjster bsron Spankau pa je dobil od ocearja povelje, nemudome Iti v Nemški Gredeo In Um stopiti ns čelo onih regimentov, k! so ee tečss shirali, ln pomnožiti to svojo vojsko kolikor mogoče ter udarit) na Zrinjskege, pred no utegne urediti svojo vojeko. Teko se je sgodilo, a ne brez nekolike male nepoštenoeti. Poročilo ee je namreč, da hoče vlade poslušati svate zagrebškega škofa in ae s Zrinj* sklm pogoditi. Zaradi tega je bil zadnji hip Zrinjeki, videč, da je TaUnbah zaprt, in ds on sem nI-ms upanja o velikem uspehu, poslal na Dunaj nekega petra Forstsls s svojim sinom Temu pstru je dal Zrinjski polnomoč skleniti zanj pogodbo in skleniti sanj pogodbo in mir e cesarjem. Pogoji, s ksterimi se je hotel Zrinjski vdeti, bili eo med drugimi: domečini v Hrvatski zsmorejo poet s ti brez pristrsnosti generali, obristl in kapitani; grofu Zrinjskemu naj se da sa vedno genrralat Varaždin, grofovina Olsin in Kočevje, Reka* in Treet, eplošna amnestija nej ee dovoli i cemr pleča 40.000 gid. dolga Zrinjskegs; v Kspronet mora biti pod kapitan kak Kranjec. Ukšea mož, ki mu mero on eaupati; ako Mogoče, ssčne se ofenzivna vojske; on (Zrinjski) ne sahteva prvega poveljnHIve vojake; aU zahteve tekege poveljnika, ki ni aovražnik hrvatskega naroda. GoUva ti pogoji delajo Sriajakemu čast, a eo takisto dokaz, da je aftoA. kt jih je mogel cesarju diktirali, imel todi potem še mnogo arčnoeti, ko je bil Tatenbah ~ še v JešL (Dalje prihodnji! ) (Dalje prihodnjič.) dO« IZ JUGOSLAVIJE. Ali se s Um varuje ugled države? * V Sarajevu jc obsodilo sodišče ruderja Jureta Keroševiča na smrt. Kaj je sskrivtlf V Kreki v Bosni, kjer vlsdsjo >rev mizerne delovne rezmerc, je zbruhnila pred božičem rudar-ska stavke in se božič eo deložira-li rdflarje iz stsnovsnj z rodbina mi in vsem, kar eo imeli. Rudarji ki eo tem doma alt eo Imeli znanje, eo ee naselili po okoliških lih, nekaj jih je pa tavelo po tiet puščavi, ker niso nikamor mogl oditi. Zbirali so ee v gručah in ker je ohlaet smatrala, da štrajk političen, jih je preganja-U in prišlo je do spopede, v katerem je bil ubit orožnik Reljič Po Um dogodku so saprli okolo 200 ruderjev In vlekli preiekevo eno leto. Končno je bilo obsojenih več rudarjev na zapor. Keroše-vič pa na smrt. Obtoženih pe bilo nad 350 rudarjev. Značilno v preiskevi je dejstvo, de jc priča lo v Keroševičevl obdolšitvi sedem prič,, od kaUrih jih je pričalo žeet olajševalno, ena pa ob-težUno sa Keroševiče. Sodišče je prišlo do prepričsnjs, de je Keroše vič kriv in višnje sodišče je obsodbo potrdilo, vender pe pre dlegelo obsojenca kralju v pomi-loščenje. • . Višje eodišče jc nejbrže motivi-relo svoj predlog s tem, da subjektivno nI popolnoms prepričano, da ne bi uUgniU biti v pravo-reku pomoU, ker ena eama priča je ender lahko tndi nezanealjiva is kakršnihkoli duševnih ali suge-stivnlh razlogov aH pa je predlagala pomiloetiUv s osirom ne jev-no soeielno mnenje. Vsekskor jc Imelo višje sodišče s svojim predlogom nemen, ki bl bil lebko ns pravil trsgedljl v Krški milejši konec. Predlog višjega sodišča sa pomilostitev Keroševiča je pa vlada Beogradu ssvrnils. Ko so Keroševiču nsznsnili, ds js predlog ss pomiloščenje zavr njen, sa je skušal umoriti ssm s tem, ds si je trikrst ssbodel nož v trebuh. Sedsj so gs oddsli v bol nico, ds tam okreva, in ko okre , ga — u sin rte. To je tragična zgodba rudarja Keroševiča. Vsekakor je trsbe še pojesnitl, zakaj je eUvka nastala. Radarji v Bosni in Hereegovinl so sUvka U še poleti 1920. Ob koncu stavke se sklenili pogodbo o posredova njem vladnege rudarskega urada v Sarajevu, po kateri se mora is* vssti revisijs pogodbe vssks tri ■eeeee. še dragiaja narašča ali pode. ako delavci ali podjetniki U sshtevsjo. Ke ee potekli trije in je drsgtnjt nsrsals. je «^loo prav protestirati in zahU-vati, da vUda svoj sklep revidira. Javna sigurnost ni zaradi tace zahteve prav nič v nevarnosti, in je govoriti o javni sigurnosti v tem plučaju, vsaj po našem mnenju 14 nekoliko preveč elastičen izgovor. Keroše vič se zdravi v bolnišni ci. Ko ozdravi ga usmrU. Tragedija socislne bede se konča, sankcioniral jo je režim, ne da bi javnosti dal potrebna pojaenila, ne da bi razpršil v javnosti mnenje, da je nesrečo povzročila socislns beds rudarjev v Kreki v Bosni. V Beogradu živahno razprav ljajo o imenovanju velikih županov. Vladne stranke so določile, koliko jih vsaka dobi, kvalifika eije, U pride e pripadništvom stranki. Mudi se jim rec, toda če se postopa Uko strankarsko, je to le opomin za bodoči režimi, ki bo delal enako. V demokratski državi amo. Odgovarjajoč na neko interpelacijo je dejal minisUr Pribičevič U dni psrUmentu, ds republikanec ali socialist ne more biti državni uradnik. Podobne be«ede bi danee v vsaki na pol civilizirani državi vsakega ministra onemogočile tisti trenotok, le pri nas jc parlament požrl to brezobrazno in nesramno izzivsnje. Poživljamo tega človeka, da predloži v prihodnjih dnevih parlamentu tudi zakonski predlog, da se odveže socialiste plačevanja davkov in vojaške službe. Upamo, da ni več deleč čas, ko se bo tudi njemu povedalo, da za take ljudi ni meeU v državni službi. orienuke?4 Mi emo nečelno proti ^ pri ^ oboroževanju po drugih državah in proti stala! vojeki sploh, ker je vojska zlo ka. piUliatične družbe, v katero * ! nalaga ogromno kapitala in d«u j ki šlovsštvu prsv nič ne ko«S hko porabljale za produkcija^ in bi ae vse U energije, ki « pj namene koristnih novo produk«. rablja jo sa neplodno vojsko 1». jo poepešujočih produktov prj nae in tudi drugod, so vse razo. rožitvene konference navadno slepilo sa narode. Zakon o izrednem vojnem kreditu v znesku 800,000 dinarjev je narodna skupščina sprejela. V kakšen namen jc bil U kredit dovoljen, nam ni znano, ker novi poslenee s. Krušič, ki je v odseku, ni bil na seji odseka, kjer jc poročevalec obrazložil sUlilče vUde. OČividno gre se pripravo na eventuelno vojno, ki bi uUgni- Božične znamke-« proti tuberkulozi. Kew Tork. (Jugoslovanski od. delek F. L. I. S.) Tokom tekoieg« meseca ee prodajajo po viek Združenih državah takozvani Christmaa Seals — božične znam. ke v vrednosti enega centa. K*, bijo ee lahko kot prilepek na bo. žična pisma. Vsakdo je gotovo U videl te snamke, v kateri s* pod sliko MikUvža (Santa Claui)^ objemejočege dva otročička, na-baje d vostroki rdeči kri£. Mnog« ljudi je dobilo kupček teh znamk — celo morda po pošti — v nt* kup. Naj nikdo ne obotavlja ku. piti U znamke, kajti malokdaj gre cent sa Uko dobro svrho, kot oni, ki se izdaja za nakup božič, nih znamk; U cent prispeva k bo. ju proti največjemu sovražnika in morilcu človeštva — proti tu« berkulozi. Dvostroki rdeči križ je znak emeriške organizacije, ki napet no vodi boj proti tuberkuloz, ^ National Tubercnloais Aseocia. tion. Sredstva tega društva izvirajo is izkupiU Uh božični? znamk. Gre že šeetnajzto leto, kar ts < velezaslužna organizacija vodi potom centrsle, državnih in lo. kalnih podružnie kampanjo, ki ztremi za Um, da se razpasovanj« tuberkuloze omeji in na zadnji ] popolnoma odpravi. Tekom te do« be organizacija neumorno poda* čuje širše občinstvo o zdravstva in ustanavlja ali pospešuje usta* noviUv bolnišnic, senatorije^ klinik itd., za jetične ljudi. Via* kdor ee lahko obrne na njen lo* kalen ured, kjer dobi brezplačen nasvet in pomoč. Kar je orgsni. zacija sačela delovati se je rai* merno število smrti vsled tuberkuloze skrčil na polovico. Vzlie Umu je jetika lani uničila čes stotisoč ljudi v Združenih drže« veh. ! Vesel božič in srečno, zadovoljno in vspešno novoleto 1923 ,"'Y v . f™ 'T2 ^ 'f iskreno želita •rojim osebnim in trgovskim prijateljem in znancem ter vtem ostalim rojakom iirom Amerike Leo Zakrajšek & Alojz Cešark 70-fth New Yofk Ctty Zakaj je prvi lato vašega otroki najbolj n>or. b.l, .Uln. .„ ,dr.».. C. n. mor.1. do- i fe/^it^ku "" - ^^ ^ " S I5crdt*ii EAOLE ORANO (BKDUHOiaSt T*.1« « ~wi. a« krma Ia aatal 1— mi ps^aljaa rsntijs.