1916. Februar i MarciuŠ.
m
SftS » k
lil

MARIJIN LIST

Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmožna Gospd Vogrska. ' POBOŽEN MESEČEN,LIST. =====
Vrejtije ga: KLEKL JOŽEF vpok. pleb. v Črensovcih. CSERFOLD (Zalamegye.)
Balkinyi Ern6 Alsdlendva i Muraszombat
POŠTA.
Al. Geder. Topolovci. Vse je na lani plačeno. Mujdrica Ana. D. Lendava. Knigo pošli notri i ne piši doli, če kaj vrednega najdeš. Mi že preglednemo i obsodimo, če bo pripravno, ali ne, Levašič Mariška. D. Lendava. Ravno to dobiš za odgovor. Alt Anton. Gibina. I vam sliši te odgovor. Fr. Kres-cencij Gj. Varaždin. Horvatizem morate sleči; pomali bo šlo. Bo obljavljeno. Hr. J. Tišina. Z slovenskimi črkami morete pisati pa samo na edno stran papira i zaznamenjati knigo, iz štere je zgodba vzeta. Živ J. Poslovi se od poezije. V prozi se vadi, tisto bo šlo. Bodi volja tvoja to in druge reči odkod so prestavljene? Dajte odgovor. Pisatela in knigo naznanite, pri pes-mah pa še originalno pesem nam dopošlite. Le skrbno naprej. Če šteri list odpadne ravno, naj za njega dva lepšiva po-ženeta.
Dari na namene tretjega reda v Črensovcih
1. 1915-ga.
Žerdin Jožef z Žižkov (na hostije) 2 Km Kocet Martin z D. Lendave (na kruh sv. Antona) 1 Km Horvat Treza z Žižkov 1 Km Plej Martina žena z Črensovec 1 Km Bogdan Bara z Žižkov 1 Km dolnjelendavski tretjeredniki 8 K-, beltinski deviški 1 K- 40 fil., 44. Roža z Lukača-sec (na kriih sv. Antona) 1 Km Kranjec Magda z Žižkov (na kriih sv. Antona) 10 SK., Lonec Magda z D. Bistrice (na hostije i večen posvet) 1 K- 40 fil., Sobočan Kata z Žižkov (na hostije) 2 Km Ficko Janoš z Krajne (na kriih sv. Antona) 2 Km N. N. od Lipe 10 K., deviške tretje-rednice z Adrijanec 3 K- 20 fil., N. N. z Adrijanec 3 Km Maric Kata (na hostije) 20 fil., na hostije: Vinčec Jožef z Trnja 10 K , čurič Magda z Žižkov 20 fil., Žižek Kata z Žižkov 60 fil., Kostric Jožef z Žižkov 2 Km N. N. z Trnja 40 fil., Žižek Verona z Žižkov 1 Km Kovač Ana z Črensovec 1 Km Kolar Bara z Črensovec (na hostije) 1 Km Draskovič Jožef z Nedelice 4 Km Toplak Ferenc z
Brezovice 2 Km šornen Bara z Žižkov (na hostije) 1 Km K resi in Martin z Sr. Bistrice 40 fil., Š"arjaš Treza z Trnja (na hostije) I K-. dolnjebistričke tretjerednice i tretjeredniki 25 K- 80 fil., tretjeredniki z Turnišča, Brezovice i RenkoveC 2 K- 20 f., tretjerednice: z G. Bistrice 16 K- 60 fil z Sr. Bistrice 5 Km V. i M. Polane 9 Km z Hotize Kapce 6 K- 40 fil., z Renkovec 3 K-, z Nedelice 4 K-86 fil., z Turnišča 8 K- 60 fil., z Gomilic 10 K- 20 fil., tretjeredniki: z Črensovec i Žižkov 8 K- 70 fil., z Gomilic 3 K- 20 fil., tretjired z Adrijanec 7 K- 40 fil., deviški tretjired: z lžekovec 3 K. 40 fil., z Adrijanec 4 K-40 fil., tretjerednice z Brezovice 4 K- 18 fil., dekle tretje-redniške z Črensovec 10 K- fil-, tretjeredniki z Trnja 4 K ^O fil., Smodiš Orša z Adrijanec 4 K., tretjerednice z Žižkov 32 K-, z Trnja 19 K- 40 fil., Bohnec Ana z D. Lendave 70 fil., tretjired: od Lipe 13 K- 20 fil., z D. Lendave 5 Km z Lipovec 3 K- 30 fil., Vinkovič Marija z Lipovec 1 Kovač Petra žena z Trnja (na krOh sv. Antona) 6 K-, ŠGmen Bara z Brezovice (na kruh sv. Antona) 2 K.-, Bežek Ana z Žižkov (na hostije) 1 Km Lonec Manka z D. Bistrice (na hostije) 1 Km Plej Martina žena ž Črensovec 60 fil., Tompa Marija z Črensovec 60 fil., Kreslin Martin z G. Bistrice (na sveče) 2 Km Salaj Ve-rona z Črensovec 1 Km Bobovec Martin z Lipovec pri ve-čih tretjerednikah nabrao 4 Km N. N., z Lipovec 1 K-» Virag Martin z Odranec (na kruh sv. Antona) 10 K-Vkup: 470 K. 68 fil.
Stroški:
Poštnina 30 fil., Mohorske knige 2 K- 74 fil., Km'ge »Mesija« i »Trojke« 4 K. 30 fil., Mlinarič Jožefi vojaki z Hotize na obleko 10 Km pranje cerkvenoga obleča 4 K- 96 fil., sirotinskoj deci v zavod sv. Jožefa i Dev. Marije 10 K, poštnina 82 fil., Salezijancom v Szentkereszt na samostan 10 K. 12 fil., na potrebe črensovske cerkve 100 K-, ranjenoj slovenki na taljanskom bojišči Kenda Berti 20 K-» siromaškoj deci v Szt. Lorinc v zavod
nunski 10 K- 10 fil-,' pozlačenje keliha 14 K- 60 fil.; poštnina 1 K- 21 fil, pranje cerkvenoga perila 5 K-, na salezijanski samostan: v Waltersdorf 20 K- '2 fil., na Rakovnik 20 K- 12 fil., v Veržej 20 K-, vezanje' knige »Mesije« 1 K- 40 fil., na samostan sv. Družine 50 K-> »Cvetje« na leto 1915. in 1916-0 144 kor., na ranjene vojake 20 K-, poštnina 70 fil. Vkup: 470 K- 20 fil.
Dohodkov 470 K- 68 fil., potrošov 470 K- 27 fil., — čisto ga. ostane na l. 1916-0 41 filerov. Smilenost darovnikov naj poplati Srce Jezušovo z večnov smi-lenostjov.
Vodstvo III. reda.
Na podporo Marijinoga Lista i Novin so 1. 1915-ga sledeči daruvali:
Raduha Andraš z Adrijanec 1 K-. Sakalovski naročniki 3 K- 60 fil., Horvat Marko z Trnja 1 K-, N. N. z Bogojine 1 K-, Jagerič Ivan od 88. pp. 2 K-> Čahuk Jo-sefa z Skakovec. 1 K-, Horvat Janoš z Kpmaroma 2 K. Salajko Klara z Maloga Slatjeka 2 K-, Vinčec Jula z Renkovec 10 K-, Žižek Veronika z Čretjsovec 40 fil., Horvat Kata z Hotize 60 fil., Edna dovica z Nedelice 1 K-, Šeruga Jožef od Sv. Sebeštjana 1 K, Peterka Martin četovodja iz 20. dpp. nabrao 10 K-, Raj Štefan z G. Bistrice 2 K , Janez Tivadar z Kuršinec 4 K-, naročniki biikovski 11 K- 70 fil., Krenos Ivan z Beltinec 40 fil., naročniki z V. Polane 1 K- 40* fil., Raduha Andraš z Adrijanec 1 K-, Slovenci z Garešnice 8 K- 70 fil., Gabor Pavel desetnik 20. dpp. nabrao 13 K-, Petek Martin, Toplak Štefan, Matjašec Jožef iz bojišča 6 K-, Magdič Ivan iz 20. dpp. ne srbskem bojišči nabrao 26 K- 20 fil., Jan-čarič Jožef ulanar 2 K-, Vogrin Janoš z Bogojine 1 K-, Zorko Edmund z V. I\aniže 2 K-, Zelko Matjaš topničar 4 K-, Mafjašec Ivan z V. Polane 2 K-, P'ej Ivan nabrao v Chicagi 155 K-, Dominko Štefan z Gomilic 1 K- 40 f.v
XII leto. 2. i 3. Št. ___ 1916. Febružr i Marcius
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija,
ZMOŽNA GOSPA VOGRSKA — POBOŽEN MESEČEN LIST.
VREjOjE GA:
KLEKL JOŽEF
plebanoš na pokoji v Črensovcih. CserfOld (Zalamegye).
Z dovoljenjom višešnje cerkvene oblasti.
Prihaja vsaki mesec 8-ga na veseli spomin petdesetletnice 1. 1904. dec. 8-ga obhajane zavolo razglašenja verske pravice o Marijinom nevtepenom poprijetji, šteri den je te pobožen list prvič slovencom vogrskim do rok dani. — Cena 2 koroni, v Ameriko 3.
Marijino naslediivanje.
LUbezen posvetnih reči zadržavle jakostno živlenje.
Drago moje dete — tak pravi Marija — nega bdle pomilovanja vredne stvari od tistoga človeka, v šteroga srci prebivle nezmerna liibezen do posvetnih reči.
Istina je, ka je vse, ka je Bog stvoro na toj zemli,
dobro pa je vse to delo njegove modrosti pa vsemogočnosti ; nego to je nej dobro, ka vnogi ludje posvetnih reči ne rabijo tak, kak bi trebelo, pa stem tudi dobre reči obračajo v slabe namene.
Bog, Stvoritel, je šteo, ka bi njega ludje liibili ravno zavolo stvorjenih stvari, naj bi ga kak stvoritela teh stvari dičili pa od dneva do dneva bole lflbili.
Jako se moti tisti človek, ki misli, ka so posvetne reči zato stvorjene, ka bi je bole, liibili, kak Boga.
V	vsem tistom, ka sam na sveti zaglednola, sam vi-dila božo diko, pa sam tudi ešče za najmenjše reči da-vala hvalo Bogi!
Jaz sam samo teliko odprla srce posvetnim rečem, nakeliko so mi dale priliko, ka sam Boga poveličavala.
Ravno zato sam živela vsigdar v mirovčini, ar so mi posvetne reči nej bile na veselje, pa či sam je zgubila, so me tudi nej žalostile.
V	resnici so v žalostnom stani tisti, šterih srca je premagala lubezen do posvetnih stvari, pa ki v stvorjen-jaj najdejo veselje, nej ka bi si mislili na Boga.
Taksi ludje so kak či bi bili v sužnosti, pa je posvetne reči držijo tak zavezane, ka nigdar ne vživlejo tiste prostosti, štero vživlejo pravične duše, nego živejo zmi-rom v nevolivanji pa v staranji.
Taksi si zaman prizadevlejo, ka bi najšli v posvetnih rečaj svojo srečo pa veselje. Mesto medu pa sladkora najdejo bridkost žuča pa grenkost pelina.
Drago moje dete, čuvaj si srce, ka se ne vda posvetnim rečam. Prizadevaj si, naj tvoja lubezen vala tis-tomi, ki je posvetne reči stvoro.
O, kak se tvoje srce pa duša vkani, či misli, ka svojo srečo najde v minlivih, posvetnih rečaj pa v nju-vom vživanji!
Posvetne reči trpijo samo do hipa, zato so pa minlive pa jalne; dušo pa srca človeki zadovoliti nanč ne morejo.
One obudijo samo vekšo želo ešče po drilgih rečeh v tebi, pa nigdar ne boš zadovolen, zato ka je jedino Boc tisti, ki je naša najvekša dobrota zdaj pa na vse veke. Zato pa samo v njem najdeš svojo srečo pa veselje.
Či misliš, ka so posvetne reči mogoče zadovoliti žele tvojega srca i duše, potom hitro sprevidiš, ka te samo dražijo pa ti delajo nemirovčino, pa te v tistom hipi, gda je najbole liibiš pa vživleš, zosmicajo kak trnje, pa ti napravijo srčne rane.
Hitro sprevidiš, ka je na sveti nikaj nej stalno, pa ka se čiitria veselja pa vživanja končajo vsigdar žalostno.
Či preveč liibiš posvetne reči pa njuva vživanja, se vsigdar najdejo ludje, ki bodo ti delali neprilike.
Nadale se ti preduti dugo vživanje posvetnih reči, ali boš pa žaluvao za njimi, či je zgubiš.
Pogubleni grozno ječijo pa se tožijo v pekli zavolo toga, ka so se zavolo posvetnih reči spozabili z Boga, z svojega Gospoda, pa njim spomin na posvetne reči dela vekivečne bolečine pa moke.
Bog se ne naseli v srce takšega človeka, ki je vdani čutnim Lelam pa poželenji, pa se Bog tudi ne more držati v takšoj duši, štera nema druge žele, kak meti kem več posvetnih reči pa je nezmerno liibiti i vživati.
O, ve pomiliivanja vredne jalnosti toga sveta! Kak mantrate ve človeče srce! Kak mantrate tiste, ki so vam vdani kak krivim bogovom, pa ki se spozabijo s svojega pravoga namena!
Bog je jedini končni namen pa blaženstvo človeka, vse druge posvetne reči pa, či je nezmerno liibimo, so najvekša nesreča pa spravijo v pogiibelnost dttšo, pa ešče večkrat tudi telo.
Drago moje dete, oslobodi si srce od vezalja posvetnih reči, pa boš vidilo, kak srečno te včini Gospodni Bog, tisti Bog, ki mene pa vse svetee neprestanoma raz-veseljavle,
Rabi pa vživli posvetne reči, nego samo zmerno pa modro.
Ne dopusti, ka bi te svet zapelo; ne vdaj se posvetnim jalnostim, zato ka či se vdaš tem minlivim rečam, bodo te grozno mantrale pa te nazadnje včinijo za nes-rečnoga.
Z pazlivim okom čuvaj svojo prostost, nej ka bi jo gda zgubo.
Či boš tak činio, te hiro sprevidiš, ka je lubezen pa vdanost do Boga tvoja jedina sreča pa blaženstvo.
Drago dete, naslediij Marijo!	»Vk..«
Kak si najležej zagotovimo srečno smrt?
Naše živlenje na zemli je nej drugo kak priprava na srečno smrt. 20, 30, 40 let ali duže se pripravlamo na te den. Ke''kokrat mamo v tom dugom časi priliko izneveriti se Bogi! Odločitev pa, ali bomo na veke srečni, na veke nesrečni, se zgodi v ednom megnenji, kda se duša loči od tela. Strašen trenotek je to! Nad vmirajo-čim se odpirajo nebesa, globoko pod njim zija peklensko brezno. Duša visi kak na pavučini, od straha trepeče v negotovosti. Kak lejko se raja nit vtrgne i duša spadne z velikov naglicov v večni ogenj. Vrag napinja vse svoje moči, ka bi jo spravo pod svojo oblast. Strašen trenotek! To je trenotek, od šteroga molimo: Jezus, Marija, Jožef, stojte mi na strani zdaj i v mojoj smrtnoj sili! To je trenotek, pred šterim so trepetali najvekši svetniki. Kak bi mi srečni bili, če bi se mogli kak ognoti tomi strahi, toj negotovosti i pekel prisiliti, naj se zapre pod nami, kda bomo vmirali. Ali nam je to mogoče?
Kda se je Jezus pred 200 letami prikažuvao bi. Mariji Marjeti Alacoque (čti Alakok), njoj je v ednoj prikazni
pravo: »V prevelikoj smilenosti tvojega Srca oblubim, ka dam milost stanovitnosti v dobrom dokonča vsem tistim, ki prejmejo devet mesecov zandrugim na prvi petek sv. Obhajilo; ne merjejo brez slednjih svestev i moje Srce njim bo varno zavetje v smrtnoj vori.«
Srce Jezušovo nam je stem obečalo milost stanovitnosti v dobrom dokonča. V smrtnoj vori vrag mantra človeka z vsakovrstnimi skušavanji. Pokaže duši grehe, štere je včinila, je povekšavle, trudi se posvedočiti nam, ka so bile naše spovedi nevalavne, ka je nemogoče, ka bi nam Bog pri spovedi grehe odpiiščao. Na vsak način nam šče vzeti zavupanje v Boga i nas pritirati v obviip. Šepeče nam, ka je vse ka so nas popi včili, fabula, ka ne moremo zagotovo znati, ali je Bog i posmrtno živ-lenje. Če se njemi vdamo, smo zgubili vero i z tem pravico do večnoga plačila.
Znabiti si zdaj mislimo, ka smo nej tak nori, ka bi vragi vse vervali. Samo ka je vmirajoči človek vse na-čiši, kak zdrav. Od velikoga straha, ka se zdaj ž njim zgodi, ne more tak trezno misliti, kak mi. Svetniki so se nej zobstom bojali smrtnoga boja. Velika milost boža je potrebna, ka vsa ta vnoga skušavanja premagamo, kak-šteč sveto smo živeli v živlenji, če zdaj spadnemo, nikdar več ne vstanemo. Najbolše je, če začnemo pomali premišleno moliti »Jaz verjem,« se za skiišnjavca nikaj ne brigamo i ne kažemo na zviinešnje nikše vznemirjenosti. Tak vrag ne ve, kak jako nas mantra, i kak bi nam ležej škodo, zato ka naših misli ne vidi, samo z naših telovnih giblajov zna po priliki, ka si mislimo. Dobro je tudi kušiivati razpetje i vzdihavati: s Verjem, dragi Jezus, ka si na križi mro, naj bi me rešo mojih grehov, na Tvojo smilenost se zaviipam.«
Vse te žmetne boje srečno prestati, to je stanovitnost v dobrom dokonča. To nam je šteo Jezus obečati, ali z drugimi rečmi gotovo zveličanje. Zvtin toga »ne
merjemo brez slednjih svestev.« Kak Srce Jezušovo svojo reč drži se je pokazalo zdaj v bojni na Francuskom. Na sredi bojnoga meteža je krugla ednoga častnika smrtno nevarno ranila. Rad bi se spovedao, ali kak zabožovolo bi mogeo priti do duhovnika! Ravno prileti ta aeroplan. Častnik naprosi letalca, če bi njemi šteo pripelati duhovnika. Pilot odleti i se za pol vore povrne z duhovnikom. Častnika so med tem odnesli malo nazaj, vo z bojne črte. Tam se lepo spove i prečisti. Telko časa i moči je šče meo, ka je duhovniki povedao: »Jaz sam nekdasveta opravo pobožnost devet prvih petkov na čast presv. Srci Jezusovomi.«
Ka pa žele Jezus od nas za svojo veliko dobroto? Devet mesecov zandriigim moremo na prvi petek vredno prejeti sv. Obhajilo, to je, očistiti se moramo pri spovedi bar vseh smrtnih grehov, je požaliivati i meti trden sklep Boga z smrtnim grehom nikdar več nej razžaliti. Če med devetimi mesecami samo eden izostane, moramo znovič začnoti, nej pa samo na konci šče ednoga pridjati.
»To je jako prilično« bi si lehko Što pogučao, »pobožnost devet prvih petkov opravim, te pa lehko delam, ka ščem, pa se zato li zveličam.« Ne je zato ščista tak, prijatel. Či si s takšimi mislimi hodo k prečiščavanji, si se Jezusi približao kak Judaš, znova si strašno grešio. Sv. Obhajilo ne prejemamo zato, ka bi te slobodno grešili, liki ka bi se ležej greha ogibali.
Kak vsi znamo, nam Bog svobodne vole nikdar nešče vzeti. Bog nešče nikoga prisiliti, naj njemi služi i se zveliča, samo pomaga nam v tom v svojov miloščov. Ka de pa te na smrtno voro s takšim, ki je opravo pobožnost devet prvih petkov, na smrtnoj posteli je pa tak trdokoren, ka se nikak nešče z Bogom zmiriti? Posili ga pa Bog ne more v nebesa rivati! Se te zdaj Jezušova obliiba ne izpuni ? — Bog svojo reč vsikdar vzdrži. Bog tudi naprej zna, kakši de što v smrtnoj vori. Če zna, ka
de trdokoren, ka se nikak ne de šteo spreobrnoti, preveč lehko včini, ka te nesrečnež v živlenji te pobožnosti ne opravi; ali nanč nikaj ne zvedi od nje, ali pa se ne briga za njo.
Zdruge strani je to velika tolažba vsem, ki so po-božnost devet prvih petkov dobro i pobožno opravili. Zagotovilo majo od presv. Srca Jezusovoga, ka se zveličajo. Istina, lehko se pripeti, ka sledkar zablodijo v velike grehe, ali Srce Jezusovo mora skrbeti, ka se njegova obluba izpuni; zgubleno dušo mora pripelati nazaj k sebi, mora njoj dati potrebno milost za spreobrnenje, či prle ne, na smrtnoj posteli.
To je takimenovana »velika obluba presv. Srca Jezusovoga.« Popravici »velika,« več nam je Jezus ne mo-geo obečati. Pomislimo, kak velika nezahvalnost bi bila, Če se mi ne bi brigali za njo. Kak smo vžaljeni, če komi kaj ponudimo, pa nešče vzeti! Kem vekši je ponujeni dar, tem vekša je naša žalost. Kak velika pa mora biti žalost Srca Jezušovoga, kda ponuja ludem zveličanje za devet dobro opravlenih sv. Obhajil, ludje se pa obračajo od njega i neščejo sprejeti ponujenoga dara! Je mogoča vekša nezahvalnost?
Žela presv. Srca Jezusovoga je, ka naj vsakši prvi petek posvitimo njemi na čast, i obeče mnogo blagoslova vsem, ki to včinijo. Opravimo zato pobožnost devet prvih petkov bar ednok; če nam je mogoče, pa raj večkrat. Kak velika tolažba de nam v smrtnoj vori, ka smo v svojem živlenji prve petke posvetili presv. Srci Jezu-sovomi.	R—r.
Sveti Jožef i najsvetejše Oltarsko Svetstvo.
V oitarskom svetstvi je Jezušek nazoč, tisti Jezušek, za šteroga je vstvorjen bio sv. Jožef, naj ga čuva i brani. Poznate Bethlehem, Nazaret, Egipt? Što je iskao mesto v Bethlehemi Božemi Sini, na šterom se naroditi nameno? Sv. Jožef. Pred srditostjov Herod krala što ga je vneseo v Egipt? Sv. Jožef. 1 v Nazareti, što ga je hrane, oblačo ž njegovov materjov vred? Sveti Jožef. Mesto nebeskoga oče se je sv. Jožef skrbo za njego-voga sina Jezusa, on je bio njegov namestnik. Nedopo-vedlivo velika čast, štera nas more z najvekšov tolaž-bov napuniti. Kak ne bi? Ve sv. Jožef še žive, pa žive v svojoj česti. Kak je nemogoče, da Oča nebeški ne bi bio Jezušov oča, ravno tak je nemogoče, da sv. Jožef ne bi bio i ostao njegov namestnik. Ce se že na pros-toga krščenika duši pozna, ka je po sv. krsti bože dete postao i se to znamenje niti v pekli ne da zbrisati, kak ne bi ostala čast sv. Jožefa vekomaj ? Duhovnik svojo duhovniško čast, krščenik krščansko, firmani firmansko vekomaj nosi, je v pekli ali v nebi, ne zbriše je dol ne večna radost, ne večni ogenj, zato se ne sme krst, firma i cerkveni red ponavlati, ar kaj je krščeno, fermano i posvečeno za duhovnika, vekomaj trpi. Če je pa to tak i nači biti ne more, te na sveti ta najvekša čast, z Ma-rijinov častjov tesno združeno čast tudi more obstati. Če Bog menjše obdrži, vekše tembole more poleg svoje modrosti i pravičnosti. Svetoga Jožefa čast je naime nadaljevanje Marijine materinske i te spopoljenje. Kaj je ona od sv. Duha poprijela i brez bolečin rodila, tistomi je on oskrbnik i oča postao, tisto je on v svojo last dobo. Boži Sin je njegovgratao! Vidite čast njegovo? Ne strmite nad velikost-jov njegovoga kinča? Jezuš ga z očo zove, svet ga za očo
njegovoga ma: „Meli so ga za Jožefovoga sinu" (Luk. III. 23.), Oča nebeški njemi svojo čast vdeli, na njega svoj najdragši džundž zavupa.
Zdaj te, če je Boži Sin sv. Jožefa, če je Mati Boža njegova, če je on namestnik Oče nebeskoga, more to kda nači biti? To se ne more zgoditi. Zakaj ne? Zato ne, ka je on v pravom, postavnom zakoni živo z BI. Dev. Marijov. Kak njeni mož je poleg Bože pravde, štera se ne da spremeniti, meo oblast do nje i do sada nje-noga tela, čeravno je to ne sad njegovoga tela bio.To se nikdar ne more praviti, ka bi Marija z Jezušekom ne bi njegova bila, da je njegova prava žena bila. Bog je zravnao tak v zakoni. Njidva zakon se je nikdar ne raz-vezao, ostavo je zato on po smrti na zemli svofo ženo, BI. D. Marip, kak dovico i Božega Sinu, Jezuša Kristusa, svojega varvanca, oskrblenca, skrmlenka, kak siroto.
I po smrti, kda so v večnoj nebi vkup prišli, v koga družbo je prišo sv. Jožef? Jeli, prišo je v družbo tis-toga Jezuša i tiste BI. Dev. Marije, šteriva je kak svojiva kinča na zemli povrgeo.
Vidite, kak tepo se nadaljava čast sv. Jožefa v nebi. Tam je Jezus tudi njegov z BI. D. Marijov vred. Se čudite zato, če sv. Terezija pravi, ka je nikaj ne prosila od sv. Jožefa, česa ne bi dobila? Ne mogoče je, da v toj velikoj česti, v šteroj se nahaja, ne bi nam vse sproso po D. Mariji od Jezušeka, česa potrebujemo.
Nadale sv. Jožef je verno spuno svojo čast. Božega Sinil je odgojio. Odkupitel je zraseo ž njega pod pero-tami svoje matere prečiste. Svetoga Jožefa trudi so to napravili. Bog je tak šteo. Lehko bi Jezus prišo brez matere na svet, kak je prišo brez oče, ali on je tak šteo, naj ma mater, mesto oče pa oskrbnika, ki ga ohrani v imeni nebeskoga svojega oče. 1 spuno je te oskrbnik, presveti Jožef, to veliko nalogo. Plača njegova zato ne more izostati. Pravičen Bog jo more obilno povrnoti.
Dati njemi more poleg njegovoga daril. Njegov z naj-vekšimi trudami spravljen dar je pa: sam Jezuš. Sam Jezus more zato tudi njegova plača biti. Jezušov imaji-tel, lastnik, posestnik more on biti vu večnosti. To tirja Boža pravičnost, štera ne more nikoga vkaniti niti se prekaniti. Poleg te nevkanljive Bože pravičnosti je zato sveti Jožef obdržao na večne čase svojo čast: hranitelstvo, čuvarstvo Jezusovo, namestništvo Oče večnoga.
I naj mi verjemo, ka njegova velika čast ne spremenjena i se k njej z najvekšim viipanjom obračamo, nam dober Jezuš po svojov nezmotljivoj materecerkvi to tudi naznanja. Ta maticerkev je naime vpelala svetek : varstva sv. Jožefa.
Sveti Jožef je poleg te cerkvene odrčdbe oča cele sv. materecerkvi, kak je BI. D. Marija njena mati. On je patron, kak je ona patrona. Majo ludje, cerkvi, oltarje, vesnice, dežele itd. tudi svoje patrone, edni toga svetnika, druge drugo svetico, ali nieden z med svčtcov i svetnic ne odebrani za varstvo cele materecčrkvi, jedino samo BI. D. Marija i sv. Jožef.
Maticerkev je pa na tri dele razvrščena. Zmagovalna je v nčbi, trpeča v vicah, vojskuvajoča se pa širi na zemli. Vsem trem oddelkom je oča sv. Jožef. Posebno slavo v živa v nčbi, kak hranitel Jezušov, i md posebno oblast tudi zavolo te časti od vseh drugih svetnikov bole pomagati zviin BI. Dev. Marije, štera i od njega nezmerno više stoji; posebno varstvo i oblast rasprostira on na ogenj purgatoriumski i rešuje ž njega trpeče dilše i končno posebno oblast i očinsko ljubezen kaže do nas na tom sveti, ki se vojskujemo za večno domovino.
Vsem nam je on gldva, zapovednik. Vse, kaj je na sveti, pod njegovo varstvo, imanje i skrb sliši. Sliši zato v njegovo last, pod njegovo oblast najvekši kinč svetd: 01-tarsko Svestvo tudi. Jezuš v olt&rskom Svestvi je njegov. On
je njegov čuvar, njegova glava, kak. je bio v Bethlehemi, Egipti i Nazareti.
Ste mislili kda na to skrivnost, dragi krščeniki? Vam je prišlo kda na pamet prositi Jožefa kruha, kak so ga prosili egipčani od egiptovskoga? Egiptovski kralj je lač-nomi ljudstvi zapovedao: Jdite k Jožefi" (I. Mojz. 55.) i naš nebeški kralj, ljubljeni Jezuš, nam ravnoto zapove.
K Jožefi hodimo kruha si prosit. On ma na skrbi tisti kruh, šteri hrani ne večni ž.itek. Jezušovo najsvetejše telo pod krušnov i vinskov podobov je njegova last, je zročena pod njegovo varstvo; na njega je zaviipana toga nebeskoga kruha razdelitev.
Možje, dečki krščanski, slovenski, kak ste kaj z tem kruhom? Vas te živž, te krepi? Ste močni, odločni proti skiišnjavam ? Se borite proti sveti, teli i hudomi diihi, kak hrabri vojaki proti sovražnikom domovine? Če vas premaga greh, če je telo močnejše kak vi, če vas vino ali žganica znori, ne pa vi njidva, če čemerje vas vnesejo, ne zadušite jih pa vi, če vas telovna, mesena po-želivost moti, premaga, vas lakomnost oblada, vas vleče bližnjega blago, — oj ljubi možje, dečki, to je znamenje, da ali ne vživate kruha sv. Jožefa, ali ga pa dobro ne vživate.
Na obojo falingo i nesrečo jč prinjem pomoč. Če ga ne vživate, idite si po njega, on je njegov lastnik i oskrbnik. Prosite ga, naj vam da moč, ka premagate la-goje jezike sveta i te z drugini vrlimi možmi i dečki radi klečali, kda se vrnete domo, ki neste se še, ki ste pa doma, pa zdaj včasi začnete to — i te pogosci k sebi jemali kruh Jožefov, Jezušovo sv. telo, to malo belo hostijo.
Ki pa hodite po te kruh, pa vam ne hasni njega Vživanje, ste vkljub toj močnoj hrani li slabi, nepopolni, grešnim navadam vdani, v i pa prosite sv. Jožefa, oskrbnika nebeskoga kruha, naj vam gada prav vživati. Prosite
ga tisto gorečnost, ljubezen, poštenje, z šterov je on bio napunjen, kda je Bože Dete oskrblavao. On posliihne oboje, pomagao bo obojoj potrebi. Pomagao bo, ar je dober, pomagao bo, ar je močen. Na njega je vse zavu-
On skrb nosi na Krtih beli, V šterom Dete je doma In ga tolkokrat razdeli, Kak što k njemi se poda.
Jožef varje Božje Dete, Mirno spi njem na rokaj; Tiidi vi je pri seb' mejte Naj počiva vam v srcaj.
pano, vse, to najvekše, najdragše, da to vsegamogočno je njegovo. Z viipanjom prihajajmo zato k njemi i ga prosimo, naj nam gostokrat da zavžiti svoj sveti krtih, Jezušovo presveto telo, ka po njem mo rasli na duši i
se miadili, dokeč ne mo tak lepi, ka mo vredni v nebes-kom pungradi edne rožice mesto zasloniti.
Francozki junaki.
Na lorettskoj višini v najzadnježem jarki se dva stiskavata, z licom proti nemškoj fronti. Eden je mladi, dečkec brez mostačov, te drugi pa mož Kristusove dobe na kraji tresetih let. Na koščenom obrazi prvoga žari nezmerno sovraštvo, oči se njemi svetijo, kak žvepleni ogenj na dni ognjenikov. Pogled toga drugoga je bolesten, temni kak sunca na dušni den. Oba sta puške predse djala na rob zakritja i tiho si pogučavata; ali ne gledata se, oči njima zmerom ravnico ogledujejo.
Že sem do guta sit z tem krtovnim življenjom, — šepetne te mlddi. — Zakaj nema, nemec samo ednoga srca, ka bi v nje porino svoj bajonet do črnja, zatem bi se pa vrno nazaj v svoj Pariz.
Kristušovoga obraza ga je krotko karao!
—	Pa bi mogeo z ednim bodlajom vmoriti en narod?
—	Kak ruensko reco, tak bi ga zadavo, če bi se spremeno v ednoga človeka. Prekosio bi vse naše junake z ednim djanjom. Moč mam v svojih desetih prstah, klobučar sem. Z ednim vdarcom bi njim glavo odsekao, ne maram, nove meštrije bi se včio, če bi mojega blaga več nikomi ne trebelo.
Nemaš prav. Narodje so nemrtelni. Jaz mesto smrti po miri hrepenem, — gučao je mirno »stari.« — Jaz tudi ponjem hrepenem, ali, da dotečas, kak samo en nemec ostane na sveti, ne moremo meti miru. Zato sem čemeren na rusa, zakaj je že ne v Berolini, vsaki nemec pa v sibirjskih olovnih riidah. Nazadnje nam resan dolzmlatijo z državnih hramb svetotrojstvo.
Na čeli »staroga« so se zblisnole karajoče grbe.
—	Jeli si pa li, pajdaš — pregovoro je žalostno, po kratkom odmori — že čuo kaj od Svetogatrojstva ?
—	Brez sloboščine bratovčine, ednopravnosti si moremo domisliti francoza? — se je žario mladi.
—	Da je pa to ne pravo Svetotrojstvo, — gučao' je mirno stari.
—	Ka to ne praviš? Pa j£ na sveti od toga lepši
izrek?
—	Je na driigom sveti.
Mladi je tak gledao na staroga, kak vračitel na duš-noga betežnika.
—	Francija je moj svet, vse drugo je Hottentocija. Stari je na nebo kazao:
—	Tam tudi so francozi. Mladi se je razveselio:
—	Čiteo sem odtoga v knigi Flammarionovoj; ali jaz to za pripovedko držim.
Stari je nadaljavao:
—	Flammarionova kniga, znabiti, da je pripovedka; je pa evangelij.
Mladi je majao z glavov.
—	Si ne čuo od njega? Ti je od'Jezuša nišče ne
gučao?
Mladi njemi v reč vujšo:
—	Što bi mi gučao?
—	Mati.
—	Ne sem je požnao.
—	Oča.
—	Ne sem ga meo.
—	Šola?
—	Ne me je vidila.
—	Cerkev? Ne pozna me.
—	Te bom pa gučao jaz?
Rad bom te posltišao, pajdaš.
I razlagao njemi je od bethlehemske štalice, od bega v Egipt, od osmerih blaženstv.
Tii je stavo staroga v pripovedavanji.
—	Kak si pravo? Šteri so blaženi?
Stari je ponovo. Mladi je opet proso:
—	Ešče ednok. To mi je tak sladka novina.. Blaženi se siromaki, ki se jočejo, šteri preganjanje trpijo...
V	dolini se je nemški tabor oživo. Jamarje so silno delali i vsikdar bliže k breščeki. Predstraži sta naznanili nazaj i francozki topovi so močno naznanili nemcom, da se njim to delo ne vidi. Nemški štiiki so odgovarjali. Pikasti žični plot je strahovito sivkao, kda je gosti zapor šrapnel ponjem pokao.
Pred zahodom sunca je nastalo krvavo bitje i vnoči sta dve predstraži teško ranjenive prišle na obvezališče, odtod driigi den na železnico, dvakrat v 48 viirah pa v Pariz.
Vere se držčči francozki plemenitašie so svoje palače prepustili vojnomi ravnitelstvi. I z dragimi slikami okrašene dvorane so se v bolnišnice spremenile. Ne so svetoznani umetniki v njih igrali, nego na smrt ranjeni junaki so v njih hrlili.
V	palačo Montpensier kneginje sta prišla dva pred-stražara, zdolaj tudi eden poleg ovoga, kde so meli teško ranjene. Mladi je v pluča dobo strlaj, »staromi« je pa šinjek krugla prevrtala, ravno za požiračom.
Na prvom nadstropji so vmestili lehko ranjene, drugo so pa zadržali za okrevajoče, ki so se skoro vsikdar po-šetavali med jtižmini rastlinami v ogradi.
Na sredi pungrada je stao v sevreskoj celo imdnje vrednoj posodi križ. Pred desetimi letami ga je z vulice dala sem prinesti pobožna kneginja, kda je oblast i z vseh javnih prostorov dala križe odstraniti.
Kristus je v naravnoj velikoči viso na križi, ar je vlada postojalo odnesla za zidanski kamen, zato je križ
skoro v ednoj liniji stao z šetajočimi. Ne eden pobožen ranjenec je viire dugo stao prednjim i je gledao tisti tužen obraz z napol zaprtimi ozimicami i odprtimi viis-tami kak govorijo:
Cerkev sv. Rožnogavenca v Budapesti, od štere je pisao decemberski Marijin List.
— Oča, odpusti njim, ar ne vejo, kaj delajo. Sta-roga, z Kristušovim obrazom vojaka rane so hitro celile.
- -
Že drugi tjeden se je preselo na prvo nadstropje. Njegov sosed i pajdaš je pa zmerom doljemao. Odihavanje njemi je cvililo i stalna vročina njemi je lice z rožnimi parti-cami obsipala,
—	Pajdaš, — šepetno je, pred sta se ločila, — ne bi nadaljevao evangelija? Ka sem jokao, me ešče bole zgrabo za srce.
—	Vure pohajanja prebijem pri tvojoj posteli. De dobro tak? — pitao je stari.
—	Naveke bom ti zahvalen, če mi te dar prineseš.
1 od toga dneva mao je dve viiri gučao pajdaši od
Kristuša. Bištre glave vučenik je bio te. Kda je z ednov nogov v grob viso, je tak jasno spoznao vsako skrivnost, ka jo je z smehom potrdjavao.
—	Razumim. Ob smrtnom megnjeni me je Jezus obsodi i poleg mojega zasluženja ali me v nebo vzeme, ali me pa odvrže. Francija tiidf ne dela nači: vredne postavi za viteze, izdajnike pa da strliti. Ali pustijo k meni popa? Mislim, da ne. Mi pomagi v tom slučaji že-lenje po spovedi?
Ne staraj se — prigne se njemi k vuham stari, —-pop poleg tebe stoji.
Mirajoči se je vseo v posteli.
—	Pajdaš, si ti Božji sluga?
Te je nemo migno z očmi.
—	O, držite sem desnico, naj jo poljubim. Ta me bo odvezala. Kak blaženo merjem. Čas obiska je prete-keo. Obiskovalci so po prsteh odišli.
Proti večeri so zdravniki pohajali betežnike. Blaženi mirajoči je z nenavadno močnim glasom javo:
Gospod polkovni zdravnik, jaz bi se na smrt poleg cerkvenoga predpisa rad pripravo. Obraz zdravnik se je
zoblačfo:
—	Vi neste cerkveni mož, nego vojak i vojaški predpis ne trpi toga noroga hokus-pokusa.
Jaz sem za sloboščin prelejao svojo krv, to je moja zadnja žela. Francija ne more biti tak kruta, ka bi odbila to skromno prošnjo svojega vernoga sinu. Odločno prosim duhovnika.
Več je ne gučao. Na zglavnik se je nagno i svoj obršz vkraj obrno od zdravnika.
Kesno večer sta se dva časnika prikazala v dvorani.
—	Vojaki, tu je eden babnjek med vami — dro se je vinjeni stotnik, — šteri popa žele. Poleg naših predpisov vas pitam, je to obnašanje za ednoga vojaka? Od vas je odvisno, vi sodite. Ponovim, je to za ednoga vojaka, ali ne?.
Prek na driigoj strani je strašno zakuno eden ko-šavec:
Naj ideta k vragi oba.
Kapitan je hvaleč ploskao z rokami:
Sod je doprinešen. Pop prek toga praga ne sme stopiti. Valajo te reči i za bodočnost.
Driigi den v časi obiska je točno prišo duhovnik k svojemi betežniki. Spovedao ga je, ne da bi driigi zve-dili, kaj se je med njima godilo. Skupno sta opravila zahvalno molitev. Ponjej je močno zdehno opravičeni:
—	Jaj, da bi Še Kristušovo telo mogo sprejeti?! Ali po tistom, kaj se snočkar godilo, morem se odpovedati toj sreči.
Duhovnik si je premišlavao:
—	Moliva, brat, naj smem vutro polviirne sloboš-čine dobiti za izhod, prosiva sv. Stanislava posredovanje, ki je ravno med ednakimi okolščinami ležao na smrtnoj posteli.
1 ne sta se vkanila. Popa so viipustili i popoldne je prineseo Najsvetejše.
Košavec je to v pamet vzeo, skočo i na ves glas kričao :
—	Izdajstvo, izdajstvo.
Gospe Rdečega Križa so njemi k posteli pribežale:
—	Kaj je za nevole?
Peno se je od čemerov:
—	Tisti reberendiaš tam. Z nogami tlači Francije postave.
Stotnik se je tudi prikazao, straža je obdala popa z Kristušovim licom. Vojni sodniki so se zišli.
Polkovnik si je zobe trebo i čotkao z jezikom.
Duhovnik-vojak je nikaj nej tajio.
—	Svojo dužnost sem spuno, odvežite me.
Polkovnik je moder postao od čemerov:
—	Od spunitve dužnosti brbrate, kda ste se minis-terskoj odredbi proti postavili. Najprle za to nesramnost na tri vure dam voobesiti toga predrzenca. Idite ž njim. Vutro prinesemo odločilen sod. Dober den, gospoda. Diihovnika-vojaka vo v ograd pripelali. Med samimi palmami i južnim drevjom so ne mogli pripravnoga mesta najti, kam bi ga obesili. Hudobno oko stotnikovo je ova-ralo križ:
—	To je njegov bolvanski bog, privežite ga k njemi.
Pošetavajoče so dnevni podčasniki notri spravili. Mi-
nisterski predsednik je telefonirao, da pride, njega moro z najvekšim sijajom sprejeti.
Diihovnika-vojaka so h križi privezali, z hrbtom proti ^li Kristušovomi. Le hitro se je nagnola i njegova glava. Rana na šinjeki se njemi odprla i krv se na deheli cedila doli na prsi, lice njemi je postalo sivkasto, omodrela viista so njemi neprenehoma šepetala:
—	Ave crux speciosa! (Zdravo bodi križno drevo!) Z šinjeka krv se njemi je levala, oči so se njemi potrle, krvotok je prenehao i ž njim srčno bitje tudi. Močen »živio« glas se je širio od stopnic mao vdilen po celoj palači. Minister je jaki lepi domoljubni govor držao.. Ozdnivlajoči so še pred sunčnim zahodom priklukali v
ograd. Pred križom je malo ne kamen postao ž njih i od vust do vust je šlo zburkanje:
- Čuda se je pripetila, na križi dva Kristusa visita.
Tak vmirajo francozki junaki.
Potnik. (Szent Csaldd.)
Reši si dušo!
Misijonske misli sv. Alphonsa Ligourskoga.
I.
Važnost našega Zveličanja.
Nega na nas gledoč važnešega dela, kak je večno zveličanje, ar je od toga odvisno naše vekivečno bld-ženstvo ali skvarjenje.
Edno je potrebno! Ne nam je potrebno, ka bi bogati bili, ka bi nas poštuvali, ka bi nam zdravje stalno služilo. Potrebno je pa, naj se zveličamo. Z tem namenom nas je stvoro Bog. Jaj nam či svojega cila ne do-segnemo.
Xaverski sveti Franc je pravo, ka na sveti samo edno dobro je, štero si iskati smemo: to je večno bla-žensto; pa samo ednoga božnoga se moremo ogibati, to je večnoga skvarjenja. Ka bi nam valalo, či bi zdaj ce-loga sveta gospodarje bili, na ovom sveti bi se pa na veke mantrali? Je kaj v tom, či smo tu nevolni, zavrženi pa betežni, či za to na ovom sveti jezerokrat nam vse povrnejo za naše trplenje?
Bog moj! ka de zmenom ? Mogoče je, da notri pridem v domovino blaženih — pa to je tudi mogoče, da se na veke skvarim. Či pa mogoče, ka se na veke skva-
rim, zakaj se pa te ne bi odločo, ka bom ze vsov svo-jov močjov služo Bogi?
Jezus moj ? bodi mi milostiven, naj si pobolšam svoj žitek. Ponudi mi svojo božo pomoč! Ti si mro za mojega Zveličanja volo, jaz bi pa li vu vekivečno . skvarje-nje silo?
Ali smo pa že vse včinoli za svoje zveličanje? Ali smo že z cela zagotovljeni, ka ne bomo na večno skvar-jenje osojeni?
Oh, ka vse so ne včinoli svetci, naj si samo zagotovijo večno blašenstvo! Keliko kralov, kralic je zapustilo svoj tron ino se v samoto kakšega samostana povr-nolo! Keliko mladencov je zapustilo svoj rojstni dom ino se v puščavi zdržavalo! Keliko deviških duš se posvetilo svojemi Jezuši K^ristuši! Jaz pa ka činim ?
Bog moj! Ka vse je ne včino Jezuš za naše zveličanje? Skor 33 let se je z nepretrganov skrblivostjov skrbo za človeči rod i ta nam je dao med groznimi mo-kami svojo neprecenjeno krv i svoje živlenje, — pa bi mi li v pekeo silili?
Gospodne, zahvalim se ti z srca, ka si mene v tak-šem hipi z toga sveta pozvao, kda sam ne bio v tvojoj milošči. Či bi te mro, ka bi bilo zmenom vu vekivečnosti?
„Bog vsakoga šče zveličati." (I. Jan. 2. 4.) Zato če se li skvarimo, smo si sami krivi. Pa to de nas najbole mantralo na drugom sveti, ka smo si sami spravili skvar-jenje. —
Sv. Treza je mela navado praviti, ka vnogokrat, či kakši robček, prstan, ali kakšo drugo malo reč zgubimo, smo včasi v velkoj nevoli, ar znamo, ka je naša nepaz-livost kriva. Kakše trplenje, bolečine do pa mogli trpeti tisti nesrečni, ki so zavolo svoje nemarnosti vse zgubili: svojo dušo, nebesa, Boga?
Jaj meni! Smrt mi je za petami, pa ka sam li včino dozdaj za večno zveličanje?
V živlenji dosta lehko pokvarimo, da pa vse lehko nazajpopravimo; či smo pa svoje zveličanje pokvarili, več ga ne moremo popraviti. Bog moj! Kak davno sam si že zaslužo, ka bi se v pekli na veke mantrao, kde več ne bi mogeo svoje grehe požaluvati, pa Tebe lubiti! Zdaj, zdaj je ešče mogoče, zato mi je žao za svoje grehe, ino liibim Tebe!
Ali bi pa mi tiidi počakali, ka bi vkup trobili z skvar-jenimi: »Ergo erravimus/« (Sap. 5. 6.) »Te smo pa li zablodili?\* Samo ka tam že ne več pomoči za nas, nigdar, nigdar več!
Keliko se mučijo, keliko drčejo liidje, naj bi kakšo službo, kakšo čast si spravili; naj bi od vore do vore trpeče veselje vživali! Ka pa za dušo včinijo? Te pa dušo zgubiti je tak mala reč?
Ka vse liidje ne včinijo za'volo telovnoga zdravja! Goripoiščejo najvučeneše zdravnike, spokiipijo najdragša vrastva, obiščejo najzdravejše kraje: samo v reči diišev-noga zdravja so tak nemarni, zamišleni!
Bog moj! Več se ne bom borio proti tvojoj vabli-voj reči. Što zna, či je ne rdvno to slednja reč, z šterov me na dobro pot ščeš spraviti?
Na veke se lehko skvarimo, pa li ne bi trepetali? — Žali bog, da je pa tak, ka smo tak zadreveneni, ka od dneva do dneva odlašamo pokoro.
Premisli si samo, keliko milošč ti je Bog že podelo, naj se samo zveličaš! V naročaj sv. Materecerkvi si se narodo; pobožne krščanske stariše si dobo od Boga. Pa keliko vnogih drugih prilik ti je poniido: genlive predge, vreloga duhovnika, lepi zglčd drugih, pa vse to samo zato, naj bi se zveličao! Dao ti je milošče, dobra na-dejhnenja. Kolikokrat se te žesmiliivao! — Kak potrpež-livo je čakao na tebe! — kelikokrat ti je že odpiisto! Ovo! kak vnogo milošč ti je že podelo milostiven Bog!
»Kaj bi mogeo včiniti z svojimi goricami pa sam
ne včino?« Ka bi li mogeo včiniti ešče za tvojo dušo, — prdvi Bog, — naj vidi njeni dober sad ? Ti pa kakši sšd si mogoči pokazati skoz tak vnogih let?
Či bi si sami mogoči bili zebrati škčri, z šterimi bi svoje zveličanje mogli dosegnoti, jeli bi si znali bolše, ležeše najdti ?
Jaj ndm, či teliko milošč mimopustimo! Samo smrtno v8ro si še otežkočimo.
Naj bi sveti postali, je ne potrebno ne vem ka! Doj-dejo navadna sredstva, štere Bog vsakomi v roke dš. Boj stalen v molitvi; spunjavli svoje dužnosti; ne liibi, ka je zemelskoga, obdrži rčdno zapovedi, pa boš sveti.
Bog moj, vsaki dčn naprej idem v starosti, pa ka sam včino dozdaj za zveličanje? Jezuš moj, tvoja sveta smrt je jedino moje vupanje!
či bi dnes mogeo mreti, ne bi nerniroven bio za volo dozdajšnjega svojega živlenja? Kaj nej! Ka bom zato zdaj dale manjaro do tečas, gda me ednok samo dosegne smrt, pa bom prisiljeni praviti: Jaj meni, tu je konec mojega živlenja, jaz sam pa za svojo dušo nikaj ne včino.
Kak velika dobrota bi bila za ednoga betežnika, komi zdravniki več ne najdejo pomoči, či bi se njemi živlenje na edno leto, ali konči na eden mesec podužalo. pa glej, to dobroto je včino z menom Bog. Kak bom živo od zdaj z tov miloščov?
Gospod moj! vnogokrat sam poskušao do dnešnjega dneva potrpežlivost tvoje smilenosti, nazaj se povrnem zato k Tebi, ino te neščem več razžaliti. Zgledni se na mene z tvojimi miloščami ino mi pokaži, kaj naj činim i jaz Ti spunim. Z cela tvoj ščem biti, ino ne počakam časa, kda bi že vse kesno bilo.
Jezuš moj, že dostakrat sam te razžalo. Žitek svoj, šteri mi je ešče odločen, zdaj jedino na to obrnem, ka te več ne razžalim, ka objočem proti tebi včinjene svoje
vnoge nezahvdlnosti, ino tebe, svojega Gospoda i Boga z celoga srca liibim.
Naprej zato! Smrtna vora se stalno približava! Ka smo ešče dncs mogoči včiniti, ne odlašajmo tisto na jutro! Dnešnji den premine, nazaj se pa nigdar več ne povrnč!
Oh či bi jaz li sveto živlenje živo! — si zdihavle vsaki ne smrtnoj posteli. Da pa ka vala več zdihavanje pa jdvkanje, či že ednok luč našega živlenje vgašuje.
Mi mo se tudi starali na smrtnoj posteli: oh, kak lehko bi se te ali one grešne prilike ogno; kak lehko bi ta nehao to, ali ono grešno navado! — Pa sam ne včino.
— Gospod moj z menom bodi! Z ženavskov sv. Ka-talenov te prosim: »Jezuš moj, samo več greha naj ne včinim. Vsemi se odpovem, naj se samo Tebi dopadnem!«
Ne mislimo si nigdar, ka za večno zveličanje kda preveč včinimo. Nigdar ne moremo zadosta zagotovljeni biti, ka se pekla odslobodimo.
Naj si pa zagotovimo blaženstvo, nesmemo odlašati nikaj, nego zgrabiti moremo za vsako priliko, štera nas bliže spravi k večnomi blazenstvi, ar nepričakano zna priti smrt, štera nas vu večno skvarjenje zna spraviti.
»Z strahom i z trepetanjom obdelavajte svoje zveličanje« — pravi nam apoštol. Strah nas zveliča, ar či se bojimo večne kaštige, te ne grešimo, te se k Bogi obrnemo ino si večno zveličanje spravimo. Trpeti moremo za nebesa pa se siliti, ar ti silni je bodo vživali.
Bog moj! kelikokrat sam ti le obečo, ka se pobol-šam, pa dozdaj sam te vsigdar vkano; več ti ne bom nezvesten; bodi ti z menom, pa raj naj merjem, kak bi Tebe znova razžalo.
»Prosite pa dobite,« — pravi nam Gospod. Sam nam pove, kak močno žele, naj bi se mi zveličali. Prosimo zato neprestanoma našega Boga, pa mo vsigdar bogateši v miloščah ino se zastalno zveličamo.
Jezuš moj'! Z milostivnimi očmi poglej na moje siromaštvo i smiluj se mi. Jaz sam si samo retko mislo na te, ti si se pa li ne spozabo zmene. Mrzi se mi več vsaki greh. Odpusti mi, sladki Jezuš! Pozabi mojo hudobijo. Poznavši mojo slabost, ne zapusti me. Daj mi svet-
lost> daj mi moč, da bom mogoči se tebi dopadnoti. Daj, da pozabim vsako zemelsko reč, da bom samo tvojo 10-bav i smilenost meo pred očmi, z šterov si me scela sebi privezao. Sveta Maria, Mati boža, bodi mi zagovornica pri Jezusi Kristusi!	-.
Sveta Amalia kralica moli klečeč i skupno z svojov driižinov. — Ti kmetica 311 zalarka tudi tak delaš? Po zajiitreh i večereh skiipno molite? Pa če šteri 2 med tvojih ne doma, nego se tepe, njemi li daš jesti ? Kak krivična mati M ti. — ednako hraniš tistoga, ki je vragt sliižo kak tretoga, ki je Bogi. Pa morebit še nebo čakaš!
II.
Pršznost rečih toga sveta.
„ Kd pomaga čLoveki, či si ves svet pridobi svojo dušo pa pogubi." (Mat. 16. 26.) Važna temelna pravica je to. Ka nam pomaga, či si celi svet pridomi, za njegovo volo si pa dušo na veke pogiibimo?
Jezuš moj! Včini, naj moja duša več jedino tvoja bo. Včini, naj jedino samo tebe lubi. Odtrgnoti se želem od zemelskih rečih, ešče prle, kak me smrt odtrgne odnjih.
Sv. Treza pravi: »ka vala vse tisto, štero premine.« Zagotovimo si zato tisto dobro, šteromi ne de konca. Ka nam vala, či smo par dnih bldženi, — či je mogoče bld-zestvo brez Boga? —či mo po tom krdtkom bl&ženstvi te na veke nesrečni.
David pr&vi, ka zemelsko imanje de nam tak pri smrti, kak senja, kda se prebudimo. Ka^ nam je žmetno, če smo v sneh peneze stiskavili v prgišči, kda se pa prebudimo i jo prazno najdemo!
Bog moj! prosim te, daj mi moč, naj odženčm z svojga srca vse liibao do svetckih reči ešče prle, kak bom se od te zemle ločiti mogeo. Daj mi spreviditi, kak jako sam te razžalo, kda sam te svet lubo.
Oča, ne sam vreden se za tvojga sina zvati! Žao mi je, ka sam te razžalo. Ne zavrži me zdaj, kda se k tebi nazdj povrnem!
Filip II. španjski kral etak guči na smrtnoj posteli: Oh či bi jaz redovnik bio pa ne krdl na tom sveti! Vište, ta guči na smrtnoj posteli tisti, koga je te svet za naj-bldženešega držao.
Z ednov rečjov, na smrtnoj posteli nam samo ne-mirovčino spravijo reči toga sveta.
Te mo si etak zdihavali: oh, kak nespameten sam bio jaz! Svetec bi lehko postao. Bogi povolno živlenje bi lehko živo, zdaj pa kaj mi pomdga pretečeno živlenje?
Pa kda mo tak gučali? Te, kda de že vsemi konec, kda mo se pripravlali na pot proti večnosti, kda je že prišlo megnjeno, od šteroga je naše večno bldženstvo, ali pa skvarjenje odvisno.
Gospod, bodi mi milostiven! Dozdaj sam ne razmo, ka je to: liibiti tebe. Od zdaj si več ti vse moje.Jedino ti si vreden moje liibezni, — jedino tebč ltibim!
Povejte li vi, ki vas je te svet poštuvao, ki ste veli-kašje bili toga sveta, povejte li, kde je zdaj vaše bogastvo, vaše poštenje? Pa čiijmo, ka nam odgovorijo: Ne ga več, tu samo moke ino zavrženost mamo. Vse je minolo, samo našoj kaštigi ne de nigdar konca.
O jaz nesrečen! Keliko let sam že preživo na tom sveti, pa ka sam včino do zdaj? Včino sam kaj za Boga? Gospod, bodi mi milostiven! Ne odvrži me od lica tvojega.
V hipci naše smrti spoznamo, ka vsa zemelsko, je samo prdh i pepel. Bog moj, za kakše nevredne reči sani te td dao. Skoro ne bi viipao odpuščenja čakati, či ne bi znao, ka si ti mro za mene, naj si mi samo odpustiti mogoči. Ali zdaj te lubim nad vse ino te za včkše poštujem, kak vse dragocenosti toga sveta.
Apoštol za tolvaja zove smrt, ar nas od vsega spravi, od lepote, moči, poštenja, rodbine, celo ešče od tela.
Den nevole, den pogube je den smrti, ar zgubimo te vse imanje, vse naše vupanje.
Jezuš moj! ne maram, čeravno vse zgubim na tom sveti, naj samo tebč, svojo jedino dobroto ne zgubim.
Hvalimo svčtce, ar so z liibezni do Jezuša Kristuša zavrgli zemelske dobrote, mi pa jih neščemo zavrči, či-ravno nam je večno blaženstvo od njih odvisno.
Za časni dobiček se grozno skrbimo, za to se pa neščemo nikaj brigati, ka de znami vu vekivečnosti.
Bog moj, presveti me! Daj mi spoznati kak prazna so stvorjenja, pa ka ti, neskončana dobrota, si nam vse.
Daj mi, ka bom mogoči vse tadati za tebe. Samo tebž ščem meti, nikaj drugo ne!
Svžta Treza pravi, ka je naša slaba vora kriva, ka se mi tak jako držimo zemelskih reči. Zato pa verjimo močno, ka ednok mo se mogli ločiti od toga sveta ino prestopiti v vekivečnost. Zapustimo zato že zdaj vse tisto, ka mo ednok tak i tak prisiljeni zapustiti. Zdaj si s tem ešče zaslužke spravimo. Ka vate bogdstvo, ka poštenja? Boga, samo Boga iščimo, i Bog da nam te vse.
Svetoga živlenja hči Rudolf casara, Margeta je pravila: ka nam pomorejo cela držanja na smrtnoj vori!
Bog moj! či bi te jaz vsigdar ltibo! Včini, da bom vsigdar tvoj notri do smrti.
Velika skrivnost je smrt! Žnjov preminejo poželenja toga sveta; smrt nam očivesno posvedoči, ka je samo prazen dim vsa zmožnost toga sveta. Ka smo si najbole želeli na tom sveti, nam smrtnoj posteli tudi več < ne trbe. Smrtna senca nam zakrije vso zemelsko lepoto.
Ka nam vala veliko premoženje, či nam drugo ne ostane ž njega, kak ništerna cota, v štero nas zašiičejo? Ka vate telovna lepota, či do nas naskori črvovje jeli? Ka vala zmožnost pa dika, kda nas ednok v tmičen grob denejo ino se ešče spomin naš zbriše med ludmi?
„Idi k grobi, — pravi zlatoviistni sz. J&noš — glidaj tisti prah, tiste črve pa si zdihavli." Idi, li idi k grobi, pa poglej tisto z črvmi pohodjeno, v pepeo obrnjeno člo-veče telo ino si zdejhni: Pa jaz bom tudi takši! pa si li ne mislim na to? Pa se li ne dam zcela mojemi Bogi?
Sladki moj Zveličiteo! pripraven sam sprijeti z tvojih rok smrt v takšo formo, kak se tebi vidi, samo to te prosim, samo to mi dopusti, ka prle ešče kak merjem, bom meo čas objokati tiste vnoge pregreške, z šterimi sam tebe razžalo. Z celoga srca te ltibim Jezuš moj; žao mi je, ka sam te zapiisto.
Bog moj, keliko liidi si pogubi dušo, naj si samo kakši mali zemelski dobiček sprdvi. Pa či so si takši dušo pogubili, so zgubili vse! Či verjetno, ali ne, mreti mo mogli, pa samo ednok. Zakaj ne zapustimo te raje vse,
Sve(a Elizabeta, kraljevska hči svoje imanje siromakom deli. Za to smilenost le vredna bila preči pred smrtjov čuti angelsko pesem i Kristusov glas, ki jo je v nebo zvao. — Smilenost tujega ne žele, nego svoje razdeli. Delaš ti tudi tak? Deliš svoje imanje sirotam, štere svojo pomoč v boji majo, ali morebit hodiš zagliišat ti bogatica, župani i notariuši, ka od podpore sirot naj tebi tUdi kaj vdelijo i njej zato menje spišejo? — Nesrečna, če te je te krivični penez vkano, zapomni si dobro, ka ne dobiš smilenja, če krivične podpore sirotam ne povrneš. Jezus tak žele.
naj bi si samo srečno smrt spravili? Zapustimo vse pa najdemo vse!
Kak je to mogoče, ka mi znamo, ka nam nerčdno
živlenje grozne moke spravi na smrtnoj posteli, pa mi li dale živemo to Bogi neprijetno živlenje?
Hvalo ti dam Gospod, ka si mi pomogeo to spoznati. Kda sam jaz samo povekšavao svoje grehe, te si mi ti vsigdar več milošč dao. Jaj meni, či njim ešče zdaj ne vzemem haska!
Kak blaženo žive pa merje tisti, ki si je znao od-trgnoti dušo od zemelskih, kak zadovolno lehko pravi: Bog moj, ti si mi vse!
Moder Salamon pravi, ka skem več mamo, stem več trpimo. Nčrejski sv. Filip celo za blodne drži tiste, ki s" srce k sveti privežejo, ar so že na tom sveti nesrečni.
Ne smemo si misliti, ka je žalostno onih živlenje, ki so zapustili vse zemelsko, pa jedino Boga liibijo. Što je blaženeši na tom sveti, kak duša, štera Boga liibi. Najde se li samo eden med velikaši toga sveta, ki je bole za-dovolen, kak duša, štera Boga liibi ?
Duša moja, či bi zdaj včasi zapustiti mogla to zemlo, ne bi nemirovna bila za volo tvojega pretekloga živlenja? Na kaj pa te čakaš? Lejiko na to, ka de ta slednja smi-lenost, štero ti Bog zdaj ešče dd, tudi od tvoje nezah-vdlnosti svedočila na sodnji den?
Sladki Jezuš moj, raj se vsemi odpovem, naj bom Samo z cela tvoj. Ti si me iskao, jaz sam se te pa ogi-bao, o ne ztiraj me od sebe ar ovo zdaj te jaz iščem. — Ti si me te tudi liibo, kda sam te jaz ne, kda sam celo niti ne želo, ka bi me ti tubo; oh ne odtiraj me zdaj, kda te liibiti želem, kda te na to prosim, ka bi me liibo. Bog moj, znam jaz, ka ti ščeš! Zveličati me želes; pa jaz sdm tudi to želem. Vse povržem, pa bom jedino *tvoj.
Marija, Mati boža, prosi za mene Jezuša!

III.
Potiivanje proti vekivečnosti.
»Nemarno tii stalne domovine, nego prihodost iščemo!« Ne stanovnicje, nego samo potniki smo na toj zemli, pa proti vekivečnosti idemo: »Človek odide v hižo vekivečnosti.« Naskori mo mogli povrči te svet. Telo se nam v grob, duša pa v vekivečnost povrne.
Ne bi nespameten bio tisti potnik, ki bi ti za vse svoje peneze v takšem mesti hižo pa imanje kupo, odket se že na drugi dčn dale napoti.
Bog moj! duša de mi na veke živela, pa po takšem ali de tebe vživala na veke, ali de se pa brez tebe mantrdla.
V vekivečnosti samo dve hiži sta, edna je puna ve-sčlja-, druga trplenja. Pa to veselje, to trplenje de naveke trpelo. »Kam drevo spšdne, tam ostane.« K' v nebčsa pride, de na veke bldženi, ki pa v pekeo, de pa na veke trpo.
Pa štero, toga dvojega prebivališča de naše na ovom sveti? Tisto, štero si sami zaberemo. K> v pekeo prfde, on tudi sdm odide v njega. Vsaki, ki se skvari, se zšto skvari, dr se sam šteo skvariti.
Jezuš moj! či bite jaz stalno liibo vsigdar! Čeravno, ka sam se kesno vpoto, da je pa ešče Ii bole kesno, kak pa nigdšr.
Krščenik, či pobožno šče živeti, pred očmi more meti vsigddr vekivečnost. Oh kak blšženo je živlenje onoga, ki vsigddr z strani vekivečnosti glčda te žitek!
či bi nebčsa, pekeo, vekivečnost negotove reči bilč, pa bi se li potrebno bilo skrbeti, naj se ognemo pekla pa si pridobimo nebčsa. Da so pa to ne negotove reči, nego verske pravice.
S kem se dokonča vsa sreča toga svetd? S pokopom, z grobom. Bldženi je, ki zadobi večno živlenje!
Edna miseo na vekivečnost je mogoča v svetca spremeniti človeka. Sv. Augustin to miseo za veliko zove. Td miseo je pelala teliko mladencov v samostan, v puščavo, teliko mantrnikov v smrt.
P. Avila je s tov miseljov spokoro edno posvetno gospo, samo to jo je proso, naj si premišlavle nad tov dvojov rečjov: Vsigdar, nigdar! Eden piiščavnik se pa v grob zapro i nikaj drugo ne delao tu, kak si stalno zdi-havao: o večnost, večnost!
O kak važna je minota naše smrti! Od toga zadnjega hipca je odvisno, či mo v večnom veselji, ali skvarjenji meli del. Ali vupajmo se, ar je Jezuš Kristus mro za nas na križi, naj nam samo zagotovi za te slednji hip svoje milošče.
Sladki moj Zveličar! verjem, ka bi se jaz na veke pogubo, či ti ne bi mro za mene! Hvala ti! v tebi se vupam, tebe liibim!
Pa li verjemo te pravice, ali ne? Či jih ne verjetno, te se šče preveč skrbimo; či pa je verjemo, te pa preveč malo včinimo za večno veselje.
S kakšov grozov nas napuni na smrtnoj posteli ta miseo: od te minote mi je odvisna cela vekivečnost! Ali bom na veke blaženi, ali na veke nesrečen!
Bog moj, minejo mesci, minejo leta, vsigdar smo bliže k ovomi sveti, pa si li ne mislimo na njega. Bog moj! Sto zna, či je ne to leto, te mesec, te den sledjen v mojem živlenji?
Bog moj, več ne zavržem tvojih milošč! Pripraven sam na vse za te, povej, ka želeš, pa jaz veselo veinim.
Na koj pa šče čakamo po vnogom opominanji Boga? Zdaj šče je čas, posmrti de že kesno več!
Velika reč je reč večnoga živlenja. Od toga je tu guč, či mo v nebesah prebivali med večnim veseljom, ali pa v pekli med groznimi mokami.
Bog moj! na veke bi se skvdro, či bi me ti te poz-
Vao k sebi, kda sam ešče ne bio v tvojoj milošči. Gospod moj, či mi dozdaj ešče ne bi odpusto, odpusti mi te zdaj! Z cele moje duše te lubim, pa mi je žao nad vse, ka sam te razžalo. Veš te neščem zgubiti! Lubim te pa to lubiti želem. Bodi mi milostiven!
Ništernoga človeka nikaj ne genejo te reči: Sodba, pekeo, večnost. Z kakšov grozov do si pa mislili na te reči na smrtnoj posteli! Samo, žali bog, brez dobička, ar de njim samo dušnovest motile.
Gospod čakaj, pa mi daj čas, naj objočem svoje grehe. Popraviti ščem svoj žitek; žitek, šteroga mi ešče voščiš, tebi ščem posvetiti. Vzemi me v tvojo službo, ne odvrži me!
Dugo trpi Gospod, samo ka mi ne poštiijemo on čas, šteroga nam on samo z milostivnosti podeli, pa mo se zobstom starali že, kda nam več te tudi preteče.
Kak drago bi plačao mirajoči eden den, edno voro; eden taksi čas, kda bi njemi srce na mesti bilo, ar smrtna vora je ravno ne prilična za to, ka bi si što dušnovest v rendo spravo.
Bolečine, slabost zadušijo vsako pobožno miseo v mirajočem. Kak v tmično vozo zapreti voznik, te ne vidi drugo, kak samo tisto veliko nesrečo, štere se ognoti ne more, štero pregnati je nemogoči. Rad bi bio, či bi ešče meo čas, samo ka njegov čas je že premino. „ V šteroj vdri si niti ne mislite, pride sin človeči." (Luk. 12. 40.) Bog zakrije pred nami čas smrti, naj smo vsigdar k redi. »Bodite pripravleni!« Smrtna vora je ne on čas, ka bi se te Pripravlali na on veliki račun, nego čas, v šterom že moremo račun dati.
Sveti Brnat pravi: „ki dobro šče rnreti, on vsigdar more priprav len biti na smrt."
Sladki Jezuš! keliko sam grešio. Tu je že čas, naj se pripravim na smrt. To več neščem, ka bi čakati mo-
geo na menč! Liibiti te ščem, kak sam samo mogoči. Preveč sam te razžalo, preveč te ščem zdaj liibiti!
Kak žalostno je to, ka svojo nemarnost te moremo objokati, kda že več nemarno časa, ka bi tisto včinoli, ka smo prle zanemarili.
Sv. Lovrenc pravi, ka bi posvetnj&cje na smrtnoj posteli z srca radi ta dali vso svojo vrednost, či bi si samo edno voro z svojega živlenja nazaj mogli kupiti. Samo, ka te je že kesno. Čuti do mogli, ka se včasi morejo tuodnet pobrati: Proficiscere anima christiana de hoc mundo! Idi krščanska duša z toga sveta!
Sv. Gregor pripovedavle od nekoga človeka, po imčni K^rizanciusa, ka je na smrtnoj posteli hude diihč proso, naj ga šče nehajo do jutra. Tei so njemi po odgovorili: »Nespameten, zadosta časa si meo, zakaj si ga zapravo. Zdaj je že kesno!«
Bog moj keliko let sam nespametno tapreživo! Moje prišestno živlenje več ne de moje, nego jedino tvoje, tebi je posvetim! Daj, ka de v meni tvoja sveta liibav kralii-vala, ve greh je že zadosta kraliivao.
Sveti Brnat pravi, ka je čas nikaj tak dobroga, ka se samo na tom sveti najde. V pekli se stalno čiije tožba skvarjenih: »Oh, či bi samo edno voro meli!« Samo edno voro če bi dobili, kaj se oslobodili skvarjenja! — Nebeški svetnicje ne jočejo, pa ne tožijo se tudi, ali či bi se znali jokati, bi se samo za to jokali, zakal so se v svojem žitki ešče bole ne skrbeli za večno živlenje.
Sladki moj Odkiipiteo! ne sam vreden smilenja: samo v tvojem trplenji se šče viipam. Jako te ščem liibiti že zdaj v živlenji, naj te tam tudi močno liibiti znam. Pomagaj mi, podrži mi roko, meni nevolnomi grešniki, ki zdaj s cela tvoj biti želem.
Pa što je stalen, ka ga smrt ne dojde nepričakovano, tak, ka njemi niti teliko časa ne ostane, ka bi si diišo V fčd vzeo, Keliko jih je to ne vervalo, pa so naglo
mrli. Jaj njim, či njim je te smrten greh težio dušo, ka de ž njimi v vekivečnosti ?
Svetci so mislili, ka či bi se v čelom živlenji samo na smrt pripravlali, pa se ne bi mogli dostojno pripraviti. Kda so ednomi na znanje dali, ka merje, si etak zdejhno: »zakaj nemam ešče malo časa, ka bi se šče bole pripravo!«
Mi pa na kaj čdkamo?Zndm pa li ne na neniirovno, težko smrt?
Ne lubi Jezuš, neščem te prisiliti, ka bi me ti zavr-geo. Dopusti mi spoznati, ka želeš od mene, ar sam pripraven vse spuniti. Dopusti mi, ka bom liibo tebč, drugo si nikaj ne želem. Neščem čakati, ka bi samo na smrt-noj posteli moj bio, nego te k sebi stisnem že zdaj ino se radovolno odpovem vsemi zemelskomi, naj samo tebe, svoje jedino dobro sam liibiti mogoči.
Oh Marija, sladka Mati, združi me z Jezušom ino ne dopUsti, ka bi se jaz kda odnjega znova odtrgno.
IV.
Greh.
Ka je smrten greh? »Est aversio a Deo. Zametavanje Boga.« Pravi sv. TomAl pa sv. Augustin. Zametavanje njegove milošče i liibavi, ar grešnik etak guči proti Bogi: Neščem tebi služiti, tak bom delao kak se meni vidi, ka mi je briga, či je tebi to ne povoli, pa me zavržeš.
Či bi hudobnost smrtnoga greha popunoma zaraz-miti ščeli, te bi obprvim zarazmiti mogli što je Bog, pa Sto je človik, ki se z toga Boga norca redi, kda greši. Proti Bogi so angelje pa svetci skoro nikaj, pa človek li vupa toga Boga žaliti!
Pa šče to ne vse. Grešnik, kda greši, ne zavrže samo tistoga zmožnoga Boga, nego tudi Boga, ki njega
liibi, ki je z same liibezni mro za njega. Cela vekiveč-nost ne bi bila zadosta za objokanje ednoga samoga smrtnoga greha.
Gospodne, či ne bi z liibeznosti de mene mro na križi, vse vupanje bi zgiibe. Ali tvoja smrt mi vupanje da. Tvojim rokam poročim svojo dušo, za štero si ti svojo krv pre-lejao. Včini, ka bom te liibo, ka te nigdar več ne zgubim.
Močno nas boli, či nas ravno tisti žalijo, z šterimi smo mi dosta dobra včinoli. Či bi Boga mogoče bilo kaj boleti, on bi mreti mogeo od bolezni i žalosti, kda bi vido, kak ga zametavlejo ravno tista stvorjenja, za štera je on živlenje dao.
Oh vi odorni grehi. Z vami sam razžalo jas svojega Odkiipitela, svojega liibeznivoga Boga. Spoznati moremo, ka je greh najvekša hudoba na sveti: ar sam Bog je prisiljen ga z peklom kaštigati, čiravno, ka je on sama smilenost. Svoje živlenje je mogeo Bog dariivati, naj samo večnoj pravici zadostavčini za greh.
Bog moj, znamo, kak grozoviten je pekeo pa se li ne bojimo greha, šteri nas v pekeo sune. Znamo, ka je Jezuš za naših grehov volo mro; mi pa li vupamo znova grešiti.
Či kakšteč malo zemelsko premoženje zgubimo, smo včasi nemirovni pa tužni. Kelko bole bi se mogli žalostiti zatoga volo dokonča žitka, ka smo z grehom svojega Boga zgubili.
Hvala tebi Gospodne, ka si mi čas dao, za objokanje mojih grehov! Jezuš moj, odiirjavlem jas moje grehe. Daj mi ešče več žalošti, ešče več liibavi, naj se nad mojimi grehami bole za volo tvojega razšaljenja, ka za-volo zašliižene kaštige jočem.
Z kakšov pazlivostjov se ogiblejo liidje čemera, šteri teli škodi, samo greha, toga najvekšega čemera, ki nam božo miloščo zapravi se ne ogiblejo.
Nehajmo hudoga duha, — si gučijo vnogi — naj
nas skiisavle, ve grehe pri spovidi že vadlujemo. Vnogo ludih je spravilo že takse premislavanje v pekeo.
Bog moj žedavno sam si zasliižo pekeo, ali ti si čakao, naj na veke hvalim tvojo smilenost ino lubim tebe. Liibim te Jezuš moj, ar se viipam, ka z pomočjov tvoje smilenosti se nigdar ne odtrgnem od tvoje lubavi.
Milostiven je Bog tistim, ki se ga bojijo, ali ne tistim, ki ga zametavlejo. Zato Boga razžaliti samo zato, ka on tak pa odpusti, telko zadene, kak se ž njega norca rediti. Boga zapelati, njega za norca meti je nemogoče!
Hudi duh nam stalno to šepeče: »što zna, či se ne zveličaš ešče potom, ka boš grešio?« Jas. pa to pravim, ka kda grešiš, te se že sam na pekeo osodiš. »Pa li, što zna ka pa či se zveličam?« Znabiti; ali leže se zgodi, ka se skvariš. — Gviišno je, ka se v grehi skvariš, či merjes, — pa či te ravno te pokosi smrt? Či te Bog zavrže? Ka de pa te?
Ne Bog moj, več te ne razžalim; že sam te tak zadosta razžalo. Jezuš moj! zdaj več nebom svoj, nego z cela tvoj. Tebi darujem svojo volo, svojo slobodo. »Tvoj sam, reši me!« Reši me pekla, pa reši me grehov. Liibim te Jezuš moj, lubim te ino te neščem več zgubiti.
Gda što smrten greh včini, je v velkoj pogubelnosti, ka ga Bog zavrže. Sv. Tomaž pravi, ka je greh z tem vekši, z kem vekša je nezahvalnost. Zato kako jako je nesrečen tisti, koga je Bog bogato obdelo zmiloščami, pa ki Boga te li razžali s svojimi grehami.
Jezuš moj, ti si mi vsigdar več dobroga včino, jas sam te pa vsigdar več žalo, vsigdar sam te bole zame-tavao. Ali zdaj te že lubim z celim srcom. Presveti me {] 'no mi daj moč.
Samovolni odpiistlivi grehov se tudi ogibati moremo.
Alvarez pravi: »samovolni, menjši pregreški ne vmo-n!° dtiše, samo jo oslabijo na telko, ka te v hipi
včkših skušnjav ne more proti stati ino spadne.« Zdto si zdihavle sv. Treza: Od samovolnih grehov, ešči od teh menjših, odslobodi nas Gospodne.
Liibi Jezuš, več te samovolno z malim grehom ne razžalim, tem menje pa z smrtnim. Raj merjem, kak bi te samovolno z tem najmenšim pregreškom razžalo; ar ti si vreden cele moje liibezni, jas te pa z cele moči moje lubiti želem. Daj mi tvojo pomoč.
Nemajo prav, ki odpustlivi greh za malo lagoje zo-včjo. K^ak bi tisto malo moglo biti, ka Boga razžali?
Ništerni, ki brezi vsega strahu činijo odpustlive grehe, pravijo, ka je zadosta či se zveličajo. Samo ka što zna, jeli se zveličaš, či boš duže tak živo? ar sv. Gregor pravi, ka duša ne ostane tam, kama spadne, nego se vsigdar globle pograža. K> odpustlive grehe za nikoj majo, jako žmetno ostanejo stanovitni v milošči.
Tridentsko sv. prdvišče nas vči, ka brezi posebne bože pomoči smo ne mogoči ostati v milošči. Zato, ki samovolno z odpustlivimi grehami žali Boga, se za nev-rednoga včini za to posebno pomoč.
Gospod moj, ne kaštigaj me poleg mojih zaslužkov. Pozabi moje pregreške, ino mi ne vzemi tvoje pomoči-Pobolšati se šččm, ino z cela tvoj biti. Bog moj, pomori me i jas se pobolšam.
K.i Bogi služi, pa poleg toga se njemi li ne mrzi Boga razžaliti, tisti očivesno pokaže, ka Boga ne poš-tiije na telko, ka bi za njegovo volo malo pošteneše njemi služo.
Gospod moj, vidim, ka si me ešče ne zavrgeo, či-ravno, ka sam si to že zaslužo; daj mi zato moč, naj radovolno te več ne razžalim. Lubiti te šččm z celov molov diišov; viipam se v tebi; Jezuš pomori me!
Sveti Franc pravi, ka so takše šatanove zanke, ka dušo zaprva samo z nitjov oplete, pa potom jo zvčže z lancom, ino za svojega sužnja včini. Zato pazmo, pa
bodmo verni vu malomtiidi! Vrag je zadovolen, či zaprva samo malo dosegne, ve sledkar že dale pride.
Bog nam pa to pravi, ka on mlačne zavrže; mlač-nost je skriven beteg, komaj ga spoznamo ali gviišno nas v smrt spravi, ar mlačnost za neobčutlivo včini dušo.
resveto Trojstvo: Oča, Sin in sveti Duh, en sam Bog. Oča te je vstoro, ar tc lub°: Sin je mro za tebe, ar te liibo; sveti Diih se je razlejao nate i te posveto pri sv. krsti, firmi, žr te je liibo. Povračuješ to neskončno lubčzen ?
Ki ne greši, on liibi Boga.
Smiluj se mi Jezuš moj! ne zavrži me, kak sam si zaslužo. Ne glej mojo nezahvalnost, nego tvoje moke za menč prestdne! Žao mi je za vse moje grehe, z šterimi sam te tak gosto razžalo! liibim te Bog moj! Pa močno
obliibim, ka odzdaj bom ti vsigdar povoli hodo. Dosta-krat sam te razžalo Bog moj, ali zato bodi z menom, naj odzdaj moje živlenje z cela tebi posvetim.
Vupanje moje, Marija, pašči se z tvojov zmožnostjov meni na pomoč!
V. Smrt.
Mreti moremo, prvle ali sledkar. Mladi zrastejo, stari se pa po redi pod tiho zemlo pokopališča spravlajo.
Na smrt osojeni se že narodimo. Kak štečdugo ži-vemo, li pride eden den, edna vora, štera de nam slednja, pa ta vora je gotova.
Bog zahvalim se ti za tvoje potrpežlivost. Oh či bi prvle bio mro, kak sam te z grehom razžalo. Ali dao si mi čas, naj svoje falinge popravim, zato mi daj tudi na znanje, ka želes od mene, ar te bogati ščem vu vsem.
Za par let nas ne de na zemli že, ne mene, ki to pišem, pa ne vas, ki moje pismo čtete. Ka, mi zdaj drugim zvonimo, tak do nam drugi.
c>	>	o
Z ednov rečjov, nega pomoči, mreti moremo, pa samo ednok. Či pri toj ednoj smrti sfalimo, nigdar ne moremo popraviti.
Kak se prestrahšiš, kda do te opominali na svestva mirajočih. Vido boš, kak se ti v hižo rivlejo prijatli, rodbina, pa te znova odidejo, i ti sam ostaneš z duhovnikom, Jezuš ne bom čakao do smrtne vore, že zdaj se ti prek-dam z cela. Ti sam si pravo, ka ne pustiš od sebe duše, štera te išče. Jas te iščem, daj ka te tudi najdem. Lubim te nezkončana Dobrota! Jedino samo tebe želem, drugo nikaj.
Kelko liidih de moglo čuti, kda se ravno najbole skrbijo za svetcka: »Prijatel, pripravlaj se na smrt!« Ti bi si rad dušnovest vred vzeo, samo ka ga te takši strah obide, ka si ne de znao kaj začeti.
Oh kak de trepetao, či si premisli, ka zenielskomi živlenji de naskori konec, pa ne ve, ka čaka na njega na ovom sveti, blaženstvo, ali pa večna nesreča? Bog moj v kakši strah spravijo samo te reči siromaka mirajočega : sodba, pekeo, večnost.
Lubi zveličar, verjem, ka si mro za mene; vupam se, ka se za volo tvoje svete krvi zveličam. Žao mi je, ka sam te razžalo. Jezuš moj, viipanje moje, bodi mi milostiven.
Postavi si v misli pred sebe ednoga na smrt be-težnika. Ne dugo je ešče semtam hodo, delao, zapove-davao, — zdaj pa že nema telko moči, ka bi se geno, že ne vidi, niti ne čuje. Več si že ne misli na delo, na svetska veselja; samo velki račun ma na misli, šteroga de Bogi davao.
Nesrečen ne de si več mislo na svoje posle, niti na svet, samo to de ga strašilo, kak de Bogi račun davao. K' do pa okoli njega stali, eden de se jih jokao, drugi zdihavao, tretji ga pa brez reči gledao, spovednik de ga tolažo, —- pa vse to ga za vznemiri. V takšem stani se več ne de smejao, ne de si mislo na veselice, samo to de ga mantralo, ka je njegov beteg smrten.
Bog moj! kakša de pa moja smrt? Oh jas neščem trepetati na smrtnoj posteli. Pobolšam si zato živlenje. Jezuš ti mi daj pomoč i jas močno obliibim, ka bom samo tebe lubo. Ne daj več, ka bi te znova zavrgeo.
Či bi zdaj večer že mreti mogeo, kak drago bi rad ^ipo ešče edno leto, ali konči ešče eden mesec! Včini zato že zdaj tisto, ka je na smrtnoj posteli več nemogoče. Sto zna, či je ne ravno to leto to slednje tvojega živlenja ?
Jeli ka za celi svet ne bi rad z takšov diišnov vestjo v mro, kakšo zdaj maš? Pa bi li dale vupao tak živeti? M"hjo se ti, ki naglo merjčjo, ar so ne meli časa se za dušo skrbeti; ti pa maš čas, pa se li ne bi skrbo?
Bog moj, neščem te prisiliti, ka bf se zmene spo-zabo! Zahvalim se ti, ka si tak milostiven bio do mčne, pomori me zato, naj si žitek pobolšam. Vidim, ka me zveličati ščeš, jas se tudi šččm, ka bom te te na veke hvalo, dičo i lubo.
Kda de se ti že smrt približavala, ti v roke dajo razpetje pa do ti pravili, ka je Jezuš Knstuš jedino tvoje viipanje i tolažba v toj včri.
Samo, ka ki je ne, ali pa slabo lubo Jezuša, tistomi te reči ne do na tolažbo, nego na strdh, kda de mirao. Miren de pa tisti, ki je za njegovo volo znao vse zapustiti.
Kak prestrahši božne dušnevesti človeka ta reč: vekivečnost! Zato gučijo liidje tak radi ešče na smrtnoj posteli od sveta, od bolezni, vr&stva itd. Pa naj je samo opomina što na zveličanje, včasi do se čemerili, pa na drugo guč obrnejo, ka prej, ve mi pa dajte malo mira!
Ka de čuto tisti krščenik, ki se nikaj ne brigo za bože zapovedi, za svoje dužnosti? Kak de se čiito, kda de ga že zdravnik tudi opominao, ka de dobro duhovnika zvati? Tčžko de si zdihavao: oh či bi meo čas, kak bi se jas pobolšao! ZandrOgim de zvao zdravnike, proso drugo vrastvo, ali zobstom, zadnja v5ra je bila, mogeo boš idti pa vse tu povržti.
»Proficiscere anima Christiana,« »idi diiša krščdnska,« te reči samo tiste ne prestrašijo, ki so lubili Bogi. Tč celo potolažijo, ve se zdaj odslobodijo tiste nesreče, ka bi zgubili svoje naidragše blago, večno blaženstvo.
»V miri de dnes tvoje mesto in v svetom Sioni tvoj stan.« Veseli glas je to tistim, ki so gotovi, ka v božoj milošči živejo.
Jezuš moj, v tvojoj svetoj krvi je vse moje viipanje, ka me pripelaš na ono mesto, kde bom ti stalno lehko pravo: »Sladki Zveličar, zdaj se že ne bojim več, ka bi te zgiibo. Bog moj, neščem do smrti čakati z objokan-
jom mojih grehov; že zdaj je zavržen ino mi močno žao, ka sam te razžalo. Liibim te, neskončana dobrota, v tvojoj liibavi želem živeti.
—	Kda pride duhovnik, pa prinese sveto popotno hrano, de betežnik trepetao, Či je menje lubo Jezusa; z viipanjom i z radostjov se pa napuni, ki ga z celim srcom lubo, ve njegov dober Jezus, njegov zveličar pride k njemi, ka ga sprevodi vu blaženo vekivečnost. — Pa kda je že slednja svestva gorivzeo betežnik, ga samoga nehajo z razpetjom.
Jezus moj, či me že vsi zavržejo, samo ti me ne zavrži. »V tebi sam se vupao Gospodne, ne osramotim se nigdar.«
Ovo, smrten znoj njemi vdari v6 na čeli, oči se njemi zamračijo. Roke, noge ?o že mrzle. Siromaček, na-pragi vekivečnosti je že. Vužgčjo blagoslovleno svečo, v roko njemi pritisnejo, pa začnejo moliti za odhajajočo dušo. — Bog moj, kak očivesno spoznamo mi pri toj ža-lostnoj svetlobi sveče naše grehe!
Na slednje si obslednjim zdejhne mirajoči, pa v tom hipci je na njega gledoč konec časa, ino se začne večnost. Oh ti hipec, od tebe je odvisna moja večnost!
Jezuš smiluj se mi! Odpusti mi! prikapči me k sebi, naj te v onom velkom hipci ne zgubim.
—	Mro je! Naj počiva vu miri, prdvijo okoli sto-ječi! V miri počivle, či se je zmiro z Gospodom. Či je pa ne vu božoj milošči mro, te siromaček nigdar več ne de meo mirii.
Pa ki je šče pred ništernov vorov v poštenji bio, koga so vnogi liibili, za par dni de pozableni, kak či n'ti ne bi bio. Imanje njegovo si drugi razdelijo. Njega Pa več ne, duša njem v večnosti, telo pa v zemli tam mirno počiva.
či ga viditi ščete, li odprite gor temni grob. Obraz njemi že spremenjeni, črvje ga prehodijo, meso njemi
gnjili pa za kratek čas samo bele kosti ostano. Te pa tudi včzkopajo, pa se na prah zmenejo, šteroga veter raznosi. Ovo, ka de v kratkom z tela, za šteroga volo smo tak vnogokrat Boga razžalili.
Vi svetci ste srečni bili. Ne ste povoli hodili svo-jemi teli, pa vaše kosti zdaj na oltaraj častimo, vaše duše se pa pred Bogom radiijejo ino blaženo čakajo zadnji den, den sodbe, kda se duša pa telo znova zje-dinita i ta se vkiiper veselila v diki, kak sta vkiiper trpela v toj suznoj dolini.
Bog moi, ne zavrži mč za volo moje zezahvalnosti. Istina, ka si mi z tvojimi miloščami vnogokrat presveto pamet, naj vidim kak nespodobno je tebe žaliti, pa sam te jas li žalo, pa. vendar se mi smiluj zavolo tvojega liiboga Jezuša! Jezus, ti si mi jedino vOpanje! Ne zapusti me v nevarnošči, ne zapusti me pa posebni vu vori moje smrti. —-
Smrt pravičnih.
Sv. Brnat pravi, ka smrt pravičnih zato zovemo za srečno, ar je konec vseh trudov ino vrata žitka. Smrt pobožnih je plača, ar dokonča trplenie, nevolo pa čelo strah, ka bi Boga ešče kda zgubili.
Zgiiba posvetnih rečih je pobožne nikdar ne žalos-tila, ar njim je tak Bog bio njihova jedina vrednost, ne žalosti je, ka povržti morejo rodbino, paprijatla, ar so tak samo Boga zaistino liibili. K^ak so v živlenji stalno pravili, ka: »Bog moj mi je vse,< tak vu vori smrti tudi samo to šepečejo z gorečov liibeznostjov njihova modra vusta.
Smrtne moke so tudi ne mantrale nigdar pravične, ar so se veselili, ka ešče v zadnjoj vori svojga žitka so tudi vredni trpeti za svojega Boga.
Oh s kak sladkov zadovolnostjov je napunila svetce
ta miseo, ka ne do ineli več prilike Boga razžaliti! Oh kak velko veselje je stisnoti v zadnjoj vori razpetje ino zadovolno šepetati z oslablenimi viistami: »za volo toga bom v miri počivao!«
Rožnovenska cerkev i samostan dominikancov v Budapesti.
— HOdi dOh de nas probao motiti z velkim številom naših grehov, da pa či mi svoje grehe popolno ob-jočemo ino stem bole lubimo našega Jezuša, te nas

Gospod že potolaži. Bog se bole briga za naše blaženstvo, kak vrag za naše skvarjenje.
Tak je, ka je smrt pot v živlenje. Veren je Bog pa on že potolaži v smrtnoj v<3ri njega lilbeče duše.
Pobiidjenje vupanja, lubav do Boga pa žela, viditi skem prvle njega, z sladkim mirom napuni dušo, šteroga de te na veke vživala.
Ne bojmo se zato smrti, nego greha, ki nam bridko včini smrt, da je nemogoče, ka bi što nesrečno mro, ki je v svojem žitki verno sliižo Bogi.
Ki liibi Boga, on si žele smrt, ar ga na veke združi z njegovim Bogom. Ne meti velke žele Boga skem prvle viditi, je znamenje male liibeznosti do Boga.
Živimo zato tak kak či bi nam vsaki den zadnji bio, ar pobožno žive, ki si gosto misli na smrt! Bog moj! kda pride on den, kda bom vreden tebe zaglednoti ino te naveke stalno liibiti? Istina, ne sam vreden toga, ali viipam se vu tvojih svetih ranah, ino z viipanjom pravim, kak sv. Augustin: »Naj merjčm Gospodne, ka bom te mogoči viditi!«
Daj Gospodne, naj skem prle merjem ino bodem delnik blaženosti, tebe viditi!
Marija, Mati moja, za krvjov Jezuša Kristuša se v tebi viipam, ka dosegnem nebesa i pridem v tvoje materinsko krilo, kde bom ti hvalo davao ino te na veke liibo.
VI. Sodba.
Misli si, ka si na smrtnoj posteli ino se z smrtjov vojskuješ pa že niti edno voro ne boš živo. Misli si, ka boš naskori pred Jezuša mogeo stopiti, pred pravičnoga sodca, ino račun dati od svojega živlenja. Oh kak de te mantrala te tvoja grešna dušna vest. Pašči se zato skem prle očistiti svojo dušo, ka ti ne de trbelo trepetati, kda pride den sodbe.
- M -
Prišeo je hip, kda moremo prekstopili vu vekivečnost.
Bog moj, kakši strah nas obide za volo naših grehov! Spravimo se zato že zdaj okoli Jezuša i Marije, pa njidva nas zaistino ne zavržeta v onoj strašnoj vori.
Jezuš moj, ne pozabi, ka sam i jas eden tvojih sinov, za koga si mro na križi. »Prosimo te zato, pridi na pomoč tvojim slugom, ki si je s tvojov dragov krv-jov odkiipo.*
Verski vučenjacje to včijo, ka se duša včasi v tis-tom hipci osodi, v šterom telo ostavi. Grozen hip, v šte-rom se naveke odloči vsakoga večno blaženstvo, ali skvarjenje!
Jezuš moj, či bi me zdaj včasi sodo, ka bi bilo zmenč? Oča nebeški! zglej se na krvavi obraz tvojega Knstuša! Žao mi je za vse moje grehe, šterimi sam te razžalo, oh zgledni se na rane tvojega svetoga Sinil ino se mi smiluj!
Odseli se duša vu vekivečnost, Jezuš pa pride sodit. Njegove svčte rane se zasvetijo, štere je na križi za nas dobo. Na tolažbo bodo te rane onim, ki so svoje grehe v živlenji že objokali, na grozo pa, ki so v grehah stopili vu vekivečnost.
Vidila de te duša slavo božanskoga sodca. Vidla de, ka je trpo za njo z čiste liibezni, kak milostiven je bio njoj, kelko prilik njoj je dao, naj se samo zveliča. Spozna te duša praznost svetskih rečih, spozna slavo nebeskoga kinča. Samo ka, ka njoj vala vse to, či časa več nema, ka bi se pobolšala. Ka se je zgodilo, se zgodilo. Sladki Zveličar moj! daj, ka kda te obprvim zaglednem, bom te kak milostivnoga sodca vreden viditi! Presveti me i daj mi moč, ka pobolšam svoj žitek.!
Lubiti te ščem na veke. Zadosta dugo sam zame-tavao tvoje milošče, ali zdaj je za vekše cenim, kak bogastvo celoga sveta.
Kak velko toldžbo de meo ešče pri sodbi, ki se je
- Sd -
V živlenji z lubeznosti do Jezusa Kristusa vsemi odpove-dao, ki je liibo zametavanje, ki je jedino svojega Boga liibo.
Kakše veselje de čiito, ki de čuo: »Idi dober in veren sluga vu veselje tvojega Gospoda. Veseli se, ar si se zveličao, pa se ne maš bojati, ka bi se skvaro!«
Ki se pa v grehi preseli z toga sveta, on sam pove nad sebov sodbo, prvle, kak bi ga Jezuš osodo: »na pekeo ž njim!«
Marija, ti zmožna moja zagovornica, moli Boga za mene, bodi z menom zdaj, kda šče je pomoč, ar ovači boš me vidla se skvariti pa mi že ne boš mogla pomagati.
»Ka što seja, to de žnjeo.« Na den sodbe mo želi, ka smo v živlenji sejali. Glejmo zato, ka smo sejali do zdaj ? Včinmo zdaj vse, komi bi te radi bili, či bi bili včinoli.
Či dnes, ali že vu prišestnoj vori bi mogli rnreti, oh kak drago bi si radi kupili te konči edno voro!
— Sveti mož, Job je pravo: »ka bom čineči, kda stane Gospod na sodbo? pa ka bom njemi odgovarjao, či de me za račun pitao?« Ka mo pa mi odgovarjali, kda de nas Jezuš pitao za vnoge nam podeljene milošče ino za naše mlačno oponašanje?
Jezuš! istina ka sam ne vreden smilenja. Ali ti ne želes, ka bi v dvojnost spadno nad tvojov smilenostjov. Zveličaj me Gospod, zdigni me' vo z grehov. Pomori mi, pobolšati se ščem!
»Iščite Gospoda, dokeč ga je najdti mogoče!« K' samo na den sodbe zvedi, ka je zgubo Gospoda, on ga že več nigdar ne najde; ki ga je pa v živlenji iskao, on ga gotovo najde.
Jezuš moj, čiravno, ka sam dozdaj zavrgeo tvojo lubezen, ali zdaj te li iščem. Lubiti te želem, za tvojo lubav te prosim! Daj, ka te najdem Bog moje duše!
Vi bedacje sveta, srečamo se ešče mi v Jozafato-
voj dolini! Tam te si nači premišlavali. Tam te objokavali svoje blaženstvo, ali zabadav!
Vi pa, ki vas svet preganja, špota, se veselte! On zadnji den v nebeško veselje spremini vse vaše bolezni: »vaša žalost se v veselje spremeni.«
Kak lepi pa slavni do te svetci, štere je te svet za-metavao. Kak mrski do pa te tisti, štere je te svet častio, ali zdaj so se skvarili.
Ti križani i zavrženi Jezuš moj! pred tvoj sveti križ se vržem. Ka je svet? Ka je vso njegovo veselje ! Bog moj, samo tebe želem pa nikaj drugo!
V kakšo grozo spravi skvarjene, kda do čuti mogli: »Poberte se od mene prekleti!« Jezuš, jas sam si že tudi zaslužo to sodbo; ali viipam se, ka si mi že od-pusto. Ne daj, ka bi se znova odtrgno od tebe! Liibim te , pa se viipam, ka bom te naveke liibo.
Proti tomi pa kakše veselje do čutili zveličani čiiječ: »Hodte vi blagoslovleni!« Sladki zveličar moj, za volo tvoje svete krvi se viipam, ka bom jas tudi med te blažene zračunani.
Pobiidmo si vero v naših srcah ino si srčno premislimo, ka na den sodbe mo tam mogli stati ali na desnoj med pravičnimi, ali pa na levoj med skvarjenimi.
Vržimo se zato pod križ ino preiščimo svojo dušo, pa či najdemo kaj, skem se ne bi viipali pred Jezuša postaviti, odpravimo to ešče za časa ž nje. Odpovejmo se vsemi, ka je ne bože ino se prikapčimo močno k našemi Jezusi v svetom obhajili ino po Bogi povolnim živlenjom !
Jezuš moj! Sodeč moj, nikdar pa nigdar te več ne zapustim, nego bom te vsigdar bole liibo. Lubim te ino se viipam, ka bom te smeo praviti to tudi, kda bom te kak svojega sodca vido. Viipam se, ka bom Smeo praviti: Gospod, či me kaštigati ščeš, me tak kaštigaj, ka se ne odtrgnem od tvoje liibezni! Daj, ka bom te vsigdar liibo ino vživao tvojo liibezen.
Kak ga pečč diišnavest, ki se je skvšro.
Na pekeo vsojene to mantra najbole, ka je dušna vest stdlno pečč. »Njih črv ne merje/« (Mark. 9. 45.) Tč črv je večna mantra dušne vesti, ar močno boli dušo znati, ka je samovolno prišla v pekeo. Jezuš moj! jas bi zdaj že tudi čiito to bolezen dušne vesti, či bi me ti pozvao s toga sveta, kda sam ravno v smrtnom grehi bio. Hvala ti za tvoje smilenje, mrzijo se mi včinjeni grehi vsi, s šterimi sam te dozdaj razžalo. Či bi v pekli bio, zdaj te že več ne bi mogeo liibiti, pa ravno zato ar je mi ešče zdaj mogoče, te liibim tu na zemli z celoga srca. —
Či si zdaj nazaj zmislimo na naše preteklo živlenje, se nam celo tak vidi kak edna minota. Ka de pa pred tistim edno 50 letno živlenje, ki se je na veke pogubo? Sto, jezero, pa jezero let mine, pa de se njemi tak vidlo, kak či bi zdai začno večno trplenje.
Bolelo de je to tiidi, či ši premislijo, kak malo bi mogli včiniti, pa bi se rešili pekla.
Etak do se spregovarjali: či bi odpiisto to ali ovo razžaljenje, či bi se ogno te ali one grešne prilike, te se ne bi skvaro.
Či bi gostej prihajao k svestvam, či molitvi ne bi zavrgeo, či bi se paščo Bogi po voli hoditi, ne bi spadno nazaj v moje stare grehe.
lstina, ka vse to sam večkrat oblubo, ali včino sam pa nikaj ne.
Bog moj! kelkokrat sam oblubo, ka bom te lubo pa sam te znova zavrgeo! Na ono liibav, z štere si mro za mene na križi, te prosim, vlej vu moje sreč pravo požaliivanje nad mojimi grehi, daj mi tvojo sveto liibav in miloščo, naj kelkokrat li v skušnjavo spadnem, vsig-
dar v tvoja naroča pribežim. Kak trn v oki do man-trale vnoge od Boga dane milošče dušo skvarjenoga. Jočeč de pravo: »Sveti bi lehko postao in blaženi, zdaj sam se pa na veke pogubo!«
Bog moj! zavrgeo sam te pa zgiibo, oh daj, naj te znova lubim ino najdem zdaj, kda šče ne kesno!
Dopusti mi zarazmiti ono bolezen, štero si v Getse-manskom ogradi čiito za volo mojih grehov. Od vsega bole žalujem, ka sam te razžalo. Vzemi me znova v tvojo sveto miloščo Jezuš moj pa jas obliibim, ka bom te liibo.
Oh grozne so peklenske moke, pa či bi šče med njimi mogoča bila duša liibiti Boga, ki jo pravično kaš-tiga! Ali nemogoče je! Vidi, ka je Bog neskončane lii-bezni vreden, pa je li prisiljena njega odorjavati! To je te pravi pekeo: Boga več ne liibiti!
Či bi konči se podati znale skvarjene duše božoj voli, kak v purgatoriumi, samo ka te že pekeo ne bi bio pekeo. Ali ne, reberijo se, kričijo proti božoj pravici, pa ta njihova nemirovčina njim ešče povekšavle trplenje.
Jezuš moj, či bi me na peke siino, te te zdaj že ne bi bio več mogoči liibiti, nego bi te prisiljeni bio na veke odorjavati. Pa ka božnoga si mi kda včino, ka bi te jas odurjavao ? Stvoro si me, na križi si mro za mene, Pa si mi vnogo pa vnogo milošč podelo. Kaštigaj, kak se tvojoj svetoj voli vidi, samo s tem me ne vdari, samo to odvrni od mene milostivno, naime ka te več ne bi smeo liibiti. Lubim te Jezuš moj pa na veke te liibiti želem!
Zmisli si na grozo, štero duša v pekeo stopivša čuti: »Skvarjena sam li, zgiiblena sam?« Sirota, si ešče pre-mišlavle, ka pa či bi se kda odslobodila z te nevole ali Posiljena je viditi, ka ne za nje pomoči na veke.
Stoletja minejo, pa do šče vsigdar samo pri začetki trplenja. Či bi je konči te miseo tolažila: »Što zna?
lehko pa li bo konec tem mokam, pa se rešim pekla.« Samo k v pekli nega niksega »što zna?« Tam vsaki stalno zna, ka njegovo trplenje de naveke trpelo. Bog moj! ki verje, ka je pekeo, kak je li mogoči on grešiti.
Jezuš moj! Tvoja sveta krv in smrt sta moje vupanje. Vse zapustim, samo ti me ne zapusti! Lubiti te ščem Jezuš moj. Žao mi je za moje krivice. Čiržvno ka sam te že zgubo, pa zdaj te več ne zgubim. Pokaži mi pot, povej mi ka zeleš, pa jas vse včinim. Na vse sam pripraven za tebe.
Tudi ti, moja mati, Marija me ne zapusti! Zagrni me v tvoj plašč ino mi ne daj več zgubiti mojega dob-roga Boga, tvojega sladkoga Jezuša.
Vili.
Liibitj razpetoga Jezuša!
Jezuš moj, si mogoči bio več vČiniti za menč, kak si včino ? Ne! Nikak ne. Ponizo si se, trpo si vnogo, pa naslednje mro rza mene na križi, naj mi samo večno veselje spravis. Vse, vse mogoče si včino ti za človeči rod, pa oh Žalost, li so ešče liidje, ki te ne liibijo, ki te žalijo!
Oh kelko si trpo, naj li zvedim, ka me liibiš, pa jas nezahvalen ti li z nezahvainostjov plačujem! Ali zdaj te že liibim, i lubiti te želem na veke. Prosim, opominaj me gosto na moke, štere si za menč trpo, naj nigdar ne pozabim, kak srčno si me lubo!
Oh svet! zakaj ne liibiš Jezuša Knstušal Povejte mi, či je mogoči bio več včiniti vaš Zveličar za vas, kak da je mrl na križi za vas! Oji kak ga poštiijete, či vam što kaj dobroga včini, samo Jezuša neščete lubiti! — Ali ka gučim? Svet pitam, zakaj ne liibi Jezuša, pa ne samoga sebe. Oh pa skem vekši zrok mam ga jas lubiti ? Kelko milošč mi je podelo, štere sam jas ž njim vred telkokrat zavrgeo! Njegovo dobroto sam z grehom pa
ne z lubeznostjov povrno. — Odpusti, odpusti mi Jezuš moj! Nezahvalen sam bio, ali zdaj te že lubiti ščem.
Premislimo si, ka je tč na križ pribiti človek naš Bog, ki je samo zato mro, ar nas je liibo. Pa mi to vse verjemo, pa bi li mogoči bili kaj drugo bole lubiti, kak Jezuša?
Sladki Zveličar moj! tebi se je ne vnožalo mreti za mene, meni bi se pa vnožalo lubiti tebč? Jas ne bi spuno tvojo volo, či ti kaj želeš od mene? Ne, vse ti d^m, nikaj si ne obdržim.
Diiša moja, li glej tvojega trpečega Jezuša tam na križi, kelko trpi za tebe, ino si zdehni. Jeli Jezuš moj, ka za mojo volo trpiš telko, ar me močno lubiš ? Či bi me menje liibo, te ne bi telko trpo. Oh jas te tudi liibim, pa lubiti te želem. K°ga bi pa liibo, či ne za menž vmorjenoga Boga? lstina, ka sam te že dostakrat zavrgeo, ali zdaj mi je jako žao, ka sam te negda tak gosto zapiisto. Zdaj ne želem driigo, kak samp tvoj biti. Jezuš moj, odpusti mi, ino mi vužgi š tvojov svetov 1 ti— beznostjov moje mlačno srce, naj gori za tebe.
Premislimo si li, z kak velkov liibeznostjov je nas 'ubo Jezuš, kda je t£ podržao svoje svete roke pa noge, nal je presmeknejo, kda je svoje živlenje daruvao za naše zveličanje. Liibi moj zveličar! či si premislim, kelko Sl trpo ti za mojo dušo, te mi je nemogoče v dvojnost spadnoti. Ne, ne si zabadav trpo! Močno se viipam, ka za volo velike vrednosti tvojega trplenja bom te mogoči 'ubiti. Jako sam te razžalo, jako te ščem zdaj tudi lubiti.
Večni oča! zgledni se na krvavo lice tvojega liiboga Jezuša. Poglej to bledo lice, to strnjom ovenčano glavo, te prevrtane roke i noge, to razčesano telo! To je da-r'tev za mene, za volo te daritve se mi smiluj!
Že na križi si je mislo na nas Jezuš ino nam pri-Pravlao milošče, štere nam zdaj tak liibeznivo deli.
Jezuš moj! vido si na križi moje grehe, s šterimi
bom te žalo pa si mi na mesto kaštige li odpiiščenje spravo. Pa po toj velikoj lubezni, po tej vnogi miloščaj, kak bi te mogeo jas znova zavržti? Ne, nigdar več te ne razžalim! Liibiti te ščem, tvoj ščem biti ino po stalnoj liibavi tvojega prebodjenoga srca v tvoje sveto očinsko krilo priti.
(Konec.)
Prestavo f Miroslav.
List za deco.
Jaz ščem iti ta, kde je Jezus.
Eden protestanski paster je prišo s svojov petletnov hčerkicov v London. Ogledujeta si mesto in stopita tudi v katoličansko cerkev. Deklička je v cerkvi včasi zagled-nola večno svetilko pred velikim oltarom.
»Oča, zakaj pa gori te posvet pri belom dnevi?«
»Vidiš, dete, te posvet pomenja, da tu v cerkvi Jezus prebiva. Tam le za onimi zlatimi dvericami je, štere vidiš na oltari,« odgovori oča, ki je že precej mislo na to, da bi se skoro vrno v naročje svete katoličanske matere cerkve.
»Oča, jaz bi tak rada vidla Jezusa!«
»Vepa vidiš, da so dverica zapreta. Poleg toga je pa Jezus tudi skriti pod ednov oblekov v zlatom kelihi in bi ga ne mogla viditi.«
Dete nepotrpežlivo ponovi svojo željo: »Jaz bi tak rada vidla Jezusa!«
Ogledat si ideta tudi protestantsko cerkev; tu se razmi, ne bilo ne tabernakla, ne večne svetilke.
»Oča, zakaj pa tu nega takšega posveta?«
»Zato, da tu nega Jezuša,« odgovori oča.
Deklica začudeno pogleda očo, a vendar ne vupa nikaj praviti. Pač pa se ji je vidlo, da veliko dvojenje vznemirja njeno nedužno srce. Od tistoga mao je deklica vsikdar i vsikdar spitavala očo od Jezusa, ki prebiva v katoličanskih cerkvah. K^a je ie mogla, šla je v katoli-Čansko cerkev in je cele četrt vure preklečala pred velikim oltarom. Močno se je pa branila, di ji je trbelo iti v protestantsko cerkev.
»Jaz ščem iti ta, kde je Jezus!« je vsigdar odgovorila.
Očo je ta detinska preprostost genola. Tudi njega je prijela moč milosti. Čuto je v sebi tudi željenje »iti kde je Jezus!« Al kak pa potem? Službo — 2000 koron — gotovo zgubi. S kem naj prežive potem družino. Vendar milost je bila močnejša kak pa skrb za vsakdenešnji kruh. S celov svojov driižinov se je vrno »t&, kde je Jezus!« v sveto katoličansko cerkev.
iz 01. K.
Devica Marija ne ostane dužna.
Poleg vrat mesta Messina je šče z poganjskih časov ostalo edno svetišče, v šterom svetišči je negda stala podoba edne bogice. To svetišče je zdaj spremenjeno v kapelo Device Marije. Jako lepi Marijin kep je v kapeli. Edna sirota dovica je mela na skrbi več let zobstom te 'epi kep pa večen posvet, šteri je goro vnoči i vudne Pred njim. Mela je maloga, vrloga sinčeka, šteroga je v mladoj mladosti navčila, ka je vsaki den pobožno zmolo sveti rožni vqnec. Ednok njoj je te sinček zbete-žao. Mati je dostakrat šla v kapelo pa je molila pred Marijov; naj bi njoj ozdravo sinek, samo ka je Bog nej posluhno njene prošnje, pa je vzeo k sebi nedužnoga dečkeca.

Mater je to tak žmetno stanolo, ka je svojo lepo navado ta pustila, pa je več nanč proti kapeli nej šla. Devica Marija se njoj je ednok v sneh prikazala pa njoj je povedala, kak velika sreča je za njenoga sineka, ka je mladi mro, zato ka bi sledkar zajšeo na slabe poti pa bi se zevsema pogubo.
Ženska se je nato zahvalila Mariji za presvet, pa je z požaluvajočim srcom duže oskrblavala kep i kapelo Marijino.	»Vk.<
Dogodki iz vojne.
Zadnji žaloš kruha...
Navadnoga našega živlenja je kruh naša vsakdeneš-nja hrana. V vnogom mesti se je pa že kruh začno za-metavati; zato ka je mesto njega bilo kaj bolšega na stoli. Dnes se je to vse spremenilo. Dnesden začnejo ludje poštuvati kruh tak, kak se to spodobi. Na to nas je navčila skušnja. Zdaj že več ne moremo tajiti, ka je kruh nej vsakdenešnja hrana našega živlenja. Pa to tudi ne moremo tajiti, ka je pomenjkanje kruha najvekša ne-vola. Či bomo mogli glad trpeti, potom se vojskiivati duže tudi ne moremo. Či ne bo kruha, bo vojska končana.
Dve genlivivi zgodbici nam stojita pred očmi, gda si pogovarjamo od pomenjkanja kruha. V ednom mesti vidimo deco edne družine, štera deca, pokeč se njuv oča vojskuje na bojišči za domovino, klečijo poleg svoje matere pa majo rokice k molitvi sklenjene pa prosijo: Oča naš, kruha našega vsakdenešnjega daj nam ga dnes. Kruh njim je najmre zmenkao, nemajo že več nikaj na krušnici. Zadnjega so zdaj pojeli. Bio je siromaški, ča-ren, nego bio je dober.
Ta druga zgodbica, štera se je pripetila na bojišči, nas gene do srca. Po več dnevnom gladuvanji je pravo eden vojak proti svojemi rojaki, s kern sta že dugo v svaji živela: »Prijatel, spoznam, ka sam te razžalo. Odpusti mi... Daj mi žaloš kruha... duže že ne morem premagati glada...« Te se je strsno pa je segno v svojo turbo. Zadnji, suhi žaloš kruha je meo v njoj. Vtrgno ga je na dvoje. Polovico je z liibeznostjov poniido pri-jateli pa njemi je pravo: »Prijatel, to je moj zadnji žaloš kruha. Polovico ti ga dam. To naj ti pokaže, ka sam ti s srca odpiisto vse...« Oba so jiva pobile skuze. Vojak je s takšov slastjov jo kruh, kak či bi sam premagao vse sovražnike, pa je samo sam sebe premagao. Zmiro se je, ka je proso.
Kak lepa, kak genliva je ta zgodbica!
Zdaj pa par pitanj: Ali nas pomenkanje kruha navči, ka bomo z vekšo.v pobožnostjov pa gorečnostjov zgo-varjali v očanaši reči: Kruha našega vsakdenešnjega daj nam ga dnes? Ali nas navči, ka bomo znali poštiivati vsakdenešnji kruh tak, kak se to spodobi? Ali nas po-menjkanje kruha tudi nadigne, ka spoznamo, ka smo grešili proti Bogi, pa ka požaliijemo svoje grehe rekoč: »Gospodne, grešo sem proti tebi. Nej sam vreden, ka bi bio tvoje dete, nego dovoli pa mi daj vsakdenešnji krtih s tistoga drobtinja, štero kaple z tvojega stola, daj mi siromaški vsakdenešnji kriih, kak ga majo tvoji sliiž-benicje.«
Zdaj, gda od kruha visi usoda toga strašnoga boja, šteri je za nas tak velikoga pomena, zdaj moremo na kolena spadnoti pa kiišnoti vsaki žaloš ešče toga najbole carnoga kruha pa moremo dati zgled svojoj deci pa vntikam, kak se more poštiivati prosti kruh tudi v srečnih dnevaj.
„Sz. Csal."
Postne misli.
Jezuš se je pošto v piistini 40 dni pa 40 noči ne-prestanoma. Pa zakaj se je pošto? Ali za svoje grehe?... Nej. Vej se je on nigdar nej pregrešo. — Ali zato, ka bi si dušo zveličao?... Nej. Njegovo zveličanje je bilo zagotovleno. — Ali se je pošto zato, ka bi nas odkupo ? Nej. Za to bi zadosta bila jedina kaplica njegove krvi. — Ali se je pošto zato, ka bi s tem mogeo kem več za nas zaslužiti ?... Nej. Vej so že zasliiženja edne je-dine njegove rane nezmerno velika. — Ali se je pošto zato, ka je nej meo kaj jesti?... Nej. Vej bi si on lejko kamenje obrno v kruh. — Zakaj se je pa te pošto?... Zato se je pošto, ka bi nam dao zgled. Naj bi nam po-kazao, ka je post nej ravno ta najpozadnješa krščanska dužnost. Naj bi nam dokazao, ka je post potreben za zveličanje. »Što šče za menov priti (v nebesa), on naj se zataji (s postom)...« On se je pošto. Pa što je bio on? Vsemogoči Bog. Što si pa ti ?... On se je pošto... Pa kak se je pošto? „Nikaj je nej jo tiste dneve..." (Luk. 4, 2.)
tak čtemo v svetom evangeliji. Kak se pa ti postiš?
*
Negda je to nači bilo. Carigradsko cerkveno spra-višče je določilo, ka je v postnih dnevaj nej samo meso bilo prepovedano jesti, nego tudi ribe pa vse, ka shaja od živine kak kisilak, žmočaj, mleko, belice, pa ravno tak tudi vse opojne pijače. Ta postava je bila tak ostra, ka ki jo je prelomo, je bio izobčeni z cerkvi. Tak so živeli prvi krščenicje. Ka pa zdaj ? Tu si človek samo lejko j:dejne. Zato se pa ne čiidujmo pa ne tožimo, či
se dnesden ne godijo čude. Negda sveta je to nači bilo.
*
Vči se od poganov! V Ažiji se jih z med tibetskih poganov več etak posti: Dajo se zozidati v brlog v pe-
čini pa tam poleg slaboga posveta čtejo pobožne knige. Jesti dobijo nad eden mali okenček, vsaki den samo za eden krožnik (tanjer) nekšega testa, štero je napravleno z ječmenske mele, na sedmi den pa edno časo tea. To njim prinesejo piiščavniki, šterim je pa pod prekletstvom prepovedano, ka hi si ž njimi kaj gučali. Norvečki potii-valec Sven Hedi je leta 1906 na svoje lastne oči vido takše ptiščavnike, ki so v 'takših grobaj 40 do 50 let preživeli s tak ostrim postom. — O, kak sloki pa medlovni so mogli biti ti na svoje telo gledoč! Ali kak močna pa velika je mogla biti njuva duša! Ali tebe kak krščenika ne osramotijo ti poganje! Vči se zato od njih!
»Poštiij očo svojega pa mater svojo, ka boš dugo živo na zemli!« — Tvoj oča je Bog, mati ti je pa ka-toličanska cerkev. Bog žele od tebe, ka bi se zatajo, ka bi se pošto; sveta mati cerkev ti pove dneve, gda se moreš postiti. Zato pa či ščeš dugo živeti, či ščeš na-veke živeti v nebeskom kralestvi, te zdržavli njidva zapovedi. To je nej istina, ka bi post prekrato živlenje. Za betežni žalodec pa za betežno dušo je najbolše vrastvo post. Zato pa s postom poštiij očo i mater, ka boš dugo
živo na toj zemli, v nebesaj pa na veke.
*
Zmisli si tudi na posledice! Zakaj je stirao Bog Evo pa Adama s paradižoma? Nej za drugo volo, nego samo zato, ka sta jela prepovedani sad, to je ka sta se nej postila. — l^a je spravilo v pogiibelnost dva sinii višeš-njega duhovnika Helija? Nikaj nej drugo, samo to, ka sta jela meso, štero je bilo dariivano Bogi. — Pa za koj je odao Ežao pravico svojega prvorojenstva ? Za edno skledo leče. — Pitam te, ali se ne zgodi lejko to tudi tebi? O, pazi, ka ti ne bo trebelo ednokrat zdihavati, ak je zdihavao Jonataš: »Samo majcko medii sam
okuso, pa zdaj morem zavolo toga mreti!« Misli si zato na posledice.
Vči se od drugih! Že eden poganski svetovnoznani modrijaš je pravo: »Na živemo zato, ka bi jeli, nego jemo zato, ka bi živeli.« Jestvina je samo sluga človeki, tisti pa, ki se vdajo jeli, so se spozabili svoje dostojnosti, ali so jo pa že zevsema' zgubili. Od njih piše sveti Pavel v pismi, štero je naslovo k filipejcom (3. 18.): „Dosta jih žive tak, kak sam vam to večkrat pravo (zdaj vam pa ponavlam jočič), kak živejo sovražniki Kristušovoga križa, šterih konec je poguba, šterih Bog je njuvo červo."—- Ali se ne počutiš zadetoga? Ali se rad postiš? Viš, pogiiblene duše pa hudi duhovje v pekli bi se radi postili, či bi si s tem mogli kaj pomagati. Pa se oni zdaj morejo postiti, či ščejo ali nej, trpijo strašen glad, samo ka njim to že več nikaj ne pomaga. Vči se zato od drugih.
Kak se pa naj postiš? Zajtrka ne mej. Dovoljeno je pa zato par žlic hrane, tak da pol šalice vsakomi k sebi vzeti k zajtrki. K obedi se najej. Obed ne sme ob desetih biti, to je pod velikim grehom prepovedano, nego okoli poldneva. Večerja pa stoji iz polovice indašnje večerje. — Kda si ne betežen i ne v velikom deli, si se dužen v to formo postiti vsaki den v velikim posti zviin nedele i svetkov.
MARIJIN LIST.
Rasi rasi Marijin List, Slovencom v dušno nam korist! Či bode suša al jesen, Marijin List naj bo zelen.
Marijin List naj močen bo, Da šatan potro ga ne bo!
Či pride vojska satana, Marija ti obladaj ga!
Slovenci vi pomagajte, Marijin List potperajte! Marija vam pomogla bo, De srečno s sveta vsaki šo.
/
Vojaki vi tam v Rusiji Ne bod'te preveč žalostni; Marijin List k vam prišeo bo In žalost vašo stirao bo.
Melinčki.
Cerkvene novice. — Raznotere reči.
Cerkev rožnovenske D. Marije, od štere smo v decem-berskom snopiči poročali i štere sliko v toj številki pokažemo dragim čtevcom, je še močno zadužena. Dominikanci od Marijinih častilcov ponižno prosijo milodare. Ki kaj previipa, naj pošle v naše vredništvo. To bo dare v dotično mesto odposlalo.
Sveti oča za mir. XV. Benedikt, rimski sveti oča nas vse opominajo, naj se pokorimo, ka hitrej pride blaženi mir. Posebno Pa oprosijo matere, sestre i žene v vojski bodočih vojakov, naj se zatajuje i molijo v povedani namen. Slovenke, zarazmite želo sv- oče i opravlajte vsaki den kakšo pobožnost za mir. Najbole Priporačam sv. križno pot, kda ste jo li mogoče opraviti.
Društvo sv. Jožefa pri lazaristih sprejema milodare za nanovozidanje i prenovljenje cerkve Marije, matere sedem žalosti v Mirni na Primorskom. Za darovnike se služi 14 svetih meš. Plačuje se na leto 1 K., ali 10 K., ali naednok 100 K. Pokojne 1 zive svoje vojake tudi smemo v društvo spisati dati.
Spomin •}• Miroslava. „Vsak človek rad vtrgne rožo iz spomlada. Sam Bog je tudi rad vtrgno rožo Miroslava. Vsako °ko se suzi v velikoj žalosti, ka je mogo preminoti v najlepšoj mladosti. Ali Marija ga je rada mela, v Srce Jezusovo ga je
vzela. Pri njej prime zdaj krono večne radosti. Dosta se je triido za slovenski rod v čast Mariji materi. Naj se čuva zato vsaka slova njegova na njegov lep spomin. Močno smo si nasadili v srca i shranili lepe pesmi i opomine Miroslava, dane vsemi na-rčdi. Za njim želemo slediti v nebesa. Srce Jezusovo smiluj se njegovoj dušici." — S. KI. iz Medjimurja.
ŠTRIGOVA. Slovo Jambrovič Barbare.
Zvonovi zadoneli so spet žalostno slovo, Na zadjo pot sprevajajo Jambrovič Barbaro, Tud nas naj opominjajo, da kratko je živlenje, Na večnost naj si mislimo, Pravično živimo.
V	dvajsetom leti šla odnas je k svojmu ženinu, Ne bo pozabla sestric vas pri ljubem Jezusu, Oj stariši veselte se, med angele je všteta, Zmir novo pesem poje tam ■
Za božjim Jagnjetom.
Zdaj z Bogom dragi stariši, podajam vam roko, Ves trud naj Bog vam naplati, vzemem od vas slovo. Oj z Bogom Lujzek dragi brat i sestrice lublene, Z daj vidite me zadjokrat, Oj z Bogom še enkrat.
Vaj Julčika i Katika, zdaj prosim prav lepo, Spoštujte mamo, tateka, njih lubite zvesto, In Bogu dajte hvalo čast, varujti si poštenje, Bo Jezus tudi kronal vas, Spet skupaj združil nas.
Predragi tretjeredniki, in vsi prijatelji, Molite Boga zbrano vi, lubleni sosedi, Poslujte tretji red lepo, in svetoga Frančiška,. Da pridete vsi za meno,
V	nebeško kraljestvo.
Naj hvala velečasnomu zA to najlepša bo, Ki z Jezusom na dolgo pot odpravili me so,
Naj Bog njim večni naplati, tu gor v nebeškem raju, Ki plače svoje ne sfali, Tud čašo vode ni.
Oj z Bogom draga rodbina, vi dedek, babica, Oj z Bogom vajne vujčeki, stric, kumi, teca vi, Odprostite od srca mi, če sem vas razžalila, Da Jezus tud vam odpusti, Kak vera nas uči.
Mihalek dragi sosed moj, za me "se trudil si, Lubleni Jezus bod s teboj, vse naj ti naplati, Lublene moje sosede, in pajdašice mile, Vam palmo zmage Jezus bo Enkrat podal v roko.
Zdignite moje zdaj telo in neste v tihi vrt, Med potjo molite lepo, da bo mi raj odprt, Ti zlato sunce sveti mi, in drobne tičke pojte, Vi rožice cvetice mi, Dok angel me zbudi.
Telo bo tu počivalo, in čakalo na vas, Bogu čast duša pevala, in prosila za vas, G daj vas poklical bo od tod, s te žalostne doline, Bom peljala vas vse tedaj, K očetu v sveti raj.
Tud v grobu ne pozabite, na mene sestre ve, S prelepih rožic venček mi, na križu naj cvete, Za menom ne žalujte več, saj Boga sem ljubila, Tud vi mu služite lepo, Da pridete v nebo.
Častiti gospod vrednik Marijinega Listal Blagovolite spre-Jpb tudi od nas medjimurskih Slovencev par vrstic v Marijin List. Ker želelo se bi, da bi imele v teh skromnih kiticah vse medjimurske i prekmurske slovenske dekline lepi zgled od rajne, spoštuvane Jambrovič Barbare. Bila je najlepši zgled vsem tret-jerednikom v lepem obnašanji, ponižnosti, krotkosti, čistosti in oguljubnosti. In zato je za služila, da jo je dragi Bog vzel k vnajlepši dobi deviškoga živlenja. Umrla je febr. 6. v Ter-novčaki. Pokopana je 8-ga ob y,12 vuri.
Bila je ljubezniva devica, z vsakim prijazna, zato pa je prišlo
l n
— 96 -
toliko ljudstva iz cele fare na sprevod k večnemu počitku, kaj še je v Štrigovi ni eden starček ne zapomnil. Bilo je belo oblečenih deklin do 80. In ni bio suhega oka, nad ginljivim govorom, ki soga vlč. g. župnik držali pri odprtom grobu njenom. Nesli so njo od doma k cerkvi, dok se je služila sveta maša za njo in potem se je spet razvila vrsta mladenčev najpred in za njimi male deklice v belini i za njimi vekše, zatem vlg. gospod župnik in domači kaplan, a za trugoj pa cela truma ženskih tretje-rednic in drugih z gorečimi svečami.
Med potom se je molil na večih skupinah sv. rožnivenec. In tako smo posejali spet eno seme na njivi božji, ktero upamo, da bo sklilo in slavno zišlo na sodnji dan.
Ž njenoj smrtjoj smo zgubili eno verno kiščenico, dobro sosedo, in vrlo cirkveno prevačico. Zato ji želimo vsi večni mir, da bi tamkaj v nebesih prepevala Bogu večno čast i slavo na vekomaj.
Filip Kristofič tretjerednik i začasni kantor v Štrigovi.
Iz pisem naših vojakov.
Navuke si v srce vceplavajo. „Srčna hvala njim za smi-lenost, štero za volo Srca Jezušovoga majo do nas, ka nam No-vine i Marijin List pošilajo. Bože navuke ž njidva si v naša srca vceplavamo." (Simon Števan pešak iz 83. pešpolka.)
Novomešna predga ga genola. „Kak sem novomešno predgo prečteo, nikše drugo čiijenje mam v sebi, kak sam doz-daj meo; tak či bi v diihi tam hodo med slovenskim narodom i ž njim vred želo se nasititi z navuki slovenskih duhovnikov." (Slavic Matjaš ranjenec z BeJtinec.)
Veselo je od Marije čteti. „Par Marijinih Listov naj pri-denejo k Novinam, ar je eti veselo od Marije kaj čteti." (Ščmen Štefan iz 20. dombr. pešp.)
Žela po spovedi. „Ej da bi meni Bog dao domo priti, kak bi se rad spovedao! Devet mesecov sem ne bio že pri sv. spovedi." (Šernek Janoš pešak 96. pp.)
Veselje nosijo Novine i List. „Novine pa List sam dobo. Vnogo veselja sta mi prinesla." (Serec Alojz iz 18. domb. pešp.)
Mariji se veselijo. To nas veseli, ka mamo od Marije kaj čteti, ka je ona naša pomočnica pa se na njo zaviipamo. (Gaber Anton z Cankove iz 18. domobratiskoga pešpolka.)
Griiškovnjak Štefan iz 48. pp. 3 K-. od Sv. Martina 2 K„ Rajtar Janoš z Gomilic 1 K- 80 fil., GjSrek Štefan z Požuna 3 K. 60 fil., Fujs Jurij z Magvarčvara 10 kor., Zorko Štefan stražamešter iz Skole-ja 5 Km Drvarič Ivan desetnik 22. dpp. 12 Km Harcan Jula z Schopfendorfa 2 K., Gonza Antona žena z G. Bistrice 2 K-, Horvat Štefan z M. Polane 2 Km Šarjaš Štefan z Trnja 1 Km Ferenčak Mihal z Adrijanec 1 K-> Smej Jožefa žena z Turnišča 1 K.., Vrečič Mihal z M. Ovara 2 Km Kislin Martin z G. Bistrice 2 Km Plej Ivan z Chicage 20 Km Ritlop Jožef z Bučkovec 1 K-> Hozjan Johan z Črensovec 1 Km Novak Perenc vojni delavec 6 K., Fujs Jurij i Fujs Ferenc z M. Ovara'16 K- 80 fil., N. N. vojak 4 K„ Lesic Johan 83. pp. 2 Horvat Janoš z Komaroma 2 Km Tibaut Martin 20. dpp. 1 Km Gaber Ferenc z Srdice 1 kor., Mujdrica Janoš četovodja 48. pp. nabrao na talijanskom bojišči 10 K-» Puhan Jožef 48. pp. nabrao 5 Km Bačič Ivan z M. Ovara 5 Km Doma Jožef z Trnja 1 Km Cigan Jožef z Žižkov 3 Km Lebar Verona z Žižkov 40 fil., Zad-ravec Manka od Lipe 1 K-, Otroša Ana z G. Bistrice 40 fil., Škap. društvo z Turnišča 3 Km z Turnišča: Raš-čan Štefan 2 Km Cigan Treza 2 Km Tratnjek Orša 40 f., Magdič Bara 40 fil., Ros Ana 40 fil., Dominko Jožef z Adrijanec 1 Km Lebar Geta z Gumilic 60 fil., Črensovska fara 50 Km Hozjan Ana z M. Polane 2 Km Martjanska fara 20 Km bogojanska fara 25 Km Tkalec Jožef z G. Bistrice 50 fil., Raduha Kata z Hotize 40 fil.. Hozjan Marija z V. Polane 1 Km N. N. 60 fil., Duh Geta.z Ho-tjze 2 K., Tkalec Ivan z Turnišča 2 Km Koštric Jožef z Žižkov 1 K-, Kisilak Janoš z Radovec 40 fil., N. N. z Beča 5 Km Bačič Ivan z Magvarčvara 7 K- 14 fil., Iva-n,č Jurij komb. bat. z Pole 1 Km Matjašec Ivan 7. str. bat- 2 Km Kreslin Marija z D. Bistrice 2 K-, N. N. teleph. nredm. 2 K-, dečaki z V. Polane 4 K- 30 fil., Fujs Alojz 0' ■ dpp. 4 Km Bočkorec Jožefa žena z Andrejec 1 K, od pušpekije 300 Km Škraban Anton lov. bat. 39. 2 Km najdeno v Maloj Polani 2 K-, Lukač Ferenc del. od. 1/38.,
4 K., Sukič Matjaž i pajdaši vojni delavci z Beča 8 K., Simon Štefan 83. pp. 4 K-, Pal Štefana žena z Dokle-žovja 1 K-, Mencigar Leopold z Wiedna 1 K-, Salaj Ve-ronaz Črensovec 2 K-, Prša Štefan četovodja 20. dpp. nabrao 6 K., Bedi Kata z Otkovec 1 K., črnska občina (murska) 12. K., Štefan Ošlaj z Harisburga 1 K- 30 f., Mulič Štefan 5. orp. 3 K., Marič Mihal z Sobota 4 K., Denesi Janoš z Preloga 1 K., Kovač Matjaš z Schopfen-dorfa 1 K., Kolenko Ana z Sr.- Bistrice 20 fil., Maučec Marija z D. Bistrice 2 K., gančka občina 10 K., večih z beltinske fare 2 K. 30 fil., Lesar Franc žel. pol. 3 K., Kodba Bela 20. dpp. 2 K., Meršič Franc 59. pp. 3 K., Horvat Ivan z Žižkov I K., Gabor Štefan z M. Polane 4 K., Forjan Mdrtin z Lipovec 6 K., N. N. 40 fil., Cigan Verona z G. B. 1 K. 20 fil., Plej Ivan nabrao v Chicagi 434 K. 38 fil., Jug Karol desetnik 11. husp. 5 kor., Ma-učec Ivan i Melin št. z Mostara 3 K., Jagerič Ivan z Ivanec 2 K-, Satahovska ovčina 12 K., Ketiš Janoš z Satahovec 60 fil., Cigan Jožef z Žižkov 2 K-, Krampač Martin z Žižkov 20 fil., Edšidt Janoš desetnik trenski nabrao 1 K- 30 f., nedelska fara 5 K-, Kpcet Ivan 20. pp. 3 K-, Ritlop Marija z Brezovice 10 fil., ženske z Ne-delice 1 K., Vojkovič Bara z Turnišča 1 K. 40 fil.,'Raduha Jožef z Gomilic 40 fil., Lebar Geta z Gomilic 60 fil,, Krampač Andraš poddesetnik 48. pp. 2 K-, Serec Alojz z Lipovec 3 K-, Hanc Štefan 20. dpp. 1 K., Žoks Janoš poddesetnik 18 dpp. 4 K-, Zver Ignac 17. str. bat. 2 K-, Slavic Matjaš 20, dpp. 2 K., Furst Jožef z Brato-nec 1 K., Šostarec Štefan 18. dpp. 3 K-, Horvat Jožef z Vancavesi 3 K., Ošlaj Jožef sanitec 5 K-, Pavel Elizabeta z Poterne 4 K-, Jakšič Treza z G. Bistrice 1 K., Špiclin Martin z Črensovec 1 K-, Žižek Mihal z Ižeko-vec 2 K., dolnjelendavski .slovenci 3 K- 70 fil., Lončar Štefan i Heržič Štefan iz Sarvar-a 3 k., Lovrenčič Jožef topničar št. 37. 5 k. 80 fil., Kikel Marija z Črensovec 50 fil, Kolenko Ivan z Črensovec 50 fil., Bedrnjak Martin 20. dpp. 6 k., N.. N. z D. Bistrice 2 k., Rogač Ivana
žena z Petanec 1 k., Prša Franc mornar 3 kor., Segeri Štefan 18. dpp. 3 K., Peterka Martin četovodja^20. dpp. nabrao 15 k., Gerič Jožef pioner 48. pp. 2 K-, z V. Po-lane: Horvat Ana 1 k., Nežič Kata 20 fil., Hozjan Marija 20 fil., bakovska občina 29 k. 46 fil., tretjeredniki od Sv. Sebeštjana 7 k., Tornar Štefan z Turnišča 2 k., Zorko Edmund/prostov. četovodja 20. pp. 2 k., Žižek Ana z D. Bistrice 1 K., Kplmanko Jožef topničar 2 k., Horvat Štefan 1 K., Zver Štefan 1 kor., Škafar Matjaš topničar 4 kor., Bukvič Ana z Črnec 50 fil. — Vkup 1540 K 70 fil.
Vsem darovnikom tu imeniivaim i naročnikom, ki so od dužne naročnine vekšo poslali, se zglobočine srca zahvalimo na smilenih milodarah. Naj njim BI. D. Marija, nebeška mati z maternov svojov lubeznostjov povrne to darovitnost. Iz dna srca nam kipi vesela i za-dovolna zahvalnost do dobroga slovenskoga ljudstva, štero je v tom žalostnom boji zarazumelo potrebočo časa i nas z svojimi dari omogočilo, da smo lehko na vsaki mesec na stotine Listov in Novin pošilali našim dragim rojakom-vojakom tak na bojišče, kak v razne bolnišnice. Kak se je razneseo glas po naših ravninah in gorah : »Slovenci, dužni ste predvsem slovenski tisk podpirati,« so se milodari kar sipavali i narasli na više izkazano šumo. Dobro i veliko delo ste včinili, vrli Slovenci, veselite se, pri Bogi vas Čaka veliki najem za nje.
Vredništvo.

r	r u J^U '	-

i
*
VSEBINA.
- - $ . > • K* ?
■ .
Marijino "naslediivanje............33
Kak si najležej zagotovimo srečno smrt?.....36
Sveti Jožef i najsvetejše Oltarsko Svestvo.....40
Francozki junaki..............45
Reši si dušo...............52
List za deco...... . . . ,.....86
Devica Marija ne ostane dužna .......; .	87
Dogodki iz vojne ....................88
Postne misli...............90
Marijin List ...............92
Cerkvene novice. — Raznotere reči . ;.....93
»• ' -'* L — ■ «- 1	«
.
J ■
- .
7	j
f	< ji
>