St, 44 MtBiaa platoa i ggg (Ciiti carrente cm 1» uđi)	Trslu, v torek *1, iebruarla 1982_Posamezna številka 20 stotžnk	Letnik XLVH
izhaja, izvzeraši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: u" - Frr.nJiflai^	^	Posamezne Številke v Trahi in okoHci po 20 stotink. - Oglasi se računajo v
AsiSkega št. 20 I nadstropje. Dopisi naj se poStjajo ure .efrankim«	■ ^^H~ ' * ^^^^	"	ene kolone (72 mm.) - Ogl«i trgovcev in obrtnikov mm po 40 ctof.
pisma se ne sprejemajo, rokopi i se ne vračajo. odgovorni ^dnik ^	H W ■ V V	^^ ■	osmrtnice. In zahvale, poslanice In vabila po L 1- oglasi denarnih zavo^v
Štefan Godina.-Lastnik tiskarna ^^O®* ...^aa Edinost Naročnina	H ■ ■ H	m« po L 1 - Mali oglasi po 20 st. beseda, maj nanj pa L 2 - Oglas1
znaSa za mesec L 7._,3 mesece r - a L 32. —, in celo leto	^^^^^^ ■ ^ft	naročnina in reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv.
Za inozemstvo mesečno 4 -«on uredništva in uprava St 11-67.	HHH H H ^^^^^	^^^ Bi	Frančiška AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
Madiarska in Mali sporazum
Bivši predsednik madžarske ljudske republike, grof Mihael Karolyi, ki ga sedaj Horthyjeva strahovlada besno preganja (zaplenila mu je posesti) in bi ga rada, če bi ga dobila v roke, kar obesila kot vele-izdajico, je bil dolgo časa gost Jugoslavije. Posebno je vzljubil Dalmacijo, kjer je dlje časa bival. Bil pa je tudi večkrat v Bel-gradu, kjer se je razgovarjal z državniki Jugoslavije o čim primernejši uredbi razmerja med Jugoslavijo in Madžarsko. Nedavno pa se je mudil par dni v Zagrebu, kjer je imel z urednikom tamošnjega «Tag-blatta* razgovor, v katerem je izrekel svojo sodbo o sedanji politiki Madžarske ter razvijal svoje misli o obnovi Srednje Evrope.
Hoče se — je rekel — seznaniti z deželo in ljudmi v vsej Jugoslaviji, kajti njegova najgorečnejša želja je, da bi prišlo do sprave med Madžarsko in Jugoslavijo. Slej ko prej je njegovo trdno uverjenje, da je zbližanje med Aladžarsko in Jugoslavijo, in nasledstv. državami sploh, ne le potrebno, marveč da mora, če ne pride do takega zbližanja, imeti to katastrofalne posledice.
Mnogo se govori sedaj o miru in vzpostavitvi Evrope. Dela pa se tako malo v tej smeri. Brez konsolidacije Vzhodne in Srednje Evrope ni možna ta obnova. Sicer priznava, da je sodelovanje z Madžarsko izključeno, dokler vlada tam Horthy. Isto-tako pa je uverjen, da pride tam ščasoma demokratična in socialna struja do veljave. Horthyjeva vladavina je imela v teh treh letih, odkar obstoji, le neuspehe. Namesto da bi se dežela konsolidirala, so nastale razmere, ki kažejo na popolno anarhijo. Madžarska je danes bolj osamljena, nego je bila kdaj. Madžarska je iskala priključitve k Angliji, Franciji, Ameriki, Nemčiji, ali ni ji uspelo nikjer. Le enega, kar bi bilo najnaravneje ni poizkusila: da bi se približala sosednjim državam! In vendar je edino prava tista vna-nja politika države, ki išče sporazuma s sosedi. Saj je tudi mogočna Nemčija tirala tako slabo vnanjo politiko, kakor jo sedaj Madžarska, a končala je žalostno. Če se je celo za mogočno Nemčijo taka politika morala zaključiti s katastrofo, česa ima potem pričakovati mala, oslabljena Madžarska?!
Karolyi je uverien, da se odnošaji med zmagovalci in premaganci morajo potom vezi gospodarskih interesov ublažiti in postati celo iskreni. Ogromne svote, ki se porabljajo sedaj za vzdrževanje čet ob mejah, bi mogle služiti za ustanovitev potreb-
Jugoslavija
Kralj Aleksander odpotoval v Bukarešto
BELGRAD, 19. Kralj Aleksander je odpotoval v Bukarešto v spremstvu ministrskega predsednika Pašića, zunanjega ministra Ninčiča in generala Hadžiča. Uradna zaroka kralja z Marijo Romunsko se bo vršila po pravoslavnem obredu v palači Kon-troceni, kjer bo kralj stanoval tekom svojega bivanja v Bukarešti.
Pogajanji z Italijo
ZAGREB, 19. Včerajšnja »Svobodna Tribuna« objavlja kratek razgovor svojega sotrudnika z dr. Otokarjem Rybarem o vprašanju pogajanj z Italijo. Dr. Rybar je med drugim izjavil, da je bila v ponedeljek druga konferenca med zunanjim ministrom dr. Ninčičem, pokrajinskim namestnikom v Dalmaciji Metličičem, jugsl. konzulom v Zadru Cincar-Markovićem in poslanikom v Rimu Antonijevičem. Gospodje so zelo podrobno razpravljali o poedinih vprašanjih. Sklenili so, da se povodom rmske konference paralelno z njo razpravlja v Rimu tudi o vprašanju Zadra. Italijani stojijo na stališču, da se izvede člen 2. rapallske pogodbe, ki se nanaša na Zader. Rečeno je, da naj se sklene poseben sporazum o od-nosajih med Zadrom in njegovim zaledjem. Zato zahteva Italija, da se sklene ta sporazum pred evakuacijo tretje cone, da Zader ne ostane odrezan od zaledja. Jugoslavenska vlada, je dejal dr. Rybar, pa zastopa stališče, da ti dve vprašanji nista zvezani z junktimom. Italijani morajo tretjo cono na vsak način takoj izprazniti. Sedaj se bo na konferenci v Rimu videlo, ali se more stvar rešiti z dogovorom, ali pa bo morala jugsl. vlada zadevo spraviti pred zvezo narodov. V pregovorih bo jgsl. delegacija odločno vztrajala na stališču jugoslovenske vlade in energično- zahtevala izvršitev rapallske pogodbe in se ne bo dala zaplesti v vprašanja, ki niso v nikaki zvezi z evakuacijo tretje cone in z vprašanjem Zadra. Dr. Rybar ima vtis, da zunanji minister dr. Ninčič zelo resno presoja jugsl. odnešaje do Italije, da ja dobro informiran in da skrbi jugsl. javnosti nikakor niso upravičene.
Konec rudarskega procesa v Bosni — Rudar Kerović obsojen na smrt
BELGRAD, 20. Iz Tuzle javljajo; Po skoro tri tedne trajajočem procesu pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bila vče-ra izrečena sodba proti rudarjem, ki so se povodom lanske rudarske stavke v zeniš-kem revirju uprli orožnikom in hujskali na revolucijo. Rudar Karel Železnik je bil obsojen na eno leto težke ječe. Osman JDjulović na ?5 mesecev težke ječe. Rudar Gjuro Kerović na smrt na vešala, kjer je ustrelil orožnika Reljiča. Rudar Janez Bra-
nih kulturelnih in socialnih naprav. Poznejši rodovi bodo gotovo strmeli nad to povojno duševnostjo sedanjosti. Ne bodo mogli razumeti, kako da se v skoro petih letih tako težkih bojev ni mogel izvesti tako enostaven program.
V različnih krajih Evrope se vrše neprestano konference. Shajajo se najmodrejše glave Evrope, ali vsa pogajanja nočejo do-nesti nič pravega. Karolyi si ne more misliti, da bi državniki ne mogli razumeti tako enostavnih stvari. Ali pa morda vendar? Ali pa ovirajo tajne sile in špekulacije, da se Vzhodna in Srednja Evropa ne moreta opomoči gospodarsko in politično? A te razmere so škodljive tudi proizvodnji zmagovalcev in koristijo le bančnemu poslovanju bogatih dežel. Mari naj ti odnošaji preprečajo obnove?
Karolyi meni, da je konsolidacija Srednje Evrope v veliki meri odvisna od Madžarske. Ali pa se je nadejati skorajšnjega preobrata na bolje? Bližajo se nove volitve na Madžarskem, ki bodo gotovo ugodne za vlado. S tem pa ni nikakor rečeno, da večina madžarskega naroda odobruje sedanje razmere. Vsi znaki kažejo, da novi volilni red skoro popolnoma zapre opozi-cicnalcem pot v parlament. Če pa se to vendar ne zgodi, pa so bande tu, ki bodo v imenu svobodne volitve cpozicionalne kandidate — zapirale! Sicer pa nhna to posebnega pomena, ali izgubi opozicija 10 ali pa 20 mandatov. Dokler je velik del opozicije iegitimističen (za Habsburgovce), dokler ne pridejo na krmilo pravi demokrat je in socialno čuteči in misleči politiki, dotlej ne bo možna gori označena dobra politika. Dokler more Horthy vzdržavati svoje bande, dokler se razorožitev ne izvede resnično, ne more priti do take vlade. Horthyjevo vladavino vzdržuje le nasilje. Čim to izgine, bo tudi konec Horthyjevega gospodarstva.	^
Tako je analiziral grof Karolyi položaj svoje domovine v srednji Evropi. Mora se mu priznati, da je dobro označil tudi bolezen, ki razjeda notranje politično življenje na Madžarskem in ne dovoljuje tej deželi, da bi vršila svojo nalogo, ki ji je usojena v novih razmerah, ki so nastale v Evropi po zadnji vojni Tudi za to bolezen* ki se ji pravi reakcija, je čas najboljše zdravilo. Madžarske ljudske množice bodo prej ali slej izpregledale in tedaj bo nastopila tudi za Ogrsko doba demokracije in prijateljstva z vsemi sosedi. Še le tedaj bo postala važen činitelj miru in reda v Srednji Evropi.
čun je bil obsojen na 10 mesecev zapora. Ostali rudarji so dobiti 5 tednov do 10 mesecev zapora.
Švicarske kreditne ponudbe Jugoslaviji in Romunski
PARIZ, 20. Pred nekoliko dnevi so javili listi iz Belgrada, da je neki švicarski konscrcij ponudil Jugoslaviji posojilo. »Journal des Debats« javlja iz Berna k temu sledeče: Švicarska vlada želi z Jugoslavijo in Romunsko skleniti kreditni sporazum pod pogojem, da se gotovi del kredita vporabi za nakup in nabavo raznega blaga v Švici Švica ponuja Jugoslaviji 50 do 60 miljonov švicarskih frankov. Jugoslavija bi imela v Švici naročiti lokomotive, elektromotorje in švicarske tire. Kot garancijo za kredit bi pa dala Jugoslavija državne papirje in žito.
Rusija
Ruske priprave za konferenco v Genovi
MOSKVA, 20. Sovjetska politična komisija je pod predsedstvom Krassina pripravila gradivo za konferenco v Genovi Ruski zastopniki bodo zahtevali v Genovi odškodnino za pomoč, ki jo je Rusija dala Franciji tekom vojne in za škodo povzročeno po ofenzivah Judeniča, Denikina, Kolčiaka, Wrangla in Poljske. Pred odhodom ruskega odposlanstva v Genovo bo Lenin sestavil načrt za splošno razorožitev Rusije.
Ljenin obolel
LONDON, 20. Glasom došle brzojavke je Ljenin resno obolel.
Težko delovanje francoskega Rrdeče^a križa v Rusiji
PARIZ, 20. Francoski Rrdeči križ ye naročil Noulensu, da se pogodi direktno z sovjetsko vlado o načinu razdelitve 6 mi-ljanov frankov, ki jih je Francija določila za pomoč Rusiji. Sovjetska vlada zahteva, da bi se vršila tozadevna pogajanja v Parizu s Krassinoih kot zastopnikom Rusije. Radi tega je poslal francoski Rdeči križ Thibanta v Berolin, ki pa je prispel tja, ko je Krassin že odpotoval. Temps je sedaj radoveden, ali bo sovjetska vlada dovolila francoskemu Rdečemu križu, da pomaga bedni Rusiji, kakor je to dovolila Hooverju in italijanskemu Rdečemu križu.
Rusija In Poincarejeva nota
DUNAJ, 19. Iz Moskve javljajo: »Pravda, se bavi v uvodnem članku z zadnjo Poincarejevo noto angleški vladi List pravi: »Namen te note je, da prepreči konferenco v Genovi Isti cilj ima tudi Poincarejeva zahteva, da naj sovjetska vlada že pred konferenco sprejme nekatere zavezniške pogoje. Rusija mora odločno odkloniti tako zahtevo. Ali bo imela Rusiia od
pogajanjih vse pravice, ki si jih je priborila s svojimi slavnimi zmagami po meščanski vojni in more seda; podpreti svojo zahtevo po ravnopravnosti važne in ne samo ustmene argumente, — ali pa bo neenakopravna kolonija, kateri druge države stav-ljajo svoje poboje. Će bi kakemu voditelju kake kapitalistične države padlo v glavo, da postopa z Rusijo hujše nego z Estonsko, Finsko ali z Monakom, tedaj bi se moglo zgoditi, da sovjetska Rusija odklone udeležbo na konferenci v Genovi. Poincarejeva nota stavlja med drugimi pogoji tudi te-ga-le: Sovjetska Rusija naj menja svoje zahteve glede zasebne lastnine, ali pa naj dovoli za tujce režim kapitulacije. Nočemo niti govoriti o tem, da so take zahteve naravnost v protislovju z onimi klavzulami resolucije, sprejete v Cahnesu, v katerih se govori o tem, da se posamezne države ne smejo vmešavati v notranja vprašanja drugih držav. Ta nesramna zahteva francoskega imperializma hoče Rusiji vsiliti ulogo Turčije za časa sultanov, ko evropska gospoda na turškem ozemlju niso bila podvržena turškim zakonom, temveč so tvorila državo v državi
Angleška vlada bo imela brezdvomno dovolj razlogov, da zavrne to zahtevo francoskih kapitalistov. Če odkloni vse francoske zahteve/ in Francija zaradi tega ne pride na konferenco v Genovo, bo tem boljše za Anglijo. Će sie Francija zaradi svojega odpora ne udeleži konference v Genovi, bo ostala ločena od vse Evrope in bo imela od tega škodo le ona.
Poljska
Poljsko - francoski trgovski dogovor
VARŠAVA, 16. »Journal de Pologne«, oficiozno glasilo, ki izhaja v Varšavi v francoskem jeziku, piše o podrobnostih francosko - poljskega dogovora, o katerem ne piše sko*x> noben poljski list. Po tem dogovoru bi se plačalo za francosko blago le 50 % carinskih tarifov. Francija bo razen tega dobila monopol za izvažanje petroleja iz Poljske in pravico, da odpre ob rus-ko-poljski meji skladišča blaga za izvažanje iz Poljske v Rusijo. Za tranzitno blago v Rusijo in Ukrajino bi Francija ne plačevala nikake carine.
Poljski listi, ki pišejo o tem dogovoru, poudarjajo, da je ta dogovor škodljiv za poljsko trgovino in industrijo.
Italija
Pred povrnitvijo Giofittija na vlado?
RIM, 20. Kralj je danes sprejel razne politike, s katerimi se je posvetoval glede rešitve krize. Med drugimi je sprejel tudi
ina, Nittija in Mussolinija. Splošno se smatra, dsa bo kralj poveril sestavo vlade Giolittiju, ki se smatra edeni za zmožnega, da v teh razmerah sestavi vlado. GioHttija je priporočil baje tudi Orlando,
Obveznost sprejemanja vojnik invalidov na delo
RIM, 20/ Uradni list objavlja zakon z dne 29. januarja 1922, štev. 92, ki odobrava pravila za udejstvitev zakona z dne 21. avgusta 1921, štev. 1312 za obveznost sprejemanja vojnih invalidov na delo.
Francija
Pogoji za francosko - ruski sporazum
PARIZ, 20. Parlamentarna skupina za zaščito francoskih interesov v Rusiji je izrazila željo, da se določijo pogoji za vzpostavitev odnošajev do Rusije in sicer: 1. Priznanje vseh obveznosti, sklenjenih pod prejšnjimi vladami 2. Popolna vzpostavitev francoske imovine, pravic in interesov. 3. Vzpostavitev pravic zasebnikov in individualne svobode sodišča. 4. Posebna jamstva za izvedbo teh pogojev.
Belgijska kraljica v Parizu
PARIZ, 20. Kraljica Elizabeta je dospela semkaj. Kraljica potuje inkognito v spremstvu ene častne dtame.
Noblova nagrada izročena Anatolu France«
PARIZ, 20. O priliki izročitve Noblove nagrade za literaturo Anatolu France u je priredil osrednji odbor udruženja za človeška prava, čigar član je Anatole France že skaro 20 let, slavnostni banket. Tu je slavljenec imel govor, ki je bil od vseh navzočih burno pozdravljen.
Francoska vlada zanikuje vesti o pogajanjih z Rusijo
PARIZ, 20. Francoska vlada je sporočila časnikarjem, da so vesti nekaterih angleških in nemških listov o francosko - ruskih pogajanjih popolnoma neresnične. Tako stališče francoske vlade je v očividnem nasprotju z njeno politiko, ki zasleduje z zavezniki vsa ruska vprašanja, da bi se tako prišlo do sporazuma glede stališča, ki naj bi ga zavzele zvezne države napram Rusiji.
Nemci se vedno militaristi
PARIZ, 20. Listi poročajo iz Hannovra, da se je vršil tam shod državne poljedelske zveze, katerega se je udeležilo 12.000 delegatov. Predsedoval je poslanec Hepp ob navzočnosti Wagenheira, glavnega organizatorja državnega prevrata Kapp-Hin-denburg. Poslanec Hepp je v svojim govoru hvalil milita rinem. Shod jeo dobril spomenico proti odškodnin ara, v
Anglija
Beneš o landonskih pogajanjih
PARIZ, 20. Dr. Beneš je poročal londonskemu poročevalcu agencije »Havas« o predmetu svojih pogajanj z Lloydom George om in lordom Curzonom. Z Lloydom Georgeom se je pogajal o genovski konferenci in o ruskem vprašanju, z lordom Curzonom pa o čehoslovaški politiki, o predstojeći konferenci v Genovi in o finančnih ter gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Anglije in Čehoslovaške.
Dr. Beneš je nadalje izjavil glede finančnega položaja Avstrije, da se je v tem vprašanju že sporazumel z Anglijo in Francijo. Čehoslovaška se želi pridružiti pomožni akciji Francije in Anglije v prid Avstriji in vključiti svoje že dovoljeno posojilo v splošni načrt, ki ga bo izdelala Zveza narodov.
Dr. Beneš bi želel, da bi posamezne vlade proučile še pred konferenco v Genovi posamezna vprašanja, o katerih se bo razpravljalo. Beneš smatra, da bi se mogel odložiti dan 8. marca, določen za konferenco. Sedaj se vrše pogajanja o posojilu, ki ga je Anglija že dovolila Čehoslovaški.
Poročevalcu lista »Observer« je Beneš izjavil med drugim: »Če pride do konference v Genovi, želim toplo, da bi bila uspešna. Ta dogodek bo tako važen in bo imel za Evropo tako globoko vrednost, da resnično želim, da bi se ne pokvaril s taktičnimi in metodnimi napakami. Vzemite kot primer Rusijo! Čehoslovaška misija se nahaja v Moskvi, ruska pa v Pragi. Dosegli smo, da se je vrnilo doslej v domovino iz Rusije 50 tisoč Čehoslovakov in se pogajamo za sklenitev trgovskega dogovora. Prepričani smo torej, da se bodo v kratkem lahko vzpostavili splošni stiki med Rusijo in Evropo. Bojim se pa, da bo obnovitev Rusije odgodena, če pride v Genovi do navzkrižja med Rusijo in Anglijo- Naše prepričanje je, da bomo megli Rusijo ev-ropeizirati, če stopamo postopno z njo v trgovske stike in ji pomagamo. Posvaril bi pa pred prehitrim in prenagljenim sestavljanjem programa za konferenco v Genovi.
Anglija se misli odpovedati protektoratu nad Egiptom
LONDON, 20. Angleški listi ugibljejo o vsebini sporazuma z Egiptom. Zatrjujejo, da se bo angleška vlada odpovedala protektoratu nad to deželo pod pogojem, da bodo zavarovane zveze med posameznimi deli države. Dalje bo angleška vlada zahtevala garancije za zaščito tujcev v Egiptu in proti vmešavanju kake tuje vlasti v notranje egiptovske zadeve.
Angleški parlament sprejel zakon o avtonomiji Irske
LONDON, 20. Spodnja zbornica je včeraj z veliko večino glasov sprejela zakon o avtonomiji Irske.
Anglija določila program razprav genovske konference. — Lloyd George o važnosti angleško - francoskega sporazuma. — Izvedenci se bodo sestali prihodnjo sredo na preliminarni seji
LONDON, 20. Daily Telegraph poroča, da ie Lloyd George že določil program za razprave na konferenci v Genovi. List pripominja, da smatra Lloyd George sporazum med Anglija in Francijo v glavnih vprašanjih za največje važnosti za potek vse konference* Genovska konferenca bo prvi sestanek v vrsti pogovorov, ki se bodo postopoma lahko vršili vsakih 6 mesecev. Kar se tiče sestanka izvedencev, želi angleška vlada, da bi se znašli zastopniki pripuščerrih držav prihodnjo sredo v Londonu. Italijanski in belgijski odposlanci pridejo v London že v torek. Zastopniki Male entente bodo izbrani od pristojnih poslaništev v Londonu.
Ogrska
Volilno vprašanje na Ogrskem
BUDIMPEŠTA, 19. Kakor znano, je bila madžarska narodna skupščina razpuščena, ne da bi bila rešila vprašanje volilnega zakona. V svrho rešitve vodilne reforme bo imenovano posebno razsodišče, sestavljeno od 10 do 12 članov. Člani senata bodo med drugimi grof Avrelij Desevsi, predsednik kurije, predsednik upravnega sodišča in mnogi višji sodniki, univerzitetni profesorji in odličnejši pravniki. Razpravljalo se bo predvsem o vprašanju, ali je vlada upravičena, da menja Fridrihov volilni zakon. Če odgovori razsodišče na to vprašanje negativno, se bodo že aprila razpisale nove volitve. Vprašanje volilne reforme bi potem morala rešili novoizvoljena narodna skupščina. Vse. izpremem-be, ki jih bo proglasilo sodišče za dovoljene, bo vlada izvedla potom odlokov, V tem slučaju bi se vršile volitve v prvi vrsti majai in nova narodna skupščina bi izvršila tekom pol leta reformo gosposke zbornice in se potem konstituirsda kot poslanska zbornica.	_
Avstrija
Blagodejni vplivi posojil Nemški Avstriji
DUNAJ, 20. Tekom zadnjh dni so dovolile različne države posojila Nemški Avstriji in sicer: Anglija 2 miljona šterlingov, Italija 70 miljonov lir, Francija 55 miljonov frankov. Listi zatrjujejo, da bodo ta posojila zboljšala obupen finančni položaj v državi. Cena kruhu je padla za 25 K, sladkor ie za 100 K ceneii.
Čehoslovaška opera na Dunaju
DUNAJ, 20. Kakor javljajo listi, namerava čehoslovaška opera v Vratislavi pri« rediti na dunajski Ljudski operi več čeho-slovaških predstav.
Nizozemska vzpostavila diplomatske od-nošaje z Jugoslavijo
HAAG, 20. Zunanji urad javlja, da je nizozemska vlada sklenila vzpostaviti diplomatske odnošaje s kraljevino SHS.
Čehoslovaki priborili v Švici prvenstvo v snežnem sportu
ST. MORITZ, 20. Čehoslovaška je priborila v letošnjih zimskih športnih tekmah zmago nad Švedsko. Rezultat 3 : 2. Čehoslovaška je pridobila prvenstvo.
Stavka uslužbencev pomorskih vlačilcev v Liverpoolu
LIVERPOOL, 20. Nameščcnci pomorskih vlačilcev so stopili v stavko. Prista* niški uradniki stavkajo iz solidarnosti in se jim bodo pridružili menda tudi razkla-dalci. Stavko je povzročilo' zvišanje delovnih ur in znižanje mezd.
GsspoMa enbefa
Op. ur. Pričujoči članek vsebuje seznam vprašanj, o katerih je beseda v znanem pozivu «Gospodarskega lista» za gospodarsko enketo, ki smo ga posneli tudi mi v naši Številki od 18. t. m. Ni dvoma, da bo ta važna in hvalevredna spodbuda sprožila v naši javnosti in v vrstah strokovnjakov vsesplošno zanimanje. Pozivamo vsakogar, ki je v stanu doprinesti k povoljni rešitvi teh velevažnih vprašanj, naj ne zamudi prilike in naj postavi svoje znanje v službo našemu ljudstvu, ki je po sedanji
gospodarski krizi posebno kruto zadeto. * * *
V zadnji številki « Gospodarskega lista* smo izrazili nujno potrebo, da naj se radi težkega, nevzdržnega gospodarskega položaja, v katerem živimo, vrši «gospodarska enketa», na kateri naj bi se po možnosti našla pot iz sedanje gospodarske krize, ter sestavil načrt za naše bodoče delo na gospodarskem polju. Naša misel je našla živahno zanimanje v krogih, s katerimi smo imeli priliko o zadevi govoriti.
Ker se pa zavedamo, da bi imela «en-keta» malo uspeha, ako bi se sešia brez konkretnih predlogov, smo sklenili zbrati najprej vse potrebne podatke, ter na podlagi teh sestaviti primeren načrt za nameravano «enketo». V ta namen priobčujemo v naslednjem vrsto vprašanj, tikajocih se naših gospodarskih zadev in prosimo vse, ki se zanimajo za naš gospodarski obstoj, da-nam nanje čim prej odgovore.
Odgovore na stavljena vprašanja bomo objavili v tretji, oziroma v četrti številki «Gospodarskega lista», zato prosimo, da nam jih čimprej dopošljete.
Vprašanja smo sestavili s prijaznim sodelovanjem raznih odličnih naših mož In upamo, da so preccj izčrpna. Ozirati smo se seveda morali samo na zadeve, ki se tičejo več ali manj celotne dežele, ter se nismo mogli spuščati v razne lokalne zahteve. Če smo pa morebiti vendarle izpustili kakšno važno gospodarsko zadevo, prosimo, da se tudi nje dotaknete v svojem odgovoru.
Vojna odškodnina: a) v kakšnem položaju se sedaj nahaja, b) kakšni so najob-čutnejši nedostatki, c) na kateri način se najlažje doseže izplačilo oz. posodilo?
Naše zadružništvo: a) kakšno je razpoloženje našega ljudstva napram pbstoje-čemu zadružništvu, b) kako bi se zboljšal in pospešil razvoj zadružništva, c) kaj se je doseglo glede zamenjave v nasledstvenih državah naloženih kron, d) kako je z vojnimi posojili, e) kakšno je stališče vlade glede sanacije zamenjalnih in vojnoposojil-nih izgub našega zadružništva?
Zamenjava denarja in vojnih posojil posameznikov: a) ali naj se še pričakuje zamenjava nezamenjanih avstro-ogrskih kron in vnovčenje vojnih posojil, b) kakšno je stališče vlade?
Splošni finančni položaj dežele: a) kakšen je sedanji položaj, b) kaj nam prinaša bodočnost, c) kako bi ga mogli zboljšati?
Živinoreja: a) Kako naj se zaščiti naša živinoreja, b) kako naj se povzdigne?
Poljedelstvo: a) kako naj se pospeši naše poljedelstvo, b) kako naj se razširi zlasti sadjereja?
Poljski pridelki: a) kako naj se organizira izvoz zgodnjega krompirja, črešenj m enakih pridelkov, b) kako naj se organizira prodaja vina?
Domača Industrija in obrt: a) kako naj se pospeši in napravi življenja zmožno že obstoječo domačo industrijo in obrt, b\ kakšne nove panoge in kje naj se uvedejo?
Elektrifikacija voda: a) kdo naj prevzame delo, b) kako naj se elektrifikacija najprimernejše izvede, c) v kakšnih gospodarskih panogah bi elektriko najbolj uporabljali, d) ali bi bil investirani denar dobro in varno naložen?
Brezposelnost: a) i2. kakšnih vzrokov grozi vedno večja brezposelnost, b) ali bi se dala brezposelnost potom organizacije
vsaj deloma omejiti?	. , ,
Kdo naj se udeleži «eukete» m kako naj se doseže, da se bodo njeni sklepi izvršili?
Ali bi ne bilo pametno nasloniti se na kakšno gospodarsko organizacijo v kraljevini in na katero?
Uredništvo ^Gospodarskega lista*.


Dnevne vesti
Novi izgredi ▼ Splita? »Popolo di Tri-estc« poroča o novih protiitalijanskih izgredih v Dalmaciji. Svojemu poročilu dodaja kot po navadi grožnjo, da si bo plačal nad nami. Mi ne moremo drugega, kot da zopet izjavimo, da take izgrede in nasilja, ako so se v resnici dogodili, obsojamo. Dalmatinski Hrvati morajo vedeti, da nas na ta način izpostavljajo hudemu maščevanju s strani tukajšnjih fašistov. Vprašajo naj se, ali zahteva res korist njihove domovine, da morajo nam Slovenom ital. državljanom povzročati lake žrtve! Grožnje »Popola di Trieste« zavračamo kot neumestne in neupravičene. Opozarjamo obenem, da na ta način ne bo nikdar mogej prenehati ta žalostni in nekako začarani kolobar nasilij in protinasilij nad nedolžnimi ljudmi na obeh straneh, ki niso^s temi izgredi v prav nobeni zvezi. Grožnje fa-šistovskega glasila so tem manj umestne in tem manj upravičene, ker so ravno tukajšnji laški nacionalistični listi ponovno poročali, da so jugoslovenska oblastva redno storila svojo dolžnost glede zaščite dalmatinskih Italijanov. In slednjič: je li taka »vendetta« zares tako sijajno dejanje, da bi delalo kako čast katerisibodi stranki velikega kulturnega naroda?!
2 ozirom na poročilo v »Popolo di Tri-este« je poslanec Wilfan poslal splitskemu županu Tartaglii sledečo brzojavko:
»Radi tostranih Slovenov, izpostavljenih vračilu za nekakšne tamkajšnje izgrede, prosim nujnega razjašnjenja, eventualno posredovanja.«
»Ljudsko štetje« bi bilo torej dovršeno, kakor doznavamo iz nedeljskega »Picco-Ia«. Izid sicer ni še uradno objavljen, ali, z ozirom na stike, ki jih ima r.Piccolo« z uradnimi krogi, si smemo domnevati, da njegove številke odgovarjajo uradnim trditvam. Našteli so v tržaškem mestu — vštevši vojaštvo (7078) — skupno 239.627 prebivalcev. Mej temi 158.904 Italijanov, 150 Furlanov, 540 Nemcev, 2 Romuna, 1 Albanec, 45 drugih narodnosti in 19.387 Slovencev! — Tu moramo pojasniti, da po občevalnem jeziku so vpraševali le bivše avstrijske pripadnike, iz česar sledi, da mora biti tu sedaj okolo 60.000 renjikolov.
Pred vsem vidimo, kaka grda je prevara z »občevalnim jezikom«. ^Piccolo« ne govori o ljudeh s slovenskim ^čevalnim j jezikom in govori le o Slovencih. Teh da j je samo 19.387! Neresničnost te številke dokazuje že število otrok, ki zahajajo v slovenske ljudske šole v Trstu. Iz leljšnjih katalogov je razvidno, da je teh otrok 6266! Mi smo to dejstvo že ugotovili v številki od 11. februarja. Toda uradni statistiki se niso dali prepričali in napisali so vendar sramotno — ker lažnivo — številko j 19.000. Ce primerjamo to številko s številom šolskih otrok, bi morali sklepati, da vsak tretji Slovenec v Trstu hodi v ljudsko Šolo. Iz tega bi sledilo matematično, da Slovenci imamo le tistih 6000 šolskih otrok — ki so ugotovljeni — potem le njihovega očeta in mater, ki sta povprečno še v mladi dobi od 24 do 40 let, da pa ni-miamo vseh drugih ljudi druge starosti. Nimamo ne dojenčkov, ne mladine od 12. do 24 leta, ne starcev. Vse naše prebivalstvo bi obstojalo le iz mladih zakonskih, ki imajo po enega ali več otrok, oziroma iz vdov in vdovcev in njihovih sirot, ki zahajajo v ljudsko šolo, ali pa so ti otroci brez očeta, ali brez matere, ali pa brez obeh! Da je tako razmerje izključeno, ne-možno, pri starem našeljenju, ki biva tu že tisoč let: to je pač jasno vsakomur. Do števila 19.000, kot produkta ljudskega štetja, ob 6000 šolskih otrok — more priti le drzna prevara. Jasno je torej, da Slovencev niso šteli ne po narodnosti, ne po občevalnem jeziku, ampak da so nas potajili, da so s prevaro skrčili naše resnično število. Ekscelenca Salata: hujši si nego je bila naša zlobna in brezčutna mačeha — Avstrija!!
Odlikovanje na češkem koz alatu. Kralj je z odlokom z efne 22. januarja 1922 odlikoval vicekcmzula tukajšnjega generalnega čehoslo-vaškega konzulata in bivšega majorja čeho-slovaških legij v Italiji g. Laška Ivana z viteškim križem reda italijanske krone.
Zborovanje državnih uradnikov. V nedeljo ob 10 se je vršilo v gledališču »Fe-nice« zborovanje državnih uradnikov. Gledališče je bilo nabito polno. Predsedoval je tajnik Zveze državnih nameščencev Merio. Prvi je govoril tajnik Delavske zbornice in obč. svetovalec Cavarocchi, ki je v živih barvah naslikal obupni položaj tukajšnjih državnih uradnikov, kateri niso zapostavljeni samo pred svojimi kolegi v
starih italijanski^ pokrajinah, ker dobivajo mesečno 150 — 300 lir manj plače nego oni, temveč so zapostavljeni pred zadnjim cestnim pometačem, ker zadnji cestni pometač dobiva za vsaj 100 lir večjo plačo od zadnjega državnega uradnika. Državni u-radniki se ne morejo spuščati v odprt razredni boj proti vladi, ker bi pretrpeli spričo stanja sedanje discipline težke žrtve. Ostaja jim edino sredstvo: da hodijo oblečeni sorazmerno svoji plači, to je hujše od zadnjega cestnega pometača. Kdor bo videl po ulicah in uradih raztrgane in umazane postave, bo tako vedel, da so to državni uradniki. Končno se bo vlada vendar morda sramovala in bo poskrbela, da bodo njeni uradniki primerno plačani. Državni uradnik Caenazzo se je strinjal s predlogom svojega predgovornika, naj hodijo državni uradniki razcapani na ulico in v urade, še bolj učinkovito sredstvo pa je propaganda med javnostjo. Javnost naj se točno obvesti o razmerah, v katerih žive državni uradniki, ki vendar opravljajo splošno koristno službo. Razen tega je potrebno, da se s 1. marca 1922. doseže ek-zistenčni minimum. Dotlej pa naj se začne z nabiranjem milodarov. Morda bo stalo na čelu liste darovalcev tudi ime prvega italijanskega državljana Julijske Krajine, ime senatorja Mosconija. Uradniki Julijske Krajine so navajeni na taka ponižanja. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva cd vlade takojšnjo asimilacijo julijskih uradnikov z drugimi uradniki v Italiji in skupno z asimilacijo tudi vse druge koristi, predvidene v uradniški reformi, kakor za stalne uradnike tako tudi za pro-vizorične nameščence. Će vlada tekom tega meseca ne sprejme teh zahtev, se bodo obrnili na javnost s prošnjo za denarno pomoč.
Društvo «Prosveta» v Trstu. Podpisani so
5.	januarja t. L predložili oblastvu pravila za novo društvo «Prosveta» v Trstu in so 15. tek. m. prejeli oblastveno potrdilo o zakonitem obstoju društva na podlagi predloženih pravd. Novemu društvu je svrha pospeševati in širiti prosveto med Sloveni v kraljevini Italiji na vse zakonite načine, poglavitno pa 1. s čitalnicami in ljudskimi in znanstvenimi knjižnicami, 2. predavanji in učnimi tečaji, 3. z glasbo, dramatiko in umetnostmi sploh, 4. iz-dajanjem in razpečavanjem knjig, 5. s poučnimi in zabavnimi sestanki, izleti in potovanji,
6.	umetniškimi in zabavnimi prireditvami, 7. telovadbo in sportom, z vsem tem v mejah zakonitih predpisov in, kolikor je po zakonu potrebno, s posebnim oblastvenim dovoljenjem. Podpisanim je bil glavni namen, da ustvarijo za naše društveno kulturno delovanje pripravno osrednjo organizacijo. Zato so se sprejele v pravila podrobne določbe o podružnic cah novega društva, ki se ustanove, kjerkoli se priglasi zadostno število Članov, a se za nje lahko sprejmejo tudi že obstoječa društva, če se jim pravila vsaj bistveno ujemajo s pravili osrednjega društva ali tem primerno prilagodijo, Po § 25 imajo ustanovniki novega društva sklicati ustanovni občni zbor priglašenih in po njih začasno sprejetih članov za izvolitev odbora, odborniških namestnikov in preglednikov ter za določitev članskih prispevkov. Podpisani torej vabijo vse tiste, ki umevajo pomembno svrho novega društva in hočejo sodelovati, da se priglasijo enemu podpisanih za začasni sprejem v društvo in da polnoštevilno pridejo na ustanovni občni zbor društva «Prosveta» v Trstu, ki se bo vršil 2. marca 1922., ob 3. uri po pol. v uredniških prostorih «Edinosti» v Trstu, z dnevnim radom: Izvolitev odbora, odborniških namestnikov in preglednikov in določitev članskih prispevkov. Pravita se natisnejo čim prej in razdelijo članom.
V Trstu, 18. februarja 1922. Dr. Josip Abram, dr. Lavo Čermelj, dr. Karo! Ferluga, dr. Just Pertot, Josip Ribičič, dr. Edvard Slavik, Fr. Venturini, dr. Josip Wilfan.
Inženirski izpit je položil te dni na dunajski tehniki gosp. Ladislav Gržina iz Sv. Petra na Krasu. Čestitamo!
Popravek. Opozarjamo na notico o Društvu «Prosveta > v Trstu, ki smo jo objavili že v nedeljo in ki jo objavlamo zopet tudi danes. Posebno pa opozarjamo na popravek, ki se tiče delkroga tega velevažnega društva. Novemu društvu je svrha pospeševati in širiti prosveto med vsemi Sloveni v kraljevini Italiji (in ne samo med Slovenci, kakor se je pomotoma glasilo v nedeljski številki našega lista).
Seja pomorsko - železniškega odseka pokrajinske posvetovalne komisije. V sredo, 22. t. m. ob 11 se bo vršila v dvorani štev. 26 generalnega civilnega kooiisariata seja pomorsko-železniškega odseka pokrajinske posvetovalne komisije s sledečim dnevnim redom; 1. Opustitev brzovla-ka Trst-Monakovo; 2, Poročilo pododse-kov; 3. Slučajnosti.
Tečaj za zavarovanja na tukajšnji trgovski visoki šoli Revoltella. Včeraj ob 18 se je začel na tuk. trgovski visoki šoli Revoltella tečaj za zavarovanja, kjer se bodo lahko dijaki spopol-njevali v tej stroki, ki je ravno za Trst posebne važnosti. Izmed predmetov bi omenili zavarovalno ekonomijo, zavarovalno pravo,
statistiko, tehniko za zavarovanje za, življenje m proti požaru in socialna zavarovanja. V tečaj se lahko vpijejo kot redni dijaki vsi ab-solviranfi slušatelji Revokelfe ali kake druge visoke šole za ekonomske in trgovske vede. Le kot slušatelji se morejo vpisati oni, ki bi lahko na podlagi izvršenih štu<&jev ali svojega poklica in po mnenju ravnateljstva imeli od tega tečaja posebne koristi. Navadni slušatelji se lahko vpijejo tudi za posamezne predmete in bodo prejeli na koncu tečaja potrdilo obiskovanja in spričevalo preslanih ispi tO v.
Mladinsko društvo «Proaveta» pri sv. Jakobu ima danes, v torek ob 20. uri svoj redni sestanek v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je poleg drugih .važnih točk predavanje. Predavatelj nam obeta podati kratko sliko naše modernejše Kterature. Ker je predavanje zanimivo, se poživlja članstvo, da se sestanka polnoštevilno in točno udeleži. Vabljeni so tudi vsi prijatelji naše mladine.	Odbor.
*	Kmetijska zadruga v Trstu javlja vsem svojim podružnicam in članom, oa ima^ v zalogi semenski krompir, sadna drevesa in vse vrste travnih, deteljnih in zelenjadnih semen.
♦	Pii&ki srednješolci (tudi uiiteljiščniki) se vabijo,' da se udeleže točno hi polnoštevilno sestanka ki se bo vršil v sredo, dne 22. t. m. ob 20H.	Sklicatelj
Na postno soboto priredi « Šentjakobska Čitalnica maškeradni ples v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Ta bo prvi maškeradni ples po vojni pri Sv. Jakobu. K«r je čisti dobiček namenjen za fond dramatičnega odseka, se odbor nadeja obilne udeležbe. Tles bo vodil g. Josip Bizjak. Svira mali orkester. Vstop bo dovoljen le dostojnim maskam. Začetek ob 9. uri zvečer. Odbor «Šentjak. ĆiUlnice*..
Pogrebno podporno društvo pri Sv. Mariji Magdaleni vabi vse ude društva na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 5. marca 1922 ob 9. uri v prostorih Konsumnega društva pri Sv. Mariji Magd. Spodnji Koionkovec. V slučaju nezadostnega števila udov ob določeni uri se bo občni zbor vršil uro pozneje ob vsakem številu članov.	Odbor.
Grad Miramar bo od 1, marca do 31. oktobra odprt občinstvu vsak dan od 10—12 in od 15—17. Vstopnina 1 liro. — Park ostane le v nadalje odprt od 7 do solnčnega zahoda.
Občinsko gledališče Verdi. Kolikor sobotna predstava Bellinijeve opere »La Sonnambula« toliko nedeljska predstava Puccinijevega »Trittico« sta bili dobro o-biskani. Danes ob 8.30 zadnjič »La Sonnambula«. V pripravi R. Straussova opera »Rožni kavalir.«
Iz tržaškega iivlienla
Krvav pretep na ulicL Sodar Anton Di Gioia se je vračal v nedeljo ob pozni uri po ulici Casimiro Donadoni proti domu, in sicer v ulico Settefontane št 14. Ko je dospel v bližino šole, je srečal delavca Ivana Porcellinija iz ulice Settefontane št. 15, s katerim je bil v zadnjem času v zelo velikem navkrižju, baje radi denarnih zadev. Moža, ki sta bila več ali manj vinjena, sta se ustavila in se začela prepirati. Prepir ni trajal dolgo. Sodar je namreč užalil Porcellinija. To je njega -- Porcellinija — tako razjarilo, da je potegnil iz žepa nož in ga zasadil nasprotniku v lice. Ramlec je po storjenemu činu pobegnil. Policija ga zasleduje. Ranjenec je bil odpeljan v mestno bolnišnico.	_ „ .
Politika in batine. Neki Peter Steraer iz uKce PauJs&na se je nahajal v nedieljo v neki gostilni v okolici. Ko je bil «v rožcah», je začel politkiraii z nekaterimi možakarju Dokler je bil Steiner na političnem polju, je bilo vse v redu. Toda ko mu je močno okoličaivsko vino razgrelo glavo, je začel zmerjati pivce. Tedaj je bil ogenj v strehi. Nekateri pivci, ki so prej hvalili po&iiko, so planili na njega in so ga precej obdelali s pestmi.
Radi proti postavne nošnje orožja je bil včeraj aretiran in odpeljan v zapor Coroneo Izidor Jenchot stanujoč v uHca delle Ludole 13.
Drog poskusen samomor, Alojzija I., stanujoča v ulici Giosuč Carduccl St. 36, si je hotela včeraj popoldne vzeti življenje radi družinskih razmer. V ta namen je popfla večjo količino oetove kisline. Njen Čin so zapazili domači m so poklicali zdravnika, ki je dal ženski prvo
pomoč.	„
Trije Ušisti so napadli komunista. Radi političnih prepirov so napadli — v nedeljo proti večeru — trije fašisti, dode^eni napadalni četi pri Sv. Jakobu, v uilci del Rivo komunista Antona Malizza, fftanujočega v ulici della Tesa št. 11, in ga neusmiljeno pretepli. Radi tega dogodka jm bil aretiran eden izmed fašistov, in sicer Bruno Cesca, stanujoč v ulici
Navali K. 13.	, J T
Tatovi v kleti. P*etekh> noč so vdrli doslej neznani tatovi v klet, v restavraciji «AH an-tiva Bonav£a», ki je last tfoep. Vanollija, na trgu Pozzo del mare in odnesli za 10.000 lir
masla, sara itd.	_ . .
Mati ia sin. Učiteljica v pokoju, Josipina Cosane, stanujoča v ulici Edmondo De Amicis ima sina, ki je nagle jeze. V nedeljo sta se mati in sin sprla. Tedaj je utfaril vročekrvni mladenič mater s pestjo po ustih in ji zbil dva zoba.
Poskusen samomor. V nedeljo popoldne je
Zdravnik je spravi! žensko izven vsake nevarnosti. Vzrok poskušenega samomora: ne-vrastenija.
| STARO ŽELEZO težko kupujem po L 18.—; j A. Cerneca, Via Istatutto št. 8.	278
bU zdravnik rešilne postaje teleloniČno pozvan v hišo št. 3 v ulici San Sergio, kjer je potrebovala nujne pomoči 42 letna Antonija Digio-
PODLISTEK
KAPITAN MARRYAT
Leteli Holandec
Roman
Dal je komodoreja v verige in ga dal prepeljati v celico. Nato so bili sklicani vsi kapitani, med katerimi se je seveda nahajal tudi Filip. Ko so se zbrali na krovu, je admiral otvoril sumarično vojno sodišče in povedal, da ima oblast do takih korakov. Uspeh sodišča je bil: obsodba in kazen radi nepokorščine, ki jo je moral Filip, dasi nerad, podpisati s svojim lastnim imenom. Nato je imenoval admiral našega junaka za — komodoreja, kar je ostale kapitane vjezilo, čeprav je admiral v tem oziru imel prav, saj ni bil tej nalogi nrkdo toliko dorastel kot ravno Filip.
Ko se je to zgodilo, so bili častniki odpuščeni. Filip bi rad še govoril s svojim prednikom, toda straža, ki je smela strogi nalog, ga ni pustila; naš junak je torej moral ujetnika zapustiti in se le zadovoljiti s tem, da mu je prijazno prikimal. Brodovje je ostalo še tri tedne na Falklandskih otokih, da se je moštvo
čisto do dobra okrepilo. Sveže govedine ni bilo, toda za to so se preskrbeli z veliko zalogo skorbutnega zelišča in pingvini. Ti ptiči so bili zbrani v miri jadnih množinah po otoku in mestecu, kjer sc napravljali iz blata svoja ( gnezda, ki so se imenovala mesta. Živali so. sedele tesno druga ob drugi na peščenih tleh, i valile jajca in pitale svoje mladiče. Tu so si lahko mornarji nabrali jajc in ptičev, kolikor so le hoteli, kajti ttevilo ptičev je bilo tako ogromno, da se tudi po zelo uspešnem lovu ni opazilo nikakega zredčenja. Hrana sicer ni mornarjem preveč ugajala in so se je slednjič naveličali, toda bila pa je koristna in jih čisto popravila in še predno so spet dvignili sidra, ni bilo nobenega bolnika več na krovu.
Ves ta čas je preživel kotnodore v ječi in vse mogoč? so ugibali, kaj se bo z njim zgodilo. Sicer je bilo znano, da ima admiral oblast nad živKenJem in smrtjo, toda vseeno ni nikdo verjel, da bi uporabil admiral svojo moč napram tako odličnemu kaznjencu. Drugi kapitani pa to se FiHpa ogibali, v sled česar ta ni 1 občega razpoloženja. Na admćrakki ji je večkrat napeljal pogovor na to točko, a je moral tako) obmolkni tni; tudi nI hotel s svojo vsiljivostjo škodovati prejšnjemu komo-dorejevu, ki ga pa je visoko čislal. Slutnja* je brdo v je odjadralo proti Magalhaenovi cesti, ne da bi kdo le slutil, kako se bo končala
poznal ladji Je
vojna obsodba. Štirinajst dni po odhodu iz Falklandskih otokov so dospeli v morsko ožino. Veter je bil spočetka ugoden, nato pa so se morali boriti ne le z nasprotnim vetrom, temveč tudi z neugodnim tokom in vedno bolj počasnejše se je vožnja nadaljevala. Vsled naporov in mraza so oboleli tudi mornarji Ali je admiral že preje sklenil svoj ukrep ali so ga rasjezili brezplodni nazori za nadaljevanje vožnje — ne vemo; omejimo se le na to, da je sklical po tritedenskem brezuspešnem boju z viharjem, vse kapitane in jim razodel kazen, ki jo je namenil ujetniku: zapo-vedal je, da se ga m ar o ni r a, to se pravi: da se mu hrane za en dan in se izpostavi na suho, kjer je zagotovljeno, da umre od gladu. Te vrste kazen so v onih Časih —- povzamemo iz potnih zapiskov — Holandci Često izvajali čeprav redkokdaj ali pa morda nikoli nad možem, k? je bil tako v visoki službi.
Filip je takoj nasprotoval temu ukrepu in z njim vred tudi Kranc, čeprav sta se oba zavedala, da ju admiral zasovraži. Ostali kapitani pa, ki so oba tufea zsridaH in t njih videli oviro za svoje lastno napredovanje, so stopili na stran svojega vrhovnega poveljnika. Toda navzlic tej večini je smatral Fitjp za dolžnost utemeljiti svoje nasprotovanje,
(Dalje).
Borzna ooroCila,
Tuja valuta na tržaškem trgu:
Trst, 20. februarja 192).
ogrske krone......................—.3.10 3.20
avstrijsko-nemške krone ..»••• —.39.--.43
češkoslovaške krone ••*•»••	38.—.— 38.75
dinarji................26.—.— 27.—
le j l ••»»•••*.•«••••	16.—.— 16.75
marke. .............9 45.— 10.45
dolarji................19.90 — 20.10
francoski franki .........	181.50.—182.—
Švicarski franki..................392.—.—396.—
angleški funti papirnati ......	87.50— 88.—
angleški funti, zlati..............101.50.—103.50
napoleoni........................81.25 82.75
Mali oglasi
SREBRNE KRONE plačujem po cenah, ki jih drugi ne premorejo. Pondares 6, I. 339
TRGOVKA s kolonialnim blagom v Irstu, vdova, stara 45 let, brez otrok, poštena in dobrega srca, se želi omožiti s samostojnim trgovcem brez otrok. Resne ponudbe pod «Trgovina» na upravništvo.	329
V NEDELJO dne 26. svečana in torek priredi plesna akademija pod vodstvom neutrudlji-vega plesovodja g. Josipa Bizjaka otroško
5ustno prireditev v dVorani DKD pri Sv. akobu.	326
NA PUSTNI TOREK je v dvorani DKD Cam-po S. Giacomo 5 maskiran ples od 21 do 4.
327
SEMENA čebulčka, graha, istrskega česna in buč, se dobijo v vfft Commerclale štev, 16, Peternel.	328
POZOR! Srebrne krone In *lato po najvftfH cenah plačufe edini gro&ist Belleli Vita, Vi Madonnina 10, I.

STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (HoieJ Europa) telefon 44-23.	22
HIŠO z gostilno, trafiko in zemljiščem prodam po ugodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost 1922» na upravništvo «Edinosti».	42
KROJACNICA Avgust Stular, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34. III. nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	9
SPALNICE, bukove, hrastove, jiesenove, ma-hogonijeve, kuhinje z mramorom ali brez tega, stolice za gostilno ali vrt, iz trdega lesa po L 20.—> Skladišče Via Udine 25.
338
Zobozdravniški atelje
Pavel Netzbandt
uslanovJjen V. 1S00
GORICA, Via Dante IZ, pritličje
Sprejema od 9-12 in od 14-17. 4*
Srebrne Krone in zlato plačujem po najvišjih cenah
ALOJZU POVil
Trst Piazza Garihaldl it. 2
s (prej Barriera)
GOSPODARSKO DRUŠTVO PRI SV. M.
MAGDALENI ZGORNJI, gostilna pri Tirolcu razpisuje mesto najemnika (točaja) z:adržne gostilne pod ugodnimi pogaji Prošnje naj sc pošljejo ali oddajo predsednika pri Sv/ M. Magd zgornji štev. 78, M daje tudi potrebne informacij«, do 18. marca t. L	337
HIŠA z osmimi prostori, hlevom, vrtom z vodnjakom, ee proda pod ugodnimi pogoji. Skedenj 991.	330
PRODAJALKA, izvežbana v manifakturni stroki, z dobrimi spričevali in referencami, zdrava, poštena, se sprejme v manifakturno trgovino. Vinko Šket, H. Bistrica.	332
UČENKA, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v manufakturno trgovino. Vinko Sket, 111. Bistrica.	333
ŽIVINOREJCI! Testenine, moka in biškoti za krmo v via Udine št. 10.	334
TRGOVSKI POMOČNIK, poslovodja, 26 let star, vešč mešane stroke, želi s prvim najem oremeniti mesto1. Naslov pri ttpravni-žtvu.	335
POSTELJO za dve osebi z vzmetjo se proda. Šalita, di Greta 13, II.	325
VELEPOSESTVO z gostilno, trgovino, novimi stanovanjskimi prostori in hlevi. Središče trgovine deželnih pridelkov ptujskega okraja se proda po zelo ugodni ceni. Pojasnila daje Josip Hotko, trgovec, Ptuj.
289
KLAVIR, v dobrem stanju, se proda. Pojasnila daje Javna ljudska knjižnica v Nabrežini 225. Cena ugodna.	234
NOVE POSELJE L 70.—, vzmeti 55.—, zimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omarice, umivalniki, chiffonniers, spalnice itd. po zmernih cenah v uL Fonderia 3. 46
MLADENIČ, vešč vseh pisarniških poslov v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku, išče službe; eventuelno tudi na deželi. Naslov pri upravništvu.	304
HIŠA V BARKOVLJAH (Boved) s štirimi kuhinjami in sobami, vrtom pred hišo, se proda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo.	306
KOVAČNICA, na prometnem kraju Maribora, se proda radi selitve v Nemško Avstrijo, Povoljna cena za odstopnino, orodje in materijal. Na«lx>v pove upravništvo. 321
ZA GOSTILNE in kavarne najbolje esence za rum, cognac, likerje, malinovce ima v zalogi lekarna v II. Bistrici.	28
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pt. 331
Velikanske cene
plačam za KUNE in ZLATICE.
Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah.	27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, H. nadstr.
Zaaiopstvo za Julijsko Krajino ErnanM M«rg«nstclfl — Trst Via Ugo Potenio 3
21
za peči in Štedilnike po L 32 q,> prosto na dom, plinove coke po L 40 q, drva po L 24 q.
Marsiljski strešniki, opeka
Za velike množine cene po dogovoru,
DAN1ELE PILLffl, Trst, Coroneo 25
37	Telefon 1306.
ZAHVALA.
Bridko prizadeti vsled izgube našega dobrega in skrbnega
očeta
Ivana Brinška
izrekamo toplo zahvalo vsem znancem in prijateljem, ki so se udeležili v tako velikem številu pogreba. Najsrčnejša hvala preč. g. dekanu dr. Krzišniku in ostali duhovščini, gosp. dr Bileku, gospodom trgovcem iz II. Bistrice in Trnovega, ki so imeli svoje trgovine zaprte v znak počastitve spomina blagopokojnega, kakor tudi gospodom pevcem za ganljive žalostinke.
TRNOVO, 20. februarja 1922.	116
Žalujoča družina Brlniek.