gospodarske« obertnijske in narodske
Ufcajaiovsakosredoin saboto. Veljajo za celo leto po pošti4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl.30kr.
Ljubljani v sredo 23. aprila 1856.

Kako teleta pitati ali debeliti.
Spisal prof. dr. Haubner.
Ravno tište vodila, ktere veljajo pri pitanji vsake druge živine, veljajo tudi za teleta. Dovelj tečne klaje zraven pa lahko prebavljive naj se jim daje: to je pervo; drugo pa je, naj se v hlevu tako ravnajo, da ne zgubljajo
Se vé, da se mora sicer tudi še za njih zdravje skerbeti.
5 je
moči.
Kar per vic tedaj zadeva
živež
fhrano) telet
sladko mleko jim najbolja in najtečniša hrana, izperva iz pod lastne matere, pozneje tudi od druzih krav. Povsod ko dar pitajo teleta na posebno iz ver s tn o vižo, jih pi
_	__	__-	A V	A	•«	• V	•
tajo s sladkim mlekom.
Naj
naravniše
m najpnpravnise je,
ako tele samo sesá; izperva ima mleka zadosti izpod svoje
matere, pozneje mu
ga je
ne sesa in se mu
drugega
pa treba še od druge. Ako pa tele mleka izpod krave piti daje, je
treba paziti na gori rečene vodila. Tù in tam ubijajo zjutrej in zvečer sirovo jajce v mleko ali ga teletu naravnost v gobeu zmečkajo. To pitanje je predrago in se za-
tega voljo zlo opuša.
cKer se mleko, sirovo
maslo in sir lahko prodajajo
?
so
jeli gospodarji mleko s pod krave za pitanje telet namesto-
Nikdar pa ni telečje
\ttti z
mnogotero drugo hran o.
meso tako dobro in okusno kakor po mleku. In ce se ze druga klaja namestuje, naj se saj nikoli pred kakor v 3. ali 4. tednu ne zgodi, še bolje je pa v 5. ali 6. tednu.— Na-
mesto čištega mleka jim dajejo posnetega in pinjenega, in pa jim kuhajo laneno seme, laneno moko, ječmenovo moko, turšično moko, štirko itd. in dajejo vmes. Z velikim pridom jim dajejo nekteri gospodarji kakega dobrega olja (lanénega ali laškega) ali kake masti, vsaki dan po več lotov. Olje ali mast namestujete maslo (puter) v posnetem ali pi-njenem mleku. Terde klaje kakor sena, slame, zoban ja jim pravi gospodar nikoli ne daje, ker za telečji želodec je ta klaja težko prebavljiva in tudi premalo redi; da teleta ne morejo po nji segati, jim privežejo torbo okoli gobea.
Hrana se daje teletom vsaki dan v določenih urah večidel trikrat, pa tudi štirikrat na dan; koliko pa vsak-krat
7
y
to se ravná po velikosti teleta in kakor rado je
5
to na
in dobro prebavlja. Ce več mleka mlado popije na dan liko hitreje se spita in toliko bolje se splačajo stroški ; vadna mera na dan je izperva 3 do 5 bokalov in tako na prej do 8 in
še
vec.
Hlev mora biti gorák (pa ne soparen), ne presvitel, in dobro nasilan; prostora naj ima tele toliko, da se prosto giblje, pa se vendar preveč ne shodi, ker mu to moč jem-Ije. Na Holandskem imajo teleta v takih zagrajah, da imajo le prostor stati in ležati ; zadej je zagraja z latami tako narejena, da blato in scavnica skozi morete.
Naj kraji čas, da se tele spita, je 7 do 8 tednov, na-vadni čas pa 12 do 15 tednov, redkokterikrat 20 tednov. Tele zraste 140 do 180, pozneje 200 do 300 in nazadnje
celó 350 do 400 funtov težko.
Tako teleta pitati pa se splača le tam, kjer Ijudje ceno
pitanega ni tako. bo
teleta spoznajo in ga po ti
tudi plačajo. Kjer
5
podar tudi na
bolje storil, ako bo tele kmali
prodal in ga ne deržal čez 3 ali 4 tedne
liastlina.
Spisal Janez Tu šek na Dunaji.
(Dalje.)
Marsiktera prevneta glavica je to prikazen premišlje-vaje izustila: tukaj je m ej a rastlinstva in živalstva, na kteri
nji
vidimo rastlino, ko ravno spreminja se v žival. Duh, ki v prebiva, je tesne verige raztergal in dvignil se na visočejo sto-pnjo popolnosti. Z minulo mladostjo zgine mu tudi prejšina navdušenost in on se potem spet pohlevno skrije pod rast-linsko odejo. Rastlinska kal je spet to postala kar je bila
njegova mati.	M | ,,?
Drugi so bili pa bolj pametni, in so si mislili: res, da je težko tù razločiti rastline od žival, pa v prihodnje se
bo gotovo pokazalo , da so vse te prikazni le nasledki
na
ravnih mocí, da vse to gibanje nima nič živalskega na sebi ;
ker se te stvarice le na eno stran verté in kar nič občutka
ne kažejo, ker terčijo v vsako rec, ki jim je na poti.
Njim podobne živalice pa se dobro znajo ogibati neprijetnim rečem.
Marsiktera mikavna
prikazen, ktero
nahajamo pri mno
<r*h rastlinah, pri gleni. praprotu, bi bila tukaj na prostoru, pa naj bo dovolj sam ta izgled, dokazati, da gibanje ni obče ve lj aven razloček med rastlinstvom in živalstvom.
ker
Zdaj niso naravoslovci vedili , kaj bi bilo početi
i
sta usta in gibanje zgubila razločivno veljavo. Išimo torej drugi bolj veljaven razloček!
Kakor dolgo so le to gibanje rastlinskih stvari poznali, pa še udov ne, ki vzrokuj ej o gibanje, so mislili, da so narava in lastnosti giba v n ih organ o v razločivne. Nepopolne živali, proti kterim je pika nad čerko i velika kakor slon, se gibljejo s pomočjo rnajhnih obervic, ki njih kožo pokrivajo. Take obervice ima tudi člověk v nosu, ktere brez človeške volje in še celó nekaj časa po smerti neiz-
v «
rečeno hitro migajo. Pa ko so
zapazili, da
se zacetne rast
linske kalí z ravno takimi obervicami gibljejo , je tudi ta
razloček zgrudil se v nic.
Zdaj je ostala še ob ču tlj i vos t. Rastline pa saj ne
čutijo nič; to lastnost imajo gotovo Ie živali! Prav resnično
je, da so rastline brez občutka, pa išemo ga tudi pri mar-sikteri živali zastonj. — Občutljivo imenujemo stvar, ki beži pred neprijetnostmi in kteri ni vse eno, če je v temi ali
na svetlem. Kteri stvari pa stiskanje, elektrika, luč in tema, merzlota in gorkota nič ne dé, take gotovo ne moremo imenovati občutljive, in vendar je veliko gotovih živalic, in še celó z ustrni in želodeom obdarovanih, ki vsega tega kar
nic ne cutijo. Pri vecjih zivalih sicer ne bomo skusali po ti poti prepričati se od njih občutljivosti, ampak bomo iskali čutnic ; pri tako nepopolnih in majhnih stvaricah je pa to nemogoče, ker je celo truplo le mehurček s tekočino
tudi brez čutnic.
napolnjen , brez posebnih organov
tedaj
Tedaj se sme terditi od občutljive stvari, da je zival, pa od ne ob ču tlj ive še ne, da je rastlina.
Ali tedaj ni nobene meje med rastlinstvom in žival
stvom? Skorej je podoba, da ne. Po zmiraj natanjčniših preiskavah se je vse, kar so učeni poprej postavili v razloček, neveljavno skazalo in po sedanji vednosti bi znalo le sledeče v gotov razloček biti.
130
Rastlinska kal pri imenovanih
tlinah se le takrat učen, učna, ucno, krst
kupej stisne, ko se zmuzne skoz ozko luknjo na rodivne spolu ili po izpahnenji pologlasnega
na-no prilagaje k možkemu
e.
rastline, potem pa svoje podobě ne spremeni vec, ker je ob
V mestniku enojnega števila
kih in srednjih samo
dana od terdne mrenice. Zival
cki na ti
ki sto- stavnikov se devlj
tu
po mehkih tihnikih u namesto i
piU1
dob
S V OJ
po
popolnosti pa v vsakem trenutku spremené ; zdaj so podobni jajcu, zdaj steklenici, zdaj zvezdi itd
zad nj
55
55
V kolobarju" VI. 39
55
V
V
morji" ;
m o rj
« »
1
namesto
it
kolobarj
u
9
vsej narod v vsakdanjem govoru potřebuje i tudi
premenljivost t
po dobe je tedaj
po trdih tihnikih in staroslovenščina iskreno želí. T
velj
razloček
in žival, ako
ne smemo vseh tovo nedosledni hrvatski u
Je
reci, ki so brez te lastnosti, pr
astlinam. ker veliko
5
živalic prebiva v terdih apnenih ali kremenenih lupinah. ka kor polži; tedaj je tukaj nemogoče presoditi, ali prebi
Druzevnik srednjega se nahaja s končnico mi: ,,vrati",
samostavnika v množném številu
cesar šče doslej iiesmo pisali, in
teh h
bi
. V «
uno last imajo, ali ne. Ce b
jim
bilo hišico, kih ednozloznih samo i
atmi44 VI. 25. in 36. namesto
nasproti pri mož-
bo
Ví. 3
namesto ..bo

poginila tudi živalica, tedaj ji
pi
V •
©
ali „bogovi44. Oblikoslovje tudi rani končnica ami pri žen
Gospodarske skušnje.
skih samostavnikih na tihnik
namesto „z lažmi
zhajajočih : ,,z
«.k
Kesen je, cla se je to v pesm
lažami44 V. 25
naklju
(Kako mlade sad ne dre ves a pres a jati, da posebno veselo r a s t e j o in drugac s a j e n e veliko prekosijo). Ce je le moč, naj se v jeseni izkopljejo jame, poltretji čevelj globoke in tri do štiri čevlje široke ; kar se izkoplje dobre zemlje, naj se verže na poseben kup,
I	1 1 I	, I
slaba po spet posebej. Prihodnjo spomlad naj se kar je moc
zgodej drevesa vsadć ; dobra zemlja se verže spod v jamo,
in če je treba, naj se je še kaj primeče, da ne pride
drevo pregloboko v zemljo, kakor se to večidel
povsod napačno godi. Ko tako vsajeno drevo stoji
kakor ima stati, pa jama še ni zasuta, naj se mu na gole
korenine potrese za dve dobre periši ječ m ena, in potem
se ječmen in korenine drevesa za 8 pavcov na debelo z
zemljo zasujejo; pa zemlja okoli drevesa se ne smé preterdo
Ko začne
cilo, pa pesnik nikoli ne ima p tako je napačno ,,s povodnjimi44
V
nimi. Samostavniki te
©
eda v
e jezika kaliti. Ravno 182., namesto „spovod-
pi
vem sklonu na j od-bivajo ga v vseh drugih sklonovih razve druževnika, tedaj
55
belj4', „pogibelj44, „kopelj44 itd.,„zibeli44, „pogibeli44, „kopel
:u
55
\enadoma" VI. 3
93
unesto ..nenadama
je po
greška; samo mozki samostavniki dobivajo oma, ženski pa
v prvem sklonu na a vsikdar ama, tedaj „silama44 ne ,,si-loma44.
Krivo je „naraslo44 VI. 4. 35., ,,odraslek44 V. 13., namesto
„narastlo", „odrastlek44, vendar tudi na drugih mestih „na rastli44 VI. 16.
V berilu V. se r nikoli ne izpahuje, če za njim e pred njim pa ć stojí, v berilu VI. pa pravilno „čreda" V. 23., „cevo4k VI. 85. Zdí se mi, da zavoljo navade. ki
zatlačiti, da se ječmen ne zamori in
ne g
»j'je
ječmen kaliti, povzivajo koreninice njegov sok in zlem, in tako drevesce raste neizrečeno veselo in prekosí vse druge,
le v nekih krajevih gospoduje, ne bi korenične črke opuščali.
-yié- ^ J ■	- ^
Koncnico as Slovenec rabé latinske besede odmeče. napačno
tedaj
55
Pyrrhus44 VI. 36.; pa tudi
5Î
Pyrrh
u
in na prvem listu
ktere so bile drugači ravnane.
55
Ver. Frau. BI.44
Gospodarska novica.
(Nov gnoj). Da je
„gimnazijalni44 se srecata v klanci nedoslednosti.
Prilogi na ek, ok, ak delajo lepo in pravilno slovenski 2. stopnjo z izpuščanjem te končnice in na ostalo osnovo prilagajo: ej i i, e j i, ji, si, tedaj ne „visokejši44 VI. 65., te-

za vsako gospodarstvo perva moc
• V •
11
VlSJl

V •
potreba, se kaže ljajo na umetno vižo in ga prodajajo po svetu. Zdaj je učnik kmetijstva gosp. J. E. Ho lb ling na Dunaji (Stadt, Herrengasse Nr. 25) oklical gnoj za polje, senožeti, verte
in „sirok", „sirsi
u
V velevniku
v v
sce
doslej ne
tudi iz tega, da čedalje več gnoja naprav- smo izpahovali i: „postavmo44 VI. 64., namesto „postavimo44
in tudi za naprej ne smemo krhati polnih oblik.
,,Lešti4' VI. 66. stojí v protislovji s pisavoj „vzhod"
VI. 65.
in
vinograde (IIolblin
g7s Feld-,
Wiesen-, Garten und VVein
Namesto „zagojzda44 VI. 96. se ima pisati „zagvozda4*,
na vso moč priporoča za vsakteri kakor tudi „svoboda44. Kako je sem zablodila starejša če
gartendunger), kterega sadež. Za oral (joh) zemlje se ga potřebuje 6 do 8 centov,
ska pisava besede „strog44 VI. 172. namesto
55
stroj

cent (l1
s
vagána) velja 1 gold, in
pol;
go°J
ta je v po
Lepše in pravilneje je pisati „vsemogočen", kor
55
vse
dobi praha; kako se ž
or
• f
njim
n oj i
je v posebnem pod- gamogocen" V. 1., VI. 159.
uku s kratko besedo povedano. Prejemlje se v žakljih ali
Oblike
11
stojec
44
1 11
ležec", „pričujoču, „potujoe
u
V
4
6.
sodcih. — Če bo gospodar gnoj v štacuni kupoval, ne bo dosti razložno kažejo, da se deležje sed. delavno ima izpe-prišel deleč, to je gotovo; da pa razglasimo to novico, zna- ljavati iz osnove sedanjika, pa ne iz nedoločivnika, kar naši
biti da vendarle komu vstrežemo. Saj to pa bi radi do- pisavci neozirajoči se na staroslovenščino pogostoma opu
seírli, da bi vsi naši gospodarji spoznali, da mora gnoj ven- ščajo. Deležij se ljudstvo tako redko poslužuje, in pisatelj
V V
V I •
o
dar velika dobrota zemljišein biti, ker se celó napravlja olepsuje svoje sostavke z njimi je dolzen je pravilno rabiti, po štacunarsko ; ako je pa dobrota ,
da bi ga prav pridno
Só se zanemarja v besedah „revšina" V. 45. in
hi
ravnali in ga saj ne zgubljali po nemarnosti !
navšina44 V. 24. in
55
se
u
namesto „revščina44, „hinavščina".
V V
Slovensko slovstvo.
55
s c e
u
(Konec sledí.)
5.
in 6. gimnazijalni
Pretres „slovenskih beril za 3. in 4., razred44, vredjenih po dr. BI ei we i s-u in dr. Miklošič-u.
Spisal prof. Raie.
!	'	(Dalje.)
Odgovori.
O besedi
„kugau
1. Iz zgodo vi ne se ne dá dokazati, da bi Slovenci pred hudo turško morivko ne bili znali nobene hude nalez-Vz šče je včasih spodletelo in se zastopa skoz sam z: ljive ali zlo morivne bolezni. Res, da nam zgodovina ie
55
zrediti44 VI. 5., namesto „vzrediti44
5
ali
po iz: „izvelicar44
V.
48., namesto „vzveličar".
Sovsema na robe se potřebuje trpivni samostavnik ,,uce- lik pomor v Furlaníi,
nik44 VI. 9., „odrešenik44 23. za delavni „učnik44, „rešnik44; 389, 454). V letu 1006
premalo pripoveduje iz starejega časa slovenske zemlje; vendar, na pr., nahajamo, da je bil v letih 792 in 881 vc-
Krajni in Korutanu (Schonleben „Ann."
je bila silna bolezen krog Lju-
V V
vem sce pravimo „krstnik44, der
táufer, „stvarnik44, der
scho
bljane, da je v mestu in zunaj mesta do 17.000 ljudí po-pfer, pa ne „krščenik44, „stvarjenik44 v tem pomenu. Iz merlo ; leta 1230 je bila sopet huda mertvija na Krajnskem, írpivnega deležja se ne dajo samostavniki delavni, temoc le tako da so ljudje kar na potu cepali (Valvazor XV. 709, trpivni izpeljevati, in vsak Slovenec dobro razumi „učnik44. XIV. 292). Ali je leta 1349 strašni pomor, ki so ga ime-
Take samostavne imena pa se delajo iz delavnega
priloga :
novali „černo smert44, tudi med Slovenci divjal, manjka pri
131
cevanja; pa saj ni
mog
neznan ostati, ker je v bližnjih
Za
?
Jung
Benedkah pokonćal na 100.000 ljudi. Mor
bolezen
i
ki
gewohnt
?
alt getlian"
turško ku
jo imenujejo , v letu 1543 , kakor piše Valvazoi
se je prikazala na Krajnskem
XIV. 454); ali ni
bila že popred tukaj znana, ne pripoveduje nikj
Ali
je
mi je neki gospod, rojen Kastavec, sledeče prislovice povedal, ktere se po Kastalščini rabijo, med kterimi se meni posebno perva lepa zdí : „Mlado delo, stara navada", „Mla-
ime
n
kug
u
dajalo
m
tej bolezni, ali tudi drugim na
lezljivim in morivnim: bi utegnila Dalmatin in Trubar nar
boljše
dost privolji, starost obvolji", „Našto (nač, kernu) mladost privikne, starost obikne".
se prici biti v tolmacenji sv. pisma krat imenovane take bolezni, kakoršnc z besedo
ker so ondi vec Latinec zaznamuje
bari
n
pestis
a
i
nahaja Mat. 24, 7. in
Grek pa z imenom „Xoiuôç". Pa pri řl
_	«	_ .	. .	•	i	V m
Luk. 21, 11
le beseda zle z a;
?
nasproti pa pri Dalmatinu k tudi kugo 2. Mojz. 5,3,
o
i
ravno tako ima Dalmatin
4. Moj
14
i
12. in
drugod ;
le
Kratkoćasno berilo.
Trap.
(Pripovedka.)
Bil je nekdaj oče, ki je imel tri sine. Dva sta bila
3. Mojz. 26, 25. stojí žleza

2. Po eti mo log
f •
se
ni popoinoma dognano
iz ka
brihtna umerl.
i
nar mlajši pa trapast. Přiměřilo se je
^rf i	V •	•	a	mm	*
i
da je
oče
Starsi in srednji sin si naravnost posest razdelita,
košne korenike da je beseda
íi
kuga
u
1
je od slovenke
od ptujke
Gosp
stenjak navoduje koreniko sanskritski
glagol
h
ali khu, laedere, fcrire ; tej odgovarja slovenska
io, greška xomgo. Potem
tako, da na mlajsega nič ne pride.
Trap se milo joka in gré po svetu. Narpred sreča tropo
so se ga dobro naserkali, so ukali in mnoge
pijancov
ki
Pa
kujem, latinska čudo, percutio,
takem je kuga bolezen, ki pobija, tolče, mori. Ker pa kug
burke uganjali. Zlo se jim zarnerzi jokajočega viditi. dejo čez trapa in ga hudo našeškajo. „Kjer se mi veselimo
i
ko bolezen
bi
v več krajih zaznamuje zlasti hudo z i vin s utegnila njena korenika biti tudi tista, ki jo dr. Rapp ( Vergl Grammatik der indoeurop. Sprachen II. str. 74) piše kot VOri: Imamo
pravijo, tam ne smé nobeden žalovati". Trap se bolečin vije in prosi: „Bom pa kaj druzega, pravi, za naprej délai, če ljudi srečam. Le povejte, kaj?" Pijanci: „Prav! le go-
indoeuropejsko, v pomenu za
živino
sploh
zlasti za ki
ga
namreč k
ktera se nahaj
v nemški kuh, sanskritski
govori trap.
i
pa
V
s e
bi ga radi!"
íi
„Bom storil",
od
i
slovenski gav, g
slovenski k
i
goved , in pred ko ne tudi v
do
Pri ti priči ga pusté ; on pa gré in koraka naprej. Pride
pes
Vendar bi se jez raji poprijel une
samotnega
kraja.
Bilo je na véliki cesti. Tam je neki
perve, kakor te druge korenike
3. Po u m o s 1 (
mena „hudo nalezlj
j i ali tudi po
lovj
si po
u
111
li
hudo moriven" sicer nista enaka
ne tudi sorodna, pa sta med seboj mnogokrat zvezana ka- w^q piač0 dobote
kor i hudo
ok in uzročena reč (Ursache und Wirkung)
i
alezlj
bolezni so večidel tudi hudo mor
še to opomniti, da naše neučeno ljudstvo besede ne stiska tako hudo, kakor zdravnik ali naravoslc
íi
lezli
ker
Je
.rU
moz mosnjo dnarja zgubil in je ravno skerbno iskal. „Imamo ga, pa še bi ga radi!" upije trap, ko iskajočega ugleda. Ta meni, daje dnar najden in veselo ptujcu naproti gré. „Dajte sem, prijatel! mu reče, moj je; pa vi ve-
Pa trap kroži to svojo na dalej in
uni je měnil, da se norca delà. Vzame tedaj bič in mu jih
našteje po herbtu.
0
«««vvj^ |JV7 mwmiu. „VJ JOJ; - JJIUKtl lieuiliueft - ?)vcu lit?
bom tako govoril, pa povejte mi kako hočem, da bo ljudem
Ptujec: „Ce te kak tak popraša in če druzega ne veš
Bom storil", pravi trap. Potem odide

plaka neumnež
vec ne
?
kadar
naši Ijudj
o-
í->
ovonjo
i
da se „bolezen nalezuj
po
aku
po
sapi",
gotovo ne mahajo veliko v stran od te
6
kar učeni
vsec reci :
u
„Nic,
n i č !"
i
y
zdravnik imenuje miazme.
4. V učene ni govoru se Slovenci ne bodemo mogli zderževati vseh ptujk, kakor se jih drugi Slovani ne zder-
gre m gre in koraka naprej.
Pride do vode. Tù so ribči ribe lovili. „Nic! nič!
vpije trap, jih ugledavši, llibči res
še
íi
za
niso nič vjeli in bili
zuj ej
Zlasti malo zbii
sta o tem Rus in Poljak
Ceh
so silno nevoljni. Vse plane zdaj z mrežjimi drogovi na
1	rai	•	• v ,	__^ ^	. .	v
suho.
je prav laskern zastr
čisto slovanské besede
i
m za njim
Trap je vnovic tepen.
Trap :
jo raj
kteri
vozi Slovenec in Ilir. Vendar v ljudsk
-	J ~	^vjivin JL 1 Uj; • ^UUJl UC5111L
pa reči?" Ribči: Danes eno, jutro dvé! je
Odpustíte! kako cem
naš
prego
ni vselej celó dolocen, bodo vedno vec veljale d
govoru, vor# pa nam je všeč". „Prav!" odgovori trap. Potem odide
mače besede, ker se ložje umevajo; ako se mora pomen bolj določiti, se to lahko zgodi po kterem prilogu. S tem pa nočem terditi, da bi se ne smele bolj kratke, bolj določne in čistoslovenske besede iskati, kadar nahajajo bolj nena-
gré in gré in koraka naprej.
Pride do vislic. Tukaj so ravno babo obešali. Danes eno, jutro dvé!" upije trap. Ljudem se je ženica smilila,
zlo
jih tedaj besede neumnega razdražijo. Zagrabijo ga in ga
adni pomeni, kteri se morajo p
m
tank
zazna
Rn
ati. Sicer tudi ptuje besede same na sebi niso vselej se us m ili duše".
tako nabijejo, da se komaj zavé. Trap: nisem prav govoril?" Ljudje: „Tepec! drugikrat reci
se usmili! ali
popolno določne, svoj natančni pomen imajo bolj po na
„Bom",
: Bog
odgovori trap. Potem odide, gré
d
bi
na pr., ravno „epidemij
„epidemija'
i
prav za pr
d
in gre in koraka naprej.
in
pr
za prav med
manj tanko določujete pomen, kakor pa
Ij u d s ka bo ljudska bole
nemške V o 1 k s k r a n k h e i t in Ortskrankheit. Po takem razločku bi utegnilo po slovensko naj bolj prav biti ljudska bolezen, in krajna bolezen, v bolj splohnem pomenu.
Za besedo „Seuche", po bolj posebnem pomenu pa bo
Pride do konjederea, ki je ravno paro deri. „Bog se
se usmili duše!" reče trap in se
Bog
usmili duse!
začne iz vsega gerla smejati. Tudi konjederec misli, da norce uganja. Bil je čmern mož, s kterim se ni bilo šaliti. Prijel je
poleno in je trapa silno namahal. Trap: „Kako bi pač
reči
mogel?
Konjederec: „Cakaj ! bom ti jo zasolil. Pri tem mu
tezko ktera druga pred obveljala, kakoi bolezen".
íi
kuga
u
in
v
kužna
pokaze trop krojacev, ki se tepó. Tje pojdi, mu rece prašaj : „Ali kozla jez dar i te?" „Bom",
i
in
Da naše ljudstvo kolere ni bolj klicalo za kugo
i
bi
pravi trap. Potem pa odide in koraka, kamor mu je zaukazano.
Pride do krojacev. „Ali ko z la j ezd aritě?" jih praša.
utegnil biti ta uzrok
i
da
íi
kolera" ima preveč slovensko
podobo, ker cloveka, kakor pravijo, zlasti kolje, po trebuhu vije, grize in kerči. Tudi pri koljiki Slovenec
precej misli na to klanje.
P. H.
Komaj uni „kozel" zaslišijo , se hipoma vsi va-nj zadervé in ga tako nemilo z vatli omerijo , da mu pleča in herbet začerné.
Ce še tako tropo srečaš, reci : Tako se le norci sprem ljajo. Potiej boš pametno
Trap :
v
Zakaj vam pravni? Krojači: „Tepec pojdi!
govoril".
íi
Prav!" odgovori trap.
*
Ime žleza se je turski kugi (pestis orientalis) gotovo pri- Potem odide, gré in koraka naprej
taknilo za to, ker v ti bolezni otekó žleze (Driisen)pod pazduho.
nad stegni in še v vec druzih krajih (bubonespestilentiales, Bu-bonenpest.)	Vred.
**) Zato sva z gosp. dr. Strupi-om že zdávnej brez vsega pomislika
Pride do gospodov in gospodičin , ki se po pianem ra
dujejo in sprehajajo. „Tako se le norci s pre m ljajo
u
jih trap nagovori. En čas ga gospoda pisano
gleda,
za „Kolik" vzela kolji ka.
Vred.
le ne odjenja , gospodje svoje
palice vzdignejo
m

ker pa taka


namlatij
da je bolj mertev kot živ. Ko se zbrihta
i
je
vesnostjo, ktere se bojo vdeležili tudi vsi na Dunaji zbrani ospôda odšla, le eden je še sem in tje hodil ; tega on praša, škoťje, se bo položil prihodnji četertek. Kamen ta je přišel kako da bi bil govoriti mogel. Gospod: „Kak prilizek bi bil iz Jeruzalema v saboto na Dunaj; mladi arhitekt Endliher.
arts
to
izrekel, postavim
11
Slog
in
P
u
dobil. „Bom pa drugo pot bolje opravil", pravi trap. Potem
odide, gré in koraka naprej.
Pride do vojšakov, ki so ravno v boj gromeli in le po kervi hrepeneli. Peli so divje pesmi, polne ognja in boj nadušenosti
In še dar bi bil kteremu je zidanje romarske hiše v Jeruzalemu izročeno,
ga je izkopal iz neke podzemeljske jame na gori kalavarii blizo kapeljice matere božje in pa blizo verta Gethsemane.
C. k. ministerstvo je pohišne kupčevavce (Hau-
sirer #
oprostilo tistih davkovskih přiklad, ktere zade-„«uucu-uou. „Sloga in sprava", jim trap upije dar pri- vajo zaklad zemljišne odveze in pa deželne, okrajne in ob-čakovaje. Pa spekel se je. Miroljubne besede vojšake tako činske potrebšine, in je c. k. deželnim poglavarstvom velelo, razkačijo, da ga z bodali in puškami sujejo, tepejo in ljuto naj ukažejo dotičnim cesarskim gosposkam, da se pohiše-terpinčijo. „Tako že spet ni prav!" stoka třapec, povejte mi vavci te přiklade oprostijo. — Ce sta ženin in nevesta za-
Vojšaki: „Beseda bojnih mož je : voljo kakega posebnega vzroka, ki pa se mora do dobrega spričati, dovoljenje dobila le enkrat namesto trikrat
■■m n ■■■HBHB
vendar, kaj bi vsem všeč bilo l i í m (
11
ii
Jih
1
d aj m
jih
le babe di
to
govore
(U
Tra p
Si bom zapomnil". Potem pa odide
i
g»
in koraka naprej. oklicana biti, se na dan o klica ne smeta poro čiti;
Bila je noc, ko v neko vas dospč. Perva hiša je bila posebno bogata. Pa ravno to noč so čez to hišo tatje prišli in že so lestvice pristavili v shrambe se zmuzat
tako veleva nov ukaz. — C, k. ministerstvo notrajnih oprav se nek posvetuje, kako bi se dalo doloeevanje tarife za
Ko jih třapec zagleda, začne upiti: „B
Jih
daj
prodajo kruha, rnesá itd. drugač narediti ali da bi po polnoma ne halo, in je kupčijske in obertnijske zbornice za
h
b i m
jih
d a j m
Jih
moji
, BH
gredó. Res je to klicanje trapa spijoče ljudstvo prebudilo
Strah tatov ni popi- svet poprasalo. — Po poslednjih kasnih izkazkih je za der
V	• f 1	1	i	a	_ .	\i	M
ko te besede zaslišijo. Mislili so, da ljudje nad-nje zavno posojilo od leta 1854 že 400 milijonov plaćanih.
1. julija se bo začela nova zastavna posojilnica
Vse vrč skupej in kmalo so tatje zasačeni.
Gospodar (Hypothekeiibank) na Dunaji, ktera bo potem tudi po m n o
hiše, ki je bil bogat in je bil zdaj v
nosti vse zgubiti, gih deželah cesarstva napravila poddružnice, to je
male
je bil gr
vesel. Trapa je k sebi vzel
in ga noter do
c	-------------r--'"- ť«««livu , iu jv, luuiv
posojilnice. Ker ne manjka posestnikov, ki potrebujejo dnarja
smerti pri sebi obderžal. Zakaj le njemu seje imel za ohrambo
na pósodo , je
gotovo
?
bogastva zahvaliti
opraviti.
da bo ta nova naprava imela dokaj
D
k
dajè
V •
ljenje trapa. Pei
Dunajska kmetijska družba je razpisala vpra
. V
11
s e
kol ) m a
n e
tr e že". Dr
• V
aj de korit
to1V/ • il
Tudi slep
v •
ljudem sanje: „Kako bi bilo mogoče, ali kaj naj bi se po ikovec čelo, da bi se v našem cesarstvu toliko mesar-J. T. ske živine priredilo,da bi ne bilo potreba ptuje
konca tega
Novičar iz austrijanskih krajev.
Iz Doïenskesça 17. apr. Mnogokrat se je priporočevalo
kupovati?" Kdor bo na to vprašanje do leta kaj prida odgovor dal, prej me zlato medaljo, ktera je 50 cekinov vred na. Naj se požene, kdor vé kaj done le zlata svetinja mu bo lepo
brega in gotovega svetovati ;
na ogenj paziti zavoljo nesreč , ki izvirajo iz take nemar- plačilo, temuc tudi se večja bo ta zasluga, da se čez 4 mi
V saboto pred belo nedeljo t. 1. se je v Brezovci lijone vsako leto ohrani cesarstvu. — Poslanci pari ž kega
nosti.
in zmiraj bolj se bliza dan, da
pri Št. Jerneji na Dolenskem strašna nesreća pripetila. Dve zbora so jeli Pariz zapušati hiši ste ob dveh popolnoči do tal zgorele in z njimi vred se bojo na drobno zvedili njegovi sklep i, kteri se sedaj
tudi
dve ženski: gospodinja
in pa dekla. Pravijo, da same
se ne vedó.
Baron Ko lier gré te dni v Bukurešt,
ste si bile večidel te nesreće krive. Pozno v noč ste kruh kjer se bo komisija začela za vredbo Moldave in Va
pekle in tlečo metlo, s ktero ste peč ometale, za omaro vtaknile. Kolikorkrat sta tleča metla in pa živi pepel, neči-
lahije, ktera bo kake 3 mesce terpela.
Govori se
i
da
. cernogorski knez je napravil pismo, v kterem dokazuje merno spravljena, že ognjenega petelina zagnala na streho, da Cernogora ne more obstati, ako se ji ne dajo s tare meje da je pokončal vse, in vendar vse take nesreće niso žalibog! nazaj in da pred ne
še zmodrile gospodarjev in gospodinj. Bog pomagaj
»
J. 0. Lepstanski.
Iz Planine na Notranjsk. 19. aprila se mi pise, da tudi gosp. Pivk je naročil in prejel iz Monakovega 20
jaje kohinhinske pute, ktere je dvema domaćima pu-tama izvaliti dal ; v 3 tednih se je izleglo 6 pišancev, kteri se dosihmal prav dobro vedejo. Pozneje je gosp. Pivk naročil
bo stanovito ega mirú med Cernogorci in Turki ; tudi mora imeti svojo luko v A n t i v a r i, kjer je nekdaj serbski kralj Radoslav stanoval; ta luka je potrebna Čer-
„Sib. Driev." poterjuje te potrebe.
nogori kakor ribi voda.
V Valencii na Spanjskem se je 6. t. m. vnel punt, ga pa je armada iz Madrida kmali zadušila.
ki
V Rim bo
prišla nek še za 10.000 vojakov močneja posadka. — 7. dan t. m. so v Parizu zaperli mnogo oséb prekucijskih name-
4 poslati, zraven
pa se
novih 20 jaje, pa so mu jih môgli le nektere nekega francozkega plemena; polovico jih je gosp Koren kokli podložil ravno danes. Na Dunaji se tudi ko-
nov sumljivih.
Sliši se, da bo rusovski minister unanjih
zadev grof NeseIrode odstopil od te službe in njegovo mesto nastopil knez Goršakov, ki je poprej bil rusovski
hinhinske jajca dobivajo, pa ne vém
kje.
A. B.
poslanec na Dunaji.
Angležko
ministerstvo je začelo
Novičar iz raznih krajev.
omahovati; ministra Panemures in Laboucheres sta že od-stopila; ali se bo Palmerston obderžal, kadar bojo sklepi
parižkega zbora znani, se ne vé.
Po naj višjem ukazu cesarjevem se imajo za koncanje sodnija te
dni nekega zagrebača
V Erfurtu je obsodila kteri je pokopanim
vojske in dognanje mirne sprave po vsih cerkvah cesar- mer li čem ropal obleko, na 18 let v jeco, njegove poma
Za novo cerkev na Dunaji, gače pa na eno do 10 let.
stva zahvalne mase peti. ki se bo zidala v spomin srečne rešitve cesarjeve iz smertne nevarnosti leta 1853 in ktere podstavili kamen z veliko slo-
*
„Novice", ktere se podvizujejo vsako imenitnišo stvar svojim bravcem berž povedati, so že lani v listu 49. omenile na Dunaji izrejenih kohinhink. Kakor je lani dunajskému obcnemu zboru kmetijske družbe gosp. Roth pokazal to zlo hvaljeno novo pleme, bi tudi gosp. Pivk vstregel naši družbi, ako bi petelinćka in putko kohinhinsko 6. dan majnika obcnemu zboru pokazati
Zastran besede „pohiševavec" za nemško „Hausirer", ktera nam spet pod pero pride, nam je gosp. Cigale vse poterdil, kar smo unidan v listu 27. opomnili , in pa še přistavil sledeće: „Pameten je sicer svet, da iskaje slovenskih besed za kak pomen se oziramo na vec jezikov; ravno zatega voljo je beseda „p o hiš e va vec" tako dobra, kakor latinska: circitor (ob-hodnik), laška: merciajuolo giro vag a, francozka: col-port e u r (naramničar), angleška: p e d 1 er (kosar), ruska: raz-
nose ik, poljska: domokražea (ki po hišah
okrog
hodi),
hotel.
Vred.
česka : obchodník p o d o m o v n i"
itd.
Vred,
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : JoŽef BldZQÍk.