.''^•ftT Tvoj je vstajenja dan! Nai človek, sin sIoTenskega naroda, njegov duhor»ifc, pesnik Simon Gregorčič, je v svoji pesmi »V pepel»ični nači« zapel slorenskemu narodu velikonočno voiiilo: Tvoj jc Tstajenja dan! Ko se te dni širi po vseh poljib in domovih prijeten vonj; folagoslovljenega ognja in veje božji blagosloT a blagosljovljtnega lesa, vemo, da so velikonočni prazniki. Odmor je v naših vsakdanjih skrbeh, oddih je v našem nepretrganem delu. Opravili simo svojo velilkoaočno dolžnost, obh'ajali svoje notranje vstajenje in praznično se počutimo v svetem razpoloženju milosti božje. Naša vera nam je te praznike zidružila z našim vsakdanjim življenjem, da zaupamo v novo, na vedno «rečno Velikonoč vseh vernih in pravičnih. V teh praznikih pa se tudi mi s pesnikom spomiajamo mikga sloveuskega naroda. Težka je še njegDva usoda, težka, kakor za veliki petek. Razdeljen je v tri države. V Jugoslaviji bi moral biti njegov pravi dom. Pa tu jih je komaj nad 1 milijon. In še ti se morajo v lastni državi boriti za svoje najnaravnejše narodne pravice. Nad 600.000 Slovencev je pod Itaiijo. Tam jih catirajo, da se bo komaj kje slišala slovenska pesem za Veliikonoč, da bodo skrito morali vršiti svDJe narodne običaje in proslave. In tam na Koroikem jih je ž« nad 100.000. Težko jiin je, da tožijo po pravici i Arstriji, ki ravna z njimi kot mačeha s tujimi otroci. Pa še so naši bratje, d^aleč tam preko morja jih je veliko, tudi nad 100.000, in še v Nemčiji na Westfalskem ia V Franciji po rudntkih^ in drugod, da nič več ne do" seže jih naše oko. Zemlja, ki je prepojena z znojehi naših pradedov, kije shranila v scbi njihova trupla in jih Shranjuje, da bodo nekoč vsiala, ta zemlja je tako majkna za nas, tako uboga, da ne more vseh prerediti. Ta zemlja je nadalje, kakor da leži sredi vellke ceste, ki pelje iz srednje Evrope na jug in na morje; na sredi velike ceste, ki pelje \z zraboda na vzhod. Tako jo hočejo ti in oni in so nas raztrgali na tri dele. Mešetarijo za našo aveto zeinljo in za nas same. In mi? Ali nismo boj-eči, ko pravimo, malo nas je? Ali nisiv.o počasni, ko ne vidimo preko mej nekdanjih dežel, pa poznamo še jKranjce, štajerce, Prekmurce, Korošce, Primorce in tako dalje? Ali nismo malo