Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Stev. 116.	V Ljubljani, v sredo dne 25. mola 1921.
Leto mi
»SLOVENEC« velja
po pošti na vsa strani Jugoslavija In t Ljubljani: sa oelo loto napraj. K 240*— sa pol leta „ .. „ 120-— sa četrt leta H • « » 60'— s« en mesec „ .. „ 20-—
Za tnosaastro celoletno K
5 Sobotna Izdaja: ~
Za oelo leto.....K 40 —
m taosemstro , . . „ 55 —
s Inserati:
Enostolpna petltvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka aH nje
prostor) sa enkrat . . . po K. 6-— poslana itd. .. po K 9 —
Pri več|em naročila popust.
Hajmanjšl oglas j 9/9 iu;u K15.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po praznik« ob 5. url zjutraj.
Uredništvo je t Kopitarjevi nllot štev. 6/ni. Rokopisi ae ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet, štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je T Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne liran. ljubljanske št. 650 sa naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. in češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7583.
Ueiesrbija.
Stvorili smo po medsebojnem sporazumu državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sedaj pa, ko se tej državi polagajo temelji, en del pogodbenikov noče nič več slišati o tem sklenjenem sporazumu, marveč ma-jorizira drugi del pogodbenikov v vprašanju ustave in sicer v protivnem smislu sklenjenega sporazuma.
Zakaj to? Je-li to treba? Je-li to za državo dobro? Ne eno ne drugo. Ko bi se od strani sedanjih vladnih strank odklanjal sporazum z Radičem, bi bilo to še razumljivo; toda vladne stranke odklanjajo sporazum s strankami, katerih jugoslovan-stvo in državno mišljenje je bilo v najtežjih časih preizkušeno kakor zlato v ognju, vse drugače kakor n. pr. Pribičevičevo jugoslovanstvo v vojni dobi, o katerem poučeni krogi marsikaj šepetajo. Človeku vočigled postopanja vladnih strank zastaja pamet. Če pa pogledamo v vladno taktiko malo globlje, pa se takoj prepričamo, da leži jedro te dejansko protidržavne vladne politike v stremljenju, ustvariti iz države Srbov, Hrvatov in Slovencev Velesrbijo. Igra vladnih strank je sicer precej prikrita, pa vendar ne tako, da ne bi se dala pregledati.
Ako bi sedanjim državnim krmilarjem res šlo za državno edinstvo, ki je za nas itak izven vsake diskusije, ne bi se bili tako branili državnega naslova »Jugoslavija«. Saj izgleda naslov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev veliko bolj separatistično kakor naslov Jugoslavija. Parlamentarni klubi, ki jim vladinovci očitajo — po krivicf Sicer — separatizem ,so glasovali y konstituanti za naslov »Jugoslavija«, patentirani »Jugoslovani« in radikali pa za SHS. Upravna praksa sedanje vlade nam razvozlja to navidezno uganko in razkrije, da je »Jugoslovan« Pribičevič ravnotak Velesrb kakor Velesrbi okoli belgrajskega dnevnika »Balkana«, ki danes javno in na shodih zahtevajo »Velesrbijo«. Dejansko bosta na podlagi »edinstveno« zamišljenega vladnega načrta ostal* zadnja dva slo-va naziva SHS samo še na papirju, v praksi pa bo veljal samo oe prvi S. Kateri resen politik more opoziciji zameriti, da odklanja tako laži-edinstvo in se zavzema za resnično in pravo državno edinstvo vseh treh enakopravnih kompo-nentov države?
Vprašamo, je-li bilo res tako nujno, da se je kazenskpi zakonik za kraljevino Srbijo potom ministrske odredbe razširil na območje cele države? Ali je ta zakon res tako modern, da ga brez sklepa parlamenta uveljavi kratkomalo ministrski svet? Tega pač noben jurist ne bo trdil. Naj si ima morda svoje dobre strani, ima pa tudi določbe, ki jih bo vsak nejurist, ki se je navzel vsaj nekoliko modernega svetovnega naziranja v kazenskih vprašanjih, odklonil.
Načeloma smo proti reakcionarni praksi sedanje vlade, da uvaja zakone z ministrskimi odredbami. To diši po strašnem absolutizmu. Pa če bi min. svet odredil enotni davčni sistem, da ne bi nekateri deli države plačevali dvojne ali trojne davke, ki se v drugih delih države sploh ne pobirajo, bi vsaj vsebinsko pritrdili taki vladni odredbi. Ta najnovejša odredba pa določa n. pr. v § 14,: Robija ne sme biti daljša od dvajsetih in ne krajša od dveh let. Na to kazen sme biti krivec obsojen z okovi ali brez okovov. Okovi so ali lahki, do dveh kilogramov in 560 gramov, ali težki 5 kilogramov in 120 gramov; katero vsoto n<^, obsojenec nosi, določi sodišče v razsodbi i. t. d.
More li kdo verjeti, da bi parlament odobril tak-le nekulturni paragraf? Zato ga ministrski svet uvede potom uredbe, ne morda, ker v drugih kazenskih zakonikih, ki so veljali dosedaj v drugih pokrajinah, ni boljšega tozadevnega paragrafa, ampak zato, ker je bil v veljavi v kraljevini Srbiji. Ne diši to po velesrbstvu?
Ministrstvo za pošto in brzojav je te dni objavilo: »Ker se je primerilo, da so poštni uradi v krajih izven Srbije nekoliko-krat zavrnili pisma, ki so bila pisana v cirilici, se opozarja osebje vseh poštnih in dragih uradov, da je cirilica z latinico ena-
kopravna, katere se morejo posluževati vsi državljani naše kraljevine. Proti. drugačnemu postopanju se bo proti odgovornim organom kar najostreje postopalo.« Ta objava ministrstva za pošto in brzojav bi bila popolnoma v redu, ako bi se ravno-pravnost obeh pisav in jezikov upoštevala tudi od istega ministrstva.
Nismo morda proti cirilici, čeravno se nam ne zdi praktična in je na javnih napisih v Sloveniji nepotrebna. Toda če bratom Srbom ugaja in jo smatrajo za potrebno, zakaj bi bili proti njej? Toda če stoji vlada na stališču, da morajo biti povsod napisi v cirilici in latinici, potem naj izvrši to po c e 1 i državi! Na poštnih znamkah imamo sicer še napis v cirilici in latinici, toda zadnji S od SHS ie tu že izginil.
Minister prosvete Svetozar Pribičevič v eni svojih zadnjih naredb o pouku zgodovine v šolah zahteva, da se v pohvalnem smislu predava o uskokih, hajdukih in vseh mogočih reprezentantih fizične sile — prav in dobro — toda pozabil je na ves ilirski pokret med Hrvati in Slovenci, na velike duhove med Slovenci in Hrvati, katerih imena morajo ostati v zgodovini vsakega resničnega Jugoslovana nepozabljiva. Li nc diši to po velesrbstvu?
Politični cilji sedanjih vladnih strank niso jugoslovanski, ampak velesrbski in zato jih kot resnični Jugoslovani odklanjamo. Demokratje in samostojneži podpirajo torej velesrbsko politiko in da bi to plemensko politiko v javnosti prikrili, imenujejo jugoslovanske politike — separatiste!
msSsr sc zaroči 1
Praga, 24. maja. (Izvirno) »Eclair« po- . v zvezi z zaroko regenta s princezinjo Marv, roča, da je potovanje regenta Aleksandra ! hčerko angleškega kralja.
giasovanie m
LDU Gradec, 24. maja. (Dun. KU) Posvetovanja načelnikov deželnega zbora in strank so trajala do 17. ure. Privedla niso do sporazuma. Velenemci so zahtevali, naj se njih, v zadnjem zasedanju deželnega zbora sprejeti predlog, po katerem naj se dne 29. maja izvede na Štajerskem ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji, izpre-meni v toliko, da bi se to glasovanje vršilo dne 3. julija. Z ozirom na pomisleke zveznega kancelarja dr. Mavrja in zveznega ministra za vojno Vaugoina, krščanski socialisti, socialni demokratje in pa štajerska kmetska zveza niso mogli pristati na ta predlog. S te strani je bil stavljen predlog, naj se izvede glasovanje 30. oktobra t. 1.,
ako dotlej ententa ne priskrbi Avstriji primerne pomoči. Da se pridobi čas za nadaljnja pogajanja strank o obeh predlogih in da se omogoči enoglasni sklep deželnega zbora o glasovalnem vprašanju, jo konferenca načelnikov strank sklenila, da se današnja seja deželnega zbora takoj po otvoritvi zaključi in se napove prihodnja za 31. t. m. ob 11., konferenca načelnikov strank za 30. t. m. ob 10. Predsednik Koelbl je nato otvoril ob četrt na 18. sejo deželnega zbora, nakar je deželni svetnik prof. dr. Hiibler (Velenemec) stavil od načelniške konference odobreni predlog, ki je bil soglasno sprejet.
Ob priliki gornješlezijskega vprašanja se je Lloyd George nasproti uredniku >Reuterja< med drugim o ententi izrazil sledeče:
>Kar se tiče razlike v mnenjih med zavezniki, moramo biti velikodušni. Zato si nasproti francoskemu časopisju drznem izreči, da je njegova navada, da žigosa vsako mnenje, ki se od njegovega razlikuje, naravnost usodepolna. Ako bi imelo to razpoloženje trajati dalje, bo za entento pogu-bonosno. Tok svetovnih dogodkov v do-gledni bodočnosti se ne da predvideti. Mrak je danes gostejši nego kedaj preje. Zato bo vse odvisno od solidarnosti zaveznikov. Razun obveznosti, ki potekajo iz
LDU Aleksandrija, 24. maja. (Reuter.) Noč je potekla mirno. Po uradnih podatkih je bilo pri nemirih ubitih 36 domačinov in 12 Evropejcev, a ranjenih 191 oseb. Borza, banke in nekatere trgovine so zopet odprte. Včeraj so domačini ponovno nadlegovali Evropejce.
LDU London, 24. maja. (Brezžično) V Aleksandriji je prišlo do ponovnih bojev med Grki in domačini, ki stanujejo na Ana-stazijini cesti. V bojih se je streljalo. Spopadi so se razširili tudi na druge dele mesta. Policija in domačini so končno boje udušili. Proti večeru je bilo v mestu več požarov, ki so jih mogli pogasiti šele po večurnem naporu. Doslej je 23 mrtvih in 130 ranjenih. Od domače policije so ranjeni trije agenti. Anglež ni doslej noben ranjen. Streljajo tudi na hiše. Mestni poveljnik je zagrozil onim, ki streljajo iz hiš, da bo dal streljati nanje s strojnicami. Policija je aretirala več oseb. Največ žrtev pri nemirih imajo Grki, katerim domačini očitajo, da so začeli streljati. Med mrtvimi je tudi nekaj Italijanov.
Mayer, nemški poslanik v Parizu, je sporočil Briandu, da Nemčija, ki bo brezpogojno izpolnila naložene ji obveznosti, misli odplačevati odškodnino zaveznikom na sledeči način: Od vsote 1 milijarde mark v zlatu more Nemčija takoj izplačati 150 milijonov. Ta vsota se sestavlja iz: 1 J,675.000
j verzaljske pogodbe, bodo na bodočno gru-' pačijo narodov vplivali dogodki, ki se ne dajo vnaprej odgonetati. Bodočnost sveta, v prvi vrsti Evrope, bodo odločile ali stare zveze ali pa nova prijateljstva. V teh okoliščinah je verzaljska pogodba dokument neizmerne važnosti zlasti za narode entente. Ona nas veže, medtem ko jc toliko, kar nas ločuje. Kdor zato določbe te pogodbe smatra kot nekaj takega, s čemer se more igrati po svojih strasteh in predsodkih, temu ne bo treba dolgo živeti, da bo svojo nerazsodnost še obžaloval.«
Za mnenje angleškega premiera o notranji solidarnosti entente je ta izjava vsekakor velike važnosti.
dolarjev, 3,500.000 lir šterlin, 22,000.000 francoskih frankov, 4,000.000 švicarskih frankov, 12 milijonov belgijskih frankov, 2 milijona nizozemskih florinov, 6,500.000 danskih kron, 3 milijonov švedskih kron, 3,500.000 norveških kron in 8,500.000 španskih pezet. Vrednost tega denarja znaša pa newyorškem kurzu od dne 13. maja t. 1. 1.40 milijonov zlatih mark in se more nemudoma nakazati v čekih. Zavezniška reparacijska komisija se je obrnila do Francoske in Angleške banke glede mer, ki se morajo podvzeti /. ozirom na konverzijo inozemskih deviz ,ki jih Nemčija ponuja. OstalihlO milijonov mark pošlje Nemčija v zlati gotovini na določen kraj. Kar se tiče 850 milijonov, da se doseže 1 milijarda, ki jo ima Nemčija izplačati, je nemška vlada v dogovoru z nemškimi bankami že dovršila vse predpriprave, da se ta dolg poravna že v teku 25 dni. Do 1. julija 1921 pa bo Nemčija bržčas tudi že v stanju, da izplača vseh zahtevanih 12 milijard mark v zlatu.
Francoska notes Nemčiji.
LDU Pari*, 23. maja. (DunKU) Kakor doznava : Petit Journak, se glasi nota, ki jo je izročil ministrski predsednik Briand nemškemu poslaniku dr. Mayerju, v bistvu tako-le: Nemške čete so ustavile svojo ofenzivo v Gornji Šleziji. Računamo na to, da je ne bodo zopet začele. V nasprotnem slučaju bi biia za to odgovorna nemška vlada in zavezniške vlade bi skupno pod-vzele korake, ki bi se jiiu zdeli potrebni.
(Govor narodnega poslanca dr. Josipa Hoh-njeca v konstituanti 11. maja.
(Dalje.]
Poslušajte dalje, kar je rekel dr. Mah-nič 20. septembra preteklega leta pred svojo smrtjo:
Centralizem nasprotnik svobode.
»Država je radi ljudstva. Jaz sem za avtonomijo.
Razmere so dandanes v Jugoslaviji take, da jo nujno zahtevajo. Liberalci ali demokrati pri nas so za centralizem, ker se to bolj krije z njih kulturnobojnimi tendencami. Objektivno resnični blagor naše države pa zahteva, da se da pokrajinam avtonomija. Ljudstvo, zadovoljno v pokrajinah, bo državo toliko bolj ljubilo. Centralizem nasprotuje svobodi.«
Gospodje! Ker centralizacija nasprotuje svobodi in ker ne olajšuje, marveč otež-kočujc dobro upravo ter jo izključuje, zato je v vseh državah, ki so centralistično vla-danc, močno stremljenje po preosnovi v smislu resnične in čvrste samouprave. To velja o Italiji, kjer so različne stranke sedaj pred volitvami nastopile s programom pokrajinske samouprave. To velja zlasti še o Franciji, kjer so se tudi vodilni politiki že sprijaznili s to idejo. (Medklic: »Toda šele po stoletni dobi centralizma.«) Navesti vam hočem besede, ki jih je govoril Clemen-ceau v svojem govoru v StraOburJu v novembru 1919. On je tam rekel:
»Prava reforma obstoji v organizaciji režima regionalnih svoboščin, s katerimi bi se province vrnile k nezavisnemu življenju, po od Napoleona dekretirani centralizacij. Ker pokrainsko življenje ni imelo zakonitih atributov, je narodni zastopnik bil zoper svojo voljo večni prošnjik pri vsaki vladi v Parizu. To je bilo na škodo javne svobode in samih pogojev dobre vlade. Francozi, posebno oni, ki niso Parižani, bodo smatrali za vrlo srečen izhod pokret regionalnega života, ki je v vseh deželah potreben pogoj svobode.«
Skoro istodobno se je o tem predmetu izrazil sedanji predsednik francoske republike Millerand:
»Sprejem ideje o decentralizaciji, ako se zlasti da regionalnim zborom predstavništvo konstituiranih pokrajin, ne stremi ni z daleka za tem, da se prekine ono divotno francosko edinstvo, ki je bitni značaj in moč naše zemlje, marveč ako se zgrupirajo departementi po prvobitni sorodnosti, za-jedništvu ekonomskih interesov, ako se regionalnim zborom prepušča skrb, da proučijo interese, zajedniške tem deparlemen-tom, ter uredijo vse, kar se njih tiče, bo v veliki meri olahkočen posel parlamenta, ki se zdaj izgublja v zmedi vsakovrstnih naredb, velikih in malih, važnih in malenkostnih, ter je dolžan glasovali za vsako ceno, ako se to od njega zahteva. S tem se bo poenostavilo parlamentarno delo in, kar jc veliko važnejše, delo upravnih središč. Nc bo se več dogajalo, da vse stvari brez izjeme od najbolj malenkostnih do naj važnejših morajo v Pariz, prehodili ministrske urade in tam ležati, ker tudi za birokracijo ima dan samo 24 ur in ker sc po-edina stvar ne more prej rešiti, nego je to v moči cele uprave. To je torej reforma, ki se mora brezpogojno izvesti.«
Gospodje! Pripomnili jc treba, da je že Napoleon sam, ki je dekrctiral centralizacijo, uvidcl njene velike nedostatke, ki so zahtevali reformo. »Ako bi imel čas,« jc izjavil Napoleon, »bi francosko upravo preosnovil in to preosnovo bi začel pri občini.« Od občine bi prišel do pokrajine. Če mi v izvajanjih Clemcnceaua in Milleran-da besedi »Francija« in >Pariz< zamenimo z Jugoslavijo in Bclgradom, mislimo da tudi naši centralisli nc bi smeli zapreti oči pred navedenimi tehtnimi argumenti za istinilo, široko in učinkovito samoupravo. Naj bi gospodje iz vladnih slrank, V se smatrajo za državnotvorne elemente kal' exochen, pomislili, da jc naša mlada neurejena država v drugem položaju, nego jc bila Francija po Napoleonu. Nc usilite naši dr-
Savi vlade in uprave, ki jo že sam Napoleon smatral za nedostatno in potrebno reforme, ne usiljujte je zdaj, ko je že preteklo sto let po njegovi smrti. To je vendar monstrum reakcionarstva. Kakšen politični in državniški raison je v tem, da se hoče našo državo podpreti z ustavo, ki je podobna detetu, ki že v zibelki leži na smrt bolno. Dajte nam zdravo, krepko ustavo, ki bo poživila in okrepila našo državo.
Ta ustava pa ni centralistična ustava, ampak tista, kakor jo zahteva duh časa, duh demokracije, ki garantira, da se zopet poslužim besed Clemenceaua, »režim pokrajinskih svoboščin«. (Medklici.)
(Dalje.)
„BYIožafosf"c
Nisem imel namena raznih političnih kombinacij in pogajanj pred volitvijo celjskega župana in podžupana spravljati v javnost, ker smatram kot samoobsebi um-Ijivo, da se taki pogovori kot zaupni pogovori obdrže zaupno in tajno; ker pa vidim, da nekateri celjski pristaši NSS očividno niso tega mnenja in celo v javnosti resnico potvarjajo, mislim, da tudi mene ti oziri več ne vežejo, da javno odgovorim in morda tudi spravim v javnost zadeve, ki bi sicer morale ostati zaupne.
Za danes ugotovim samo to, d a s e j e NSS v Celju pogajala z SLS in JSDS v Celju radi županske in pod-županske volitve. Radi tega so se vršila ponovno z menoj in z voditelji socialdemokratov pogajanja in delale kombinacije, katerih pa zaenkrat še ne izdam javnosti.
Ugotavljam tudi nadalje, da se naša stranka ni pogajala za podžupansko mesto za sebe, nasprotno je ravno naša stranka hotela brezpogojno, da mora biti narodni socialistv vsakem slučaju vsaj podžupan, akone župan. To vedo tudi dobro gospodje od NSS kakor g. Žabkar, g. Gobec in g. Dobovšek in se le čudim, kako je mogoče v časopisje ravno nasprotno poročati.
Povdariti moram tudi to, da je ravno NSS, kolikor sem poučen, začela vsled vpliva JDS na koncu vse mešati, ker je seveda dobro vedela, kako možato bo držala besedo. Ako imajo nekateri znani pristaši NSS še kaj spomina, se bodo gotovo tudi spominjali, da bi v smislu naših medse-tjtfjnjh dogovorov ne bil g. Koren tudi NSS nič premalo naroden Jr^so očividno šele sedaj pod vtisom njihove" slSjalne« taktike iznašli narodno izdajstvo, ako bi g. Koren bil župan. Če jim pa hvala od strani »Jutrovcev« in »Novodo-barjev« tako imponira, da se za to hvalo lahko tudi socializem proda, jim moram le častitati, še bolj pa njihovim volivcem.
Za danes Vam dam samo ta odgovor, ne da bi vse podrobnosti spravil v javnost Nočem namreč posnemati njihovega »lojalnega in možatega« postopanja in hočem vkljub njihovemu zavijanju po časopisih naše medsebojne pogovore za enkrat še obdržati tajne. Želim pa, da neresnico, katero so spravili v javnost, lojalno in možato s svojim podpisom popravijo, ker bi bil sicer morda le prisiljen, da spravim vse podrobnosti v javnost, pa ne brez podpisa, kakor so oni napravili, a m-pak s podpisom. Mene bo le veselilo, ako se vsled tega izkaže, da se motim.
Toliko za danes, sicer pa ostajam tudi naprej to, kar sem bil, samo s to razliko, da bom v bodoče toliko previdnejši, da bom z gotovimi gospodi NSS govoril samo pred pričami. Dr. Ogrizek.
LISTEK.
F. .".a Radeščeks
Preko HBbaniie.
(Dalje.)
IrristanišČe Sv, Ivana Meduvanskega.
Pristanišče Sv. Ivan Meduvanski je po svoji priodi sicer zelo pripravno za svoj namen. Vendar pa bi spopolnitev prirodne-ga položaja zahtevala ogromne stroške. Krševit strm in zelo visok gorski podaljšek se v ostrem polotoku zajeda v morsko gladino in tako objema na ta način od morskih valov popolnoma zavarovano pristanišče. Izmed ustja Drima in ozkega vhoda v pristanišče od morske strani se razteza ogromna pusta in močvirnata planjava, poraščena z nizkim grmičjem in vodnim rastlinstvom, kjer gnezdijo divje race in gosi.
V	samem pristanišču je zelo malo ravnega, kopnega zemljišča. Nekaj zapuščenih in napol porušenih poslopij, ki so tudi takrat služila svojemu namenu za skladišča, je vse, kar spominja na delo človeških rok v tem pristanišču. Le na enonadstropni, v skalovje prilepljeni stavbi je opažati sledove moderne tehnike. Iz te hiše, kjer je stanoval angleški admiral Troubridge kot pristaniščni poveljnik s svojim osebjem, je lep razgled na širno morsko gladino in po okolici.
V	pristanišču so š« vidni sledovi ob-
Politltne novice.
'+ Izjava anglikanskih Škofov. Protestantski anglikanski škofje iz Anglije, Indije, Afrike, zapadne Indije, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Azije in Zedinjenih držav Severne Amerike so izdali okrožnico, v kateri govore tudi o mednarodnih odnošajih. Okrožnico omenja pohvalno tudi katoliško časopisje. Med drugim pravijo anglikanski škofje, da svetovni mir ne sme sloneti na sili, marveč na zavesti, da so vsi narodi ena sama družina, da se v svojem medsebojnem tekmovanju ne smejo dati voditi od sovraštva, zavisti, brezobzirne gonje za materialnim dobičkom ter od želje za zasužnjenjem slabejših, marveč le od ideala svobode bratov ene same družine, ki tudi slabejše-mu daje možnost do razvoja. Omenjajo Zvezo narodov, sodijo pa, da bo ta ideja rodila praktične sadove le, če se narodi zopet prekvasijo z duhom krščanstva. »Verski in nravni preporod narodov je edino upanje za celi svet.«
-f- Izraz krščanske solidarnosti. Tajnik italijanskega Partito Popolare je izročil nemškemu državnemu kanclerju dr. Wirthu pozdrav italijanskih katoličanov in izjavil, da je Partito Popolare popolnoma solidaren s socialnim programom nemškega centra, ki si ga je ta postavil v težavnem času moralične in gospodarske preporoditve krščanske Evrope.
-)- Poljaki o Italijanih. »Rzeczpospo-lita« piše: »Osebe, ki se jim je posrečilo prekoračiti mejo Gornje Šlezije, pripovedujejo, da Francozi skušajo ublažiti in pomiriti razburjene duhove, Angleži umikajo svoje oddelke za Odro in le Italijani so se spustili v vojno z vstaši. Te vesti potrjujejo telegrami s Sosnovca, ki poročajo, da so v poteku raznih spopadov padli v Šleziji dva italijanska častnika in deset vojakov. Človek bi mislil, da so pravzaprav vse en-tentne čete ravno zato poslane v Gornjo Šlezijo, da bi ublažile sovražnosti in da bi Angleži in Italijani morali slediti Francozom. Toda zgodilo se je drugače. Mogoče je še razumeti, da. si Angleži glede vsega umivajo roke. Toda mnogo težje je razumeti nenadno bojevitost Italijanov, Na to bojevitost pa zidajo Nemci svoje nade, kajti »Neue Freie Presse« se zanaša na to, da general »de Marian nastopi energično in v teku treh dni potlači vstajo«. Italijani so narod z zelo bojevitim temperamentom kakor so to pokazale njih zmage v času velike vojne. Posebno po premirju se je italijanske armade polastila nezaslišana hrabrost in pogum za atako. Nobena reč je ni mogla več držati nazaj, Čitatelji, ki bi radi znali kaj podrobnejšega o tem triumfalnem pohodu, najdejo to v »Les Archives de la Grande Guerre«, mesečniku, ki se izdaja pod patronatom bivšega predsednika francoske republike Poincare ter maršalov Foch in Jayolle. (18, zvezek iz leta 1920.) Ta razval Avstrijcev, ki se že niso hoteli več bojevati, je prešel v zgodovino pod imenom velike bitke pri Vitto-rio Veneto. General Diaz jo je imenoval v svojih komunikejih »največjo, brezpri-merno bitko v svetovni zgodovini«. Vsekakor se jim mora priznati, da je bila to v gotovem oziru »brezprimerna«. Ali bi se Italijani želeli pokriti z novo vojno slavo v Gor. Šleziji? Za narod, ki je sam šele pred nekaj desetletji dbil svobodo, bi bile to zelo dragocene in lepe lavorike!«
-f Tri milijone vojakov. Angleško vojno ministrstvo je objavilo statistiko o vojaški sili posameznih držav razen Rusije. Po teh podatkih imajo pod orožjem: Francija 609.652 mož; Poljska 600.000; Italija 300.000; Grška 250.000; Jugoslavija
streljevanja pristaniških naprav z bojne la-dije tipa turške »Hamidie«, ki ie za časa balkanske vojne skušala prepoditi srbsko vojsko od albanskega morskega obrežja. Zaradi teh sledov sta pozneje izgubila svoje življenje dva srbska dečka in več jih je bilo ranjenih. Toda o tem pozneje.
Obala v pristanišču je peščena in tako plitva, da more le na nekaterih malo mestih pristati navaden čoln. Ladje se ustavljajo na sredi pristanišča. Izkrcavanje in vkrcavanje se vrši s pomočjo bark. V ta namen so iz lesenih hlodov napravljeni pomoli, zavarovani ob straneh z nametanim kamenjem.
Iz pristaniščne vodne površine štrle dimniki in jambori dveh po Avstrijcih potopljenih parnikorv.
Življenje v pristanišču.
Dva vode bogata studenca, izvirajoča v pristanišču, dajeta dobro pitno vodo. Njiju strugi sta bili stalno obkoljeni s pericami oben spolov vseh starosti in vseh stanov. Po pristanišču pa so krožile vojaške straže med ljudstvom, ki v začetku ni bilo ravno mnogobrojno.
Pred skladiščem je stala velika gomila slanine, katero so rešili iz v pristanišču potopljenih parnikov. Bolgarski ujetniki so čistili slanino od nabrane morske soli in nesnage. Za kruh, pa tudi za srebrn denar se je nekaj časa vedno dobilo skrivaj po kak košček slanine,
200.000; Švica 200.000; Španija 190.000; Rumunija 160.000; Čehoslovaška 147.300; Belgija 105.000; Nemčija 100.000; Švedska 56.000; Mažarska 35.000; Finska 35.500; Bolgarska 35.000; Avstrija 30.000; Portugalska 30.000; Holandija 21.000, Norveška 15.400; Danska 10.000. — Če vzamemo, da so ti podatki kolikor toliko pravi, potem imamo v Evropi približno 3 milijone mož pod orožjem ali 3 milijone delavnih sil — in to najboljših — manje.
Pokrajinsko zborovanje Jugosftovanske Matice v LJubljani.
Jugoslovenska Matica ima danes v Sloveniji £>0 prav vestno in marljivo delujočih podružnic, a v pripravi za ustanovitev je pa 27 podružnic. Vodstvo teh podružnic je bilo dosedaj poverjeno glavni podružnici Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Glasom pravil pa nastopi po ustanovitvi več podružnic v eni pokrajini na čelu tem podružnicam pokrajinski odbor. Zato likvidira v nedeljo, dne 29. t, m, svoje poslovanje glavna podružnica kot voditeljica poslov pokrajinskega odbora ter stopi na njeno mesto pokrajinski odbor, sestavljen iz zastopnikov cele Slovenije,
Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. in sestoji iz dveh delov:
I,	Zaupno zborovanje delegatov ob 10, uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Pristop imajo samo oni odposlanci, ki se izkažejo z izkajznico glavne podružnice. Obravnavalo se bode: Poročilo o podrobnem delovanju Jugoslovenske Matice in o njeni organizaciji; razgovor o sestavi in izvolitvi novega odbora.
II,	Javno zborovanje J ugoslovenske Matice se vrši v veliki dvorani Mestnega doma ob 2. uri popoldne s sledečim dnevnim redom:
1.	Otvoritev zborovanja po predsedniku dr. Vladimirju Ravniharju,
2.	Poročilo tajnika, in poročilo blagajnika glavne podružnice o dosedanjem delovanju.
3.	Volitev pokrajinskega odbora za Slovenijo.
4.	Predlogi in nasveti.
Opozarjamo naše občinstvo, da se
udeleži tega zborovanja, ki bo v nedeljo, 29, t, m. ob 2. uri pop. v največjem številu. Saj menda ni potrebno povdarjati važnosti Jugoslovenske Matice posebno še v zadnjih dneh.
—	Umrla je 18. t. m. po daljši, mučni bolezni v Šent Petru pri Zidanem mostu gospa Julija Petrinčič, soproga vpokoje-nega stražmojstra. N. v m. p.l
—	Za Boris Mirana! Vid, posluh, vse telesne moči vidno propadajo. Bolj ko denarna podpora, bi bila dobrodošla živi-1 al Sladkorja tam baje sploh ni dobiti.
F. S. Šegula, Pragersko.
—	Podružnica Jugoslovanske Matice na Vranskem se je ustanovila dne 21. t. m. ob veliki udeležbi občinstva. Za predsednika je bil izvoljen g. Filip Kulterer. Občni zbor je sprejel resolucijo, v kateri zahteva, da se centralna vlada kar najener-gičnejše zavzame za našo Koroško.
—	Za župana občine Stražišče pri Kranju je bil 23. maja s 15 glasovi proti 9 nasprotnim izvoljen g. Franc Bašar, odločen pristaš SLS, sin bivšega župana g. Jakoba Bašarja.
—	Na Brezjah sta se poročila 22. maja domačina Anton Bernard in Terezija Potočnik.
Dve albanski kavarnici sta skrbeli za črno kavo in tobak; drugega se v njih ni dobilo. Eno kavarnico je vojska pozneje rekvirirala za skladišče. Druga pa je obstojala le še po imenu, ker se v njej ni dobilo ničesar, le tu in tam včasih se je prodajalo slabo vino in žganje. To pijačo so nosili Albanci v ovčjih mehih. Vsakokratna >poši-ljatev« je bila še isti dan razprodana. Vino se je prodajalo po 12 srebrnih dinarjev, za žganje pa ne vem, po čim je bilo
To je bilo torej pristanišče Sv, Ivana Meduvanskega v času našega izbeghštva. Tu sem preživel skoraj mesec dni; seveda tako, kakor se je v danih razmerah pač živelo.
Ob mojem prihodu v Sv. Ivan Meduvanski mi je bila prva skrb — potolažiti glad in utrujenost. Vstopim torej v napol leseno, napol zidano barako. Od vsega pohištva je bilo le kakšnih pet miz in nekaj napol polomljenih stolov s klopmi ob steni. Takoj pri vhodu je stala ena miza nezasedena. Sedem in čakam, da mi kdo postreže. Pri ostalih mizah so sedeli častniki, vojaki in nekaj gospodov. Pili so kavo in rakijo ter se razgovarjali. Sami neznani obrazi. V dolgočasju obrnem pogled na cesto, kjer zagledam dolgo karavano konj in vojakov, katerim je jezdil na čelu polkovnik Petrovič, načelnik ekonomskega oddelka našega štaba. No, sem si mislil, vendar enkrat se tudi naš štab prikobaca do morja.
—i V Lešah je izvoljen za župana Ani ton Bohinjec, odločen pristaš SLS.
—	Jezica. Dne 19. maja 1921 ]• bil izvoljen za župana dosedanji gerent g. Lo-vro Kos, posestnik iz Savelj 5. Za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni: Miha Dimnik, Jarše 6, Josip Skerlep iz Male vasi 5, Franc Sitar iz Stožic 7, Vinko Ahlin z Je-žice 16 in Ignacij Plesnik iz Tomačevega 9, vsi posestniki in pristaši Slovenske ljudske stranke.
—	Razbor pri Slovenjgradcn. Izid občinskih volitev, kakor je bil objavljen v časopisih, ne odgovarja resnici. Od SLS je bilo izvoljenih 7 odbornikov, na listo Šmon-Sovinc pa 9. Od teh ni nobeden pristaš JDS. Pristaš JDS je v celi občini le eden, učitelj, ki pa ni med izvoljenimi odborniki. Od izvoljenih odbornikov liste Šmon-So-vinc je 6 kmetov, ki se po svojem prepričanju ne ločijo od pristašev SLS, 3 pa so socialni demokratje.
—	Kočevje. Dne 15. maja se je izvršila po objavljenem programu velika slav-nost v Kočevju. Dopoldne sta priredila godba in pevski zbor Z. j. ž. promenadni koncert pred glavarstvom ,ter žela za svoja precizna izvajanja burno pohvalo tisoč-glave množice. Po promenadnem koncerta je pevski zbor pred hišo žalosti v počašče-nje blagopokojne gospe Kajfeževe ob navzočnosti številnega občinstva zapel ganljivo žalostinko. Bil je pretresljiv, pa tudi izkren izraz globokega spoštovanja, ki ga je blaga pokojnica uživala med vsemi sloji tukajšnjega prebivalstva. Popoldne se je vršila do mraka dobro obiskana ljudska veselica s sodelovanjem godbe in pevskega zbora Z. j. ž., katerih udeleženci ka« prehvaliti niso mogli. Pred odhodom posebnega vlaka se je veselica ukinila in občinstvo je spremilo godbo in pevce na kolodvor, kjer se je zastopnik veseličnega odseka poslovil od dragih gostov, povdaj> jajoč veselo dejstvo, da je prekrasno prireditev omogočila sloga med kočevskimi Slovenci. — Uspeh prireditve je bil v moralnem oziru velikanski, v gmotnem zadovoljiv. Čisti dobiček sel je razdelil in sicer 4000.— kron za dijaški dom in 1400 kron za kočevske reveže. Vsem velikodušnim darovalcem in požrtvovalnim sodelovalcem
—	posebno damam — srčna hvala.
—	Maribor. To je strašno! Potreboval sem večjo množino belega platna in obiskal nekaj tukajšnjih trgovin. Založeni so res od tal do vrha s platnom, pa — to je strašno! —; s samo italijansko robo, samo italijansko. In same mehke« ounje, same cunje, ki se razkrajajo že- v "mrzli vodi. Milijarde so šle na Italijansko za te cunje, in ubogo naše ljudstvo si bojidelalo iz tega »srajce«. In če bi blagcTzastonj dobivali, bi bilo škoda stroškov za šivanje! —< Poslanika Češkoslovaške pa poživljamo, naj si vendar ogleda to mizerijo in naj napne vse moči, da bo prišlo češko platno v deželo, in naj si bo tudi »Rumburgerc!
—	Kmet.
—	Kako odstavljajo na Goriškem župane, nam kaže zanimiv slučaj v Štan-drežu. K njemu je prišlo več ljudi, ki so zahtevali od njega, naj podpiše izjavo, da so njegovi volivci ne bodo udeležili volitev. Tega župan ni hotel storiti. Po volitvah je dobil dekret, da je odstavljen od svojega županskega posla. To se je zgodilo na nepostaven način, a vendar je ostalo veljavno. Čas je, da bodo razpisane občinske volitve, da enkrat nehajo te razmere, če bodo nehale, seveda.
—	Toča. Dne 21. t. m. zvečer je toča hudo bila po Rašiškem pogorju ter zadela tudi Gameljne v občini Šmartin pod Šmarno goro. Škoda je velika na polju, drevju in strehah, na katerih je pobila drago ope-
Med svojimi tovariši.
Zapustim torej kavarno in jim grem nasproti. Polkovnik me najbrž ni niti spoznal, ker je samo mehanično odzdravil. Takoj sem se pomešal med vojake, ki so me vzeli v svojo sredo in tiščali vame, kakor da prihajam v vlogi bogatega strica po dolgem času iz Amerike. Povedal sem jim svoje doživljaje zadnjih treh dni, oni pa tudi svoje.
Zvedel sem, da prihajajo po hrano za naš štab, ki se nahaja še vedno v gorovju v katoliškem samostanu Nanšati. Iz njihovega pripovedovanja sem tudi posnel, da bi mi samemu ne bilo mogoče najti ta kraj. Sreča je bila torej, da smo se tako našli, ker ne vem, kaj bi počel, ko se še celo za srebro ni moglo mnogo dobiti. Kuharjev pomagač Jankovič — bil je istotako dobro-voljec kakor jaz — mi je odprl svojo torbo prav na stežaj. Revež je pozneje umrl .v Draču. N. v m. p.!
Ko je bila torba skoraj prazna in konji natovorjeni, smo krenili v Lješ, kamor smo dospeli še pred mrakom. Sicer pa je bila noč v tem zimskem času zelo zgodnja. V velikem hlevu so se nastanili konji, tovor in vojaki. Midva z Jankovičem sva si izbrala ležišči pod pristrešjem na senu. Ko sva vse potrebno ukrenila, da nama kdo drugi ne prevzame mesta, sva odšla pregledovat mesto,
KDalje.)j
ko. Oškodovanci prosijo gg. poslance, da izposlujejo kako državno pomoč.
_Vintgar. Poprava razdejanega Vint-
garja se je pričela in bo delo dovršeno do srede junija. Do tega časa pa ostane Vintgar za občinstvo zaprt.
—	V razvedrilo. Belgrajska »Tribuna«, piše o listu »Avtonomist« sledeče: »To je organ anti-državnili elementov vseh mogočih in nemogočih barv, sovražnikov našega ujedinjenja, ki se rekru-tirajo iz klerikalne, komunistične, demokratske in socialistične stranke. To so ljudje posebnega značaja, ki se skrivajo danes pod to, jutri pod drugo strankarsko firmo. To so ljudje »iz kleti hotela Uniona,« ki pa spet ni nič drugega kakor >Luda kučac (norišnica).« — Kdo belgrajske liste pita 8 takimi informacijami, ni ravno težko uganiti. — Iz Cokorilove »Srpske Zoreč »...Poklonimo se kultu Zdravega razuma, zberimo svojo zdravo moralno moč in delajmo za triumf vstajenja velike in razširjene Kraljevine Srbije. To je naloga vseh pametnih in poštenih državljanov, pa nai se imenujejo Srbi, Hrvati, Slovenci, Muslimani, Zidi, Madžari, Nemci... ako hočemo, da naša domovina ne postane norišnica in predmet zasmehovanja vseh razumnih narodov.«
—	»Belgrajska sramota«. Pod tem naslovom piše belgrajska »Politika« o sprejemu češkega pevskega društva »Hlahol« v Belgradu in pravi, da je bil ta sprejem škandal za prestolico. Mestna občina je razglasila po časopisju, da bo pozdravila goste na kolodvoru ob 11. uri. dasiravno prispe vlak po voznem redu ob 7. uri zjutraj. Ker ima ta vlak navadno par ur zamude, so mestni očetje odredili sprejem za tako »približno« ob 11. uri. A kakor nalašč je vlak ta dan prispel točno ob 7. uri in bratje Cehi niso na kolodvoru našli nikogar razen par postreščkov in raznašalcev časopisov. Iz časopisov so zvedeli, da jih bodo sprejeli ob 11. uri in čeprav trudni od vožnje, so potrpežljivo čakali na hodnikih kolodvora. Končno je nastopila ura »svečanega« sprejema. Ob 11. uri se je na kolodvoru zbralo 7 zastopnikov belgrajskih pevskih društev, 5 akademikov in kot trinajsti eden občinski odbornik, ki bi jih moral pozdraviti v imenu mestne občine, a je opustil, ko je videl to sramoto. Češki poslanik je nato pozval goste v mesto, kjer se jim je odkazalo prenočišče v domu za zaščito dece. Tudi v najslabši kasarni bi bilo lepše, kot pa v tem »Domu«. — Mislimo, da to poročilo belgraj-skega lista ne potrebuje komentarja.
—	Vsi v Bohinj 1 V lepi legi tik jezera se nahaja »Hotel sv. Duh«, kjer je na razpolago 40 sob, čolni in kopališče. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir.
—	Koroški večer r Mariboru v soboto, dne 21. t. m. v »Narodnem domu«, se je obnesel v obisku srednje dobro. Pogrešalo se je oficijelnih zastopnikov civilnih oblasti; zato je bilo topot čast-neje zastopano vojaštvo: general Drago Milutmo-vič, inšpektor pešadije, komandant mesta polkovnik Bogičevič, komandant voj. realke polkovnik Jakovljevič in več drugih štabnih in višjih častnikov. Govorili so: župnik Gabron, Arnuš in dr. Kotnik, poživljajoč k složnemu narodnemu delu. Za petje je poskrbelo pevsko društvo »Drava«, deklamirali so koroški begunski dijaki; oficielpn del sporeda se je zaključil s sviranjem vojaške
godbe.	....
—	Na državni praznik 24. maja so pozabili Ha mariborskem okrožnem sodišču; razpisali so ea ta dan n* obeh kazenskih oddelkih razprave.
—	En vagon streliva izginil. V zadevi carinskega uradnika Nepomuckija v Mariboru prihajajo vedno lepše stvari na dan. Nepomucki je kakor znano v strahu pred preiskavo, dvakrat fingiral tolovajski napad na svojo osebo. Poleg raznih manipulacij ga sedaj tudi sumničijo, da stoji v še nepojasnjeni zvezi z onim vagonom streliva, ki je svojčas dospel v Maribor, bil tu zacarinjen in nato neznano kam — izginiL Njegova sled pelje še do Zidanega mostu, od tu dalje pa dozdaj manjka še vsaka sled. Nepomucki se je baje že izpočetka izgovarjal, da je ta vagon pač zacarinil z drugimi vred, a naslednjega dne, da je ravno ta vagon brez njegove vednosti neznano kam izginil. Vsekakor bo slučaj Nepomucki, kadar pride pred sodišče, pojasnil marsikatero skrivnost iz poslovanja obmejne carinarne v Mariboru.
—	Razkritje krivcev 13. X. t Mariboru. Že v drugič preložena razprava proti Srbijancu Drago Ščekiču, poslovodju »Drave« v Mariboru radi demonstracij v noči 13. oktobra je razgrnila zagrinja-!o, pod katerim so se dozdaj skrivali pravi krivci tega viharnega večera. K novi razpravi se bodo predlagale tudi priče, katerim je znano, kdo je bil tisti odgovorni državni funkcionar, ki je na opo-zoritev neke ugledne osebe izrekel: »Postimo jim ventil !<
—	Nevaren izzivač. V gostilno g. Prevca v Studenem v Selški dolini je prišel Janez Š., kateri je pričel Prevca zbadati in vrgel proti njemu pol-litrsko steklenico; na to je odprl nož in šel nad Prevca, ki se je branil s kopitom puške, toda Š... je ranil Prevca z nožem na levi roki. Poškodba je bila težka.
—	Ustreljeni volk. France V... iz Topolj je
izvedeli, zaplenili prodano kožo in jo izročili gosp. je odri in prodal kožo za 400 kron. Orožniki so to izvedeli zaplenili prodano kožo in jo izročili gosp. Hajnriharju ter zaplenili V ... tudi puško.
—	Tatvine. Ignac Kranjc, ki je služil pri g. Avgustu Trpincu v Kamniku, ie okradel svojega gospodarja za 718 kron. Pokoril se bo za to v težki ječi 6 tednov. — Hlode sta kradla Anton Rožanc in Jakob Kranjc iz Topola. Obsojena sta bila vsak na 14 dni ječe. — France Triller iz Kranja je kradel na kranjskem kolodvoru deske in je nagovarjal Ivana B., naj pred sodiščem tako priča, da bo (Triller) oprošen. Deželno sodišče ie Trillerja obsodilo na tri in pol meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na teden in s temnico vsakih 14 dni.
—	Poškodbe. Iz Lužarjev pri Kočevju so prepeljali v bolnišnico 10 letnega sina trgovca Antona Andolška. Revček je padel pod voz in si zlomil obe nogi in desno roko. — Stroj je zagrabil v tvornici delavca Andreja Čerma-ka iz Dobrunj in mu težko poškodoval desno roko. — Voz je pritisnil čez obe nogi v trboveljskem rudniku delavca Feliksa Fartina, katerega so prepeljali v Ljubljano. — V Golobovi tvornici na Glincah se ie vrezala s steklenico v desno roko 21 letna delavka Mariia Verbec iz Divače. Nezgoda je težka.
—	Nad orožnikom ie kričal Ivan Šuštar, ko je ta poizvedoval po nekem hudodelstvu: »Bom že žandarjem pokazal, da bodo mene poznali; takoj jutri te bom naznanil; takih žandarjev mi ne rabimo, ki podijo ljudi po cesti.« Deželno sodišče je obsodilo Šuštarja na 400 kron denarne globe, eventualno na 10 dni zapora.
—	Nakainična in brsojavno nakamična slui-
ba z uradi: Krk, Punat, Baška, Vrbenik, DobrinJ, Omišalj in Malinska se je uvedla s 18. majem t. 1. Vse navedene pošte so na otnk» Krku.
ljubljanske novice.
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vse svoje člane, da se na praznik presv. Rešnjega Telesa udeleže procesije v stolnici skupno pod društveno zastavo. Društvo gre iz Rokodelskega doma ob četrt na devet do glavnega vhoda šen-klavške cerkve, kjer se uvrsti v procesijo.
lj Katoliško mladeniško društvo se udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa v stolnici. Člani se zbero v četrtek ob 8. uri zjutraj v Rokodelskem domu.
lj Sentpetersko prosvetno društvo se udeleži procesije pri sv. Petru na praznik presv. Rešnjega Telesa korporativno z društveno zastavo. Člani in članice se vabijo, da se zbero polnoštevilno točno ob šestih ob vrtu gospe Jegličeve.
lj Pevsko društvo »Ljubljana«. Danes zvečer ob 8. uri pevska vaja za mešani zbor. — Po vaji odborova seja. Pridite vsi in točno.
lj Leonova družba. V sredo 25. maja ima odbor Leonove družbe ob 6. uri zvečer v I. nadstropju Jugoslovanske tiskarne svojo sejo. Zadeve važne. Odborniki vljudno vabljeni. — Predsednik.
lj Manifestacijsko zborovanje za Koroško. Včeraj ob 10. uri se je na inicijati-vo koroških akademikov vršilo na univerzi manifestacijsko zborovanje celokupne akademske omladine. Zborovanju so prisostvovali tudi vseučiliščni profesorji in zastopniki tukajšnjih listov. Govorili so akademiki gg. Ude, Urbane in Fellacher. Sprejeta je bila primerna resolucija.
ijlz potne torbe. V ponedeljek dne 23. maja, je pohitela mladina več ljubljanskih šol in zavodov v prosto majniško naravo na Gorenjsko in Dolenjsko. Izletnikom je železniška uprava poleg polovične vozne cene oskrbela tudi poseben vlak proti Gorenjski, kar bodi v pohvalno priznanje javno povedano. Enako je zbudila pozornost izredna uslužnost in prijaznost železniškega osobja na ljubljanskem glavnem kolodvoru in tudi osobja na vlakih. Splošno se pa opaža, da mladina premalo spoštuje lepoto narave. Zdi se, kakor bi naši mestni ljudje sploh ne pojmovali, kolika škoda se napravlja na polju, travnikih in senožetih našim posestnikom, ko razni zlasti nedeljski izletniki brezčutno in brezvestno teden za tednom lomastijo kraj potov po izletnih točkah ter odnašajo v šopih vse, kar ima znak cvetja. Ni čuda, če naši kmetje nimajo prijaznega obraza tudi ne do skromnega in naravo res ljubečega meščana, ko morajo z nevoljo opazovati, kako gine lepo lice cvetočih livad, kako so pomandrani bujni travniki, pohojeni vrtovi, pomečkana gosta trava v senci sadnih in drugih dreves! Ta tožba ni prva v našem listu. Če smo jo ponovno zapisali, smo storili to na izrecno željo posestnika na izletni točki, ki se je bridko pritožil v imenu več njegovih tovarišev.
lj Nov odpovedni razlog. Te dni se je vršila razprava pred okrajnim sodiščem v najemninski zadevi A proti B radi odpovedi stanovanja. A je argumentiral svojo odpoved s tem, da ima B na steni v svojem stanovanju še vedno sliko avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Razpravljajoči sodnik je odpoved potrdil iz edinega razloga, ker ima najemnik v stanovanju še vedno obešeno sliko Franca Jožefa, češ, da je treba vse take ljudi s tako mentaliteto iz stanovanj ven zmetati. Nič ni pomagalo najemniku B, da se je skliceval na sokolsko izkaznico, češ da je že nad 30 let član Sokola, ostalo je pri odpovedi. Razprava je bila v dvojnem oziru zanimiva, ker smo izvedeli nov odpovedni razlog, ki še ni kodifi-ciran in pa dejstvo, da so člani Sokola še vedno prešinjeni avstrijske mentalitete. — Besedo imata sedaj »Jutro« in »Slovenski Narod«.
lj Ljubljanska Samopomoč je sklenila na svojem zadnjem občnem zboru likvidacijo zadruge. Primanjkljaj je glasom poročil za kratko dobo obstanka Samopomoči naravnost ogromen. Po ugotovitvi revizorjev znaša že 23. aprila t. 1. K 1,124.000. — Splošno mnenje na občnem zboru je bilo zato, da se takoj napove otvoritev kon-kurza, ki je po vseh pravilih zadružnega zakona in konkurznega reda neizogiben. Končno se je po prizadevanju od gotove strani doseglo vendar-le glasovanje za likvidacijo. Naglašalo se je namreč, da bo po zagotovilu dr. Kukovca vlada odpisala svoj dolg. Vlada bo to morala storiti brez dr. Kukovca, pa naj se je sklenila likvidacija ali otvoritev konkurza. Temu, ki nič nima, se ne more nič vzeti. Enako je s člani. Polovica jih je, od katerih se deleža v nobenem slučaju ne bo moglo izterjati, Pa večina bo rada plačala še enkratni delež, samo, da pridejo pravi krivci do zasluženega plačila. Pozor torej! Najbrž se hoče tudi tu slepomišiti. Iz vsega sledi jasno, da je prišla Samopomoč na rob propada največ vsled malomarnosti njenih funkcijo-narjev. Vsi ti pa so JDSsarji oziroma liberalci. Zato sc jih mora seveda rešiti pred posledicami konkurza. Kaj poreko k temu trgovci, kaj davkoplačevalci in kaj državni nameščenci, ko bodo končno uvideli, da se je odpis dolga izvršil na škodo »Potro-šačke zadruge«? Da, da, lepo napredujemo — v korupciji. — »Jurist«,
lj Prijeti tat. Včeraj smo na kratko poročali, da je bil v nedeljo aretiran 16 letni Albert Slegl, ki je priznal, da je ukradel lesnemu trgovcu gosp,
Trobevšku iz Vrhpolja pri Kamniku listnico, ▼ kateri je bilo nad 78 tisoč kron. G. Trobevšek je bil v petek teden v Ljubljani. Pred odhodom je povabil seboj v Kamnik Alberta šlegla, ki pa ni iz Kamnika, kakor smo včeraj pomotoma poročali, marveč je njegova rodbina nekje v Italiji. Drugi dan je g. Trobevšek opazil, da mu manjka listnica z denarjem. V nedeljo popoldne je mlad fant pod Tivolijem pri gugalnicah in streliščih prav pošteno zapravljal. To je opazil pekovski pomočnik pri Bizjaku na Poljanski cesti Anton Fišinger. Takoj je sumil, da je fant denar ukradel. Šei je po stražnika Remšaka in mu povedal, kako fant zapravlja. Stražnik je nato fanta prijel. Ta mu je priznal, da se piše Albert Slegl in da je ukradel denar trgovcu Trobevšku. Kakor čujemo, je g. Trobevšek izplačal stražniku 8000 K nagrade. Prav bi bilo, da bi bil te nagrade deležen tudi g. Fišinger, ki je opazil, kako fant zapravlja in nato poklical stražnika.
lj 1000 kron nagrade dobi, kdor izsledi mož-ko dvokolo, ukradeno zadnjo nedeljo proti večeru blizu Zgor. Šiške. Kolo je črno barvano, ima ime »Kinta« na zobčnem koiesu, štev. 135.308. Imelo je na prvem kolesu star, temnosiv in ob obeh straneh razpokan, na drugem kolesu popolnoma nov, belosiv gumijev obroč, znamke »Pirelli«. Naznanilo sprejme policija ali upravništvo tega lista.
lj Poselsko knjižnico je izgubila neka služkinja, dne 23. t. m. od zavoda Sv. Marte do semenišča. Najditelj se naproša, da odda knjižico ▼ upravi »Slovenca« ali na poiiciji.
lj Izgubila se je včerai od 2 do pol 3. ure
F opoldne na poti po Resljevi cesti in po Sv. etra nasipu od Zmajevega mostu do Prešernovega spomenika srebrna moška žepna ura z nikelnasto verižico. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v uredništvu »Slovenca« proti nagradi.
lj Našel se je ženski uhan. Dobi se v prodajalni v Prisojni ulici št. 7. — Zapestnica se je našla in jo dobi dotična oseba pri g. oficialu Zales-jaku na Rimski cesti 18.
HaiesoDZjSa poročila*
IZ KONSTITUANTE.
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Današnja seja konstituante se je pričela ob pol 10. dopoldne. Prvi je govoril musliman Sadovič, ki se je v glavnem bavil s šolskim vprašanjem v Bosni in Hercegovini, kjer tri četrtine dece ne hodi v šolo. Glede kancelpa-ragrafa je dejal, da je nevaren, ker bi lahko nastale neutemeljene denunciacije. Minister za konstituanto Trifkovič zavrača predgovornika in zagovarja ustavo. Zem-ljoradnik Moskovljevic zagovarja kancelparagraf in izjavi, da bo glasoval zanj. Zahteval je večjo skrb države za narodno prosveto. Dr. Trumbič pravi, da govori ustava o državljanstvu, ne pove pa, kako se imenuje to državljanstvo. Zahteva, naj se ustavi beseda »jugoslovansko«. O verskem vprašanju pravi, da je zelo težak in kompliciran problem. Najbolje bi se dalo to vprašanje rešiti z ločitvijo cerkve od države. Glede kancelparagrafa izjavlja, da ni jasen, da ne daje dovolj garancij in da bo ostal samo na papirju. Predlaga, naj se v členu 16, ki govori o manjšinskem šolstvu, izpusti zadnji stavek. S tem predlogom se je strinjal tudi Laza Markovič, nakar se je ta člen vrnil ustavnemu odboru. Ob 1. uri popoldne je bila seja zaključena.
PRIBIČEVIČ BO LE DRAŠKOVIČEV NASLEDNIK.
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Vprašanje notranjega ministrstva se je rešilo tako, da bo Pribičevič nadomestoval Draškoviča, dokler bo ta na dopustu. Med tem časom upajo demokrati, da bodo pregovorili radi-kalce, da bo potem Pribičevič stalno ostal na tem mestu.
PRORAČUN VOJNEGA MINISTRA.
Belgrad, 24. maja. (Izv.) Finančni minister je vrnil vojnemu ministru proračun tega ministrstva za prihodnje upravno leto. Vojno ministrstvo je zahtevalo, da se ustavi v proračun 10 milijard. Finančni minister je izjavil, da tega državne finance ne zmorejo.
GENERAL HADŽIČ ODPOTOVAL V BELGRAD.
Zagreb, 24. maja. (Izv.) Danes se je odpeljal v Belgrad general Hadžič, da prevzame vojno ministrstvo. Poveljništvo savske divizije je prevzel general Pešič.
NEMŠKI NACI0NALCI NA ČEŠKEM SE GIBLJEJO?
Praga, 24. maja. (Izvirno) Nemški na-cionalci so se zopet pričeli gibati. Na svojem zborovanju v Karlovih varih so sklenili resolucijo, v kateri poudarjajo, da se hočejo z vso silo boriti za samoodločbo Nemcev na Češkoslovaškem.
GENERAL WRANGEL V BELGRADU.
LDU Belgrad, 24. maja. (ZNU) Kakor doznava »Politika«, pride general Wrangel koncem tedna v Belgrad s svojim štabom. General Wrangel se bo nastanil stalno v Sremskih Karlovcih. Okoli 5000 Wranglo-vih vojakov bo zaposlenih pri popravljanju železniške proge Belgrad—Gjevgjelija.
DOGODKI V ŠLEZIJI.
LDU Varšava, 24. maja. (Brezžično) Uporniško frontno poročilo od 23. t. m.: Nemci so napadli Rozemberk, a so bili s težkimi izgubami odbiti. V srednjem odseku je položaj neizpremenjen. V južnem odseku so Nemci pod varstvom oplopnih vlakov prekoračili Odro pri Gorzycah, a so bili zavrnjeni. Železniška proga Olsza—Wodzi-slav je peporabna za vožnjo, ker so odstranjene tračnice. Ustaši so zasedli Myslovice, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo.
LDU Pariz, 24. maja. (Radio Gri«.) »Newyork Herald * prinaši iz Varšave vest o velikih demonstracijah v prilog zedinjenju Gornje Šlezije s Poljsko. Manifestacij-ska skupšč:.na je sprejela resolucijo, v kateri se naglaši. da je proklamaiija združenja Gornje Šlezije s Poljsko nepreklicljivo dejstvo. Poljski narod upa, da ga bo Francija v njegovi pravični stvari podpirala in tako zavarovf la mir.
NEMŠKI ODGOVOR.
LDU Pariz, 24. maja. (Havas) Nemški poslanik dr. Mayer je izročil danes odgovor nemške vlade glede koraka, ki ga je storil poslanik pri svoji vladi na prošnjo ministrskega predsednika Brianda. Odgovor trdi, d aje nemška vlada odredila striktne ukaze, da se zapre nemško - gornješlezijska meja.
NASILJA FAŠISTOV.
LDU I r rdon, 24. maja. (Radio GHČ.J Poročajo, da !e radi preganjanja po fašistih v prisotno&ti karabinijerjev pobegnilo do 200 oseb iz Julijske Benečije v Jugoslavijo.
FAŠISTI PROTI GI0LITTIJU.
LDU Rim, 24. maja. (DunKU) Musso-lini je izjavil v nekem intervievu, da bodo stopili fašisti v opozicijo proti Giolittiju. Svečani otvoritvi parlamenta po prestol-nem govoru ne bodo prisostvovali, ker so načeloma republikanci.
VOJNO STANJE MED NEMČIJO IN KITAJSKO KONČANO.
LDU Pariz, 23. maja. (Brezžično.) Iz Pekinga poročajo, da sta Nemčija in Kitajska, katera ni podpisala versailleske mirovne pogodbe, dne 20. maja sklenili dogovor, po katerem se smatra vojno stanje med Nemčijo in Kitajsko končano.
PROCES PROTI MORILCEM GROFA TISZE.
LDU Budimpešta, 24. maja. (MKU) Nad obtoženci v procesu umora grofa Ti-sze je danes vrhovno honvedsko sodišče izreklo končnoveljavno obsodbo. Glede Štefana Dobosa, ki je bil, kakor znano, obsojen na smrt in je pred nekaj meseci v, ječi umrl, je bila prva obsodba kasirana in zadeva izročena civilnemu kazenskemu sodišču. Glede Tiborja Sztankovskega se je smrtna obsodba prve instance izpreme-nila in je bil obtoženec obsojen na 17 let prisilnega dela. Glede Hiittnerja so bili predloženi ničnostni razlogi zavrnjeni.
PORTUGALSKA VLADA ODSTOPL
LDU London, 23. maja. (Reuter.) Poj ifzjavah listov je portugalska vlada sklerif&' po presoji političnega položaja, da odstopi, četudi ji parlament ni izrekel nezauppice} V deželi vlada popoln mir.
Katoliški vestnik.
c V Kamni gorici bo 1. junija ob' 11, uri sestanek za polovico sodalov radolji« ške dekanije.
c Na Brezjah je procesija s Sv. R. T. vsako leto na nedeljo po prazniku. .Vrši se zelo slovesno.
c Nazaj h Kristusa. V katoliško Cerkevi se je povrnil malo pred smrtjo francoski vodja socialistov, prostozidar A 1 d y. Pred pričami je napravil zapisnik, v katerem izjavlja, da se povrača k veri svoje mladosti in da se je spravil s sv. Cerkvijo. Nato je zahteval, da hoče prejeti sv. zakramente za umirajoče, ki mu jih ie podelil mestni župnik pri sv, Pavlu V Narbonne, Vse to se je izvršilo ob polni zavesti bolnikovi, ki je tudi zahteval cerkveni pokop. Seveda to popolno izpreobrnjenje ni bilo po volji njegovim bivšim tovarišem in bratom v loži, ki so hoteli porabiti pogreb pokojnega za prostozidarsko manifestacijo. Toda prišli so zastonj. Pokojnikova družina je prepovedala vse znake in zastave socialistov in framasonov ter poskrbela, da ?e bil Aldy pokopan v mestu Millau.
Dijaški vestnik.
d »Danica«. Procesije na dan sv. Rešnjega Telesa se udeleži »Danica« korporativno s trakovi. Vabim vse tovariše in tovarišice, da so zbero pred procesijo polnoštevilno za stolno cerkvijo. — Predsednik.
Orlovski vestnik. ~~~~
Sv. Gregor. Telovadni odsek Orel priredi v nedeljo, dne 29. maja orlovsko akademijo. Začetek ob 3. uri popldne. Na sporedu je mnogo lepih stvari. Iz Ljubljane pride predsednik Orlovsko zveze. Vabljeni so bratje in sestre iz okolice ter prijatelji naše mladine, da pohite ta dan v našo vi. šave. —
Trobentaške tekme. Okrožja in odseki, ki so bodo udeležili trobentaških tekem o priliki delnih prireditev J. O. Z., naj nemudoma javijo tekmoval*, ce po sledečem redu: 1. Tekma okrožnih trobentačev. — Okrožje: (Ime in priimek); Odsek:..., Tekmovalec:... — 2. Tekma odsekovih trobentačev. (Red kakor pod točko 1). — 3. Tekma troben-taških zborov. (Red kakor pod točko 1). — Pod točko 3. naj navedejo okrožja oziroma odseki, je-li zbor okrožen, odsekov ali sestavljen iz več odso. kov. Točne prijave pošljite vaditeljskemu zboru.
»Orlič«. Izšla je prva številka »Orliča«, katere ljubka in zanimiva vsebina nam je porok, da se bo list gotovo priljubil našim otrokom. Z naročit-vijo istega bodo stariši naredili svojim malčkom največje veselje. List stane samo 4 krone do konca tega leta. Naročnina se pošilja na upravo »Or-liča«, Ljubljana, Ljudski dom. Prav toplo priporočamo!
Turlstika In šport.
S. K. Primorje in Sparta otvorlta v nedeljo, dne 29. maja t. 1. novo nogometno igrišče na Dunajski cesti za Aleksadrovo (artilerijsko) vojašnico ob 17. uri popoldne s tekmo proti reprezentanci Slovenije (S. K. Ilirija). Predprodaja vstopnic so vrši od potka naprej pri tvrdki Bar, Cankarjev« nabrežje in pri blagajni kavarno »Zvezda«, (k)
Prosveta.
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBUAN1.
Drama:
Sreda, dne 25. maja: Elga. V prid Udruženja gledaliških igralcev. Izven.
Četrtek, dne 26. maia: Navaden človek. Izven.
Opera:
Sreda, dne 25. maja: Zaprto.
Četrtek, dne 26. maja: Carmen. Red E.
Petek, dne 27. maja: Zaprto.
pr Slovensko narodno gledališče v Mariboru — O gledališki umetnosti 19. stoletja je zapisal J. Hoheneggcr sodbo: »Zgodovina gledališča je vsepovsod zgodovina propada.« Ni sicer povsem resnična, a gotovo je mož ne bi bil izreke!, da ni bilo mnogo puhlosti na takratnih odrih. Sličnega mnenja se človek boji slišati o sodobni slovenski gledališki umetnosti, ki tudi ne kaže preveč prav zdravega jedra. Že to je velika umazanost, ko se gledališke deske vdinjavajo političnemu in pouličnemu kurzu, mesto da bi se varoval vsaj tu edino strog umetniški značaj. Druga bolehna prikazen jo dvoboj med odrom in kritiko, dasi res ni omejen samo na Slovence. K temu pa se pridruži slaba drama, tako da nimamo najlepše slike o slovenski gledališki umetnosti. — Govoriti hočemo o slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Potreba bi bila, da bi se razpravljalo o njem vsled važnosti, ki jo ima za našo kulturo, večkrat, a omejevati se moramo žal na prilično možnost. Gledališče ni samo in ne sme biti krajevna zadeva, lastiti si in posečati ga mora ves narod, posameznim kakor vsem skupaj mora biti jenako mar. Potem bo res narodno gledališče, ne pa da se pripušča dobri volji obstoja ali propada, da dela* za napredek niti ne omenimo. Mariborčani sami pa pozabljajo že sami malodane na vse ie dolžnosti, kaj da bi se šele širša javnost brigala za to. Ne delajo si pač skrbi iz tega, ako se igra dobra drama sto gledalcem in poslušalcem, sami pa vihajo nosove, češ: ni za nas, brez muzike ni nič. Kakor hitro pa se prikažejo v tingitanglski opereti skrajno neokusna debela bedra — oprostite izraz — pa bi stopali drug drugemu na glavo, samo da izkažejo časovno nekulturnost. Gledališko vodstvo, ali bodi kdorkoli, pa drži vragu prst s svoje strani. — Repertoar letošnje sezone ni najslabši, v kolikor ni pomazan z gledališkimi šmirami. Nad takšno navlako se človek jezi posebno takrat, če ie videl že dobro igro na odru. Pa blagajna se mora mazati, pravijo gospodje. Če že greh res mora biti — mene za to prepričanje nihče ne bo pridobil — vzemite vsaj mažo najboljše vrste! Sicer pa s tem proč, proč! V kolikor pa tiče dobrih imen v repertoarju, je vodstvo pokazalo precejšnje razumevanje. »Mladost«, »Vrag«, .Kasiia«, »Vstajenje«, »Mrak«, »Misel«, »Ekvinokcu«, »Otroška tragedija«, »Razvalina življenja«, »Veleja«, »Obrt gospe Warrenove« in še par drugih, odtehtajo dokajšnje dobro v gledališki umetnosti Sicer ie treba katerikrat zatisniti eno oko, a kar odklanjati tu vendarle ne moremo. Da
bi bila pri tem odločna vstrajnost, doseglo bi se marsikaj in lep kos umetnosti bi prišli naprej. Popuščanje in kolebanje pa nič dobrega ne stori. — O igralcih je težko reči odkrito besedo, čeravno je docela resnična, odkar so si privzeli nekateri še druge vrste »poklic«, a ne ti v Mariboru, pač pa drugod, drugod. V njihovem pravem poklicu pa moremo deliti mariborske gledališke igralce, kakor sploh vse drugod, v dvoje vrst: prvi so, ki vloge doživljajo, drugi pa so oni, ki si iih domišljajo in ti si še po vrhu domišljujejo, da so umetniki, česar prvi ne storijo, čeravno so umetniki. Osebna imena opustimo, sicer si kateri domišljavih kaj neprimernega domisli. Reči pa smemo to besedo jasno, da ne bo nejevolje vsaj pri onih, ki res zaslužijo, da se podčrtajo njihova imena, končno mnenje pa bomo povedali po dovršeni sezoni, ker celota nud ikriti-ku še najobjektivnejšo sodbo. — Joso Josta.
pr Nove skladbe. Pevsko društvo ljubljanski Zvone je založilo in izdalo sledeče skladbe: Ant. Lajovic, »Pesmi samote«, samospevi s sprem-ljevanjem klavirja, cena K 16.—, >Trije moški zbori« Adamiča. Rožanca in Prelovca, cena 10 K, »Pet veselih pesmi Emila Adamiča« za moški zbor, cena K 20.—. Naročajo se skladbe pri pevskem društvu »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani, ki dovoli naročilom nad 10 izvodov primeren popust; dobe se pa vse tri izdaje tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Dobrih skladb izide malo, zato priporočamo našim društvom in ljubiteljem glasbe, da si omenjene krasne samospeve in moške zbore nabavijo!
pr Ali so Bolgari Slovani? Opetovano jih več iz političnih tendenc drzno odreka Bolgarom slovanski narodni značaj. Zato je potrebno vedeti, kaj pravi o tem resno znanstvo. N i e d e r 1 e , kateremu ne more nikdo odrekati objektivnosti in znanstvenosti, pravi naravnost: »Zato niso današnji Bolgari v manjši meri Slovani, kot Srbi ali pa Čehi in mislim, da so vplivali na inačico fizičnega tipa, ki jo srečamo pri Bolgarih, kakor tudi na jezikovno inačico (variacijo) v veliko večji meri ostanki starih prebivalcev, s katerimi so se Slovani stikali in mešali po celem polotoku (kakor tudi poznejši razni zgodovinski vplivi), kot pa osamljeni rod Asparuhovih Bolgarov« (ta je ostal v sev. vzhodnem delu Bolgarske in se je mešal pozneje s tja dospelimi Oguzi, Kumani, Pečenegi in Tatari),
»katerih« (t. j. Asparuhovih Bolgarov) »število je bilo nasproti Slovanom neznatno in kateri so bUi deloma že prej za časa svojega bivanja v Zadona-vju proniknjeni s slovanstvom. Padla je tu samo kapljica tuje krvi v slovansko kri« (Slovanske sta-rožitnosti, II, 2, str. 412—413).	—č-
BORZA.
LDU Zagreb, 24. maja. Devize. Berlin 195—210, Italija izplačilo 685—691. Italija ček 683—685, London izplačilo 498—502, London ček 490—0, Newyork kabel 123.50 do 0, ček 122—123, Pariz 1070—1085, Praga 185—186, Švica 2225—2230, Dunaj 21.90—22.05, Budimpešta 57—58. Valute; Dolarji 121.50—122.50, avstrijske krone 22.25—22.50, rublji 50—57, napoleondor 415—420, marke 213—215, leji 218—0, italijanske lire 670—675, angleški funti 0 do 485.
g Sejmski red »Ljubljanskega velikega
semnja«. Čas in kraj semnja: Ljubljanski veliki semenj prične v soboto dne 13 avgusta 1921
ob 8, uri zjutraj ter traja do 24. avgusta 1921 18. ure zvečer. Semenj se vrši v posebnih v ta namen postavljenih zgradbah pod Tivolijem na travniku med Gosposvetsko cesto in Kos-lerjevim vrtom. — Kdo se more semnja udeležiti kot razstavljalec. Semnja se more udeležiti kot razstavljalec vsak industrijec, obrtnik in trgovec-grosist, ako se njihova podjetja nahajajo na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istotako se morejo udeležiti semnja jugo-slovenska industrijska, obrtniška in trgovska udruženja. Udeležba je dovoljena tudi inozemskim interesentom, prednost pa imajo oni, ki so zastopani po domačih tvrdkah. Vendar pa se inozemcem zabranjuje razstavitev predmetov, ki se izdelujejo v naši državi. Sejmski urad »Ljubljanskega velikega semnja« si pridrži v vsakem primeru pravico prijave k udeležbi odkloniti brez navedbe vzrokov. — Razdelitev panog. V splošnem se bo semenj delil v tri dele: 1. industrijskega in obrtniške-
Elida Shampoon
za
umivanje glave
se zopet dobiva povsod.
ga, 2. trgovskega in 3. v oddelek inozemskih udeležnikov. V vsakem teh oddelkov se določijo še poodseki, razdeljeni po strokah. — V industrijskem in obrtniškem se smejo razstaviti samo predmeti jugoslovenskega porekla, ki se izdelujejo v lastnih tvornican ali delavnicah. V trgovskem oddelku se smejo razstaviti vsake vrste izdelki, tudi nozemskega izvora, v oddelku za inozemce pa se razstavijo izključno le njihovi predmeti,
g Finančna delegaciia obiavlia uradno: Generalna direkciia državnih dolgov ie odredila podaljšanje roka za priiavo v inozemstvu deponiranih obveznic predvojnih in voinih do-soiil do 31. maia t. 1. Občinstvo se opozarja na dotični razglas v »Uradnem listu«.
g Velesejem v Poznanju. Razstava vzor-
cev poljske industrije se bo vršila v Poznanju od 20. maja do 5. junija t. 1, Na razstavi boao zbrani vzorci vseh panog poljske industrije.
Razstava bo splošen in prvi pregled gospodarske moči Poliske ter bo zbirališče vseh, ki žele stopiti v trgovske odnošaje s Poljsko. Od-
bor velesejma v Poznanju bo vsakemu gostu nakazal stanovanje. Na razpolago so touna vseh_ jezikov, _ Podrobnejše informacije
daje
poljski generalni konzulat v Zagrebu.
Meteorologfčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Cas opfteo- vania	Barometer v mm	Termometer v O	L1 siti rum. (litorenoa v C	Nebo, vetrovi	Padavino ▼ mm
22./B. 21 h	7351	18-5	0-9	obl.	
23,/5. 7 b	736-5	17	0-9	d. obl. v.	17-5
23./5. 14 h	736	23-1	3-8	jasno v.	
kaučuk - pete za Eeolie.
Za dvakratno objavo v lednn se račnna 8 kron«)
ATELIJE za ČRKOSLIKARSTVO. Vriston Filip, »Hotel Malič«. BARVNI TRAKOVI, ČRNILA.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3
FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6.
IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, 1. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.) KLEPARJI Korn T„ Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor, ul. 13.
Priporočalo se sledeče domače fvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje.
Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNI SALON ZA OBLEKE:
Rodič Zdenka, Gradišče 8/B, I. n.
PISALNI STROJI, Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
RAZMN0ŽEV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uber F- & A., Selenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15. Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Bren Pavel, mestni stavbenik,
Novo mesto—Gradac. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10. Jakob Vodopivec, Zagorje ob Savi.
TAPETNIŠKA DELAVNICA: Jager Franjo, Komenskega ul. 12 (Rokodelski dom).
TOVARNA FURNIRJA,
žaga in trgovina z lesom, Podrečje, p. Domžale.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikaš L., Mestni trg 15.
(Za dvakratno objavo v tednu sa računa 8 kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO
Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan, Stari trg št.
TRGOVINE Z ŽELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št. 7< Sušnik Alojzij, Zaloška cesta 21.
ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17.
ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT.
Schaster Anton, Stritarjeva nI. 7.
Kupi se stara, dobro ohranjena deci-i jfiSilSlilM za tež0 700—800 kg. inalna USlillllLfl Ponudbe z navedbo cene pod »Tehtnica 1827« na upravo Slovenca.
.........................
Zahtevajte proračun za objavo oglasov.

Dobra
Muri« «» fleKilca
za sobe vse hišne
posle se sprejme takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov gospe: Olga Toplak Koprivnica Hrvatsko.
Ključavničarje
išče za takojšnji nastop Kranjska tvornica željezne 1 bravarske robe, Kamnik.

Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naša iskreno-Ijubljena stara mamica in teta, gospa
Marjeta Bavlofsky roj. Flegar
zdravnikova vdova
po dolgi mučni bolezni v 81. letu starosti dne 23. maja previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice se vrši danes ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti Hrenova ulica št, 14 k sv. Križu.
Blago pokojni co priporočamo v molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 25. maja 1921. Joslplna Flegar,	Jožefa Flegar, Jelka in Janko Flegar,
vnukinja.	sinaha.	nečaka.
Izurjen zastopnik
za olja in maSčobo, ki bi hotel prevzeti razprodajo v to stroko spada-jočega predmeta, se sprejme. Ponudbe z referencami pod šifro K. Z. 100 na upravo lista.
KLAVIR
dobro ohranjen se proda. — Poizve se na Sv. Petra cesti 91. prvo nadstr
na drobno in debelo, cementne cevi, plošče za tlak, stopnice iz umetnega kamenja in druge cem. izdelke dobavlja najceneje
Betonska tvornica i. CIHLAR, Ljubljana.
Izvrševanje hišnih kanalizacij.
Velika zaloga in po ceni: dvokolesa, otroški voziiki, Šivalni In razni stroji
pneumatika in vsakovrstni deli. F. BRTJEL, Ljubljana, Stari trg 28 Spreiemtijo se dvokolesa, otroški vozički,
šivalni in razni stroji v popravo. Mehanična delavnica, Karlovska c. 4
Izcozna drntlsa fimpe« o L]nb!!anl je ustanovila svoje podružnice in sicer:
1.	Novi-Sad za nakup žita in prašičev.
2.	Dunaj, Obere Donaustrasse 17 za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov, ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji.
3.	Ekspoziture v Berlinu, Trstu in Boznu za prodajo živine in mesa.	. . .
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisijonalno prodajo in nakup proti mali proviziji. Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestnejše in naj solidne j šc.
Kmetovalci, pozor!
Velike uspehe dosežete pri prašičih, govedi i. t. d. ako primešate krmi redilni prašek BEDIN lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani.
StiOVflDje
išče mlada gospodična pri J SpsrpretjiaC
dobro izurjena v
j .r,- r. j. ■	r--------1» vsem pletenju,
----------- pošteni družini.-PonudbeI ti zelo dobri plači. Naslov pove
pod »Poštena« na upravn. .Slovenca • | upraVništvo pod št. 1832..
»ORIENT"
družba z o. z. preje
Brata Eberl in Jančar & Co LJubljana, Miklošičeva c. 4.
nasproti hotela „Union".
Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega Ideja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje.
K0KJHK
Pri slabostih vsled starosti, pri želodčnih težkočah in pri izgubitvi moči je stari vinski konjak v mleku pravo oživljajoče sredstvo, 2 pollit. stekl. pošlje franko za vnaprej poslanih K 140 Beneš Hertl, lastnik, grad Golič pri Konjicah. Slovenija
Potrebno in koristno je
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanlnl znesek, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, češ, bo raje še poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar.
Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke.
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna s LjubljanL