m DNEVHIK & Oj-ASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Mev. 243 (2862) lil I Poštnina plačana v gotovim Spedizione in abbon. post. 1. gr. v Čl. 3 posebnega statuta: Podžiganje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih je prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo TRST, sreda 13. oktobra 1954 Cena 20 lir l^kt° ^tje kemin- & lTijeve°° iltih »°C ne Milie „ ^ obiZ \F,aliie'’e0* žu- iotaf, ’ .v sloven- Sk°/ijah je VtnblaViah in na *** vidain* , Qrob izraz **»«££** * 'Mijan. £ zasluži Z°Vfe P°Ut£fce. "‘o Podtip č!aneJc- kflična H K. namr«č sa-ns% 'tedanja kulmi- !0^o TtJar p*e’° ^ *' k°t k M?"*? Petih le' Povezal J.°9.!C'na nJ<-{nilni rfp f, /asisf' nied t* ‘«Zal°0dki prea dve-Z' teističnimZ novembr' lani. provokaci. je o tetn^S*Ce>nU Županu, naS- prme™ K«rše- ■' fconimyo/m°rol£ia Prinic-e 9ida!ije„ e Politike, 1 ** nebvaležZTalni komite /tol po.a‘®?n» Posel javno S,*10 zahvalo in Protiju- 1 protlslOven- £3°Vansk°’ pro- ht roboto knt m pTotil^d.' >„ *2°®<5ito in o- *• Toda * 0a Prebival- 3 R0“° ^ m bilo do- i! Je s vnln P° slovenski Po kril °m lstemu ^ fcPofcni ee^ SQm To_ °*e6n0 i “ ie r " Tak r20jtt»ko. To- “C” ““ V**io ^„3eaa} Povsem *» dejanj. no "<™dal-^Ijici ’ 20 katerega no- fr°8l«.šu,etl liVr^vam se « rintote Podstvi tržaške /8nta. n , nzinformovske ti ho<"nis„' “ edma «»*•«-IU lalr. dosledna bra-iNg Tlrnien°Panega itn-li N« In nkgovth >3 ku ]lh'Hteres°» Itali- %U‘ fašuL'Zenačuieta 2 Italije po-,,,>raup ‘ tem, da Je C borb„ Jtma "«*- % pri pr1 p liia , Jun“Jv dneva, pZ aoneBU^lia *°no B k i it* jih . len, eeio ■ n*o ne moti, ^ «aš e '03ansk° štetje 0 pra" " Icra-°e^ eti lme> k« bodo 'aiteif0UePceB du0°s'awiji, Pa/1.1 AUstl’ . fc0‘ so jih H 36 ,PofQl Jct .Ieta JSJO. «e, dem0^ Priznati celo r^an^anskt mint. “tin, m 8o„n st,°je«i nče- )a| dDarlanientn ?Ted rim' k Ja j8 k0 je de. l'enCi el^no večien° podTOČ' io ldali h '?°ma a Slo- datj °,3eoa miH°^e s Pontoč-<4,'e s Bled župana C ' »=> bon pTebiualstuu s;oj ^ *' bi Vm Pr®pnčani Ibe^Ootj . dal* ukazal tu-,*• Pal'?*6 °bjelcte, ’*t«rn bi bilo °t4a Posl°Pk, ’a 'dšionn fcn p° kazen-'ne/ d«din da! da bi izn»ed „,Po. do psaj V ° te»t PodT PT'sta-3tKpTotl}un0s., iu• da t, • te^a ttažge 0Ua,ls,cega so- N d°kZa Tn0 k’*°> ^ * l?rank* oZ « ie "j«‘ Klcib4 ‘0dtU)e; l Se edi-f0 ^ ‘‘ali- J>0iu Pa ni ■ * O ^ldruoe9a •«* % pr°0lasa obiiki, ti- !? 'Pol ,uoje * 0(2 je na-,l£« h Juom Pri*taie, fco A’ 4 8 616 n« n>e-5!a, j, 0smo0fetoh prePrelii!e Vtj« ne^’ je bil on >3, ^ je Politične K0* eaai „enotam »r . Z^rat Zarito ,JL3 bSti. J bode t„*0rh°- ioi^rat ? rito \3A » > Q‘i. ; ^ tudi b0' n, ‘■‘tu ^ je n sedaj ' >t». °U edini ^t^rPraU 4° drugi °anS'Cl Patw Pra« ranj oic^oti Vi takšni bočejo V« 9 d°lijeoi louensk, 5?^. /S*-* «“ •C “'V'1 05 n toHko 3epu' Proti a »a * foliji ir6’1' 'ftorQ l‘al,j nQcin • Šdufa- "Bo! u,p <)>n, , !°t>ence 1Plcnuje nsfci *>. nia^ajtt P;a"ice in d bo^, drUgj mo„ to Nlen 0 in , Str®ni / a ne Sis5^*«ian; ln • (*ui ,te »>* JjCl l°0je da {e * ‘‘»tim, kar počenjajo o Miljskih hribih, pa je določba samega posebnega statuta, da se sle-herno hujskanje proti Slovencem kaznuje. Prav v tem so določila posebnega statuta še prav posebno važna, ker Vidaliju ne bodo mogle dopustiti izvajanje ultranacionalističnih roparskih pohodov na slovenske šole in vso javno imo-vino. Prepričani smo, da kot vedno tudi danes tržaški kominformovski pristaši vandalskega akta svojega lea-derja ne morejo odobravati in ga tudi ne odobravajo. Saj ne more biti poštenega civiliziranega človeka, ki ot mogel drugače ravnati. Njihova dolžnost je najmanj to, da v bodoče nekaj podobnega preprečijo. Ce pa hočejo biti količkaj dosledni svoji antifašistični borbi, bodo morali nujno Vidalijevo vodstvo zapustiti in se priključiti vrstam, ki snujejo novo široko dosledno socialistično gibanje pri nas. Martino: Dolžnost in korist Italife je, da zvesto spoštuje posebni statut «Iz sporazuma nastajajo novi sporazumi«, je dejal italijanski zunanji minister, ki je skupno s Scelbo v imenu vlade začel razpravo v poslanski zbornici - Demokristjanski glavni odbor se bo sestal 3. in 4. nov. v Trstu COd našega dopisnika) RIM, 12. — Danes se je v poslanski zbornici začela razprava o proračunu zunanjega ministrstva, ki po navadi zajame vsa zunanjepolitična vprašanja. Kot je bilo pričakovati in kot smo tudi že napovedali. sta dve glavni vprašanji, ki obvladujeta letošnjo zunanjepolitično debato, problem evropske obrambe in sporazum o tržaškem vprašanju. To se je odražalo tudi v današnjem uvodnem govoru zunanjega ministra Martina, ki ni podal pregleda vse zunanjepolitične problematike Italije, temveč je samo obširno obravnaval obe omenjeni vprašanji. Prvi je v današnji debati govoril ministrski predsednik Scelba, ki je predpoldne na Viminalu sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Bimu dr. Pavla Gregoriča na vljudnostni obisk ob sporazumu o STO in pred njegovim odhodom v Beograd, kjer se bo zadržal nekaj dni. Scelba je na kratko predstavil poslanski zbornici tržaški sporazum. Dejal je, da je bil povratek Trsta k Ita- liji glavni cilj prejšnjih vlad in tudi njegove vlade. Nato je dodal, da sporazum, ki je bil dosežen v Londonu, «ne prejudicira sporazumne rešitve med Italijo in Jugoslavijo, ki bj upoštevala narodnostni značaj prebivalstva«, in se nato spomnil Italijanov onkraj nove meje, «katerim je vlada z vsemi sredstvi poskušala zagotoviti potrebna jamstva ki jih doslej niso imeli, za njihov kulturni razvoj in socialno varnost«. Nato je dejal, da si je vlada tudi prizadevala, da se olajša povratek beguncem v cono B. Scelba je nato dejal, da je Italija sporazum sklenila ne samo zato, da bi vrnila Trst Italiji, temveč tudi, da bi «zavedajoč se svojih dolžnosti, ki izhajajo iz njene pripadnosti zahodni skupnosti, odstranila nevaren vzroji trenj na svoji vzhodni meji«. Končno je izrazil upanje, da bo velika večina poslanske zbornice odobrila rešitev tržaškega vprašanja. Ze ko je Scelba začel govoriti, je bila dvorana nabito polna. Precej zasedene so bile tudi vladne klopi, na ka- terih so poleg številnih podtajnikov sedeli tudi podpredsednik vlade Saragat in ministri Martino, Romita, Mar-tinelli, Tambroni in Villabru-na. Nato je začel govoriti zunanji minister Martino, ki je v svojem govoru najprej o-bravnaval vprašanje evropske obrambe in evropske skupnosti v zvezi z londonsko konferenco, ki se je je tudi on udeležil, in z njenimi sklepi Dejal je. da se proces političnega združevanja Evrope nadaljuje, da pa ga ni mogoče ne skrajšati ne prehitevati. Morda zaradi tega tudi evropska obrambna skupnost ni uspela, ker je \ Nato je dejal, da je Italija pristala tudi na določene ozemeljske koncesije v coni A, da bi olajšala sporazum in pristavil, da na odstopljenem področju prebivajo v veliki večini Slovenci, Tudi on je. boli v skladu z notranjepolitičnimi potrebami kot z dejanskim stanjem in lastnim prepričanjem, vztrajal pri začasnosti sporazuma, zaradi katere oblika sporazuma tudi ni taka, da bi zahtevala ratifikacijo parlamenta. Nato je Martino polemiziral s kominformistično tezo, da bj morala Italija zahtevati ustanovitev STO m nadaljeval, da je vlada hotela, da bi so Trst vrnil Italiji, obenem pa je hotela tudi ustvariti pogoje za plodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in da je prepričana, da je * tem dejansko prispevala k utrditvi miru. Nato je nadaljeval z odstavkom, ki mu je treba priznati precejšnje razumevanje: «2elel bi vas opozoriti na vodilni duh statuta narodnostnih skupin. Ta duh, ki je v skladu z našimi načeli svobode in spoštovanja narodnih kultur, bo preveval naše odnose z Jugoslavijo. Te odnose bo poživila delavnost raznih organizmov, katerih ustanovitev predvideva sporazum in ki bodo prispevali k rešitvi še nerešenih vprašanj. Mi bomo aktivno in lojalno sodelovali v teh organizmih, kot bomo tudi zvesto spoštovati posebni statut. To je naša dolžnost, ki nam Jo narekuje globoko prepričanje, da morajo bit! narodne manjšine zašči tene; obenem pa Je to tudi v našo korist, kajti samo z vernim spoštovanjem statuta z naše strani bomo lahko upravičeno zahtevali, naj velja isto tudi v coni B za Italijane«, Končno je še izrazil zadovoljstvo, da je bilo tržaško vprašanje rešeno s sporazumom. kajti «iz sporazuma nastajajo novi sporazumi« Zunanjepolitična debata se bo nadaljevala jutri popoldne V četrtek predpoldne pa se bo sestala vlada. Na dnevnem redu seje so gospodarska in upravna vprašanja cone A in pomoč beguncem iz cone B V zvezi z gospodarskimi vprašanji cone A je tajništvo kominformistične sindikalne organizacije CGIL predložilo predsedniku vlade in pristojnim ministrom načrt sedmih točk. katerega izvedba naj pomaga rešiti gospodarsko krizo v Trstu. Predlogi se med dru-„.m tičejo zaposlitve delovne sile, ki jg bila doslej zaposlena pri angloameriških četah, gradnje ladij, gradnje ljudskih stanovanj in sklicanja konference za svobodno pristanišče v Trstu. Obenem je v Rimu tudi delegacija tržaške Zveze dela (bivši Enotni sindikati), ki je danes v spremstvu tajnika CGIL Di Vittoria obiskala ministra za javna dela Romito. Vodstvo demokrščanske stranke pa je sporočilo, da je sklenilo na predlog predsednika stranko Zolija sklicati redno zasedanje glavnega odbora; zasedanje bo 3. in 4. novembra v Trstu. Politični tajnik demokrščanske stranke Fanfani pa se je danes raz-govarjal s predsednikom vla de Scelbo, ki je imel razgovore tudi s predstavnikom PRI Pacciardijem in s tajnikom PLI Malagodijem. A. P. IPO OBJAVI KITAJSKO-SOVJETSKIH SPORAZUMOV SPREMEMBE NE SAMO V METODAH temveč tudi v sami sovjetski politiki? Pekinški sporazumi, povezani z drugimi znaki, ne bodo brez vpliva na razvoj mednarodnih odnosov - Japonska zavrnila ponudbo po norma-lizaciji odnosov z ZSSR in Kitajsko za ceno spremembe zunanje politike PARIZ. 12. — V vsem svetu pravijo o ruskem umiku iz obširno komentirajo včerajš njo objavo sovjetsko-kitajskih sporazumov, s katerimi se ZSSR med drugim umika iz Port Artura. Vendar je le malo komentarjev, ki bi zadeli bistvo stvari. Obenem je prišlo tudi do prvih uradnih reakcij. Vršilec dolžnosti japonskega zunanjega ministra Taketora Ogata je danes zavrnil kitajsko-sovjet-ski predlog o normalizaciji medsebojnih odnosov, če bi se naj to zgodilo za ceno spremembe dosedanje japonske zunanje politike. Sporočilo, ki ga je izdalo japonsko zunanje ministrstvo, pristavlja k temu, da bodo normalni odnosi s Kitajsko in z ZSSR nemogoči, »dokler obe deželi ne bosta pristali na načela, ki jih vsebuje mirovna pogodba iz San Francisca«. Skupna kitajsko-sovjetska izjava, nadaljuje japonsko sporočilo, pomeni nadaljevanje mirovne ofenzive in ne nakazuje nobene spremembe v stališču ZSSR in Kitajske do Japonske. Predstavnik južnokorejske vlade pa je izjavil, da kitaj-sko-sovjetski predlog o sklicanju nove konference o združitvi Koreje »ne zasluži resne pozornosti«. Medtem poročajo s Formoze, da se je danes spet v večjem obsegu obnovilo nacionalistično obstreljevanje otoka Kve-moj; kitajske baterije so tudi začele odgovarjati na ogenj. Obenem je Cangkajškova mornarica danes prvič napadla otok Tumen v otočju Tačen. V washingtonskih uradnih krogih je opaziti tendenco po zmanjševanju pomena sovjet- Port Artura, da je »zanimiv dogodek«, da pa nima velike važnosti. Državno tajništvo se je doslej vzdržalo vsakršnega komentarja, v washington-skih političnih krogih pa le ne morejo mimo priznanja, da pomenijo pekinški sporazumi dejansko likvidacijo znakov kitajske podložnosti ZSSR in da odražajo porast ugleda LR Kitajske. Obenem sodijo, da naj sovjetski umik spravi v zadrego ZDA, zlasti v zvezi s kitajsko obtožbo o ameriški okupaciji Formoze. Sort Artur leži ob Rumenem morju, na skrajnem jugu Mandžurije, nekako 320 km zahodno od Koreje. Ker leži Vladivostok, glavno sovjetsko oporišče na Pacifiku, skoraj tisoč kilometrov severneje, si v Washingtonu zastavljajo vprašanje, ali je z ozadju sovjetskega umika iz strateško važnega Port Artura res močna okrepitev kitajske mornarice. Sovjetska okupacija Port Artura je bila določena s pogodbo iz leta 1950, ki je prvotno veljala za dve leti. Leta 1952 je bilo nekaj slišati o možnem sovjetskem umiku, toda korejska vojna je omogočila ZSSli, da je v oporišču ostala. Takrat je bilo sklenjeno, da bodo sovjetske čete upravljale Port Artur «do podpisa mirovne pogodbe z Japonsko«, kar je praktično pomenilo za nedoločen čas, ker Kitajska in ZSSR nista podpisali mirovne pogodbe iz San Francisca in ker ni kazalo, da bi bilo mogoče skleniti novo mirovno pogodbo. V francoskih diplomatskih krogih pa sodijo, da pomeni sovjetski umik iz Port Artu sko-kitajskih dogovorov. Tako [ ra znaten kitajski diplomat- Železniška proga Podgorje-Koper Pričele so se študijske priprave za zgraditev proge, ki bo vezala Slovenijo z njeno obalo LJUBLJANA, 12. — Strokovnjaki za gradnjo železniških prog so pričeli s prvimi študijskimi pripravami za načrt za izgradnjo železniške proge, ki bo povezovala Slovenijo s Koprom in z drugimi priključenimi kraji bivše cone B. Po njihovih izjavah se bo proga verjetno odcepila od proge Divača • Pulj v bližini postaje Podgorje. Trasa bodoče proge, ki bo spajala Slovenijo z njeno obalo, bo po dosedanjih cenitvah dolga 35 do 40 km in bo morala teči po precej razčlenjenem in težavnem istrskem terenu. Predvsem bo treba premagati precejšnjo višinsko razliko, ki znaša okrog 400 metrov. Strokovnjaki bodo kmalu šli na teren, kjer bodo temeljito proučili geografske in geološke pogoje za zgraditev te proge. Nato bodo začeli z izdelavo projekta. Ker se do proga gradila dalj časa. se kaže potreba, čim hitrejše vzpostavitve moderne cestne zveze. Zaradi tega so sklenili, da bo od odcepa pri Senožečah do Kopra zgrajena asfaltna cesta prvega reda, medtem ko so dosedanji načrti predvidevali novo cesto drugega reda. Včeraj pa so se v Portorožu zbrali strokovnjaki gospodarskega sveta LR Slovenije In koprskega okraja, da bi skupaj proučili gospodarske potrebe tega okraja v prihodnjem letu. Strokovnjaki bodo razen gospodarskih panog obravnavali tudi vprašanja s področij prosvete, zdravstva in komunalne izgradnje glede na prihodnji razvoj koprskega okraja in ostalih priključenih krajev. Vsi zaključki zasedanja strokovnjakov, ki delajo po skupinah za posamezne panoge, bodo služili kot osnova, na kateri bo zvezna komisija Izvršnega sveta dblo-čila smernice perspektivnega razvoja slovenskega obalnega pasu, ki je bil po londonskem sporazumu priključen k Jugoslaviji. Pred kongresom pravoslavnih duhovnikov BEOGRAD, 12. — V Beogradu je bil danes plenarni sestanek glavnega odbora Zveze združenj pravoslavnih duhovnikov Jugoslavije, na katerem so razpravljali o pripravah za kongres zveze, ki bo v začetku prihodnjega leta. Danes popoldne pa je predsednik komisije za verska vprašanja pri zveznem izvršnem svetu Radosavljevič sprejel delegacijo duhovnikov, ki so ga seznanili z delom njihove zveze in s pripravami za kongres. Radosavljevič je ob tej priložnosti poudaril, da imajo vse verske skupnosti v Jugoslaviji bolj ali manj normalne odnose z državo, razen katoliške. Težave in različne stopnje normalizacije odnosov posameznih verskih skupnosti z državo, je dejal Radosavljevič, izvirajo iz tega, ker se nekatere skupnosti, ki so imele v stari Jugoslaviji privilegiran položaj, tem pozicijam nočejo odreči in skušajo izkoriščati cerkev proti državi. Toda ti poskusi, je rekel, so vedno bolj redki in vedno manj dosegajo svoj cilj. Delegacija Bundesfaga obišče Jugoslavijo BEOGRAD, 12. — Na povabilo Moša Fijade bo 18. novembra prispela v Beograd kot gost Zvezne ljudske skupščine 12-članska zahodnonemška parlamenta delegacija pod vodstvom predsednika Bundestaga Ehlersa. Kasneje pa bo obiskala Bonn jugoslovanska parlamentarna delegacija. ski uspeh, ki dokazuje rastočo važnost Kitajske v vzhodnem bloku. 2e v 2enevi, dodajajo v pariških krogih, je bilo mogoče ugotoviti, da igra Kitajska vodilno vlogo v azijskih vprašanjih; pekinški sporazum bi dokazoval, da so Rusi zdaj to vlogo tudi docela priznali. Rezultati sovjetsko-kitajske-ga sporazuma, ki so ga objavili v Pekingu, ne bodo po mišljenju beograjskih političnih krogov ostali brez vpliva na razvoj mednarodnih odnosov in položaja, zlasti če bo uresničenje pekinške deklaracije istočasno pomenilo znak za začetek nove politike Sovjetske zveze v državah vzhodne Evrope in v Evropi sploh. Pekinška izjava o umiku sovjetskih čet iz Port Artura je po mišljenju v Beogradu nedvomno velik uspeh LR Kitajske v njeni borbi za u-resničenje nacionalnih teženj, uspeh, kj postavlja sovjetsko-kitajske odnose na enakopravnost. povezana s sklepi o ukinitvi sovjetsko-romun-skih, sovjetsko-bolgarskih in sovjetsko-kitajskih mešanih družb, bo lahko po mišljenju beograjskih krogov pomenila ne samo spremembo dosedanjih metod sovjetske politike, temveč tudi spremembo sovjetske politike same v pozitivnem smislu. «Borba» poudarja v svojem komentarju, da bo spoštovanje načela suverenosti in razvoj širokega sovjetsko-kitaj-skega sodelovanja na enakopravni osnovi jmelo velik odmev v ostalih azijskih državah. Poziv Sovjetske zveze in Kitajske zainteresiranim državam, naj bi sklicali konferenco, na kateri bj razpravljali o združitvi Koreje, in njuno pripravljenost, da normalizirata odnose z Japonsko, bodo po mnenju lista pozdravili vsi tisti v Aziji, ki želijo mir, čeprav se pri tem ne sme pozabiti odgovornost sovjetske in kitajske vlade za dosedanjo razdelitev Koreje. Sprememba sovjetske politike do Kitajske po mnenju «Borbe» ne more ostati brez posledic v vzhodpoevropskih državah. Ce bo vlada ZSSR pokazaia večje razumevanje za suverene pravice teh držav, bo prispevala k stvari miru in k normalizaciji v Vzhodni Evropi. Ukinitev sovjetskega vojaškega oporišča v Port Ar-turu, ko se drugod po svetu ustanavljajo nova vojaška oporišča, tolmači beograjska «Politika« tako, da ZSŠR sodi, da ie nastopilo popuščanje napetosti in da želi, da se napetost ne poveča. Ukinitev sovjetsko - romunskih, sovjetsko-bolgarskih in sovjetsko - kitajskih mešanih družb pa bo v večji ali manjši meri prispevala k gospodarski osamosvojitvi omenjenih držav in odprla možnosti za enakopravno gospodarsko sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Cas bo pokazal zaključuje «Politika», kako se bodo razvijalj odnosi med ZSSR, Kitajsko in vzhodnoevropskimi državami, in dodajo, da ti sklepi vlivajo precejšnje upanje. NAJNOVEJSI i 1 ..... di Muggia. ......... ..... ciie stringe In asseSlo e Trieste e riceve pni _ to a veva. eniesto, perlf esempio. Banko vic nei coHocmrfi jiesso nella U ■ pni recente con Snlz- n baratto e tale. da get-fc discrecito compleio sul~ 1? italiana, in 3 la ipolitica - rispetto alle niti- s M i Picckmi, gecondo >e &C' zoluzione peggiore di 11 compagno vi dali ha deirnn* ujemo, prasegnendo..nella rela-zjone* comeuil orobtema . ' '' -s«.■AvNv.v.i.v.v.... ^ Zakaj ne objavi Delo tega CK? Zakaj ne bo poročalo o najnovejšega primera razpiho- tem delu Vidalijevega govora? vanja najbolj nizkih sovini- Zato, ker se v njem zmerjajo stičnih čustev čitateljev «11 italijanski imperialisti, da so Lavoratoren, ki je objavil gor- se pustili preveriti od Tita, nje stavke iz Vidaljevega go- za katerega trdijo, da ga j* vora na zasedanju njegovega ogoljufal Scelba. »POMIinKI PNF.V1 Na današnji dan j« leta 1947 umrl v Celju svetokriSki slikar prot. Albert Sirk. ?“«C. Sonce vzide ob 6.18 i ^ IZJAVA RAVNATELJA ZA FINANCE IN GOSPODARSTVO ZVU11 Z SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA j Italijanska vlada bn poskrbela za lzboliša»ie“*l“*^*i~,d^***k®»*w“°»S; resnega gospodarskega pnlnžaja v Trslu 'Stavka v Tržaški konopljarni se še vedno nadaljuje - Prvi uspehi nabiral■ Dr. Sartori ni dovolj poudaril važnosti pomorstva za razvoj tržaškega gospodarstva Promet v pristanišču se bo dvignil samo v primeru, da vrnejo Trstu njegove ladje Ravnatelj za finance in go-spodaratvo ZVU dr. Sartori je dal listu Delavske zbornice «11 Pavoroa nekaj izjav v zvezi gospodarskim položajem Trsta in z gospodarskimi ukrepi, ki naj bi jih storila nova italijanska uprava v Trstu. Te izjave objavlja tudi agencija «ASTRA», ki poudarja, da imajo Sartori-jeve izjave to prednost, da so realne, da označujejo vzroke, ki so do sedaj ovirali gospodarsko življenje Trsta ter da odstranijo dvom, da sta italijanska vlada in nova uprava nepripravljeni za to nalogo in da nista pripravljeni načeti vprašanja s konkretnimi akcijami. Pr. Sartori je izjavil med drugim; «V prvi vrsti je treba poudariti, da bo na gospodarskem področju vrnitev Trsta Italiji razblinila vse negotovosti o usodi ureditve Trsta, kar je po eni strani povzročilo neuspeh vsake širokopotezne organične akcije, po drugi strani pa je otež-kočilo, če ne celo preprečilo, vsako zasebno iniciativo..« «Po drugi strani pa so bili odnošaji med Italijo in Jugoslavijo zaradi nerešenega tržaškega vprašanja takšni, da Trst ni mogel vršiti tiste posredovalne trgovske vloge med dvema v veliki meri dopolnilnima tržiščema, vlogo, ki je Trstu naravna- po tradiciji, tehnični organizaciji in zemljepisnem položaju- Pripomniti je treba, da so izvedenci na nedavnih razgovorih za trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Trstom po podrobnem proučevanju ugotovili, da so možnosti trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Trstom, upoštevajoč Trst kot avtonomno gospodarsko enoto, zelo omejene. Te možnosti pa bi bile lahko bolj obširne, če bi Trst postal most med Italijo in Jugoslavijo. Tudi za turistični razvoj nastajajo nove možnosti za Trst, ki ho sedaj lahko postal prehodni most turizma za in iz Jugoslavije.« »Tretjič pa je treba omeniti, da kljub temu, da je bilo tržaško gospodarstvo vedno tesno odvisno od italijanskega gospodarstva, je bilo mnogo vzrokov, ki so preprečevali, da bi ta gospodarska enota lahko uživala vse prednosti in ugodnosti. Ko^ primer je treba poudariti, da je ILVA do nedavnega, če je hotela poslati svoje železne plošče iz Trsta v Benetke, potrebovala posebno dovoljenje. Sedaj pa bo Trst popolnoma vključen v splošno italijansko gospodarsko dejav- nost in ni dvoma, da bo to pripomoglo pojačiti razvoj iniciativ in sredstev in s tem gospodarsko dejavnost Trsta.« Nato je urednik lista «11 La-voro« vprašal dr. Sartorija, če je bila že določena akcija, ki naj spravi v življenje to, kar je on izjavil- Dr. Sartori je odgovoril, da rešitev tržaškega vprašanja ni prišla nenadoma in da so imeli ves čas proučiti vzroke gospodarske depresije Trsta ter nakazati potrebne ukrepe in akcije za njeno sanacijo. «V poštev je prišel promet skupno s pristaniščem, upoštevajoč, da je ta ena najbolj zdravih in važnih tržaških dejavnosti. Na razvoj pristaniškega prometa vplivajo sposobnost in tarife železniških uslug, sposobnost in tarife pristaniških in plovnih uslug Ža vsa ta področja so bili nakazani ustrezni ukrepi. Tudi na področju trgovine so bili že sestanki med tržaškimi uvoznimi in izvoznimi podjetji in ministrstvom za zunanjo trgovino in smatram — je dejal dr. Sartori — da bodo pričakovanja tržaških trgovcev zadovoljena. Na kreditnem področju pa so po izjavah dr. Sartorija že predlagali, da je treba nuditi Trstu možnost dolgoročnih kreditov. «Tako — je nadaljeval dr. Sartori — je na področju gradnje ladij začrtana možnost gradnje 5 novih ladij, ki se bodo pridružile dvema ladjama, ki sta že v gradnji in za kateri so bila že nakazana denarna sredstva za skupno 31 000 ton bruto nosilnosti. Te ladje bodo grajene v tržaških ladjedelnicah in bodo služile tržaški mornarici«. Na področju javnih del je opozoril na načrt zidanje stanovanjskih hiš za delavca v Zavljah, ki naj bi jih začele kidati že prihodnjo pomlad. Dr. Sartori je zaključil z zagotovitvijo, da gornji ukrepi predstavljajo linijo akcije nove italijanske uprave in dejal, da mu je znano, da bodo nakazana v te namene ogromna izredna sredstva. Zato je treba smatrati sedanje žalostno izredno stanje za prehodno, dokler ne bodo uresničene vse iniciative, ki bodo v največji meri razvile zaposlenost. Gornje izjave, čeprav je njihov gospodarski značaj zabeljen tudi s politično retoriko, so za nas zelo važne, ker jih je dal človek, ki ga je Rim že leta 1952 po tedanjih londonskih sklepih poslal v Trst kot gospodarskega strokovnjaka in že dve leti vodi in proučuje tržaško gospodarstvo. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je bil dr. Sartori tudi eden od tistih italijanskih funkcionarjev v Trstu, ki so proučevali ukrepe, ki naj bi jih nova italijanska uprava izvedla na gospodarskem področju v Trstu. Zato lahko vzamemo njegove izjave kot obljubo rimske vlade, da se bo zanimala za sedanje gospodarsko krizo Trsta in da ne bo dovolila, da gre tržaško gospodarstvo k vragu samo zato, da zadovolji zahtevam drugih itali-janskih pomorskih mest, ki so do sedaj živela tudi na račun našega mesta. Zaradi tega bi opozorili novo italijansko oblast v Trstu nova Italijanska uprava zavzame še posebno za obnovo trgovinske mornarice in pristaniškega prometa. Ne smemo pozabiti, kar smo že včeraj poudarili v našem listu, da se s prihodom italijanske oblasti v Trst postavlja novo vprašanje, in sicer, vprašanje latentne brezposelnosti odvečnega števila uslužbencev zaposlenih pri javnih ustanovah. Ne bomo ponavljali številk. Ugotavljamo pa, da se to vprašanje že sedaj v začetku preveč zanemarja in ga odgovorne rimske oblasti samo na splošno omenjajo. To vprašanje pa predstavlja za najmanj 15.000 oseb veliko skrb, kje bodo našle zaposlitev potem, ko se bo upravni položaj normaliziral. Ce k tem prištejemo še sedanjih 15.000 urad- slitve, vse tiste delavce, ki jim je zapadel rok podpore za brezposelne in vse tiste, ki si danes pomagajo na en ali drugi način predvsem z raznimi »kšefti« z anglo-ame-riškimi vojaki, kar jutri odpade), bo treba v bližnji bodočnosti računati na okrog 30.000 oseb, ki bodo iskale zaposlitev. Zato ponovno poudarjamo! Trst mora dobiti nazaj svoje ladje. Naj te ladje pridejo iz Genove ali katerega koli drugega italijanskega pristanišča, ali pa naj se te ladje na novo zgradijo. Brez močne trgovinske mornarice in rednih pomorskih prog bodo vsi ukrepi na področju železniških in pristaniških tarif in uslug le malo pomagali dvigu mestnega gospodarstva, kar bi moralo omo- no vpisanih brezposelnih (de-lgočiti dostojno zaposlitev jansko jih je mnogo več, ker uradne statistike ne upoštevajo več tisoč mladincev, ki niso še dobili nobene zapo- brezposelnih delavcev. Za takšno rešitev se morajo boriti vsi, ki so jim pri srcu^ delavski interesi, ne akcije za pomoč stavkajočim Stavka tudi v podjetju Gas Compressi Včeraj se je pripetil na sedežu Tržaškega Lloyda, značilen dogodek. Notranja komisija se je namreč sestala in odločno protestirala, ker so s sedeža te plovne družbe v Genovi poslali v Trst uradnika, in sicer v oddelek za »blagovni promet«. Tega uradnika so šele pred nekaj meseci sprejeli v genovski podružnici Lloyda v službo. Tukajšnji u-radniki in ostali uslužbenci ostro obsojajo to premestitev in pravijo, da je tu v Trstu dovolj brezposelnih, ki čakajo na službo in ki bi morali imeti prednost pri zaposlitvi. To je bistvo spora. Dogodek pa je značilen zato. ker kaže, da bodo po rešitvi tržaškega vprašanja tudi Tržačani odločneje branili svoje interese. Doslej bi namreč predstavljalo podobno dejanje velik greh proti »italijar.stvu« in bi si nihče ne upal oporekati ravnateljstvu. če bi oremestilo koga iz Genove ali drugod v Trst. Vsa italijanska mesta so smela braniti svoje interese, le Trstu ni bilo to dovoljeno. Tako so imeli v Milanu pred- POSLEDICE VANDALSKEGA ROPANJA LJUDSKE IMOVINE 7udi včeraj ni bito pouka na osnovni šol Včeraj je imela razmejitvena komisija najprej dopoldne sestanek, popoldne pa je določala razmejitveno točko pri Sv. Jerneju ročja, so v pooblaščenih krogih poudarili, da daje sporazum o tržaškem vprašanju prizadetim prebivalcem točna jamstva. Zato se po mnenju istih krogov prebivalci ne smejo prenagliti s preselitvijo. Sporazum namreč izrecno določa rok enega leta, v katerem se lahko vsi, ki to želijo, preselijo. Istočasno obveščajo o-menjeni krogi, da se že sestavlja oziroma izpopolnjuje sporazum glede svobodnega gibanja. Zato zagotavljajo pooblaščeni krogi, da bodo lahko vsi prizadeti prebivalci nadaljevali z običajnim delom v tržaških oziroma miljskih tovarnah, pa čeprav bodo ohranili dosedanje bivališče. Takšna je notranjščina šole v Škofijah Tudi včeraj ni bilo pouka na šoli v Škofijah, ker so kpminformistični kolovodje miljske občine oropali vso šolsko opremo. Lepa. nova šola na Škofijah je tako še kar je omenil tudi dr. Sar-I,vedn° popolnoma prazna m tori. toda ne v zadostni me- le v redklh učilnicah sameva ri, da je celotno tržaško gospodarstvo odvisno od razvoja pristaniškega prometa in predvsem od tržaške trgovin, mornarice. Ne smemo pozabiti, da je imel Trst med dvema svetovnima vojnima nad pol milijona ton ladjevja, kljub temu da pristanišče ni bilo popolnoma izkoriščano. Nasprotno; leta in leta je nekaj razbitih klopi. V učilnici v pritličju pa vidimo tudi zabojček z izvijači, pripravljen za nadaljnji ukaz, da se demontirajo še zadnji o-stanki električne napeljave. Poročali smo že. da so šolske oblasti sklenile, da mora miljska občina vrniti vso šolsko opremo tja, od koder jo je odnesla, vendar se ta trajala kriza v tržaškem pri- sklep še ni pričel izvrševati Vaščani vseh prizadetih vasi zato še vedno ostro kritizi-siranih zalednih držav in u- rajo to barbarsko početje, ta stanišču. Danes pa, ko se z vseh strani, t. j. od zaintere. stanov, ki so za svojo pre komorsko trgovino naravno vezane na Trst, zahtevajo v Trstu redne pomorske proge, ustrezne železniške in pristaniške tarife in vse tiste u-godnosti, ki jim jih nudijo predvsem nemška severna pristanišča, je nujno, da se odkriti vandalizem kominfor-mističnega vodstva miljske občine. Pa tudi škoda za vse one otroke, ki so ostali v zadnjih dneh brez pouka, je precejšnja, saj kljub razmeji-tv, in političnim spremembam ni bilo nikakega vzroka, da se pouk prekine. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA OBSOJENI ZARADI TATVINE v proseškem begunskem zdravilišču Kolniki mo opazili, tla »e je hrana »lttl»«ala. Zato mo nadzorov ali kiiliinlnko ottebje in ugotovili, tla Icratle živila Sredi septembra 1952. leta so se bolniki v proseškem begunskem zdravilišču začeli pritoževati nad količino in kakovo. stjo hrane, ki se je v zadnjem času znatno poslabšala. Dvoje je bilo tedaj možno: ali so oblasti pošiljale manj hrane, ali pa je kuhinjsko osebje kradlo. Da bi razčistili to vprašanje, so se nekateri begunci domenili, da nadzorujejo kuhinjsko osebje, o katerem so sumili, da je nepošteno. Njihov trud ni bil zaman, kajti 13. novembra je neki Ivan Dubiago opozoril stražo pri vratih na sumljivo obnašanje šefa kuhinje 44-letnega Marina Valencaka Iz Ul. dello Scoglio in njegovega pomočnika 33-letnega begunca Jurija Neferova, ki je bil zaposlen v kuhinji za plačo 8.000 lir mesečno. Dubiago je namreč pojasnil, da je videl Valencaka, kako je spravljal neke zavoje, ki mu jih je dajal Neferov, v posodo za mleko, katero so nato naložili na avto last »Truck poola«, katerega je šofiral 49-letni Giuseppe Stulle iz Ul. Foscolo 38. Stražarja sta tovornik ustavila in med pregledom odkrila v eni posodi nekaj masti in 70 g mortadele, v drugem pa na dnu, ki je bilo zadelano s slamo, 4 enolilerske steklenice z vinom. Cim sta stražarja končala pregled, pa je stopil v tovornik Neferov, ki je takoj po- ložil pod klop skrbno zavit suknjič, v katerem je bil skrit drug zavoj. Istočasno je mož premaknil slamo v posodi in potegnil na svetlo zavoj z mastjo. Medtem pa je Valencak, ki je pregled videl s kuhinje, v naglici napisal listek z dovoljenjem za prevoz blaga z izgovorom, da ga mora šofer vrniti kuhinji begunskega taborišča na Opčinah. To seveda, kakor se je neka bolničarka telefonsko informirala, ni bilo res in tako je vse tri prijavila poveljniku in glavnemu zdravniku taborišča dr. Attillju Icardoni, ki je 14. septembra vložil prijavo zaradi tatvine v škodo taborišča. Vse tri so prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču za določevanje narokov, vendar je slednje poslalo vse akte rednemu sodišču. Neferov je tedaj pojasnil, da ga je Valencak naprosil, da bi vso odgovornost sprejel nase, da bi se on kot oče dveh mlajših otrok rešil zapora. Valencak je tedaj poslal pismo državnemu tožilstvu in prosil, potem ko se je skliceval na nedolžnost, da bi čim-prej določili razpravo. Kmalu zatem pa je skupno z Stulle-jem in Neferovem izginil brez sledu. Policija je med nadaljnjo preiskavo izvedela, da je Neferov zaupal svojemu prijatelju, da sta mu Stulle in Valencak ponudila 10.000 lir, da bi izginil in s tem pripomogel, da bi policija zasumila njega. S tem bi ona dva imela lahko delo in bi vso krivdo zvrgla na odsotnega Neferova. Osumljeni begunec je nadalje pojasnil. da je predlog sprejel vendar si je pridržal pravico, da zahteva višjo vsoto, s katero bi lahko odšel v Francijo ali v Belgijo. Ce bi se mu pa to ne posrečilo, bi moral z 10,000 liranji oditi le v Nemčijo, kjer je imel precej prijateljev. Da bi aretirali- vse tri obtožence, je policija izdala zaporno povelje, vendar možakarjev niso mogli najti nikjer. Zaradi tega so jih prijavili sodišču, si jih je sodilo v odsotnosti. Po kiatki razpravi je sodišče spoznalo vse tri za krive obtoženega dejanja tatvine, ki bi jim morala prinesti le 5.000 lir dobička, in obsodilo Valencaka in Stulleja na 3 leta zapora in na 18.000 lir globe. Neferova pa. ki je bil ze obsojen zaradi roparskega napada na 2 leti in 8 mesecev zapora ter je bil v času tatvine pod policijskim nadzor stvom. na 4 leta zaporne kazni in na 22.000 lir globe Prvima dvema so kazen tako zaporno kot denarno pomilostili, medtem ko so Neferovu pomilostili denarno kazen in 3 leta zapora, kav pomeni, da ho moral presedeti š» leto dni. Preds.: Fabrio; tož.: Arno- deo; zapisu.: Petrocelli; o- bramba: odv. Falconer. Razmejitvena komisija pa je včeraj odšla na teren šele popoldne, medtem ko so zjutraj imeli sestanek. Okrog 14.30 so tako člani komisije pričeli iskati točno osnovno razmejitveno točko v zalivu Sv. Jerneja tik ceste, ki gre iz Lazareta. To delo se je precej zavleklo ker so iskali omenjeno točko na naplavljenem zemljišču, ki ne nudi potrebna trdne opore za razmejevanje. Točko so določili zato šele ob 1708. urj 'n t0 s Pomočjo pomožnih točk na pomolu vojašnice v Lazaretu in točke na drugi strani zaliva. Tudi včeraj je vsa dela opravljal v glavnem ameri. ški podoficir geometer Mc Muler s pomočjo jugoslovanskega civilnega geometra in pod kontrolo jugoslovanskih, angleških n ameriških oficirjev. Naš urednik, ki je tudi včeraj zasledoval delo komisije, se je zanimal, kako je s »hišo, prerezano na polovico«. o kateri vedo toliko povedati tako »Giornale di Trieste« kot «Unita». V tej zvezi je vprašal oba italijanska opazovalca, če je vest resnična. Dr. Chiriaco Umber-to. italijanski opazovalec, funkcionar finančnega oddel-! ka je na to vprašanje odgovoril, da sedaj delajo samo ravno črto ter da bodo kasneje naredili potrebne manj-' še popravke ter da zaradi tega sedanja črta v takih dvomljivih primerih seveda ni dokončna. Omenjeni ita; lijanski predstavnik je tudi potrdil izjavo jugoslovanskega oficirja, da so pri omenjeni hiši pod Plavjami premaknili črto za nekaj metrov tako, da ne bo hiša v nlka-kem primeru prerezana na pol, kot hoče to dokazati «Giornale». Sedanja komisija torej poteguje vedno popolnoma ravno črto in je samo v omenjenem primeru spremenila to ravno črto zato, da ni sekala hiše. Ta praksa pa velja samo za stavbe, ker gre čez vrtove itd. vedno ravna zračna črta- Komisija se torej skuša držati točne črtp, ki je bila podpisana v Londonu in sedaj odstranjuje samo redke najbolj nemogoče primere, katere prinese razdeljevanje po ravni zračni črti. Taka razmejitev seveda zahteva čimprejšnjo ustanovitev mešane komisije, ki bo morala rešiti vrsto vprašanj, saj je treba novo mejo nujno prilagoditi zemljišču in bodo zato v prihodnosti potrebni številni obmejni popravki Obvestilo radijskih postaj v Trslu prebivalcem Miljskih hribov Včeraj sta tržaški radijski postaji dali naslednje pojasnilo glede prebivalstva na ti-slem delu bivše cone A, ki bo GLASBENA MATICA V TRSTU otvarja podružnico glasbene šole v NABREŽINI. Vpisovanje do sobote 16. oktobra dnevno od 18. GO 19. ure v domu prosvetnega diuštva «Igo Gruden«. Poučevali se bodo klavir, violino, harmoniko ter teorijo z mladinskim petjem. Ravnateljstvo nost pri zaposlitvi Milančani, v Genovi Genovežani itd., v Trstu pa tujci. Sedaj je torej odpadel strah, da bi vsako o-brambo domačih interesov imenovali «izdajstvo» in uslužbenci Lloyda so iz tega dejstva takoj potegnili logične zaključke. Notranja komisija smatra, da gre tu za načelno vprašanje, ki močno presega pomen ene premestitve. V pismu, ki ga je notranja komisija poslala ravnateljstvu Lloyda, pravi, da je bilo doslej že več primerov premestitve uradnikov Lloyda iz drugih krajev Italije v Trst. Ti uradniki so zato dobivali poseben dodatek, kar je bremenilo bilanco družbe. Uslužbenci nimajo nič proti novemu uradniku, toda ostati bi moral v Genovi. Ravnateljstvo vedno trdi, da ima tu preveč osebja. Če bi bilo to res. čemu je premestilo sem novega uradnika, če pa to ni res in mu primanjkuje delovnih sil, naj si jih najame v Trstu, kjer je na razpolago dovolj strokovne usposobljene strokovne sile. Znano je, da je v Trstu veliko število ljudi brezposelnih in dolžnost ravnateljstva Tržaškega Lloyda bi torej bila, da pomaga brezposelnost blažiti. To so glavni argumenti notranje komisije in vseh uslužbencev. Tako so prav uslužbenci Lloyda prvi začeli borbo v obrambo interesov tržaškega delavstva in uradništva z zahtevo. da se mora predvsem zaposliti domača brezposelna delovna sila. Nastop uslužbencev in notranje komisije je popolnoma upravičen in vzbuja upanje, da bodo znali vsi tržaški delavci braniti svoje delo in kruh. * * 4= Stavka v Tržaški konopljarni se je nadaljevala tudi včeraj in še nič ne kaže. da bi ravnateljstvo imelo namen, kaj pevpustiti. Včeraj je šla delegacija delavk konopljarne k dr. Vitelliju, ki pa je ni spre jel. Kasneje je sprejel delavke conski podpredsednik Perso-glia, ki jim je obljubil konkretno pomoč. Medtem se je /.e pričela nabiralna akcija za podporo stavkajočim. Delavstvo podjetja Beltrame je že izročilo znatno vsoto denarja, ki ga je včeraj nabralo. * * * V podjetju «Gas Compressi« je delavstvo tudi včeraj stavkalo, in sicer v prvi izmeni od 10. do 12. ure in v drugi izmeni od 22. do 24. ure. Minimalne plače Oddelek Zavezniške vojaške uprave za delo je izdal 9. oktobra 1954 obvestila št. 54., 55. in 56., I.i se nanašajo na minimalne plače osebja, zaposle- PRED PRIHODOM BF.RSALJERJEV Odhod nadaljnjih oddelkov ameriške vojske iz Trsta Prvi angleški vojaki odpotujejo jutri - Vojašnice na Padričah izročene finančni intendanci Tržaški «Giornale di Trieste« in videmski «Messaggero Veneto« sta polna opisov, kako se 5. bataljon 8. polka ber-saljerjev divizije «Ariete» pripravlja, da bo «zavzel» Trst. Ta bataljon se bo menda pripeljal na lahkih vozilih do glavne postaje, od koder bo defiliral v teku po Nabrežju Cavour do Velikega trga. To naj bi se zgodilo 22. ali 28. t. m. Bataljon pa ne ostane dolgo v Trstu in se po nekaj dneh .vrne v Pordenone. Gre torej za «simbolično zavzetje«, da se ponovi ceremonija iz leta 1918. ko so bili ravno ber-saljerji prvi vojaki, ki so prišli v Trst. Dopisnika omenjenih listov tudi pravita, da se ti vojaki še posebno zadnje dni vadijo v teku, da bodo laže tekli po mestu ter da ne pridejo zasopli na cilj. Medtem ko se ilalijanska vojska pripravlja, da vkoraka v Trst, pa se ameriški vojaki selijo, angleški pa na selitev pripravljajo. Tako je včeraj ameriška avtokolona s kakimi 200 vojaki in oficirji tretjega bataljonu 351 pešpolka odpotovala v Livorno. Zvečer ob 20.30 pa je odpotovala velika skupina vojakov istega oddelku s posebnim vlakom s tržaške postaje. Z nabrežinske postaje je odpotoval velik vojaški transport z materialom, ki ga je spremljalo 88 vojakov. Prvi angleški vojaki odpotujejo jutri. Dva bataljona «Ro-yal Regiment« in «Lancashire Fusiliers« se bosta vkrcala na prevozniške ladje angleške vojne mornarice, ki bodo odpeljale vojake na Malto, do koder bodo nadaljevali pot V Anglijo. Ameriško poveljstvo pa je izročilo vojašnice v Padričah finančni intendanci, ki bo skrbela, za njihovo vzdrževanje, dokler ne bodo določili, v kakšne namene bodo služila poslopja. Opozorilo lastnikom tropin Conski predsednik je z, nedavnim odlokom odredil, da se smejo tropine hraniti nsj-prišel pod Jugoslavijo: Glede j kasneje do 31. marca. Po tem s , 800 , lrKg ,u, ,adJa zaskrbljenosti, ki vlada med | roku se bndo tropine lahko i »Pomrzia«, iz Sdobbe s peskom prebivalstvom omenjenega pod-1 hranile le pod temi pogoji: *■ ital. motor, jad »Oreste#, «N. Ce bodo shranjene v prostorih obratov za destiliranje in če lastnik izjavi, da bodo pod kontrolo financarjev, ki bodo skrbeli, da bodo tropine zares namenjene za destilacijo. 2. Ce bodo zmešane z drugimi krmilnimi snovmi. 3. Ce bodo močno skisane ali drugače pokvarjene. 4. Ce bodo posušene. 5. Ce bodo zmešane z drugimi živalskimi ali rastlinskimi ostanki, da se spremenijo v gnojilo ali kompost. v vseh drugih primerih bodo morali lastniki pred zapadlostjo omenjenega roka zaprositi trošarinski urad, da tropine na njihove stroške denaturirajo, razen če ne bodo sami uporabili drugih metod, da jih spremenijo. nega v sledečih kategorijah: zavarovalni agenti; uslužbenci pri menjalcih valut in pri borznih komisionar-jih; uslužbenci pri borznih posrednikih. Padec s kolesa Mali 11-letni Gilbert Ba-stiani, stanujoč pri mostu Sv. Ane 983, se je včeraj zvečer okrog 20. ure vozil s kolesom pred vhodom na pokopališče pri Sv. Ani. Naenkrat se je zvrnil in obležal na tleh. Takoj so ga z nekim zasebnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili podplutbo na čelu in rano na zgornji ustnici in lahek pretres možganov. Zdravnikom ni znal povedati, kako je sploh padel. Njegov prijatelj Vojko Bi-ber, stanujoč v Istrski ulici 139, ki je bil z njim in ga je tudi spremil v bolnišnico, je povedal, da je Bastiani enostavno padel s kolesa. Ozdravil bo v 7 dneh. Z drogom v avtomobil Josip Ostruška, stanujoč na Opčinah v Ulici dei Ginepri, se je včeraj zvečer okrog 20.20 ure vozil z avtomobilom Fiat «1500» po državni cesti iz Trsta na Opčine. 100 metrov pred križiščem s Trbiško cesto je neki Mario Dagri, ki stanuje v taborišču beguncev na Opčinah, zadel v sprednjo steklo avtomobila z drogom, ki ga je nesel na rami. Ob trčenju je Dagri padel na tla in se hudo poškodoval. V bolnišnici so mu ugotovili zlom leve noge, za kar se bo moral zdravit; od 30 do 40 dni. Tudi avtomobil je utrpel manjšo škodo. Dagri je izjavil, da je hotel v tistem trenutku prekoračiti cesto in da mu je drog preprečil vid, tak' da ni videl prihajati avtomobila. Med pretepom sl je zlomil roko 25-letni Silvan Furlan, stanujoč v Ulici Pondares 5, se je v nedeljo zvečer v kinu* «Armonia» spoprijel z nekim neznancem, ki ga je udaril močno s pestjo v obraz in ga prevrnil na tla. Pri padcu se je Furlan udaril v levo roko. Zaradi hudih bolečin v zadnjih dveh dneh se je včeraj ob 10.30 uri javil v bolnišnici, kjer so gq sprejeli v ortopedski oddelek in mu ugotovili zlom leve roke. Ozdravil bo v 15 dneh. Povozil je kolesarja Ko se je Ruggero Ronchi, star 60 let, stanujoč v Ulici Kandler 5, včeraj dopoldne vozil s svojim atvomobilom po Ulici Čampo Marzio, je nenadoma zadel v 14-letnega Antona Segulina, stanujočega v Ulici Ariosto 2, ki se je peljal s kolesom. Pri padcu se je Se-gulin potolkel po raznih delih telesa. Odpeljali so ga v bolnišnico in bo ozdravil v 4 do 7 dneh. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 14. oktobra 1954 ob 16. in ob 20.30 gostovanje v SEŽANI s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti m ELASBiN[ MATICE TELESNO - VZGOJNA SOLA za otroke od 5. do 12. leta. PRIČETEK 15. X. 1954. Vpisovanje vsak dan dopoldne od 9.—12. ure v prostorih šole Glasbene Matice v Ul. R. Manna štev. 29/1. PROSVETNO DRUŠTVO V KRIŽU OTVORITEV PROSVETNEGA DOMA V soboto 16. oktobra 1954 ob 20. uri Krajnski komedijanti Spisal: Bratko Kreft Režiser: Jože Babič izvaja SNG. V nedeljo 17. oktobra 1954 ob 15.30 uri SLAVNOSTNA OTVORITEV Z AKADEMIJO. Sodelujejo: domače pro- svetno društvo z dramskim odsekom, pevskim zborom in orkestrom, orkester šole Glasbene Matice iz Trsta, mladinska folklorna skupina z Brega ter pevski zbori iz Barkovelj, Nabrežine, s Proseka - Kontovela, iz Repna, Sempolaja in pro-seško - kontovelski oktet. V torek 19. oktobra 1954 ob 20. uri ponovitev Bratko Kreft: Krajnski komedijanti izvaja SNG. Starec si je zlomil nogo Včeraj so pripeljali v bolnišnico upokojenca Karla Sto-cherja, starega 72 let, stanujočega v Ulici D. Bramahte 6. Na ortopedskem oddelku so mu ugotovili zlom leve noge. Ozdravil bo v 20 dneh. Ob sprejemu v bolnišnico je Sto-cher izjavil, da je že 6. t. m. zvečer padel v bližini doma, da pa ni takoj čutil bolečin. Ko pa ga je noga začela hudo boleti, se je dal odpeljati v bolnišnico. Razna obvestila Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev Enotnih ra/rednih sindikatov, Trst, sklicuje za danes 13. oktobra ob 18. url redno od-barovo sejo. Priporočamo toč-i nost! i Tržaški filatelistični klub «L. Košir«. Danes redni sestanek za I zamenjavo znamk v prostorih j kluba, Ul. Roma 15, II., od 18, | do 21. ure OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE Dne 12. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo U. POROČILI SO SE; uradnik Alfonso Migliaccio in uradnica Eleonora Colenzi, uradnik Ga-stone Cotli in uradnica Santa Iscra, pomorščak Remigio Mo-soheni in gospodinja Marija Krajč, učitelj Mario Poli io in gospodinja Valnea Gerchi, zdravnik Giulio M u ie san in univ. Študentka Laura Pedrotti, inženir Umbe-rto Fragiacomo In gospodinja Maria Rosa Ballaben, elek-tromehanlk Lueiaoo Medica In gospodinja Llvia Csstelh, kovač Edvard Ostrouška in gospodinja Alojzija Pečar, delavec Salva-tore Termini in delavka Clotil-de Esposito, kapetan am vtiske P Arnold Blethen in gospodinja N. Olga Chayovič,' agent CP Augusto Baldas m uradnica Silva Žvanut. UMRLI SO: 77-letnl Fortunat Ignacij Rujael, 75-letna Angela Grieco vd. Capurco, 69-letni Ste-fano Stefani, 51-letnl Friderik Sancin, 68-letna Rosar a CaLno por. Perez, 60-letna Maria Cu-chel por. Catalan, 50-letn: Aldo Volpl, 77-letna Elvira Sebastla-nutti vd Mathion, 84-!etra Angela Rrzžallo vd. »iizzo.i PRIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benetk prazna ital. ladja «llaihara», Iz Brindi izleti Motoklub Skedenj organizira 24. t. m. izlet čez pesek v Koper. Vpisovanje v večernih urah od 18. do 20. ure na sedežu v Skedenjski ulici in se zaključi 14 t. m. SPD obvešča, da je izlet na Bled m v Ljubljano preložen na 24. t. m. Vpisovanje do 14 t. m dnevno od 19. do 20. ure. Motoklub »Jadrana Opčine organizira 24. t. m Izlet v Štanjel. Vpisovanje na sedežu do četrtka 14 t. m. Motoklub »Amatoria organizira 24. t, m, izlet na Reko, v Postojno in Predjamski grad Vpisovanje do četrtka 14. t. m. Ljudska prosveta SIIPZ V nedeljo 17, t. m, ob 8.30 dopoldne v običajnih prostorih s»ja glavnega odbora. Odborniki, pridite gotovo in točno! Darovi in prispevki SEZNAM PRISPEVKOV ZA TEDEN NAŠEGA DIJAKA Družina Semič 1.000, Ivan Ban-del 1.000, R. Cotič 5.000 N N 20.000, X.Y. 10.000, Neva 10.000, Veper 20.000, Hrovatin 5.000, Ivan Kralj 500, Marija Brus 200, Miroslava Kralj 400, Dese-nibus 100, Ana Budal 300. Dana Možina 500 Vittorio Veneto. 16.00: ‘z$j£ r. Rascel, V. Depsropaniiii tipa Cortese, S p- Azzurro. 16-W- « EIb0( stolovci«, WhhanJ ^ Belvedere. 16.00. »m Matr0coniJ16%'r«R3^i,!" Ve» Vti: * Lex Barker.^^^^^^ jaffTff ^ SREDA, 13. oktobra K O I’ ® * 254,6 m ali H’8 J* pi Poročila v slov. 06 ■ 1 13.30, 19.00 i" f-3”!, 6.15, ^ Poročila v ital- ob 195350 ‘jutranfa glasMlJj’'^ sf,i -si asv S, s*S %r,&s našim mikrofonom. ]5 y ^ S„v „Ef VVinterberg: Trio ba za lahko noč. . n m 1 .-u v 11.30 Lahki vsakogar njMpusne flfUjfi; glasba: 17;3 ,zoncert; 18.00 Mozart: 20.05 Operne Strauss in Lehar, Berii0l-ven: Romanca; 22. meo in JuliJa»-^ lt l?:,? Orkester Mozart: »Don deJ- . » J J A 212,< 1,1 »o 327,1 m, 202,1 ^00,$ 11.00 RadlJ^kira. u.isJV Glasbena medig usds> ar rob Opoldanski lg 00 Gpjj 20.25 A. 2 kaj; 14.10 Lahka medigra; rature: Ylf6i f't' ^ Iz _dOthž?®,; ^ domače poezije; uB.30 z^išti p^4 « boj: 18.15 GlaSd gorenj?8 Anton Foerster, ^gjanjih. teR’ 16.00 Sporh l7m3eja; 2°- ameriški bili in nadornest pa ^ i, dirkalni a'd9'IL OP6'11* r Ferruccio C00,:;mica , tomobilska oela V foto. . na PrCSL NA PROSEKU )ei(1 dobj? št. 41, vinograd njeno zemljišč ^ Umek, Prosek ^ dM ADEX Folgore«, «Pace», »N. Scintilla«, »M. Glannino«, #Arc’e», «Kinal-do», »Ennco II.«, »S. Marco« in »Orsola«, iz Chioggie prazna ital. ladja «Romolo Ggcchi«. ODHODI: proti Kreti prazna ital. ladja «Santa Rosa«, proti Bariju s 150 t raznega blaga albanska ladja «Quema! Stala«, proti Benetkam s 450 t raznega blaga in 53 potniki ital ladja «Europa», proti Benetkam prazna ital. ladja »Valfiorita«, proti Benetkam z 260 t petroleja ital. ladja »Alessaiidria«, proti Reki s 4.000 t raznega blaga Jug. ladja »Makedonija«, proti Piranu s 730 t raznega blaga Jug. ladja »Gorenjska«, proti Benetkam s 146 t raznega blaga jug. ladja »Bistrica«, proti Brindisiju s 3.000 t raznega blaga amer. ladja «Excellency». proli Sdobbi prazne ital motor jad. »Orsola«, «S, Marco«, »Bonavla«. «En-rleo 11.», «Arce», «Rioaldo», »Oreste« in «Kedenta». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.5, najnižja 10.3, ob 17 uri 15.6 zračni tlak 1025.2 v naraščanju, veter 16 km vzhodnik, vlaga 37 odst,, nebo eno desetino poob-lačervo, morje razgibano, temperatura morja 18. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davauzo, Ul. Bern I n i 4; MIUo, Dl. Buonarrott 11; Mlzzan, Trg Venezia 2; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7; Harabagha v Barkov. liah in Nicoli v Skednju. llossettl. 15.00, 18.15, 21.30: «Quo Vadiš?«, Robert Taylor, De Borati, Kerr. Excehdor. 15.00 »Napolitanski utrinki«, gala predstava Fenke. 16.00: »SOS Scdtland Yard» L. Redmond. M. Morris. Nazionaie. 16.00: »Obleganje sedmero puščic«, \Villiam Holden, tleanor Parker Filodraunuauco. 16.30: «Don Juanov učitelj«, Errol Flyun in Gina Lollobriglda. Arcobaleno. 16.00: »Zgodba o Gleanu Hitlerju«, J, Stevvart In J. Allyboin. Astra Rojan. 16.30: »Bonvbardi-i anje Fly-Moona», R. Hudson. Cristallo, 16.00: «Operacija Mi-stero« Gratlaclelo. 16.00: «Trlje novci v vodometu«, D. McGuire. J. Pet- ters. Alabarda. 15.30: ttPireplah na Jugu«. Ariston, 16.00: «Otok v orkanu«, John Hall in Edgar Barrier. Annonia. 15.00. «Orli nad Pacifikom«, R. Russel, F Mac Murray, Aurora. 16.00: «Tiranov konec«, Joej McCrea, Yvonne De Carlo. Garibaldi. 16.00: «Odpusti mi, mama!«, G Rondinella in E. G lori Ideale. 16.00: »Lepa, toda nevarna«, R. Mitchum in J. Sinimons. Irnpero. 16.00: »Zavojevalec Mehike«. Belle Davies, Brian A-herne, Paul Muni Italia 16.00: «Ljubezeri v mestu«, Mladoletnim prepovedano. Viale. 16.00: «Invazija v ZDA«, Gerard Mohr, Peggie Catle. Kino ob morju. 1C30: »Pesmi, pesmi, pesmi«, S. Pampanini. Massimo. 16.00: «N.N. posebna budnost«, E, Scott. D 0’Keeče. Moderno. 16.00: «Ballska princesa«, Bob Hope, Bing Crosby in Dorothy Lamour, Secolo. 16.00: «Dvobo,J na Ri° d'Argenio», Audie Miirphie. Savona. 15.30: »vojvoda In ple šalita«, J Kent, L. Morris. Skedenj. 18.00: »Pariz je vedno Pariz«. S, Marcu 16.00 »Predrzna mla dl na«, Audie Murphie. 23. in 24. 0 '(dvodnev6'^ ilirska ® KNEŽAK PIVKA 1954 23. in 24- c (enoinpo‘d pEjjt kozina-he« SKOCIJ-AN DIVAČA ,, LOKEV dfl 14 LJUBLJANA OPATIJA SoVlN* VIPAVA ŠTANJEL BRANIK ZALI Hro NOV PRI P°BE TAR PRl ,.pfi POREČ ji. ofc VpUoFanie p^. « ad«iAJ it. *■ — Cicer°ne 2,243 rr*1*f0n 1 24 oK“’17*t 1 CRNI VRH ,,r» IDRIJO jo )5- a Vpis°v»nJ®__^-^ jj}! 31.oW0^i0i1i,?e4f (jvodn®* ŠTORJE postoji*JtovPJi*. TOMAJ' 01 koS** motovc"^-■>, oktot>r* -mr* 1 in 4. nr;Wd izlet z jtiP1^ utr ...rnF.B 1" ^ . »K1 ^Il^PkAZNIK DELOVNEGA LJUDST Siodbudna eosgodarska bilanca Žan, vn « 30 je bila Se- ni in j.? ^eaa z državniki sl Vdel1avsklmi zastavami, iCTJu "a hdr.°rih °b livnih ’,po hlsab m na 'Mie n^°slopjih- Delovni tMnova^ra'a S° ‘ega *ne tik movi Pamemben prazni so° ndel°v?° zmago, 1‘menu ai amree svojemu klaske g a va3ini Jod noveSa '“varne nu?°Voda' posIoPj' montaže etenm m radio-Mderno’ hT”- mlekarn° in 1,0 ‘uberkrn niC° Za pl’už' a"0"0-.18 2ares P3* kakor deI°Vni uspeh se je lil v 1 m °d 6ebe spremene slavce S SP°ntan“ ljud' Sežani a ’ se ga b°do v (o SBom p° Krasu še dol-« »Pommjah. Kako tudi ne, Možitev 'l V tem primeru za Petem i uP°rabo ljudstvu !0!PodarSk°e^ana!nih značaja v; P* socialnega ri Dr; ’ bodo v znatni me-ijenjslce m°gle . k dvigu živela okraj l3Vni prebivalstva °kraia ^^Kljričit-vi sežanskega SmiUg0Sla^iji se * Navil t. perecimi problemi -eden' kl ga ie ';i#L Bil mitl še Pzed osta- slitve t, *36 to pr°blem zapo- !‘)e n ' le delovna sue, ki ijala , fd tom 1947 preživ- striji Po v Izžaški indu- iikrati aam° to. hilo je 41 Primerr,re Poiskati tu- s«dsC metode, način in bi se n; *, Pomočjo katerih krepile „ h P°večale in o- tek Pasivl?0^SwStura in bi.se -L , r m nove možno- lezna vrata, kjer so morali jarke za polaganje cevi ko-, pati v skoro navpični strmini, in to v lapornat teren, tako da se jim je večkrat čez noč posulo kar so izkopali. Leta 1953 so začeli kopati nad 3 kilometrov jarkov na sektorju Lipa-Komen. Bilo je treba kopati v živo skalo, ru je bilo porabljenih okrog 10 vagonov ekrazita Istega leta je bila dograjena in o-premijena črpalniea v Potočah pri Vinodolu. Prvega maja letos je Komen prvič dobil vodo iz novega vodovoda. Obenem se je začelo delo na sektorju Komen-Sepu-lje. Kljub velikim težavam je bilo tudi tu delo relativno hitro opravljeno, prišel je na vrsto sektor od gepulj do Sežane. Tu se je pretežno kopalo v živo skalo. Proti koncu septembra so začela dela že v sami Sežani. Zraven tega je bil poleg rezervoarja na Lipenskem hribu zgrajeni še rezervoarji v Komnu, Dutovljah in dva re-zevoarja v Sepuljah. Sežanski rezevoar lahko sprejme 900 kubičnih metrov vode. Z njegovq pomočjo bo imela Sežana vedno enak pritisk 6 atmosfer, brez motenj. Glavni kraški vodovod, ki prihaja iz Vinodola, daje 14 litrov na sekundo, oni iz Podnanosa, ki se pri Križu združi z vi-nodolskim, pa 3 do 4 litre na sekundo. Poleg zgraditve glavnega kraškega vodovoda bodo popravili še nekatere vodovodne naprave lokalnega značaja, kot na pr. vodovod v Dolu v Istri, v Rodiku itd.. BOLNIŠNICA ZA PLJUČNO TUBERKULOZO »ti ta n.* * nove mozno-sPMarSk? en nadaljnji go-»afrtav razv°i. Uspeh teh • oanosno dela in na- . Nov 2a .—*■“ ueia m na- V »adniih d]dlovo izvedbo, je ražju , . sestih letih na pod-5 an^ga okraja zra- “ Veli,- zi a- Njetij v, industrijskih ^ Vrvet: ‘. obrtnih delavnic, v *°*tin>iTi. h delavnic “‘»tov 7, h in trgovskih o-^"a-Dn* a,ezn'aka proga Še-^Vštvo V‘l-6> 33 tjove šole, 5 1 t?.d™°v in ambu-)S*«dm nianici> več cest m dNo. mltd' Mnogo Ee ie i Pjm-,. ne v ravno lah-1« '< kiv ob čedalje več-'J' 0 i zavestnem sode- Vsak i . t...... ti ‘■»vesmem soue Aseh delovnih ^IjttSi >aj bV°DOVOD j,J‘b v objektih, ki ie Oaine 30 izr°čili svo- cia]Za Kras nu' Brez dvoma v. #' r*.aivegj?°dar.sko ',n Vo 0 najvgaspodarsko in so-tef Zgraien, 36 vazP°sti no- 5> £7.T“- L*l,k3 »ev^ na Pria u naravnost tol6' k' so d°bltev za Kra- ol6' k‘ SO Tbitev za Krati ^anl518161« živeli ob J VčasuJBrd0bre Pitne vo-d0v ba SVetovne voj- S 5 a^ aIU zeradlla vo k'> 6 CotrebIStri3a’-t0 1i n«.,!’.. Ver,dar '■ je po- žarnadgliCe slabp “a- He^ei. Ual-6aSaZe3ekm' £ »Me* SPl°h ni zrnenfl' itčel3 Cevi io na*5'3 Še tistib ti ga avstrijskpPrav razpada Ho n še bile ^ vod°voda : • V”*1 Hf . s Osk-u... 8011 m Sele ljud- v Kras !e7e °Skrbeti z !keg * 8raditvij0Vl ' Začel° ^lktiV°d°voda l?Vu“!Saen »on!e*n , L. *Up ^re<2sed n sredi 'tl It?' »one. 'k Nee Ua ^ n sl°Pe«u - N„ ° Proslam ,, Sce 5Ua se 0 sloi)esu - S t) ,?*»“ drPr0S'api M- ' a«aj Vtat’h ' Klementa N- p,tri dni 1° nu j""‘-eda Kjub| ePega vre- Nh ® edQi. p0 s« »e- "» s« vseh % Kjub| ePega vre-Nh ® edQi. po , sen' st seli0 'Msto *anirniv Seh nujn,d * «n t"0 Umetnost- ZnJ'”' zara '0a An klu- "» ; tržasi7 un‘etnost- pa»c , Sem ke3a Art t-h, », in Eniški ' d„ “on dan ' le*Pe*tl j, ^tran M°Mra' v 'n*tJa rak nJ v,nl* N C° 'o y Vloka ? dr“p' N m ’ °re'n £ »tari Pot- 9a 9retn in''”’"'-''*! 9(> s °l>0? in 1 navodi v n ., ico te. « * °bot. in , ,inVQdi 6 ovirale *'htn lop,. »N hSuho in du °31- Potem pa pogumno na pot. Ne re- čem veselo, za to pač ni bilo povoda. Rahlo je pršilo, temni oblaki niso obetali dobrega megla je pritiskala dol do srede Severne Triglavske stene. Ozrl sem se. Na prisojni strani v bregu onstran Save se je belila stara baročna cerkvica na Dovjem sredi malega vaškega pokopališča. Bli2u zidu, kmalu na levo od vho-da je nagrobnik, neobdelana kraška skala z napisom: dr-Klement Juy, 1898—1024. vso pot, od Trsta dalje, me !■- težila misel na ta grob Tako tesen, ozek in za vse °no neutrudno prizadevanje, zo neizmerno razgledano misel, za tisto vroče, nemirno srce, ki ga je krotil kot zver Pred neugnanimi elementarnimi vzleti, a mu je vendar povzročalo toliko neznosno hudih dni. Trideset let že počiva v tem divnem gorenjskem ko tičku s pogledom skozi vrata na zlokobno Severno Irigluvsko steno. Zmagala je takrat stena, ko ie otresla iz svojih skal to jjjTTmmmnniinmmmT TTTTTTfTtTTTfTTTTTTTTTTTTTfTfT^| 3 C ZORKO 1ELINČIC | Med gorami in spomini | ^iUUUUUUUUUUUUUUUUUU^UmiUUUUUUUUUUUUUUdUUUUUUUUUUUUUUUUliUUUUUUUUUliUUUUUUUUUUUUUte k. pogumno srce in vendar so jo zatem desetkrat, dvajsetkrat premagali njegovi prijatelji, znanci, planinci kakor koli pod njegovim vplivom. Bolelo ga je, da je toliko sten in vrhov naših planin prvič preplezalo toliko tujceu, ki ki so si jih zato v nekem po-gledu prilaščali. eSkrajni čas je, da si naše vrhove osvoji naš pogumu, je napisal, ko je prilezel na neki vrh Martulj-kove skupine in je tam našel v steklenički vizitke Nemcev in Cehov. Ves zahodni del Severne Triglavske stene ja bil do takrat. ko je še živel nepreplc-zau, deviški, od Nemškega stebri, pa du Luknje oz. Bam-bergove poti. V tem nezna- nem svetu je večkrat poskušal, da bi utrdil novo smer — na Triglav, na našem najbolj gorskem očaku je to bilo najbolj potrebno za našo narodno čast! — in pri tem padel. Od takrat je bila tu preplezana cela vrsta smeri: Gorenjska, Železarska (Jeseniška), Skalaška, Jesih-Gostiše-va, Zlatorogove police pa morda še katera, ki se je ne spominjam, in še verjetno vmes, ker so bile vse jmeri tudi po večkrat preplezane. V zadnjih tednih se jim je pridružila še — Tržaška smer, najbolj zahodna, najbližja Luknji zahodno od Jugovega stebra, ki jo je preplezal mlad Tržačan, Sandi Blažina. , In koliko drugih sten in vrhov je medtem padlo pod plezalniki skalašev in tudi še mlajšega pokolenja, poleti in pozimi. Ze leta sem plezajo že tudi po ledenikih Zahodnih Alp, Mont Blanca in doli po Balkanu po prepadnih stenah Dinare in se pripravljajo, da vzlete v izvenevropske skale in ledenike. Lahko mirno počiva tvoj duh, Klement: tvoje življenje ni bilo zlito na pesek. Bil je ravno tak žalosten, deževen dan takrat, pred tridesetimi leti, ko sva hodila zadnjič skupaj po Triglavu, — tri tedne pred tvojim padcem. Ravno tako je bil takrat prejšnji dan, ko sve plezala čez Severno Triglavsko steno, veder, sončen, nasled- njega dne pa je pršilo iz megle z ostrim vetrom po Bam-bergovi, po Plemenicah. Mrazilo nas je onstran vrha Triglava in poslovila sva se naglo na Malem Triglavu ter si stisnila roko — zadnjič. Težko mi je bilo pri srcu pri tem slovesu iz raznih razlogov, vendar nisem slutil, da sva se zadnjič videla. Mer temi žalostnimi mislimi sem spešil korak pod vedno gostejšim dežjem. Iskal sem zavetja pod košatimi drevesi ob poti, semintja postaval pod smrekami. Vendar sem hitel naprej z upanjem, da se bo le uneslo toliko, da mi bo pustilo vsaj malo nahrbtnika suhega. Pred Pe-ričnikom sem mimo male ko- če kar pohitel ne da bi se ustavil, da ne bi izgubljal časa, z upanjem da le dohitim vsaj košček Jugove proslave pod steno, ki jo je imela prirediti Planinska zveza Slovenije pri njegovi spominski plošči. Vse zaman, lilo je vedno huje, — drevesa niso več dale zavetja. Na krajšnjici pod Galerijami sem se pred znanimi opokastimi previsi zatekel v senik, kamor so me zvabili tudi tovariši po usodi. Bil je že zadnji čas, sicer bi mi tudi nahrbtnik ne ohranil več suhe krpe za preobleko. Navlekel sem si suhe obleke, se okrepčal iz nahrbtnika in se po pomenku zleknil v dehteče seno. Sele sredi popoldneva se je toliko uneslo, da sem mogel na razmočeno pot. Povsod se je pretakala voda, čez kolovoz; čez skale in žlebove po pobočjih begunskega vrha in Stenarja so padali novo nastali slapovi in se šume razbijali po skalah. V Aljaževem domu je bilo razmeroma malo planincev. Proslave 30-letnice zaradi dež- ja pod Steno ni bilo, pri plošči, pač pa je načelnik Alpinističnih odsekov PZS tov. Tone Bučar s kratkim nagovorom položil venec pod dr. Jugovo sliko v samem Aljaževem domu, v prisotnosti podpredsednika vlade LRS dr. Marijana Breclja in predsednika PZS dr. F, Koširja in drugih. Slika Božidara Jakca, »nestorja slovenskih plezalcev, kakor naziva napis pod sliko dr. Klementa Juga je izrazita umetnina, ki verno pogaja zunanjo fiziognomijo našega mojstra-plezalca, a ekspresivno tudi njegovo duhovno podobo. Odločnost, trmasta volja sevata z visokega čela in iz izrazite, brade. Ze pred leti sem bil slišal, da je slika izginila, menda med NOB- Zal mi je bilo, za■ radi slike in zaradi spomina. Bilo je na obletnico njegove smrti, l. 1925., ko smo jo odkrili, dijaško društvo «Adrija» iz Gorice, ob priliki večdnevnega tečaja vseh primorskih dijakov v vasi Krn pod Krnom, (Nadaljevanje sledi') ona večkrat podpirati. Vse hude posledice socialnih krivic občuti in prenaša predvsem žena-gospodinja. Na to jo nenehno opozarjajo zora in mrak. Težka naloga, za delovno ženo pretežka! Prav ta njena pretežka naloga jo ovira, da ne more v polni meri vršiti svojega poslanstva v svojstvu matere-vzgojiteljice, torej tiste naloge, ki tako globoko posega v usodo posameznika, narodne in človeške skupnosti. Ce tečemo, da je prvi vzgojni činitelj dom, mislimo s tem, predvsem na mater. To poglavje je tako pomembno, da bi se morale naše matere z njim bolj seznaniti; saj gre vendar za usodo nji-hovih-naših otrok in naše narodne družine. Naj predvsem naglasimo, da niso vselej krive slabe socialne razmere, odnosno samo te, če je pravilna vzgoja tukaj pomanjkljiva, tam skrajno slaba, odnosno da popolnoma odpove, ampak da ja to posledica brezbrižnosti, nevednosti, slepe ljubezni, bolje rečeno: samoljubja, itd. Vsaka prava mati želi in si prizadeva, da se njen otrok pravilno razvije telesno in duševno, da bo — kot pravimo — nekaj iz njega. Kaj je ta «nekaj»? Pomeni, da otroka usposobimo za življenje tako, da bo čimbolj koristen člen družinske in narodne skupnosti. Ali: da si bo znal klesati pogoje za svoj obstoj in napredek, ne da bi bil njegov interes v nasprotju z interesi delovne družbe. To spet pomeni, da moramo otroku posredovati tiste moralne vrline, ki so družbeno koristne. Kakšna pa je trenutno vzgojna težnja na teh tleh? Zal smo zabredli v položaj brodolomcev, se pravi, da je vse vzgojno prizadevanje u-smerjeno le v lastno rešitev, v lastni obstoj. Družbeni red, ki je že razkrojil in še razkraja družbo materialno in moralno, je vzgojo posadil na glavo; vbrizgal ji je svoje načelo, svoje individualistične težnje. Tako vzgajamo — pretežno nevede — namesto moralno zdravih in krepkih Osebnosti ali poedincev, indi-vidualiste-stremuhe, ki jim je le za lastno dobro in to za vsako ceno. Pa se vprašajmo, če ni ta vzgoja — lahko ji rečemo vzgoja samoljubja — če izpustimo njeno škodo za skupnost, v kričečem nasprotju z našim prizadevanjem ter borbo delovne družbe za boljšo usodo naših otrok? Je, in to iz že znanega razloga, ker je takšna osamljena borba enaka ničli! Takšna vzgoja je nemalokrat tudi v nasprotju z našim lastnim ekonomskim položajem in v zasmeh našemu in, bolj odločno rečeno, tarnanju mater o ekonomskih težavah. Mislim na one matere, ki iz zares slepe ljubezni in zato, da bi njihov otrok ne zaostajal za drugimi, le — temu že od njegovega rojstva dalje prekomerno in nevzgojno nudijo glede na hrano, obleko, igrače i. dr. Tudi je vse prej kot vzgojno dajati otroku večje denarne zneske za nakup tega, in onega. A kaj takšnemu otroku prija? Otroci so danes že tako izbirčni in razvajeni, da so njih želje in okusi predaleč od skromnosti in se več ne utešijo s tem, kar jt bilo starejšim še pred nekaj leti neznano, mladini pa do včeraj poslastica. Mnoge matere zalagajo svoje šolske otroke z «marendo» (malico) med odmorom, z delikatesami. O tem bi mogli mnogi učitelji povedati žalostne zgodbe o ostankih kruha, mesa, sadja i, dr. pod klopmi. Kaj naj pričakujemo od takšne vzgoje? Edino to, da bo takšna mladina vedno bolj zahtevna in tako sebi in staršem v breme; da bo razsipna in ne bo znala oe-niti dobrin, da se ne bo znala prilagoditi morebitnim težavam in bo klonila pred vsako oviro. In tako dalje.. Slišimo kako matere to u-temeljujejo, «Jaz nisem imela ničesar od življenja, naj imajo pa otroci!« Takšna u-temeljitev šepa v toliko, v kolikor takšna skrb za otroke škoduje materam in še bolj pa otroku. Kdo naj zahteva, da bi se povrnili k na_ činu življenja pred 20, 30 in več leti! A nudimo otroku, kar je nujno potrebno za njegov razvoj, času primerno in v skladu z lastnimi ekonomskimi možnostmi. Preprosta, a čedna obleka ne more biti nikomur v sramoto, v preprosti in cenejši hrani je več redilnih snovi (vitamini, beljakovina, maščobe, rudninske snovi...) kot pa v dragih delikatesah, bonbonih i. pr.; v jabolkih in drugem sadju ni nič manj hranin kot v dragem južnem sadju. Naj so socialne razmere kakršne koli, mladino moramo postopno uvajati v življenjsko realnost in jo seznanjati z njenimi činitelji. Kulturna stopnja posameznika ali naroda se ne meri z zunanjim videzom; smisel in razumevanje za moralne prvine, ki so trajne vrednosti, red delav- (Nadaljevanje na 4. strani), TJ1ST* sreda 13, oktobra 1951 SliiTI MC Vremenska napoved za danes: kepo vreme z delno oblačno-stje V naslednjih dneh je pričakovati lepo. nekoliko toplejše vreme, — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.5 stopinj; najnižja pa 10.3 stopinj. PRIMORSKI RADIO Mozart: Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Koper: 17.25: Solisti in ansambli narodnih pesmi. — Trst II.: T n. Koncert. — Trst I.: 21.05: W. A. Mozart: «D°« _ opera v 2 dejanjih. — Slovenija: 13.00: Jez' ov govori. 16.10: Iz domače in svetovne poezije. ŠPORTNE VESTI Hcrliiljski nngnmet i/ »I II _t* i> s I čl i/ i j j v . v s ■ Partizan - Split Odred - Hajduk Spartak - Mačva 7:2 (3:2) 1:5 (0:1) 5:0 (2:0) V nedeljo v Jugoslaviji ni bilo tekem prve zvezne lige razen treh. Trije klubi iz prve lige pa eo bili zaposleni s tekmami za pokal Jugoslavije. V polfinale so se plasirali Partizan, Crvena zvezda. Hajduk in Spartak. Tudi ljubljanski Qdred je prišel do četrtfinala in igral je doma proti Hajduku. V prvem de lu igre se je Odred dobro postavljal po robu, a v drU' gem je začel Hajdukov stroj bolje delovati, pravzaprav je bit glavno kolo tega stroja Vidoševič. ki je sam zabil v drugem polčasu 4 gole. Dokler je vzdržal, je Odred predve-del dobro igro kakor je to njegova navada, kadar igra z dobrimi nasprotniki. V Beogradu pa je Bobek še prekosil Vidoševiča. ko je sam zabil 5 golov. Sicer pa v moštvu ni bilo Čajkovskega, Zebca ne Milutinoviča, pa zaradi tega Partizan le ni imel težav s Splitom. Podobno velja tudi za Spartak. ki je doma igral proti Mačvi; v tej tekmi pa je Bogojevac dosegel 3 gole. Izola prinesla obe točki iz Kranja; in čudno bi bilo, če jih ne bi, saj Korotan je radodaren. goriJki Spori Pro Goril a-San Giovanm 2:1 (2:0) SESTANEK OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE FRONTE SLOVENCEV V DOBERDOBU OB BARESIJEVEM IN LUZZATTIJEVEM OBISKU V RIMO I. LIGA: Vardar - Vojvodina Proleter-Lokomotiva Željezničar-Sarajevo V nedeljo je Pro Gorizia dosegla na tržaškem igrišču prvo zmago v tem prvenstvu. V prvi tekmi je namreč Pro Gorizia izgubila, v drugi izenačila. v tretji pa je sedaj zmagala. Goriška napadalna petorica se je od prve prvenstvene tekme precej izboljšala, vodja napada pa je bil levo polkrilo Meret. Lepo je igral tudi »najstarejši* igralec go-riškega moštva Pischi (ima namreč že 22 let). Tržačani so imeli več priložnosti zabiti gol, a niso znali teh priložnosti izrabiti. Tudi Goričani so izgubili nekatere priložnosti. Kot vedno se je tudi to pot izkazal goriški vratar Guida. Pro Gorizia je nastopila v sledeči po- Rešitev tržaškega vprašanja in naloge naprednih Slovencev Trenutno reševanje vprašanj ne more zadostiti potrebam Organizacijski tajnik tov. Miladin Černe je prikazal nujnost sporazuma in potrebo sodelovanja z neodvisnimi socialisti za svobodo in socialno pravičnost do delavcev V ponedeljek zvečer je bil sestanek doberdobskega občinskega odbora Socialistične fronte Slovencev v Italiji, na katerem je bil prisoten tudi organizacijski tajnik Izvršilnega odbora SFS tov. Miladin Černe ier še nekateri drugi člani IO. Po otvoritvenih besedah domačina je spregovoril tov Černe, ki je v uvodu naglasil. da je bilo tržaško vpra šanje po drugi svetovni vojni nevarno žarišče vojne zaradi sporov med Jugoslavijo in Italijo V jedrnatih besedah je prikazal razvojno pot tržaškega vprašanja skozi vse etape po . mirovni pogodbi ampak še nadalje vztrajajo, samostojno udejstvovali. Bese-pri svojih lažeh in bi vsake- de tov. organizacijskega taj- stavi: Guida; Lorenzutti, Gia- marčno tristransko deklara comincich; Comuzzi, De Corte, Pischi; Zorzin, Mazzaro, Rigo-nat, Meret, Antonutti. 2:2 (1:2) 3:2 (2:0) 1:0 (0:0) LESTVICA PRVE LIGE : BSK 3 3 0 0 11:3 6 Partizan 3 3 0 0 8:3 6 Dinamo 3 3 0 0 9:3 6 Hajduk 3 2 1 0 9:6 5 Spartak 4 2 1 1 11:8 5 Vojvodina 4 2 1 1 8:6 5 Sarajevo 5 1 2 2 11:10 4 Proleter 4 2 0 2 11:12 4 Zagreb 4 2 0 2 6:7 4 Crv. zvezda 3 1 1 1 7:6 3 Vardar 4 0 2 2 5:8 2 Železničar 5 1 0 4 9:17 2 Lokomotiva 5 1 0 4 7:17 2 Radnički 4 0 0 4 7:11 0 ISONTINA — BASILIANO 21 (0-1) Na goriškem stadionu pa je igrala svojo prvo prvenstveno tekmo goriška Isontina. Ta ekipa, ki je bila ustanovljena pred sedmimi leti v neki gostilni v Podturnu je prišla po trnovi poti v deželno kvalifikacijsko prvenstvo in kaže. da bo v tem prvenstvu tudi ostala in marsikomu prekrižala račune. V nedeljski tekmi so sicer goriški napadalci bili skoro ves prvi polčas v premoči. a niso znali realizirati gola. Nasprotno, so bili gostje ttsti, ki so eni izmed malih njihovih akcij dali v 29. minuti gol. V drugem polčasu so Goričani stalno napadali, dokler niso v 12. minuti izenačili Nato pa je igra izgubila na privlačnosti in samo v 35. minuti je uspelo Goričanom zabiti gol ki je določil zmagovalca. Na sporedu pa so bile tudi tri prvoligaške tekme in tako je v lestvici že nastala precejšnja anarhija, ki bi ne j ------- smela biti dopustna Nikakor t 1T . , ni namreč v redu, da so ne- I Namiznoteniški turnir katera moštva odigrala petj tekem, druga spet pa šele tri. (To lahko postane vzrok nepravilnostim zlasti proti koncu prvenstva), Sarajevo je visoko pregazilo svojega domačega nasprotnika Železničarja, Vojvodina je uspela rešiti točko v Skoplju, medtem ko je osiješki Proleter dosegel obe točki v tekmi z zagrebško Lokomotivo, Ljubljana - 2elezničar 5:1 Segesta - Kladivar 3:0 V hrvatsko-slovenski ligi je imela Ljubljana v gosteh Železničarja iz Maribora in si na njegov račun dobro popravila kosti, medtem ko je celjski Kladivar pustil v Sisku obe točki. Grafičar - Piran Aurora - Krim 0:4 Železničar - Postojna 2:1 Korotan - Izola 0:2 (0:0) V zahodni skupini slovenske 1 ge se (iogata;.! čudne stvari Ljubljanski Krim je premagal kot gost koprsko Auroro s presenetljivo visokim rezultatom. Tudi poraz Pirana z Grafičarjem ni mnogo milejši, vendar je Piran izgubil v Ljubljani. Coršk: Železničar je dobn dve tcč- V nedeljo je Dijaško društvo «Simon Gregorčič* priredilo namiznoteniški turnir, ki je uspel nad vsa pričakovanja. Na turnirju je sodelovalo enajst tekmovalcev, dijakov in akademikov. Tekmovali so v dveh skupinah. V drugi skupini je nastopila tudi mlada učiteljica Borsini Romana, ki bi bila lahko dosegla prvo mesto v svoji skupini, pa se je je v zadnji tekmi polotila nervoznost in je zato padla na tretje mesto. Vrstni red po skupinah je bil naslednji: I. skupina: 1. Eržen Marijan, 8 točk; 2. Gruden Aleš, 6 točk; 3. Rebec Slavko, 6 točk; 4. Jelen Jožef, 1 točka: 5. Metschnik Adolf, 1 točka. — 3:2 II. skupina: 1. Benedetič Fili-bert, 8 točk; 2. Leban Borut, 7 točk; 3. Borsini Romana, 7 točk; 4. Vesel Gorazd, 6 točk; 5. Metschnik Jožef, 1 točka; 6. Bednarik Slavko, 1 točka. Nato sta se prvaka obeh skupin borila za prvo mesto. Zmagal je Benedetič v treh setih z 21-13, 21-16, 21-13. Benedetič in Eržen sta dobila cijo o priključitvi celega STO k Italiji, lansko oktobrsko dvostransko izjavo o priključitvi cone A Italiji itd. Prikazal je sporazum med sosednima državama kot koristen, obenem pa kot velik uspeh jugoslovanske diplomacije. ki je uspela uničiti lanski diktat in ga nadomestiti s sporazumom, ki je nekaj povsem drugega, saj vsebuje klavzule glede ravnanja z našo manjšino itd. Omenil je dalje koristi sporazuma za gospodarstvo naših krajev, predvsem pa možnosti naročil v tržiški ladjedelnici. Danes so CRDA v veliki krizi. Po drugi strani pa Jugoslavija potrebuje novih ladij in jih naroča tudi v inozemstvu, nikakor pa ne v Italiji, ker doslej zaradi političnih preprek takih naročil niso sprejeli. Po spora- zumu se je stanie v marsičem spremenilo in zato so se ustvarili pogoji za sprejem jugoslovanskih naročil, kar bi Številnim ladjedelniškim de- lavcem, ki so jih suspendirali ali ki prejemajo skrčeno plačo, dalo boljše perspektive za bodočnost. Toda trgovanje bi se lahko razvilo na veliko štirši podlagi, ker sta Jugoslavija in Italija v gospodarskem ozi- ru dopolnjujoči se državi: v Italiji imajo r.a prodaj razne izdelke. Jugoslavija pa ima surovine, katerih Italija nima. To bo nujno dovedlo do vedno širšega trgovanja, kar bo vplivalo tudi na naše gospodarstvo in na naš socialni položaj, Tov. Černe se je nadalje dotaknil kominormfistov, ki vodijo okoli Trsta šovinistično politiko, v kateri so hujši od fašistov. Danes se komin-formistični voditelji radi poslužujejo gesel, češ da je Tito prodal Trst. pri tem pa pozabljajo, do je Sovjetska zveza leta 1945 kapitulirala pred zahodnimi silami, ki so zahtevale odhod jugoslovanske osvobodilne vojske iz Trsta. Omenil je tudi spremembo sovjetske politike do Jugoslavije, ki se kaže v opustitvi raznega sramotenja jugoslovanskih voditeljev, v vzpostavitvi diplomatskih stikov in sklenitvi trgovinskega sporazuma, obnovitvi železniškega prometa med FLRJ in mu, ki bi dejal, da je do teh sprememb res prišlo, zabrusili, da tako piše ((Primorski dnevnik*. Tudi način poročanja sovjetskih' listov o Titovem govoru na Ostrožnem je popolnoma različen od načina. ki je bil v navadi pred letom in ki se ga še poslužujejo pri Delu Vse to dokazuje, da se je' v SZ politika do Jugoslavije dokaj spremenila, v ničemer pa se ni snremenila politika Jagosla-vije: njena politika je. premočrtna in gre. po lastni poti v socializem. V tem novem stanju imamo Slovenci v Italiji nove naloge. Opredeliti se moramo kot napredni ljudje za tisto politično strujo, ki je najbolj napredna in ki najbolj ustreza našim potrebam in potrebam italijanskega ljudstva, ki ni niti sovjetska, niti ameriška ekspozitura kot sta kom-informistična in demokrist-janska partija, ampak ki je pristno domača, ki ima pred seboj interese domačega prebivalstva in obenem interese svetovnega socializma. Nudili bomo vso podporo tem silam, širili bomo napredna načela, obenem pa se bomo kulturno in gospodarsko nika Černeta so navzoči pozdravili s prisrčnim ploskanjem, nakar se je razvila dobra diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Najprej je spregovoril tov. Ivo Marinčič, ki je prikazal razliko med sporazumom o Trstu in lanskim dvostranskim diktatom. Ce bi se uveljavil diktat, kot sta želeli Amerika in Anglija, tedaj bi ne imeli manjšinskega statuta, o katerem smo prepričum, da se bo razširil tudi na Goriško m Beneško Slovenijo. K besedi so se prijavili nekateri Jameljci. Partizanski borec in član Izvršnega odbora tov. Jože Pahor je razkrinkal pisanje kominformistične-ga Dela in Demokracije o tržaškem sporazumu. Ei nest Semoiič, ki je že dolgo časa brezposeln, se je zanimal za stike z neodvisnimi socialisti in pripomnil, da je morda med nami še kdo, ki ni prebolel razočaranj zaradi ravnanja vodilnih italijanskih kominformistov, ki so proti Slovencem sprožili šovinistično kampanjo. Tov. Miladin je navedel lep primer in poudaril, da moramo imeti vero v moč in poštenost italijanskega delovnega ljudstva. Se vrsta nerešenih vprašanj, ki sn bistveno najvažnejša in ki edina nudijo stabilnost Goriškemu gospodarstvu Proslava 110-lelnice rojslva Simona Gregorčiča V včerajšnji številki goriške | naročilih CRDA, nadalje o izdaje demokrščanskega lista I ureditvi gradiščansko krmln- Padec motociklista natrga v Sovodnjah Zelo huda prometna nesreča likega pritiska pare so se pose je pripetila v ponedeljek j drla vrata ter povzročila Ča- ob 20. uri na trgu v Sovod- j saisu rano na desni roki. Na njah. 39-letni Pavel Boškin se 1 poinoč mu je takoj prišel reje ob tem času vračal z moto- silni avto Zelenega križa, ki ki v Postojni, medtem ko je gal je Leban. knjižni nagradi. Nato sta se pomerila še Gruden in Leban j Romunijo itd. Goriški kom za častno tretje mesto; zma- , inforrnistični voditelji pa teh I sprememb nočejo priznati, ciklom iz Tržiča, kjer je zapo- ga je odpeljal v ambulanto slen kot tesar v tamkajšnji ladjedelnici. Zdi se, da se je v bližini cerkve hotel izogniti skupini ljudi, ki je prečkala trg. pa je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z vozila. Padec je bil zelo hud, tako da si je nesrečni Boškin prebil lobanjo in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno. Zdravniki v bolnici s o bili ob pregledu zelo zaskrbljeni, vendar pa smo včeraj izvedeli, da je Boškinu bolje in da je najbrž že izven nevarnosti. Zaprta mesnica Z ukrepom goriškega prefekta so v Starancanu zaprli mesnico Francesca Rige. Uslužbenci pokrajinskega higienskega urada so našli v hladilniku mesnice svinjsko meso, katero je Rigo nabavil mimo zakonskih predpisov. Nesreča v tovarni v Tržaški ulici V tovarni lesenih izdelkov v Tržaški ulici se je včeraj okrog 10. ure pripetila nesreča, pri kateri se je ponesrečil 17-Ietni Ezio Casarsa iz Ul. V. Veneto štev. 20. Zaradi preve- zavarovalnice. kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Jugoslovanski turisti v Švico in Francijo V soboto popoldne je bilo pri mednarodnem bloku pri Rdeči hiši nenavadno veliko število turistov, ki so si ogledovali okolico in čakali na pregled dokumentov. Turisti so bili iz raznih krajev Jugoslavije, večinoma tehniki in inženirji, namenjeni s tremi avtobusi obiskati največje gradnje in industrijske objekte v Švici in Franciji. Vsekakor ni bila to prva skupina jugoslovanskih turistov, ki je potovala skozi mednarodni blok pri Rdeči hiši. Upat: je, da bo teh vedno več, posebno če sfe bo prehod čez mejo med Jugoslavijo in Italijo poenostavil in bodo italijanskim oblastem dovolj skupni vizumi, zaradi katerih je bil dosedanji tujski promet med dvema sosednima državama omejen. smo čitali vest iz Rima, ki govori o dejavnosti goriških poslancev Baresija in Luz-zattija pri raznih ministrstvih v Rimu. Zadeve, s katerimi sta se poslanca ukvarjala, se tičejo goriške pokrajine in njenih gospodarskih in socialnih vprašanj. Med drugim je bilo javljeno, da sta poslanca obiskala ministrstvo za javna dela, kjer je bila njima zagotovljena zgradnja stanovanjskih hiš za goriške in krminske občinske uradnike, nadalje jima je bilo ponovno zajamčeno finansiranje gradnje ljudskih stanovanj v goriški občini, kamor naj bi se vselili tisti prebivalci, ki stanujejo v nezdravih stanovanjih. Na ministrstvu za poljedelstvo sta se poslanca pozanimala za zakonski načrt št. 1067, ki predvideva izvedbo številnih namakalnih del, ki naj bi omogočila povečanje obdelovalne površine in ki bi trenutno zaposlila precejšen del brezposelnih. Vsekakor bi ta dela in predvsem dela, ki se tičejo krminske in gradiščanske občine, omogočila go-liški pokrajini nekoliko širši gospodarski razmah in vsaj trenutno nekoliko večjo možnost za zaposlitev večjega števila brezposelnih. Kaže, da sta se poslanca obrnila tudi ne ministrstvo notranjih zadev, kjer naj bi vplivala na pristojne organe, skega polja (o katerem je sicer bilo govora, potrebni zakon pa še ni bil izglasovan), in o vprašanju rešitve propa dajoče goriške trgovine, obrti ter male industrije. Obstajajo torej še zelo važna vprašanja od katerih je odvisen nadaljnji gospodarski obstoj in razvoj goriške pokrajine. V vsem poročilu iz Rima pa ni niti besedice o potrebi povečanja trgovske izmenjave v smislu trgovinskega sporazuma podpisanega v Vidmu, k: je za potrebe goriške pokrajine, da goriške občine niti ne omenjamo, življenjsko važen. Končno pa je po političnem sporazumu, ki je bil pred kratkim sklenjen v Londonu, upati da bodo odgovorni ljudje -vendarle prišli do spoznanja, da je že čas za reševanje celotnih in skrajno važnih ogspodarskih vprašanji, ki zagotavljajo goriški pokrajini nekoliko večjo gospodarsko in dosledno s tem socialno stabilnost, mislimo ne gospodarsko izmenjavo med Jugoslavijo in Italijo. OBVESTILO DVOLASTNIKOM PRIJAVE za sečnjo drv V proslavo 110-obletnice roj. stva goriškega pesnika Simona Gregorčiča bo v soboto 16. t. m. v prostorih ZSPD v Ul. Ascoli št. 1/1. ((Gregorčičev večer* s predavanjem o pesnikovem življenju in delu ter z recitacijami iz njegovih del. Sladkor in kava proste cone Jutri 14. t. m. se bo pričelo razdeljevanje kave in sladkorja proste cone za prebivalce goriške in sovodenjske občine. Sladkor: 1,5 kg na osebo na odrezek štev. 21 po 160 lir kg; kava: 0,400 kg na-osebo na odrezek štev. 22. Razdeljevanje se zaključi dne 31. t. m. Staršem predvsem materam (Nadaljevanje s 3. s!rc^. nost, varčnost, n ja z. spopolnitvuo znanja m p0tIebn9 nost itd., kar je v- V ^ za samopomoc-čut B0ti nasproti družbi, sodelovanje - v >e bina resnične kult Kot že rečeno ^ domača vzgoja VL'-';;;5.V indica nepoučenosti s • liko pa bi starši B« ^ ti, da je za usPesn°, in šolsko vzgojo nuj ^ trebno sodelovanje mom in šolo. Torej ,} ja povezava med st čiteljstvom. Pravilno ^ rani roditeljski mogli odpraviti mnoge ne napake, nuditi . ^ prv; vrsti torej v prvi vzgojne napotke, d 8^ -j-terialni in moralni • speh in olajšati fr zadevanje domu m j^fi, naj te o™*" - teljstvo starši pa naj se deležujejo. jih rečno * predvaja DANES 13. t.m. in JUTRI 14. t.m. z začetkom ob 18. uri (I (Pozdrave in polj Igralci: Rhilippe Lemaire - Calherine Zveza neposrednih obdelovalcev zemlje iz Gorice javlja, da morajo vsi tisti dvo- da se končno reši vprašanje j lastniki-lastniki gozdov v Ju-osamosvojitve občin Moša in I goslaviji ki bi v letošnji zimi DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan ii. ponoči lekarna DTJdine, Ul. Rabatta 18 - tel. 21-24. Medea. Hkrati je ponovno pri: šel na površje tudi problem upokojencev bivše Avstroogr-ske. Znano je namreč, da je položaj teh upokojencev znatno slabši od položaja ostalih upokojencev in da se ta zadeva vleče že mnogo let ter da so pri tem prizadeti predvsem prebivalci goriške pokrajine. Zakonski načrt je sicer že bil predložen, vendar pa ga mora odobriti še senat. Na ministrstvu za turizem, šport in prireditve je bilo govora tudi o Gradežu in njegovem turističnem značaju. Goriška predstavnika sta zahtevala poseben dodatek za čim lepšo in privlačnejšo ureditev Gradeža, njegovih kopališč in za gradnjo kopalnega bazena. Po vsem sodeč pa je bil najvažnejši kontakt, ki sta ga imela goriška poslanca v Rimu, razgovor s podtajnikom ministrstva financ Castellijem o goriški prosti coni. Zdi se, da hočejo goriški demokristjani predložiti zakonski osnutek, ki bi spremenil dosedanji seznam blaga ki spada pod blago proste cone. Ce bi se vsa omenjena vprašanja povoljno rešila v kratkem času, bi dejansko pripomogla trenutnim težkim razmeram, vendar pa ne moremo biti s tem zadovoljni, kajti to ne more rešiti gospodarskih vprašanj goriške pokrajine tako, kot jih je treba rešiti, s tem bodo rešena le vprašanja drugorazredne važnosti, zelo daleč pa smo od tega, da bi to rešilo vprašanje velike armade brezposelnih, tu nadalje ni niti besede o želeli sekati drva, vložiti posebno prošnjo, kolkovano ! 180 dinarji z doklado 90 dinarjev za ostale stroške. Prošnje naj lastniki gozdov v Stari gori in Mandriji vložijo v ponedeljkih in torkih od 7. do 8. ure; pri Sv. Marku ob sredah ob 8. uri; v Sempo-tru ob četrtik ob 8. uri: v Panoycu ob petkih ob 8. uri. Prošnje naj zainteresirani vložijo do 15. novembra t. 1 Istočasno se obveščajo vsi dvolastniki, na katerih zemlji, šču so bila izvršena razna zemljiška dela bodisi v melioracijske namene ali zaradi namestitve električnega toka in telefonskih zvez, naj prijavijo škodo pristojnemu uradu v Solkanu, ki bo oškodovancem izplačal ustrezno vsoto. hriessitLM Izlet ZSŽ na ta noro t Ben. Slnvenijl Zveza slovenskih žena v Gorici organizira v nedeljo 17. oktobra izlet na Staro goro v Beneški Sloveniji. Vpisuje se na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 do četrtka 14. t. m. Odhod ob 8. uri s Travnika. Cena 300 lir. KINO CORSO. 17.15: ((Potovanje angleške kraljice okrog sveta*, panoramsko platno. VERDI. 17: «Tobor». VITTORIA. 17: «Javno mnenje*, C. Campanini. CENTRALE. 17: »Otok maščevanja*, L. Colomer. MODERNO. 17: »Razposajena brunetka*, S. Pampanini. ih n: i n 11 < 1111 n 111111111111' 11,11111111 n i n 1111 n i n tn 111 m m 111111111111111111111! n 111111111 ii I m 111111 n i n 11111111 m i n i n i n i ii i n i m 111II1111II i II i n m ii! iiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnuniinin m iiinii mn umi im mn iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiii:iiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiliiiii,„i„iiii„ii„iiiiiiiiiiiiiiiiiiii,nl1"""" 17 «Koncno.» je vzkliknil Čarovnik, »Klanova doktrina je postala Trumanova doktrina. Vse upravne veje, in sicer izvršna, zakonodajna ln sodna, so se končno približale programu, katerega branimo že toliko let...* «...Brat Kligrapp, pripravil boš proglas vsem klavernam. da naj vsi klanovcl pišejo svojim senatorjem ln članom Kongresa. Treba jim Je pisati, naj preprečijo ln naj glasujejo proti zakonom, kot n. pr proti zakonu proti linčanju ln proti zakonu proti volilnim davkom in sploh proti vsemu, kar bi nam mogli skuhati komunisti. Ako je mogoče, naj klanovci priložijo tem pismom po dolar ali dva, da bi tako te ljudi ohrabrili v njihovi borbi.* «Na koncu se nekaj, kar nima zveze s prejšnjim,* je rekel. «Tu imam petdeset nabojev kalibra 4,5 mm za posebne policijske samokrese. Dam Jih naprodaj z začetno ceno po en dolar. Dobiček gre v naš sklad za politično dejavnost Vedeti moramo namreč, da nas je to, da smo Zida Henryja Mor-genthaua odstranili z njegovega stolčka ministra za finance, stalo mnogo denarja. Da bi se rešil nezaželenih oseb, Izvaja Klan močan pritisk. m to na pravem mestu. Opažamo, da bo Truman storil vse, da bi nam pomagal.* »CRNEC NI V EC VREDEN KOT PES!* Klavema Je bila v trenutku polna vzklikov, ki so jih da- jali klanovci, nudeč tuda do pet dolarjev za vsak naboj Kmalu je bila Čarovnikova kapuca prazna in jo je ponovno dal na glavo, simam predlog,* je rekel. »Zakaj bi mi teh nabojev ne dali bratu Nashu? On že ve, kaj z njimi storiti! , Klanovci, ki so kupili naboje, so vzklikali cd veselja in spustili naboje v policijsko kapo brata Nasha. 4Zelo sem vam hvaležen,* Je rekel skromno, «menim pa, da brez pomoči svojih bratov ne bom mogel pobiti vseh niggerjev na Jugu.* «Ne skrbi, pomoči bo dovolj,* je vzkliknilo nekaj klanovcev. . «Bog smatra, da ni greh ubiti nlggerja. saj ni nigger me ve-c vreden kot pes,* je pobožno pripomnil Kludd. Čarovnik je nato objavil, da so na vrsti pritožbe. Prijavilo se je nekaj ljudi, ki so zahtevali klanovsko pravico proti nekim črncem, ki naj bi jim bili storili krivico. Vsak primer so zabeležili ln obljubljeno Jim je bilo, da bodo te niggerje naučili reda. Končno se Je dvignil neki klanovec. ki se je pritožil proti učitelju svojih otrok, ki da tolmači otrokom, da je treba biti popustljiv proti pripadnikom drugih veroizpovedi in proti črncem. Čarovnik je ukazal KI i gr app u-naj klaverne zberejo imena takih učiteljev, ki naj bi jih poklicali na odgovornost. »Med člani šolskih svetov ima Klan mnogo prijateljev...* »Predsednik Klanov stanovanjskega odbora, klanovec Joe Wallace,» se je predstavil človek, ki je kar sede spregovoril. «zelim vas obvesstiti o naši novi strategiji. Doslej smo nigger-jem, kj so se vseljevali v stanovanja v sosedstvu belih, govo-j' < ZS€ se- sicer...* Večina se je temu pokorila, toda sedaj smo začeli z novo metodo pod geslom; «Nikaka pretnla, ampak psihologija!* Ustanovili smo združenje, ki mu je oblast dovolila naslov »Zahodno zadružno združenje*. Nas cilj je, zgraditi »velik bel zid* okoli zahodnega dela mesta. Delamo pa tako: Najprej organiziramo službo 1500 prisluškovalcev. Cim ti opazijo, da se skuša kak nigger vseliti v West End, mi telefonirajo. Nato ukažem telefonistkam, naj pokličejo določene ljudi in tako v kratkem času mobiliziramo množico ljudi okoli hiše, v katero se želi vseliti nigger. Tedaj nastopim jaz in govorim zasebno z nigger jem. Opozarjam ga, da ima vso pravico se vseliti in da ga bom skušan zaščititi. Hkrati pa ga opozarjam, da ne bom mogel držati na uzdi več kot določenega dela množice in da bi vselitev mogla spraviti vso njegovo družino v nevarnost. V 99 odstotkih primerov ta način uspeva.* Pr oda im ur in pribora Ir at - UI.Battlatl, 1* ’ 10 ZASTOPSTVO UR: »Longar* ‘■“^u cMoerin iLonco* «Lemania> j Sestavljena u najboljšega material« ^p Izdelana po najnovejiih tehnU^1 Izbrana eleganca modelov Cono ugodno Popolno jamstvo ta S lot Zahtevajte jo pri »voj®™ iiui"1 «Neee...!» so vzklikali klanovci tako mo^°- m klavema tresJa. % soko1 «Ni*gerJi so postali predrzni!* je tožil Nočm^o rali bomo organizirati več bičanj ln če linčanj.* bo «Cas je, da spet pokažemo svojo Rioč ib uda^° J*-' ua »pet poju~ Je soglasal Čarovnik. ^Predolgo smo bili ^ MODERNEJŠI OD HITLERJA ^ta S | i) Čarovnik je najavil naslednjega govornik da]0 ki je Kleagle v Tennesseeju. Po glasu se J tn. da je to mladič dvajsetih let. i de „ dvi n zvedeli boste vse. Ce se ne lotimo kakega ukrepa, bodo črnci že v manj kot desetih letih osvojili Atlanto. Črnci se tako naglo množijo, da bomo celo ob robu mesta prisiljeni z njimi živeti ali pa se izseliti. Vi, iz srednjih razgledov, vi-ki imate južnjaški akcent, vi, ki ste rojeni in odrasii v Georgiji, ali boste stali ob strani in brez borbe izgubili pravice. ki vam pripadajo?* * ° %,U4‘,a'Vl iv C LriJTIl fittUUVUijcil VOV — . p c koli zi.vel kak Zid. Smatram, da bi mcra-VaCijc r ” , da bi tako tudi njihove še nerojene gonei‘ rtjSlil pekiom.* tein n / Sedel sem na robu svoje stolice m si 1 0 Je ta mladenič prav gotovo blazen. otrest’1 p* J* »Povsem razumlj vo, da se jih moramo Kongrts%3ia j/ i -X 1a I i« rhvd/ll ^ .<) poti,* je nadaljeval »Jaz sem že poslal ^ nul Ul—™-, , iraltom 01 naj čimprej sprejme resolucijo, s katero zato J)£*Vč so Židje hudičevi otroci ta da predstavljaj s« M jji varnost za Združene države. Naš namen J5:doV ' viiKJ: ustavni popravek, s katerim bi se življenje ^tjo. D' glasilo za protizakonito In se kaznovalo s3 K, bodo -» p da iN V IS1 h $ o krivi, bo sodilo navadno sodišče; tiste rave. Je kristjan, bi se zagotovila pravica r ^ kj" pa ubili. Odguvurm uiedmK sTANIhLAV KENKO - UKEUNISTVO. UbJCA MONTLCCHI * t III. nad. — Telefon MevilKa »3-808 ln »4-638 — rtijuil predal 502 - UPKAVA: ULICA »V. FRANČIŠKA *. 20 - Telefonska Številka 3T-338 - OGLASI: od 8. do 12 30 In od 15 • 18 — Tei. 37-338 — Cene oglinov; Za vsak inm vlilne v Širini l stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, uamrtince 90 Ur — Za FLHJ za vsak nar. Širine 1 stolpca »a vse vrvi e oflasov po Vi,- din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — hod nit n Gorlrs Ul. A Pellico 1 II Tet 33-B2 — Rokopisi se n- vračajo tNadalieV NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna »00 polletna 1700, celoletna 3200 lir Fed. Ijud. repuD Jugoslavija: l*vod :0, ‘1 Postni tekoči račun za STO Z.VU ZaloimStvo triaikega tiska Trst 11.537« - Za FLRJ: Agencija demokratičnega morem, tiska. Dr*- () jj nlje, Ljubljana. Stritarjeva U, tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 373 — Izdaja ZalolnlStvo tr*a*kees 115