^^ flHHHBBBfe, fll^k.	M. ^■■■^■Hl^ ^^pi^^ Ček.	Ljub-
M/Uj	AV	MV	^ JHUM	liana it I0.b50 ia
flHV K Mf	jha m MBM	jjmSf	10.349 za
M npift f^^fti. m jH^BA mma	Sarajevo 7*563.
W # ffi	S ^BmJS Bgffi	|H	Zagreb Stv. 39.011,
«y M _ /
OHBBBMHBr^r	iHMMV
jeva b, teleroo 2999
nočna 2994, 2994 in 20M	■	izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Naročnina mesečno 2? Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Dio
Uredniilvo je v Kopitarjevi uL6/111
Telefoni uredništva: dnevna slniha 2090 —
Francosko-angleški sporazum
Besedo ima Nemčija
Blagovest miru iz Londona
Razorožitvena pogodba, ki bo slonela na vzhodnem, podonavskem in letalskem pakta in bo obvezna za vso Evropo, naj nam zajamči mir
»Ponedeljski Slovenec« je že objavil besedilo uradnega poročila o sporazumu med francosko in angleško vlado, ki je bil dosežen v nedeljo, 3. februarja pozno zvečer. Za ne-naročnike »P. S.« ponavljamo glavne točke tega za nadaljnji razvoj mednarodne politike tako važnega sporazuma.
Anglija in Francija bosta v skupni izjavi predložili Nemčiji, da naj se ukinejo vse vojaške omejitve, ki se nahajajo v V. poglavju versajske-ga miru in za katero se Hitlerjeva vlada v Nemčiji zadnja leta itak ni več brigala. Toda Francija in Anglija stavita Nemčiji za ukinitev vseh vojaških omejitev, torej za priznanje popolne enakopravnosti ta pogoj, da bodo obveznosti versajske-ga miru za Nemčijo prenehale v trenutku, ko ho podpisana splošna razorožitvena pogodba vseh evropskih narodov v Ženevi pri Zvezi narodov.
Razorožitvena pogodba pa, ki se naj podpiše, bo obsegala, kot to predvideva že izjava velesii l dne 11. decembra 1932, sledeči dve vrsti varnostnih jamstev:
1.	Sklenitev in podpis pokrajinskih paktov, za katere se sedaj vršijo pogajanja, to so vzhodni pakt z Rusijo in podonavski pakt, kot sta ga priporočila Mussolini in Laval dne 7. januarja v Rimu, in
2.	Sklenitev in podpis varnostne po-
godbe proti zračnim napadom, ki naj jo z Anglijo in Francijo vred podpišejo še druge zapadno države, to so Belgija, Nizozemska, Italija in Nemčija.
Z drUgiini besedami povedano, pomeni londonski sporazum tole: Versajski mir, ki jc naložil Nemčiji stroge omejitve v vojaškem pogledu, preneha veljati (razen razorožitve v P o -renju, ki ostane še naprej v veljavi), kakor hitro sc bo Nemčija vrnila v Zvezo narodov, pristopila k vzhodnemu paktu, k podonavskemu paktu in k protiletalski pogodbi ter po vseh teh treh pogodbah podpisala z vsemi evropskimi državami vred splošno razorožitveno pogodbo na podlagi jiredlogov iz 1. 1932.
Splošna razorožitvena pogodba, ki je in ostane glavni cilj vsega diplomatskega delovanja, bi torej slonela na treh velikih pokrajinskih varnostnih paktih' na protiletalski pogodbi na zapadu, na vzhodnem paktu na vzhodu, na podonavskem paktu v srcu Evrope.
Za to ceno so zmagovalke v svetovni vojni pripravljene raztrgati versajsko mirovno pogodbo. Pokazale so veliko miroljubnost in velikodušnost. Sedaj pa je res odvisno le od Nemčije, če bo omogočila mir in varnost, za katero se poteguje ves civilizirani svet.
Anglija se je vdaia te iz strahu pred nemškimi letali
London, 4. febr. c. Zadnja pogajanja v Londonu, ki so se včeraj zaključila s tako težko pričakovanim in zaželjenim sporazumom, so še danes polna zai i.ruvii) in važnih komentarjev. Sedaj se iele izve, da so bila pogajanja lik pred tem, da se v soboto zvečer razbijejo. Anglija namreč ni hotela verjeti francoskim trditvam, da se Nemčija mrzlično oborožuje v letalstvu. Nato je francoska delegacija izvršila majhen manever, ki je popolnoma uspel. Tiskovni načelnik francoskega generalnega štaba v Parizu je sprejel »Reuterjevega« dopisnika in mu pokazal ves nemški tajnik materijal o zračnem napadu na Anglijo in Francijo. Vendar pa je načelnik dovolil dopisniku, da v London sporoči samo dve strani tega tajnega nemškega načrta, ki je v posesti francoskega generalnega štaba. Učinek te vesti o namerah nemškega zračnega napada je v Londonu silno razburljivo uplival. člani angleške vlade so se popolnoma vdali, ko so ugotovili, da je francoski tajni dokument točen. MacDonald je takoj odnehal s svojimi očitki vesti in takoj pristal ia to, da se takoj sklene načelen sporazum med Francijo in Anglijo s takojšnjim pozivom za sklenitev skupne letalske protikonvencije, ki naj vključi vso zapadno Evropo. Anglija je zelo težko pristala na to javno priznanje svoje nemoči v letalski obrambi. Toda angleški realizem je tako močan, da gre zmeraj črez take očitke samoljubja, ki danes že ni več na mestu.
Nemčija je ze, a s težkim srcem pristala na londonske pogoje
Berlin, 4. febr. c. Snočnja vest, da je v Londonu dosežen sporazum, se je nemških političnih krogov silno težko dojmila. Nemški diplomati so namreč začasni zastoj v Londonu v soboto ponoči silno napačno razumeli. Do zadnjega trenotka v Berlinu niso vedeli, da imajo francoski vojaški krogi v rokah ves nemški letalski zračni strateški načrt. Tudi niso mislili, da vedo Francozi vse o graditvi letališč v Porenju in da jim je tudi dobro znana kapaciteta tej letališč. Vsi so si v Berlinu razlagali trenotni zastoj na ta način, da bo Anglija zopet spodrsnila na svojih tradicionalnih slabosti do nemške politike po enakopravnosti.
To mnenje je prevladovalo še včeraj dopoldne. Zato je silno presenetljivo učinkoval obisk angleškega poslanika v Berlinu pri nemškem zunanjem ministru von Neurathu. Sporočil mu je že vsebino doseženega sporazuma v Londonu. Von Neurath je bil tako neprijetno presenečen, da je takoj pristal
na londonske temelje bodočih pogajanj. Da bi pa še bolj zakril svoje presenečenje, je zaprosil poslanika, da naj malo počaka, da von Neurath povabi še francoskega veleposlanika. Ta je takoj prišel in vsi trije so se nato podali k Hitlerju. Tam je bilo sklenjeno, da se pogajanja začno takoj tudi z Nemčijo in sicer tako, da pride lord Eden v najkrajšem času v Berlin in da na ta način otvori pogajanja.
To razpoloženje v Berlinu še danes ves dan traja. Časopisje ne sme objavljati nobenih posebnih načelnih komentarjev. Odgovorni diplomatski krogi pa so danes izjavljali Reuterjevemu dopisniku, da so zelo vzhičeni zaradi londonskega vabila in da se bodo pogajali z vso dobro voljo, dasi ne zanikajo ,da so možne nekatere težave,
V Franciji veselje
Pariz, 4. februarja, b. Jutranji tisk francoske prestolnice vidi v doseženem britansko.francoskem sporazumu v Londonu delo velikega pomena za nadaljnji razvoj političnega položaja v Nemčiji. V ostalem se sporazum splošno pozdravlja kot najvažnejši politični akt, ki je bil dosežen med Veliko Britanijo in Francijo v vseh povojnih letih. Največje zanimanje je vzbudila pridlagana letalska pogodba med Veliko Britanijo in Francijo, ki
Viharna sega nemške vlade
Berlin, 4. febr. c. Velika nervoznost, ki jo je izzval londonski sporazum v Berlinu, še nikakor ni ponehala. Šele nocoj so smeli časopisi objaviti vest, da sla že včeraj opoldne francoski in angleški veleposlanik obiskala von Neuratha in mu sporočila vsebino londonskega sporazuma. Dogodki pa so se v Berlinu včeraj takole razvijali:
Hitler je takoj sklical sejo vlade in tam poročal o tem, kaj sta mu pravkar sporočila francoski in angleški veleposlanik. Nato je bil podrobno pretresen ves položaj in sta posebno mnogo govorila letalski in vojni minister. Hitler jima je pustil, da sta govorila, ker je sam prišel v z;lo težak položaj. Že od zadnje jes«ni zmeraj stalno poudarja, da je za mir in sporazum, ker je mislil, da bo na ta način pridobil angleško javno mnenje zase proti Franciji. Sedaj pa je prišlo do tega, da mora pokazali, da je
, Plemenita in nesebična"
Albanija se zahvaljuje Italiji
Rim, 4. febr. b. Na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena med Italijo in Albanijo pred 5 leti, se je italijanska vlada zavezala, da bo dajala Albaniji letno finančno pomoč v obliki brezobrestnega posojila 10 milijonov frankov. To posojilo bi morala albanska vlada predvsem uporabiti za plačilo obresti in za amortizacijske obroke na investicije italijanskih industrijskih podjetij, ki so v Albaniji izvršila razna javna dela. 1'oleg tega so se obrestna posojila, ki jih je dajala Italija Albaniji, uporabljala tudi za kritje proračunskega primanjkljaja. Ker je lani izbruhnil spor glede razdelitve brezobrestnega posojila, ki ga je albanska vlada večinoma porabila za kritje proračunskega primanjkljaja, ne da bi se ozirala na obveznosti, ki jih ima do raznih italijanskih podjetij, je smatrala italijanska vlada, dn Je s tem razrešena svojih obveznosti napram Albaniji glede nakazovanja finančne oomoči.
Zadeva se je po dolgih pogajanjih, ki so se vodila med obema vladama, rešila tako, da je bilo za albansko vlado vendarle za preteklo leto določeno brezobrestno posojilo do gotovega iznosa. Za bodoče pa italijanska vlada ni prevzela nobenih obveznosti za finančno pomoč Albaniji. Te dni jc italijanska vlada Albaniji nakazala finančno pomoč v višini samo treh milijonov zlatih frankov. Uradni list albnnske vlade »Besa« se v zvezi s tem prisrčno zahvaljuje llaliji in smatra italijansko darilo kot dokaz njenega iskrenega prijateljstva do Albanije. List »Besa« trdi dalje, da se je kralj Zogu pismeno zahvalil šefu italijanske vlade Mussolinijii za pomoč Albaniji, ki je lakn plemenita 111 nesebična. Kralj Zogu je povdaril v svojem pismu in zagotovil Mussolinijii, d« se botlo zvezo med Italijo in Albanijo še bolj okrepile in da ho prii.iteljalva met! (jKahju neredoma puntala nerusdraMiivo."
bi se pozneje morala razširiti tudi na Nemčijo, Italijo in Belgijo, in sicer potoni pogajanj z vladami teh držav. Res je, da večina francoskih listov pretirava v svojih komentarjih včerajšnji sporazum v Londonu, ko pravijo, da bi imela letalska pogodba zamenjati lokarnsko pogodbo.
Znani francoski publicist Pcrtinax piše v -Echo de Pariš«, da bi po doseženem sporazumu v primeru letalskega napada na Veliko Britanijo morala dati Francija va; svoje letalske sile v obrambo Velike Britanije. S tem pa tudi preneha vloga Velike Britanije, ki so jo doslej smatrali za edinega podpisnika, ker postane sedaj ludi Francija žirant napram Veliki Britaniji, ker sta se obe državi zavezali, da se bosta skupaj borili proti event. nemškim napadom iz zraka. Pertinax odkrito piše o sporazumu v najprisrčnejšem Ionu in odobrava, da pri stopi k pogodbi tudi Nemčija, ker bi se t?daj Evropa končno vendarle lahko pomirila, ker se bodo prebrodile s tem vse težkoče.
Flandin razlaga
Pariz, 4 febr. c. Nocoj je francoski ministrski predsednik Flandin ob devetih zvečer govoril v francoskem radiju o doseženem sporazumu v Londonu. Flandin je izjavil, da smatra za potr?bno, da govori o sporazumu zato, ker je bil včerajšnji londonski komunike o doseženem sporazumu nekoliko abstrekten. Ker pa je ta sporazum za francoski narod tako važen, hoče sedaj s preprostimi besedami francoskemu ljudstvu pojasniti njegov potnen. Flandin pravi, da je bilo Franciji že nekaj let znano, da se Nemčija pospešeno oborožuje. Nemčija je hotela na ta način enostransko prelomiti mirovne pogodbe. Zato smo se v Londonu sedaj sporazumeli, da ie la način oboroževanja treba na vsak način preprečiti, da se nc onemogoči tekmovanje v oboroževanju, ki bi vodilo v novo svetovno klanje. Z londonskim sporazumom smo okrepili število naletov, ki so sklenjeni v okvirju pakla Zveze narodov. Vrsta teh paktov sc začenja z Locarnont, prehaja v rimski sporazum in se sedaj z londonskim paktom loteva vzhodnega pakta, ki ga bo naš zunanji minister Laval prav kmalu uspešno zaključil. Naši angleški prijatelji so nas zaprosili, da začnemo čimprej razgovore za razorožitev, in sicer v stilu svobodne debate, katere bi se lahko udeležila tudi Nemčija. Mi smo. na to (akoj pristali in upamo, da se bo tudi Nemčija odzvala našemu vabilu, saj je še nedavno poudarila, da hoče živeti v miru z vsemi sosedami.
Slab odmev v Moskvi
Moskva, 4. lebr. c. V Moskvi je vest o sklepu sporazuma v Londonu odjeknila zelo slabo. Posebno so nezadovoljni nad tem, da je bilo poslano tako odkrito vabilo v Berlin. Sicer se ne veruje, da bi Francija pozabila na svojo besedo z Rusijo, vendar pa se misli, da si bo Nemčija znala v pogajanjih pridobiti toliko časa, da bo lahko zasukala razvoj svetovne politike v protiruskem smislu. Edino upanje daje Rusiji s tem v zvezi stališče Male zveze in ostalih malih držav, ki nikdar ne bodo hoteli sprejeti diktature velesil.
Hitler in vojni minister proti generalu Goringu
s svojimi besedami resno mislil in to na ta način, da pristopi k francoskemu in angleškemu sporazumu, ki je v bistvu naperjen proli nemškemu duhu maščevalnosti. Za to je Hitler na s;ji pustil, da sta položaj razčistila vojni in letalski minister. Znano je namreč, da obstoja med letalskim in vojnim ministrom veliko nasprotje. Ne samo' to, da je letalski minister sicer general Goring, ki je voditelj naci-jevske stranke, je vzrok spora med vojnim in letalskim ministrom, ampak jc sporno ludi vprašanje kreditov med vojnim in letalskim ministrom. Goring je namreč v Ireh mesecih za oboroževanje v zraku porabil že ves svoj proračun in sedaj zahteva doklad iz vojnega proračuna. Zato se je vojni minisler znova naslonil na Hitlerja, ki zagovarja previdnost in zmernost. Zato je Hitler že na včerajšnji seji predrl s svojo zahtevo, da bo sam sestavil odgovor na skupno francosko in angleško vabilo. V tej zahtevi ga je podpiral tudi vojni minister. Vendar pa še včeraj ni bil dosežen sporazum in je bila zato seja odložena na danes zjutraj ob devetih. Posvetovanja trajajo že ves dan. Gotovo je samo to. da bo še danes zvečer poslan odgovor v Pariz in London, ne ve pa se še, kdaj bo objavljen ta odgovor.
Zato je (udi uradni list nemškega zunanjega ministra »Diplomalische und Polilische Korres-pondenz« jx>poldne še zelo rezerviran. Ne piše j>rav nič o težavah vladne seje, londonskega sjx>razimia pa se dotika zelo previdno, vendar pa pravi, da se je Nemčija pripravljena pogajali o razorožitvi v splošnem. Z nobeno besedo pn se ne dotika londonskega vabila, ki vabi Nemčijo, da pristopi k zapadno-evropskemn letalskemu Locarnu, že manj pa se dotika vprašanja povrnitve Nemčije v Ženevo in pa vzhodnega pakta. Tudi rimski sporazum pušča ob strani.
1 Bolgarija — Jugoslavija
Sofija, 4. febr. AA. Zunanji minisler Kosta Batolov je danes dojnildne sprejel bolgarskega pooblaščenca ministra v Belgradu Dima Kaza.šova, ki se je včeraj pripeljal iz Belgrada skupaj z jugoslovanskim poslanikom v Sofiji Aleksandrom Cincar-Markovičem. Na vprašanje novinarjev glede bol-garsko-jugoslovanskih odnoša;ev in kako se razvijajo, je Kazašov odgovoril: Razmerje med obema sosedoma se razvija zelo dobro in upam, da bo v bodoče to razmerje vse boljše in boljše.
Zbor vojnih invalidov
Belgrad, 4. febr. m. Občni zbor Društva vojnih invalidov Jugoslavije je danes nadaljeval svoje i delo. Sjjrejel je resolucijo, v kateri se osrednjemu odboru izreka zaupanje za sedanjo delo. Zatem se je razvila daljša dubata v pogledu vprašanja spre-1 memb in dopolnil invalidskega zakona iz 1. 1929. i Glede tega vprašanja je obširno poročal predsed-! nik osrednjega odbora Nedič, ki je v svojih izvajanjih predočil težave, na katere se jc naletelo pri reševanju tega vprašanja. Med ostalimi govorniki je povzel besedo k temu vprašanju Matko Štefe iz Ljubljane. Jutri dopoldne bodo predstavniki ple-numa Društva vojnih invaldov Jugoslavije odpotovali na Oplcnac, se poklonili viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Smuške tetime v Sofiji
Sofija, 4. febr. AA. Bolgarska brzojavna agencija poroča: Včeraj so se v navzočnosti več ko 10.000 gledalcev končale mednarodne smučarske tekme, ki so se jih udeležili jugoslovanski, avstrijski in bolgarski smučarji. Ponoči so objavili končne rezultate tekem. Po teh rezultatih so klasificirani: Prvi g. Alcithner (Avstrija) 345 točk, skoki: Prvi 52, drugi 54, tretji 52 m,
drugi Rieger (Avstrija) 313 točk, skoki: 42, 45,
50	metrov,
tretji Rinhart (Avstrija) 261 točk, skoki: 44, 44
51	metrov,
četrti Jordanov (Bolgarija) 257 točk: 30, 33, 34 metrov,
peti Novček (Jugoslavija) 249 točk: 41. 39, 44 metrov,
šesti Mickovec (Bolgarija) 177 točk: 33, 29, 33 metrov.
Jugoslovanski smučarji so snoči odpotovali v Belgrad. Na železniški postaji so se od njih poslovili člani prirediteljskega odbora in mnogo bolgar skih smučarjev.
Oro!><ie vesu
Budimpešta, 4. lebr. b. Snoči je sklica! gre' Palavicini v Miškolcu legitimistično zborovanje. ~ tem zborovanju je z nasprotne strani padlo prec nesramnih vzklikov ter je morala intervenirati pr. licija.
Dunaj, 4. febr. b. Na Dunaju je umrl znam avstrijski slikar prof. Julij Schmidt. Rojen jc bi! r. 1854.
Monakovo, 4. febr. b. V 76. letu svojega živ ljenja je umrl prof. Junker, lastnik in šef Junkei sovih tovarn letal.
Pariz, 4. febr. AA. Snoči so se v nekem pari škem predmestju stepli komunisti in royaiisti. Neki kemik, pristaš royalistične arganizacije Actim Franijaise«, je obležal mrtev.
Peking, 4. febr. AA. Listi objavljajo komunike o sporazumu, doseženem med Kitajsko in Japonsko o šaharju. Spor zaradi te pokrajine je poravnan.
Pariz, 4. febr. AA. V okolici Lilla sta trčila drug v drugega dva avtomobila. DpvpI oseb ip np-varno ranjenih
Debata
o banovinskem proračunu
Ljubljana, 4. febr. V debati je kot prvi govoril svetnik g. Režek, ki je predlagal jx>višanje kredita od 1 milijona na 2 milijona Din za elektrifikacijo Dolenjske. Sredstva pa je treba tako razdeliti, da lahko participirajo vsi deli banovine. Izvajanjem g. Režeka se je pridružil tudi g. P I e -š k o. Glede elektrarne v Žireh pravi, naj se napravi sklep tudi o tem, da Kranjske deželne elektrarne, ki so prevzele to elektrarno, prevzamejo tudi dolg in jx)roštvo. S e n č a r je nadalje mnenja, da v načrtu elektrifikacije pogreša Slovenske gorice in Ptujske polje in v tem pogledu stavlja svoje predloge.
Zastopnik Kranjskih deželnih elektrarn je poudarjal, da kulturni napredek ni mogoč brez tehničnega napredka. Pridružuje se mnenju tovarišev iz drugih krajev, kjer elektrifikacija še ni izvedena tako, kakor n. pr. r- Gorenjskem. Prosi pa, naj se sredstva, ki so du.. . .na za druge stvari, ne uporabljajo za elektrifikacijo.
G. L a v t i ž a r iz Kranjske gore je nato izrazil toplo zahvalo za izvršitev elektrifikacije v radovljiškem okraju.
Na številne prošnje, ki so jih slavili g. dr. Pirkmajerju tudi iz ostalih krajev naše banovine, jc odgovoril sledeče: »Načrti so sprejeti z vaše strani in želim, da se čimprej izvrše. Povišanje postavk i pa je treba kriti. Ministrski predsednik in finančni minister sta izjavila, naj se glede dohodkov zedi-nimo. Finančni minister je rekel, da, ko se glede dohodkov zedinimo, ne bo malenkosten glede iz. datkov, če bo prišel do prepričanja, da so potrebni Kar sc tiče bednoslnega fonda, mislim, naj cstain ta nedotaknjen. To je tudi želja finančnega minislra
Utopljence
Ljubljana, 4. febr.
Nocoj ob V, na 7 je bila obveščena policij. , da leži v Malih Talih v vodi mrtvec. Na kraj nesreče so sc takoj podali policijski zdravn.k dr. Lu-žar in dežurni svetnik. Ugotovili so, da je utop-I Ijenec Nagode Franc, rojen 19. avgusta 1907 \ Št. Vidu nad Ljubljano, pristojen v Ljubljano, samec in brezposelni železolivar. Utopi enec je sta noval na Cesti dveh cesarjev št. 99. Policija j dalje ugotovila, da je šel 2. t. m. k svoji sestri n Požaru in je bil tam tudi pri krstu njenega otrok , Ob 2 popoldne je šel Nagode v neko gostilno p.. Rudniku po žganje. Od tedaj se ni več vrnil. Do mneva se, da se jc možakar preveč napil, kar i? poslalo zanj usodno. Padel je v jarek, iz katerega se ni mogel rešili. Sedaj so ga našli mrtvega. , irup.0 ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico 1 k Sv. Krištofu-
G. Jevtič o načrtih vlade
Škof Strossmayer—
predhodnik Jugoslavije
V soboto zvečer je predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič v smislu svoje znamenite vladne izjave z dne 3. januarja, ki je imela tako silen odmev po vsej državi, ker ni bila več naslovljena na samo majhen del jugoslovanskega ljudstva, ki je po naključjih politične usode v veliko škodo jugoslovanskega nacionalnega in državnega blagrn prošln leta s protizakonitimi sredstvi samopaSil |>o državi in jo r.aso izkoriščal kot kakšen rudnik, ampak je bila poslana vsem Jugoslovanom brez izjeme v tistem modrem spoznanju vsakega državnika, da v naši državi ni separatističnih teženj, ki hi jih bilo treba preganjati, ampak 14 milijonov src, polnih dobre volje, ki jih je treba zajeti in včleniti v vzajemno delo za napredek naroda in države, v soboto zvečer torej je imel predsednik vlade znamenit pogovor po radiu z jugoslovanskim ljudstvom.
Čeravno je bila že njegova tretje januarska izjava tako jasna in tako prozorna, da ji nobeden dobronameren državljan ne bi mogel pod val it i kakšne samovoljne strankarske razlage. čeravno je vse delovanje kraljevske vlade na pospodanskem polju v minolih tednih tudi jasno pokazalo, dn sc je nekaj v naši državi spremenilo, so vedno še čakali nekateri ljudje kot v zasedi, da ravno in odkritosrčno črto politike vlade g. Jevtiča skrivu.ljijo in po starih navadah zase monopolizirajo. Zato se nikakor n<' čudimo, da se jc g. predsednik vlade čutil naravnost prisiljenega, da se je s pomočjo ra-diooddajn.ih postaj zopet obrnil na jugoslovansko ljudstvo, da mu poroča o doslednem izvajanju trc.tjejanuarekega programa in ga pozove k zaupanju v čvrsto započeto delo. Njegov prednik g. Nikola Uzunovič se je za progra-matične izjave posluževal nedeljskih sestankov | ugoslovaniske nacionalne stranke. G. Jev-ti<. ki hoče biti predsednik vse jugoslovanske vlu;le. jo s tem prelomil, da more v važnih pro-hiemih' državne politike občevati neposredno z vsem ljudstvom »brez razlike starih nazirnnjt, kot omenja že tretje januarska- vladna izjava. < I. predsedniku vlade sino za to pozornost hvaležni.
Govor predsednika vlade se je v svojem linem delu nanašal na mednarodnopolitični položaj z ozirom na našo kraljevino, med tem ko je drugi del posvetil vprašanjem notranjepolitične ureditve, posebno pa skrbi, ki jo hoče posvetiti njegova vlada malemu človeku, ki ga je gospodarska stiska in nerazumevanje ter nezmožnost njegovih prednikov spravila žc na rob propada.
Zunanjepolitični program Je vtiče ve vlade, nam je kolikor toliko znan. saj sc je važen kos tega dela izvršil v naši sredi na ljubljanskem sestanku držav Male zveze dne 11. januarja. Dva problema stojita v ospredju, a sta med seboj organieno povezana: vprašanje razorožitve in vprašanje podonavskega pakta, ki naj zo-jamči naši avstrijski sosedi neodvisnost in ne-lotakl jivost njenega ozemlja. Idealno bi bilo, 'e bi vso države iskreno razorožile in lako napravile konec blaznemu tekmovanju v oboroževanju, ki ga narodi tako težko prenašajo. Toda takih iskrenih namenov v Evropi še ni, vsaj dozdaj jih je bilo le malo opaziti, in zato je treba po besedah pre ednika vlade z vsemi silami podpirati napore /.a razorožit veno pogodbo vseli narodov, a biti moramo pripravljeni na razočaranja ter sc za ta primer oborožiti z drugimi učinkovitimi jamstvi, ki bodo mir branila, ohranila in ustalila. Vsa sedanja velika diplomatska akcija, ki ima za cilj mednarodno razorožitveno pogodbo, a ki se poslužuje raznih paktov, tako v/hodnega in podonavskega ter morebiti šc drugih kot najbolj varna sredstva, ki bodo razorožitev omogočila, tiče neposredno tudi naše države, ki se je brez zahrbtnih namenov in s priznano iskrenostjo udeležuje. Pri tem pa seveda , naša vlada budno in skrbno pazi. da ne bo žrtvovala niti enega, niti najmanjšega interesa, ki ga za naš neoviran nacionalni in državni obstoj kot življenjskega smatramo. G. predsednik vlade je to v svojem govoru nnglasil tako. da tega v tiskani besedi ni inogoče podati. Vse skrbi, ki so se zadnje čase pojavljale pri nas na severni meji v pogledu zaščite narodnih manjšin onstran meja, glede vzpostavitve Hnbsburžanov v Avstriji, glede revizionistične protiniirovne agitacije in glede, enakopravnosti naših in tujih državljanov na podlagi polne reciprocitete, so s tem odstranjene in Jugoslavija danes ve, dn ob zaključku te velike diplomatske bitke ne bo ničesar izgubila, marveč samo pridobila, l udi za to ponovno zagotovilo smo predsedniku \ lade hvaležni.
Iver je zunanjepolitični položaj nti.še držale brezskrben, se je nova, tretjejanuarska vlada tOTej lahko /. vsemi razpoložljivimi močmi posvetila notranjepolitičnim vprašanjem, ki vsled svoje nujnosti kričijo po nitri rešitvi. V svoji izjnvi, ki je postala zn vse jugoslovansko Iju-dtstvo nekak tretjejanuarski manifest, čeravno inu dozdaj JNS ta značaj šc vedno odreka, jc g. Jevtič napovedal poleg izvedbe tolikanj potrebne zakonitosti in pravne vnrnos-i
i	/a katerega je odgmornn do 3 januar-
ja šo vedno vladajoča politična stranka — ob-
sežno delo za gosjKHlarski iu socialni podvig jugoslovanskega ljudstva. Od 3. januarja pa do rlunes smo del tega vladnega načrta, menda nrvoga v naši politični /.godovini. ker so sc
Jevtičevi prodniki posvetili le politiki i-z dneva
v dun, i/ roke v usta, /e spoznali. G. finančni minister je najpreje s pogumno krotnjo zavrnil finančno laž prejšnjega režima, ko je povedni Jugoslovanom, koliko je dinar po štirih letih
>nn f<n , n/. n/, (vaMIiI- n n«	/vt.
še vreden. Nato je napravil konec tej nesmisli, da bi 4 veliki državni denarni zavodi, kamor se steka težko prigaran denar jugoslovanskega ljudstva pod vodstvom štirih različnih ministrov sami razpolagali s tem denarjem v različne namene. Gospod Stojadi-novič jc tem« napravil konec, pod redil je pravico do razpolaganja z. ljudskim denarjem fi. nančneniu ministru, da se zaščiti in vporn.bi za gospodarske potrebe države, ki niso iste, kot pa trenutne potrebe kakšne politične skupine, ki se slučajno nahaja nn krmilu države. Kol tretje smo doživeli v tem kratkem času modro znižanje obrestne mere, dn se zopet odprejo viri za kredite, ki jih je prejšnje finančno vodstvo enostavno zaprlo, podobno Ribničnmi, ki je bolel svojega osla navaditi, da ne bo več zavžival hrane.
V	sobotnem govoru pa je predsednik vlade razvil še nove dele vladnega gospodarskega in socialnega načrta. Vlada da je že sklenila, da bo v teku dveh lei izvedla obširna javna dela, ki naj državi dajo enotno usmerjeno go-skodarsko prometno ogrodje, s katerim bo naše gospodarstvo prodrlo na naše morje, kjer ga čaka tako velika bodočnost. Gradili bodo velike ceste, ki se bodo včlenile v mednarodne prometne poti, ki se križajo po Evropi, gradili bodo nove železnice, da se odprejo gospodarskemu napredku in dobijo svojo pravo vrednost bogate pokrajine, ki so bile dozdaj zavržene in so taikorekoč ležale ob strani državnega hotenja po napredku. Za ta velika javna dela, ki prejšnjemu režimu niti na um niso prišla, ker politične stranke za »e ne potrebujejo prometnih zvez, je Jevtičcva vlada takoj našla eno milijardo dinarjev, ki jih pa ni šla iskat v itak prazne žepe davkoplačevalcev, ampak jih bo dobila pri državnih denarnih zavodih, ki jih je g. Stojadinovič moral najipreje pod enotnim vodstvom enotno usmeriti.
Nadalje je g. jevtič obljubil novo uredbo o zaščiti kmetu. Ta bo zaenkrat še začasna, ker ni mogoče kaotičnega položaja, v katerem se nahaja naša kmetska zaščita, kot jo je leta in leta mečkal in zopet pre-ineokaval JNS režim, -z enim mali! ja jem očediti. G. Jevtič bo zaenkrat zaščito kmetov podaljšal, ob enem pa bo znižal obrestno mero za dolgove pod zaščito. A istočasno hoče povedati kmetskim dolžnikom, ki so morda snnui grešili s tem, da so si delali dolgove v pričakovanju, v katerega jih je zazibala prejšnja kmetsko-zaščitna politika, da bo izposojen dena.r treba vračati. G. Jevtič je v soboto zvečer v imenu vlade osvežil načelo krščanske morale in krščanskega prava, da je treba tuje blago vrniti, toda z ozirom na obupen položaj kmeta hoče najti načinov, da se bo vračanje, dolgov s pomočjo države olajšalo. Naš kmet daril ne potrebuje. On je vedno rad izpolnjeval svoje obveznosti. Zaito je za njega, ki je deloma po tuji krivdi prišel v težavne prilike, blagodoneee, če bo videl, da tnu po vseh dozdanjih razočaranjih vlada hoče pomagati ne 7. darili, ampak s tein, da bo delo njegovih rok dobilo listo ceno, ki mu bo omogočila, dn poravna svoje obveznosti.
Koliko sedaj brezdelnih rok se bo zn-ova zganilo pri izvrševanju napovedanih javnih del. koliko rajše bo naš kmet obdeloval svojo zemljo, če mit lx> zopet rodila, v koliko tisočev družin se bo naselila radost, če bodo roke dobile delo, delo zaslužka, zaslužek pn kruha.
Na koncu svojega govora pn je g. Jevtič z z/nano nm odkritosrčnostjo in doslednostjo (>o-vedal zopet nekaj resnic na naslov vseh dosedanjih mandarinov naše notranje politike, ki bi radi. oči obrnjene nazaj, udobno obsedeli, kamor jih je posadilo nakl jučje in jih je tam z. varovala : "	Mi gremo v novo bo-
dočnost, jc prertsedndk vlade dejal s poudarkom, na bolj široka in bolj plemenita polja. Ono, kar je bilo predvčerajšn jim, je bilo staro že včeraj. Ono, kar se je zgodilo včeraj, je danes žc staro. Klic mladosti, ki ga starost tako nerada sliši, ker ji o»nanja odmoved in odhod. Staro tisto razdvajanje v diržavl jane prvega in drugega reda, staro tisto zmerjanje državi iti domovini zvestih ljudskih množic zn separatiste in za protidržavne. stana listu gesla o edi-neodrešitnih strankah, stare tisvte sanje o ved-notrajajoči ošabnosti in samovladi. Življenje naroda žubori naprej, vedno mlado in večno sveže ter potiska ob bregove vso tisto nesnago, ki sc je morda enkrat trenutno nabrala sredi valovečega toka. Stare tisrte metode in stara tista sredstva, ki so se včera j zdela velika in pogumna, na jih jc naprej dirjajoči polet narodu pustil zadaj za .seboj. V novo dobo gremo, ki hoče. da se zberejo vse raznolike plasti našega jugoslovanskega ljudstva, z vsem bogastvom svojih biti. z, vsemi silami svojih od zakona spoštovanih osebnosti, dn |>okopliemo vse. kar je bilo včeraj slabega, in ustvarjamo novo za blagor države in ljudstva v njenih nedotakljivih mejah.
Važna uredba o invalidnini osebam v varnostni službi
V	Službenem listu kraljevske bnnske uprave drav. banovine od 29. dec. 1934 je objavljena »Uredba o invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni slnžbi«. Omenjena uredba določa, da ima jo pod gotovimi v uredbi naštetimi pogoji inko zasebniki, kakor tudi
državni in občinski organi, ki opravljajo javno varnostno službo, čc so bili pri opravljanju te službe brez svoje krivde ranjeni ali poškodovani ter s leni onesposobljeni zn pridobitno delo, pravico do invalidnine, če se na smrtno imi-nesrečijo. nli ti\ zodobl jenimi poškodbami umre-,(„ :.....,J:,1,,;,,„ .^Jl.:.,.....
Ko jc Strossniayer prvič v novi katedrali v D.jakovu stopil 1. 1882 pred svoje vernike, jo .svoje življenjsko poslanstvo označil s temi prelepimi besedami: ilidinstvo, sloga in Ijubav našega naroda mi je bila in ml Je tudi zdaj največja želja nn tem svetu. Jaz sem na to edinstvo, na Io slogo in ljubezen vedno mislil, vedno sem zanjo delal, čeprav so me mnogi zaradi tega krivd sodili in tudi obsodili. Toda za to edinstvo našega naroda spni pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Naš narod je siromašen, narod nima prijateljev; vsemu je mogoče odpomoči, ako pridemo do slogo in ljubezni, ako pridemo do edinstva. Ko se bom poslavljal od tega sveta, bo moja zadnja molitev prošnja za edinstvo mojega naroda: Vsemogočni večni Bog, usmili so mojega naroda in zedini ga!
Dobrih petdeset let, je poteklo od ledaj. V tem času je narod našel tudi svojega Zedinitelja. ki je dokončal delo. kateremu je veliki škof postavil duhovni temelj, in nedavno padel na bojišču za mir in svobodo Jugoslavije. Včeraj je poteklo 120 let, odkar se jo v Osijeku rodil Josip Juraj Strossnmyer. Naša dolžnost je, da se spomnimo velikega dela lega cerkvenega kneza, velikega prosvetnega delavca in tudi velikega politika. Strossmajer je pripravljal s svojim delom duhove na zedinjenje, ki je bilo izvršeno razmeroma v kratkem času po njegovi smrti ludi politično.
Njegov veliki ideal je bil združenje vzhodne cerkve z rimsko. Gledal je v daljavo, rad bi bil spravil vse Slovane pod eno cerkveno okrilje. Družila naj bi jih ena ljubezen in en duh. Potegoval se je za sklenitev konkordata med Rusijp in Vatikanom. Skušal je zbližati Ruse s Poljaki. Ko je 1. 1888 poslal v Kijev čestitko k proslavi 1)00 letnice pok rist jati jen ja sv. Vladimirja, ga je cesar Franc Jožof poklical na odgovor. Sloviti škof je tedaj cesarju na kratko odgovoril: Veli-čanstvo, rnoja vest je čista!«
Kot apostolski administrator katoličanov v
Delo Jevtičeve vlade
kraljevini, oziroma kneževini Srbiji je prišel po gosto v stik tudi h pravoslavjem. S svojo široko-grudnosljo in veliko krščansko ljubeznijo si j« priboril prijateljev tudi med pravoslavno duhovščino. Ves svoj vpliv je zastavil, da bi končno Hrvati in Srbi našli pot do zedinjenje ludi v verskem pogledu. Prepričan je bil, da bi uvedba bogoslužja v slaroslovenskem jeziku pomenila odločilen korak v tej smeri. Zato se je z vso odločnostjo potegoval, <fa bi tudi Rim prišel do tega spoztjanja in pristal na uvedbo staroslovenskega bogoslužja. Prosil je Pija IX., naj bi izdal Jitur-gicne knjige v staroslovenskem jeziku. V Rimu in v Dalmaciji naj bi se ustanovile bogoslovnice, v katerih bi se bogoslovci učili staroslovenskega jezika. Skozi vse njegove spise, cerkvene govore in poslanico se vleče velika misel o zedinjenju vzhodne cerkve s katoliško.
Po njegovem posredovanju je prišlo tudi do konkordata med Vatikanom in Črno goro. Stross-niayer je tedaj predlagal, naj sv. stolica privoli, da se v barski nadškofiji uvede v bogoslužje staroslovenščlna. Tudi za konkordat s Srbijo — do katerega pa je prišlo šele ve5 let po njegovi smrti — je stavil isti predlog.
Nič manjše ni bilo njegovo delo na področju narodne prosvete. Na slovanskem jugu tedaj skoraj ni bilo kulturnega podjetja, ki bi ne bilo prejemalo podpore od djakovskega škofa. Jugoslovanska akademija v Zagrebu je'plod njegove vztrajnosti in požrtvovalnosti.
Znane so njegove borbe z Budimpešto za politične pravice Hrvatov: zahteval je politično neodvisnost za Hrvatsko. Pred očmi je imel današnjo Jugoslavijo že ledaj, ko so drugi komaj sanjali o njej. Že tedaj je bil prepričan, da čaka njegov narod velika naloga, da to Jugoslavijo tudi dogradi.
Slava velikemu predhodniku Jugoslavije, domovinske ljubezni in bratstva!
Uredba o zaščiti kmeta
Obrestna mera za kmetske dolgove znižana na 4 in pol°/0
Belgrad. 4. febr. m. Danes popoldne ob 5 je kmetijski minister dr. Jankovič sprejel časnikarje ter jim sporočil, da je ministrski svet izdal spremembo k uredbi o zaščiti kmeta z dne avgusta 1934, Nato pa jiin je dal daljšo izjavo, v kateri je podčrtal važnost teli sprememb in dopolnil uredbe n zaščiti kmeta. Med ostalim je naglasih Ce ne bi bilo prišlo do te uredbe, bi kmetijsko gospodarstvo moralo plačati 400 milijonov obresti za dolgove odnosno 35.000 vagonov pšenice ali 60.000 vagonov koruze. To je pa nemogoče v sedanjih gospodarskih razmerah.
Uredba se glasi:
Čl. 1. Odgodo se do 1. septembra 1935 plačila in dajatve po člonn 3 in 4 uredbe za zaščito kmeta, t kolikor niso žc izvršene. Čl. 2. Poljedelci, ki dolgujejo denarnim lavodom, so dolžni izvršiti za-
Nov pravilnik:
menjavo dospelih menic, drugače izgube zaščito v smislu točke 7 in 8 člena 3 uredbe. Čl. 3. Tisti dolžniki, ki so zaščito izgubili, ker se niso ravnali po določbah uredbe o zamenjavi mcnic, si pridobe ponovno zaščito, čc do 15. marca t, iavrBc zamenjavo. Čl. 4. Obrestna mera, navedena v točki 1 čl. 3 uredbe pod 1 in 2, se zniža za dolgove denarnim zavodom s 6% na 4%%, za dolgove ostalim upnikom pa na \%. Dolžnikom, ki so že plačali obresti po 81. 3 nrodhe, se bo ta razlika obresti vračunala v odplačilo glavnice. Čl. 5. Členu 10 uredbe se doda: To velja tudi za terjatve Poštne hranilnice, kmetskih zadrug in njihovih zvez. Kmetijski minister sc pooblašča, da izda o tem pravilnik. (To se pravi, da bo obrestna mera pri zadrugah svobodna kot pred zaščito.)
Obvezno združevanje industrije
Belgrad, 4 febr. A.A. Minister za trgovino in industrijo je predpisal tale pravilnik o jistanovitvi obveznih industrijskih združenj (združenj industrijcev).
Čl. 1. 1. Pri ustanavljanju obveznih industrijskih združgnj se je treba ravnati po določbah lega pravilnika.
2. Pravila industrijskih združenj se lahko v okviru navedenih zakonskih določbo prosto sestavljajo. Za industrijska združenja uiso obvfezna vzorna pravila za združenja trgovcev in obrtnikov, niti pravila o postopku pri ustanavljanju združenj trgovcev in obrtnikov. Pravila laliko odrejajo, naj se proračunsko leto za industrijska združenja prične s 1. aprilom in konča z 31. marcCin prihodnjega leta.
01.	2. 1. Obvezno industrijsko združenje se praviloma ustanovi za področje dotične industrijske, trgovinske in industrijske ali trgovinske, industrijske in obrtne zbornice.
Naslednji členi govore o tem, da se lahko tudi mimo teh določil ustanavljajo nova združenja.
Čl. (i. 1. Ustanavljanje združenj in pravila bo dovoljevala pristojna zbornica, na katere področju bo združenje imelo svoj sedež.
2.	V kolikor na področju posameznih industrijskih oziroma trgovsko-lndustrijskih oziroma trgovsko-industrijskih-obrtnih zbornic še niso ustanovljena obvezna kolektivna združenja industrijcev po čl. 391 obrtnega zakona, bo pristojna zbornica takoj organizirala takšno zndružitev industrijcev in imenovala ustanovni odbor.
I čl. 7. 1. Po čl. 358, odst. 3 obrtnega zakona morajo tudi pomožne obrti (prodajalne, poslovalnice, pisarne, delavnice in podružnice), ki se nahajajo zunaj področja zdruzenja s sedežem, kjer je obrt, biti člani tistega združenja, ki je zanje krajevno in strokovno pristojno. Vse pomožne obrti industrijskih obratov so njih sestavni del In spadajo v krajevno pristojnost industrijskih združenj.
Čl. 8. Nadzorstvo nad kolektivnim in strokovnim združenjem industrijcev izvaja tista zbornica, na katere sedežu se to združenje nahaja, in sicer ne glede na to, ali se področje tega združenja vjc-ma s področjem zbornice ali ne.
Čl. 9. 1. Obvezna združenja industrijcev, ki so že obvezna na podlagi čl. 391 ali 442 odst. 4 obrtnega zakona, in njihova že odobrena pravila in krajevno področje ostanejo ncizpremenjena.
2- V kolikor so pristojne zbornice v svrho ustanovitve združenja industrijcev do razglasitve tega pravilnika že uvedle potrebni postopek, se ta postopek ne bo obnovil, temveč se bo že začeti pt» stopek nadaljeval.
4. Vse imetje, vse pravice in vse obveznosti ! združenj, ki so izvršila pretvoritev po čl. 443, odstavek 4 obrtnega zakona, preidejo s pretvoritvijo samo v novo združenje industrijcev. Glede pravil, pravic in dolžnosti osebja združenja, ki se je pretvorilo v novo združenje, so pristojna pravila in I sklepi združenja, ki je izvršilo pretvoritev. | Čl. 10. Ta pravilnik dobi obvezno moč, ko se 1 razglasi v Službenih novinah.
Pojasnilo
glede davka na vodne sile
Vil. No. 3539/1.
K članku, ki smo ga objavili v šL 28 a t dne 2. februarja t. 1. pod naslovom »Krivice v banovin-skem proračunu. JNS hoče udariti po 3000 kmetskih mlinih in žagali,«: smo od kraljeve hanske uprave prejeli sledeče pojasnilo:
Po pravilniku z dne 7. junija 1933 i. banovin-sko davščino na ukoriščanjc vodnih sil jc bilo obremenjenih le 173 obratov s skupnim davčnim predpisom 1.153.167.55; plačano pa jc bilo za čas i od 1. avgusta 1933 do 31. marca 1934 1,103.658 Din. ; Od tega ,jc plačalo pet podjetij 1,015.991 Din ali 91.60%, (ločim odpade ua ostalih 168 obratov le 88.667.10 ali 8.40% skupne obremenitve. Kinetski mlini in žage s kapaciteto izpod 10 konjskih sil so bili te davščino popolnoma oproščeni. Po novem pravilniku, ki ga kraljevska Imuska uprava namerava izdati. pw Imdu te davščine oproščeni v s i obrati izpod 15 konjskih sil, tako dn ta davščina kmetijskih obratov sploh ne zadene.
Ljubljana, dne 2. februarja 198T).
Namestnik bana pomočnik: Plrkmajer.
Polovična voznina JNS
Belgrad, 4. febr. AA. Z odlokom prometnega ministra ei dovoljena polovična voznina na državnih želznicah člagom Jugoslovanskega nogometnega saveza, ki se udeleže 17. redne letne skupščine tega saveza v Belgradu, dne 24. febr i opusi velja od 2t. do 21 februarja.
Osebne vesli
Ljubljana, 4. febr. AA. Namestnik bana dr. Pirkmajer za času zasedanja lanskega sveta ne bo sprejemal strank.
Belgrad, 4. febr. Napredovali so: v 2. skupi no t. stopnje dr. Evgon Kanski, redni profesor univerze v Ljubljani; v 2. skup. 2. stop- dr. Viktor Korošec, redni profesor univerze v Ljubljani; v 2, skup. 2. stop. dr. Balduin Sarija. izredni profesor univerze v Ljubljani.
Vpokojen jc dr. Fran Fller, redni profetor uuvierze v Ljubljani.
Za asistenta splošne državne bolnišnice v Ljubljani sta postavljena dr. Oton Baje v 7. skupini in dr. Henrik Helerle, sekundarni zd ravnik iste bolnišnice v 8. skupipi.
Premeščeni so: za kontrolorja 7. skupine |v>sta je Maribor, gl. kol. Knrol Lapajne iz Gornje Radgone: za kontrolorja 7. skupine postajo Ljubljana gl. kod. Alojzij Črnec iz Trbovelj; za kontrolorja 7. skupine postaje Sarajevo Ivan Vidic i,z, Vareša.
Postavljen je pri belgrajskom železniškem ravnateljstvu \ VI. pol. skupin« z.u višjega kontrolorja v prom.-komercialnem oddelku Ivan Čop, višji kontrolor prom.-komore, oddelka i Dolio ju.
Premeščen je za gozdnega višjega pristavo Nil. skup. pri gozdnem ravnateljstvu v Čaeku ing. Marijan Tome, dosedanji šef gozdne uprave \ llaški.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljiv«,
možnost padavin, nestalna tviupeiulura.
Zasedanje banskega sveta
Ljubljana, 4. febr.
Danes dopoldne je banov namestnik g. dr. Pirkmajer otvoril redno zasedanje banskega sveta dravske banovine, ki se bo pečalo predvsem z banovinskim proračunom za 1935—1936. Po uvodnih besedah g. dr. Pirk-majerja je bila na predlog ban. svetnika g. Gajška poslana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. pa tudi Nj. kralj. vis. knezu-namestniku Pavlu. Poleg tega so bile poslane pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku g. .Jevtiču, notranjemu ministru g. dr. Velji Popoviču in finančnemu ministru g. dr. Stojadinoviču. Nato je sledil ekspoze g. dr. Pirkmajerja.
Govor
banovega namestnika
V	uvodu svojega ekspozeja se je g. pomočnik bana dr. Pirkmajer najprej spomnil najvažnejšega dogodka, ki se je zgodil od zadnjega zasedanja banskega sveta sem. Zločinska roka nam je iztrgala v Marseillu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Čut hvaležnosti in zvestobe do kraljevskega doma nam veleva, da se tudi ob tej priliki spomnimo našega velikega mučenika-viteza, junaka, ki je padel v najvišjem vzletu, v najširšem razmahu tvornega dela. Po vojni je moral namesto vojnih skrbi zopet naložili si nova bremena na svoja ramena. Kralj Aleksander je stal vedno na braniku narodne svobode in neodvisnosti. Njemu gre zasluga za notranjo konsolidacijo razmer, kateri pa naj bi sledila okrepitev položaja naše države na mednarodnem polju. V ta namen je povzel pot v Bolgarijo in Francijo. Vest o mučeniški smrti je pretresla ves kulturni svet, pri nas pa je izzvala globoko narodno žalost, v kateri smo se izkazali veliki in dostojanstveni. Enako odgovarjajoča tugoba je odsevala iz src celokupnega prebivalstva dravske banovine.
Bolnišnica kralja Aleksandra
Komaj so se v srcu junaške Sumaxlije zaprla vrata njegovega groba, se je že pojavila želja, da se v naši banovini na viden in dostojen način ovekoveči spomin na našega nepozabnega gospodarja. Ustanovili so se odbori za postavitev spomenika v celi vrsti naših mest. Poleg zamisli postaviti likoven spomenik, se je pojavila misel zgraditi tudi bolnišnico, ki se bo imenovala po kralju.
V	ta namen je v letošnjem banovinskem proračunu določena vsota 250.000 Din kot obrok, ki se bo ponavljal v vsakoletnih proračunih, dokler ne bo zbrana glavnica, ki je potrebna za kritje gradbenih stroškov.
O proračunu
Prehajajoč na sam proračun, ki je že 6. od obstoja banovine sem, ugotavlja povečanje napram dosedanjemu proračunu za 3.5 milj. in ustanovitev dveh posebnih skladov (kmetijskega in cestnega). Tako znaša celotni proračun 97.5 milj. Din, kar približno odgovarja predlogom proračuna za zadnji dve leti, dočim so bili prvi trije banovinski proračuni večji. Povišanje je diktirala težnja, da banovina razbremeni preobremenjene občine in okrajne cestne odbore. Tu je misliti v prvi vrsti na občine, ki imajo nad 100% dokiad ter okrajne cestne odbore z več kot 15%. S tem vrši banska uprava velevažno nalogo glede izravnave bremen. Ostali po-viški izvirajo iz povišanih prispevkov za elektrofikacijo, iz postavke za tečaj za občinske uslužbence, zvišanih prispevkov za pospeševanje kmetijstva, regulacijo ter povečanje dotacije bolnišnicam, za zavod za slepe otroke itd.
Nato je analiziral vse momente, katere je bilo treba vpoštevati v zadnjih letih pri finančni politiki banovine, t. j. prevzem splošne bolnišnice v Ljubljani po državi, prevzem velikega dela izdatkov cestnih odborov, uvedba bednostnega sklada, ki ga smatra za naravno dopolnilo banovinskega proračuna in končno sprememba trošarin-skega zakona, ki je vzela banovini 20 milj. dohodkov. Za razumevanje finančne politike banovine je potrebno vedeti, da banovina ne more voditi samostojne finančne politike, ter je odvisna od države. Zavedati se je treba, da s sedanjimi sredstvi banovine naloga banovine še niso izčrpane. Radi tega z inte-resiranostjo pričakuje zakona o decentralizaciji, ki bo razširil banovinske kompetence, ne samo kar se tiče oblastvenih funkcij, ampak tudi s primerno finančno izravnavo dohodkov. Sledil je obširen pregled o petletnem delu banovine, podprt s statistikami in raznimi številkami.
V	opravičbo banovinskih Izdatkov je navedel, da tvorijo večino izdatki za ceste in sicer 40%. Na 1 km ceste pride 3.677 Din materialnih in 1489 Din stvarnih izdatkov. To komaj zadošča za redno vzdrževanje cest. Ne moremo pa dopustiti propadanja tako velikega dela narodnega premoženja, kot so ravno ceste. V tej zvezi je upravičeno, da pritegne banovina k nošenju bremen za ceste tudi one fakorje, ki imajo na tem največ koristi in zahtevajo največ izdatkov. To so v prvi vrsti avtomobilni promet in ostali interesenti, ki prekomerno izkoriščajo ceste. Tozadevna bremena je banovina deloma olajšala s tem, da je poleg znižanje takse na motorna vozila odpravila takso na pnevmatiko, zato pa povišala trošarino na bencin. Obenem pa je ustanovila cestni fond. (Op. ured. Sestava dohodkov tega fonda je našim čitateljem že znana.) Najvažnejša nadaljna postavka so izdatki za zdravstvo, za bolnišnice in zdravstveno službo na deželi. Potreba v tej stroki dokazuje dejstvo, da so naše bolnišnice še vedno prenapolnjene. Precejšen odstotek izdatkov zavzema pospeševanje kmetijstva. Velik del Izdatkov je tu že vezan. Več pozornosti bo letos posvetila banovina živinoreji. Na prosveto odpade po proračunu 7.28%, seveda pa s tem potrebam tudi ni zadoščeno v polni meri.
Banovinski dohodki
Banovina tudi pri svoji politiki dohodkov ni samostojna. Od davčnih virov si je rezervirala skoraj vse donosne vire država. Horizontalna finančna izravnava v naši Jr žavi ni gotovo idealno izvedena. Banovina
mora ali iskati nove vire, kar se komaj še lahko zgodi, ali pa se- mora naslanjati na državne vire. Državne dotacije ni več, razen 1 milj. Din, kar naj opozarja državo na njeno dolžnost prispevati k bnnovinskemu proračunu.
Banovina je letos izpremenila svoj način finansiranja, ker hoče pomagati občinam in okrajnim cestnim odborom, da jim ne bo treba nalagati previsokih dokiad. Pri sistemu dokiad na državne davke pride lahko do sorazmerne obremenitve posameznih davčnih virov. Pri sistemu direktnih davkov po donosu je kaj mogoče, da je obdavčenje neenakomerno. Sistem dokiad potencira nepravilno obremenitev. Kdor je že pri splošnem državnem davku prizadet, bo še bolj pri avtonomnem. Z ozirom na to je sklenil znižati doklade za 15%, kar bo dalo letno 12 milj. Din manj. Da se ta znesek nadoknadi, je banovina iskala virov drugod. Prišla je pri tem na pravnoprometne davke, ker je smatrala, da je dandanes promet kolikor toliko adekvatno merilo davčne zmožnosti. V večini slučajev predpostavlja promet konkretno gospodarsko ojačenje davčnega zavezanca in zato tudi upravičenost obdavčitve pri tej priliki.
Obremenitev občin in banovinska podpora
V proračunu je določenih za občine, ki imajo nad 100% doklade ter za okrajne cestne odbore z nad 15% doklade 2,850.000 Din. S komasacijo občin od 1065 na 376 so bili doseženi vidni uspehi. Sedanje občine bistveno olajšujejo poslovanje vsem upravnim oblastem. Ob tej priliki izreka g. pomočnik bana dr. Pirkmajer svojo zahvalo vsem občinskim predsednikom in odbornikom, ki so se s tako vnemo lotili dela za svoje občine. Posebej se zahvaljuje za udeležbo predsednikom občin na včerajšnjih volitvah senatorjev, ker so s tem pokazali svojo zavednost in podprli nosilce jugoslovanske ideje v naši banovini. Predlagajoč ekspoze in proračun prosi svetnike, da mu navedejo razne pobude, katere bo kolikor mogoče vpošteval.
Po ekspozeju se je prvi oglasil za besedo g. Goričar Matija iz Mozirja. V daljšem govoru je nanizal celo vrsto potreb, nc iznašajoč svojega govora kot kritiko, ampak kot nasvete. Poudaril je tele točke: Povišati je treba kmetu cene, ki jih dobi za svoje pridelke. Potrebno je znižati obrestne mere. Izrazil se je za povečanje obtoka denarja, uve-ljavljen.ia novega zadružnega zak., umest-nejšo zaščito kmeta in znižanje javnih dajatev. Na koncu svojega govora je prosil, da bi se banovina zavzela za izprembo šolskega zakona v tem smislu, da se doba šolske obveznosti uredi enotno na 14 let. Po tem letu pa naj se mladina vzgaja v kmetijskih in gospodarskih nadaljevalnih šolah. Gosp. Babnik pozdravlja ukrepe za sanacijo občin. G. Ivan Tavčar iz Ljjibljane pledira za povečanje kompetence samoupravam. V svrho boljšega pregleda izvrševanja banovinskega proračuna in priprav za proračun predlaga ustanovitev stalnih odborov, sestavljenih iz članov banskega sveta, po strokah uprave. Končno se zavzema za čimprejšnjo ureditev banovinskih vprašanj potom širše samouprave. Nato je bil izvoljen odsek za preštudi-ranje uredbe k lovskemu zakonu, v katerem so gg.: Lavtižar, Arlco, Janžekovič, Šolar, Ftetela, Kieffer in dr. Roš. Pred debato po poglavljih je predlagal g. Rado Jereb ustanovitev posebnega finančnega odseka banskega sveta, ki naj bi pregledal proračun in stavil svoje predloge. O proračunu splos-nega oddelka in glavne pisarne je podal ekspoze načelnik g. Pfeifer. Iz ekspozeja je razvidno, da je znašalo v naši banovini dne L jan. 1934 skupno število državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine 3034, dne 1. jan. 1935 pa 3138 (državnih leta 1934: 1680, leta 1935: 1787, banovinskih leta 1934: 1354, leta 1935: 1351). Vsi osebni izdatki v banovinskem proračunu znašajo 26 milijonov 057.822 Din (tu so vključena tudi podjetja). Med drugimi P«v?čanlmi postavkami omenja povečanje postavke od 100.1H)" na 250.000 Din za spomenik viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju.
Bednoslni sklad
Za tako zvane »višje kvalificirane brezposelne« je bil določen kredit 650.000 Din, toda število prošenj je bilo toliko, da se je moral ta znesek povišati z virmanom. Število podpirancev znaša: 606, od tega 187 moških in 401 ženska. Največ je med njimi ab-solviranih učiteljišnikov: 299, nato pa absolventov nižjih srednjih in meščanskih sol. Skupno je bilo porabljeno 1,475.700 Din, od tega v Ljubljam-mestu 630.150 Din, v ljubljanskem okraju 170.900 Din, v metu Mariboru 89.100 Din itd.
Elektrifikacija
O tem je poročal g. nadsv. ing. Rueli. V proračunu določeni znesek 750.000 Din za pospeševanje elektrifikacije pasivnih krajev se je v sin,telu dogovora z ministrstvom za šume in rude porabil predvsem za plačilo montažnih stroškov za postavitev tretjega agregata z učinkom 5.250 kw in za povečanje elektrarne drž. rudnika Velenje. Za montažo je banovina skupno s Kranjskimi deželnimi elektrarnami plačala 1.22 milij. Rudnik Velenje bo vrnil za montažo naloženi denar elektranain z električnim tokom tako, da KDE toliko časa ne bodo plačevale v gotovini računov za električni tok, dokler celotni znesek, ki ga je banovina, odn. njene elektrarne, založila, ne bo obračunan. Velenje dolguje še 103 milj. Din.
Glavna dela KDE so bila naslednja v lanskem lotu:
Povečana je bila transformatorska postaja za oni del ki je bil potreben za priključek Ljubljane; na novo sta bila v črnučali postavljena 2 transformatorja za potrebe Ljubljane.
Položen je bil dvojni kablovod 10.000 voltov, ki bo začasno obratoval le z napetostjo 6000 voltov, od Črnuč do Ljubljane.
Vzpostavljena je bila direktna telefonska zveza med mestno elektrarno 1 iu M ionsko. Črnučami in elektrarno v Veleniu.
Za priključek Planine jc bil od Ivanjega scla do Plamcc /grajen 2.32 km dolg daljnovod, v Planini sami pa transformatorska postaja.
Zgrajen je bil 18 km dolg daljnovod Dovjo-Kranjsku gora—Rateče, 2 transformatorski jk>-stuji in 8.5 km krajevnega omrežja.
Nadalje je bila v Domžalah zgrajena nova transformatorska postuju ter daljnovod čriiučc —Grosuplje 20.9 km dolg, dograjen daljnovod od Grosuplju do Kočevju 52.5 ktn. transformatorska postaja v Dobrunjali. 2 nova transformatorja v Pod logu, daljnovod Podlog—Polzela 3.84 km dolg ter 12.5 km lokalnega omrežja itd. Končno omenjamo še prevzem eletrnrnc na Dobrovi pri Ljubljani v svrho sanacijo. Vendar bo treba vse omrežje preurediti itd. Zelo važna je ugotovitev poročila, da bodo KDE oloktrifi-cirale Cinkarno v Celju d. d. in so s tem KDE prešle v območje Fale, ki sega tja do Trbovelj.
Med važ.nimi projekti moramo še omeniti: podaljšek daljnovoda iz Kočevja proti Staremu trgu, lokalna omrežja v Braslovčali in okolici. Potrebno je elektriiieirati Dolenjsko ter v ta namen zgraditi daljnovod Grosuplje, Novo mesto, Brežice in Krško ter Trebnje—Sevnica. Stroški bi znašali 9 milj. Din. Najnujnejše potrebno pa je vsekakor, da se zgradi še do jeseni letos nov daljnovod 20.000 voltov od transformatorske |H>s.taje v Naklem do elektrarne na Završnici v dolžini 26 km. Tako bi se omogočila izraba vse energije, ki jo proizvaja Za-vršnica.
Glede Ljubljane omenja referent, da sprejemu sedaj dnevno pozimi 15.000 do 18.000 ar. Ljubljana za KDE ni ugoden konzumemt, ker porablja za svoje potrebe predvsem tok elektrarne Češenj ter le primanjkljaj za kritje konic jemlje od KDE Nujno potrebno je. dn bo mestiiu elektrarna gledala na to, da se to stanje izboljša, du se poveča poraba industrijskega toka in naraste konzum tako, da pritegne na mestno elektrarno tudi podjetju, ki obratujejo dosedaj v Ljubljani še s svojimi lastnimi napravami in da e.lektrificira razna svoja podjetja. Banovina ima sedaj 4. večje elektrarne: Ziivršnicn (učinek 2500 kVA), Bohinj (250 kVA), Zagradec (212 kVA), vodna v Cerknici (50 kVA), kalor. centrala Vel. Lašče (21 kVA) in vodna centrala na Dobrovi (34 kVA). Dalje dobiva banovina ves tok iz Velenja. Ncdalje imajo KDE še zvezo s temi elektrarnami: mesto v Ljubljani, vodno Češnja v Tacnu. Jugočeške v lvranju. KID na Jesenicah, Mavrom v Kranju, Zabretom v Britofu itd. Z banovinskim električnim omrežjem edino le še Fala, Trboveljska in Majdič (škofja Loka) niso povezane.
Skupno imajo KDE 557.38 km daljnovodov visoke napetosti, 165 normalnih transformatorskih postaj 5700 kVA in 411.28 km nizkonapetostnega krajevnega omrežja. V območju KDE leži poleg mestne občine ljubljanske in okolice 67 velikih podeželskih občin s 2999 večjimi naselji in 87.500 prebivalci. Vse investicije so do leta 1954 znašale 38.9 milj. Din, od tega so prispevali banovina in posamezni elektrifi-cirani kraji nekaj nad 8 niilj. Din. Lani so
snpde!
Prvi kaznienec:
Lepo si pazil, Ti idiot. Zakaj nisi za-kašljal, ko si slišal, da pride stražnik?
Drugi kaznienec:
Nisem mogel, ker sem ravnokar
bonbon
P K O I Z V O I) »UNION« ZAGREB
dohodki od toka in števiiiinu narasli že nn 5.<) milj. Dim dočim st) 1933 znašali samo 5.1 in 1927 2.3 milj. Din. Poraba toka je znašala 4.22 milj. kilovutnili ur, od tega dr/, in samouprav ni uradi 0.9, industrija 1.7, ostalo obrt in razsvetljava 1.6 milj. kilovutnili ur. 1935 je pričakovati (Kijema 5 milj. ur.
Pri svoji elektrifikacijski akciji sc bo banovina tudi nadalje držala principov, odobri-nih na lanskoletnem rednem zasedanju banskega sveta Dravske banovine, ki so sledeče:
»Dravska banovin« posveča smotreiu elektrifikaciji svojega ozemlja, to je oskrbi celega še neelektrificirunega dela banovine z zadostnim, cenenim električnim tokom največjo paž-njo v zavesti, da je za prospeh obrti in industrije clektritikucija nujno potrebna in da Ik> mogel tisti, ki bo razpolagal z viri električne energije, odločilno vplivali nu razvoj našega na rod u ega gospodarstva.
Elektrika je splošno dobro ter je potrebna vsak oniur. I o je tudi razlog, da je smatrula Dravska banovina z« potrebno, da se aktivno zavzame za elektrifikacijo ter da sama vodi tozadevno akcijo. Dočim velja pri privatnem kapitalu izključno načelo matcrijalnih koristi in vsled tega privatni kapital nima mnogo interesu nu elektrifikaciji pasivnih krajev, katere je možno elektrifieirnti le z velikimi žrtvami, mora iti stremljenje javnih faktorjev za tem, da pride elektrika tudi v zadnjo kočo.
S tem se pa privatni kapital nc izločuje od sodelovanju pri elektrifikaciji, toda veljati mora načelo, da so njegovi interesi podrejeni splošnim narodnim koristim.
Dravska banovina jc na polju elektrifikacije dosegla v zadnjih letih zelo znatne uspehe ter je po svojem podjetju Kranjske deželne elektrarne elektrificirala že precejšnji del svojega ozemlja.
Doseženi uspehi nam dajejo zaupanje iu zavest, da je bila elektrifikucijska politika Dravske banovine na pravem potu ter bo vsled tega Dravska banovina vedno pripravljena dati svoja pridobljena izkustva na razpolago tudi drugim banovinam v cilju izvedbe smotrene elektrifikacije Jugoslavije v korist nuroda iu države.«
Jadranska cesta
V svojem velikem govoru v soboto zvečer je predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič, govoreč o javnih delih, omenil posebej vzpostavitev normalne zveze notranjosti države s Primorjem. Ker je o tej temi podžupan g. profesor Evgen Jarc v svojem predavanju v »Ljubljanskem klubu« obširno in temeljito razpravljal, se je uredništvo obrnilo nanj za podatke. Odzval se je našemu vabilu in dovolil tudi reprodukcijo karte, ki kaže nazorno zveze Ljubljane z morjem.
Ko so nastale in se razvile železnice, seje že zdelo, da je napočil konec cestnemu prometu. Danes
Prva cesta, ki vodi skozi Italijo, za nas in z;-turiste, ki hočejo k nam, ne pride vpošlev, drug.i (čez Netrelič) je sicer dobro vzdrževana, je pa predolga, na tretji (banovinski) so hudi klanci pri Čn-bru in cestišče preozko, zato ostane le četrta proga čez Brod. Ta cesta je bila sicer pred nekaj leti po državljena; ker pa ni bila popravljena, se ji izogne vsak avtomobilist, če se je le enkrat vozil po njej Naravnost čudo je. kako more po njej voziti avtobus zlasti na progi Banja Loka—Fara.
Da se vzposobi za avtomobilski promet, je treba na tej cesti:
-M Državna ctslo
— Bano.maka c„t« Pr»jrKlrroM crstf
■■ Dri«,m ntj«
m
j oV"
Zojrcb
Karlovec
pa z motorizacijo vozil, osebnih in tovornih, pomen cest od dne do dne raste. Stremljenje gre predvsem za tem, da se na cestah odpravijo nepotrebni ovinki in klanci in da se cestišče utrdi. Izza Rapalla, ko smo izgubili železniško zvezo preko Št Petra v Reko in Sušak, je za Slovenijo postala ccstna zveza Ljubljane s Sušakom neobhodna potreba, zlasti ker je tudi do železniške zveze bržkone še precej daleč. Pa tudi, ko bi imeli železnico, bi bila potrebna cesta na Sušak, ker leto za letom prihaja k nam tisoče avtomobilov, ki hočejo na morje in ob jadranski obali dalje in v notranjost Jugoslavije.
Ljubljana je važen prometni vozel, v katerem se poveže, prihajajoč iz inozemstva, petero cestnih prog:
1.	Planina—Ljubljana 45.1 km.
2.	Rateče (Podkoren)—Ljubljana 90.6 (90.8) km.
3.	Ljubelj—Ljubljana 54.4 km.
4.	Jezerski vrh—Ljubljana 56.4 km.
5.	Št. Ilj—Maribor—Ljubljana 146 km.
Iz Ljubljane vodi četvero cest na Jadran:
1.	Ljubljana—Planina—Reka 126 km. Trsi 104.6.
2.	Ljubljana—Novo mesto—Netretič—Sušak km 245.2.
3.	Ljubljana— Rakek—Prezid—Mrzla vodica— Sušak 168 km.
4.	Ljubljana—Škofljica—Kočevje—B<ou u K.-Delnice—Sušak 149.1 km.
1.	popolne preložilve od Fare do Banje Loke v dolžini ca 6 km;
2.	ureditev klancev v progi Ajbel—Briga;
3.	popolna preureditev v Dolenji vasi (s kanalizacijo in dvigom nivela);
4.	preložitev v Ribnici;
5.	preložitev pri Ortneku, da se izogne križanja z železnico;
6.	izločitev ovinkov in kontra vzponov pri Tur. jaku, in
7.	preureditev v Pijavi gori in izločitev ser-penlin.
Splošno je potrebno po načrtu banovinskega gradbenega oddelka: razširjenje cestišča, korektura ovinkov, gradnja iu prezidava cestnih objektov (propustov, mostov itd.) ter valjanja cestišča s temeljitim pogramozenjem.
Vsa dela bodo stala do 15 milijonov dinarjev in ban uprava je že predložila ministrstvu za grad-be, da se (a cesta uredi iz državnega fonda za javno. Zlasli z ozirom na govor ministrskega predsednika jc sedaj upati, da bo akcija, za kalero sta se trudila že nekaj let avtomobilski klub in ljub-i ljanska občina, končno vendar uspela. Ker je A v. strija zgradila 30 ktn dolgo Olocknerslrasse, bo tc za inozemske turiste najkrajša, najboljša in najlepša zvc-?.a ou Salzburga s Sušakom in ob obal' Dalmacije s Splitom in Dubrovnikom
Ljubljanske vesti:
Šolarji se puntajo
Ljubljana, 4. februarja.
Napol žalosten, napol vesel dogodek se je pripet i 1 te dni na neki ljubljanski šoli. V tem dogodku so imeli glavne vloge šlirje činilelji: razredničarka nekega razreda, njena razrednica (šolska slovenščina pravi namreč učiteljici razredničarka, knjigi, v katero ta učiteljica piše, pa razrednica), dalje mladoletni atentator, ki je zakrivil ves dogodek, in končno ves razred.
Neki deček je nekaj zakrivil in učiteljski zbor je sklenil, naj bo izključen. Kaj je deček zakrivil, ne vemo in (udi javnosti to ne zanima. Deček je vedel, kaj ga čaka, in sklenil je »grozno maščevanje«. Po učiteljski konferenci je razredničarka prišla v svoj razred z razrednico, ki seveda med šolarji v nobenem razredu in v nobenem času ni priljubljena. Razred je z dečkom, ki mu je grozila kruta usoda, vred trepe-lal, kaj bo zdajpazdaj. Tedaj pa je skočil deček na oder, izvlekel iž žepa — pištolo iu oddal proti razredničarki strel in še enega, pa še enega. Pištola k sreči ni bila prava, temveč le bolj za strašilo in se-
0 Zastopniki stanovskih orifanizacU I>ri ministru za socialno politiko. Včeraj dopoldne jo sprejel minister za socialno politiko in nar. zdravje v prostorih kralj, banske uprav« številno deputacijo zastopnikov banovinskih stanovskih organizacij. Zastopniki organizacij so p red ožili g. ministru, da so bili prejemki državnih uradnikov in upokojencev tekom zadnjih let že ponovno tako reducirani, da so zlasti pri uradnikih nižjih položaju i li skupin padli daleč pod eksistenčni minimum, radi česar je ogrožena materi-,jahta osnova uradniške rodbine. Zaradi tega težkega finančnega položaja so zadele izpro-uiembe uredb o dravinjskih dokladah državnih nameščencev in upokokjencev, in ostale uredbo iu odločbe, ki zadevajo prejemke drž., banovinskih in občinskih uradnikov in ostalih nameščencev, vse prizadeto tem težje. — Izročili so k. ministru posebno spomenico. Gospod minister ;ie odgovoril, da so mu trdote in napake, uredbe o dravinjskih dokladah in ostalih odločb, ki so znižale prejemke drž., banovinskih in občinskih nameščencev, dobro znane. Obljubil je, da bo kot minsiter za socialno jiolitiko posvetil temu vprašanju vso pozornost in se bo zavzel za upravičeno težnje državnih, banovinskih in občinskih nameščencev.	, . ,
O Starši! Občni zbor društva »bola in dom« v Ljubljani bo v sredo, 6. februarja ob pol osinih zvečer na učiteljišču. Vsi vabljeni!
0 Predavanje o Himalaji se bo vršilo danes, dne 5. februarja ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Predaval bo pod okriljem TK Skale g. Hans Ertl, član te velike mednarodne ekspedicije. Vstopnice so še ves dan v predprodajali pri tt. Alpiua, zvečer pa se dobe pri blagajni pred vhodom v dvorano.
0 Pred boljšo gradbeno sezono. V sobotnem članku pod tem naslovom je omenjeno, da je zgra-ditelj palače Vzajemne zavarovalnice g. arh. Tomažič. Dejansko jc zgradil palačo Vzajemne zavarovalnice stavbenik g. Ivan Ogrin, načrte je naredil arhitekt g. Plečnik, g. arh. Tomažič je pa nadzoroval zgradbo.
0 Požar v kinu na Kodeljevem. V nedeljo okoli 10 zvečer je nepričakovano nastal požar v dvorani kinematografa Mladinski dom na Kodeljevem. V operaterski sobi je padla iskra na filmski trak, ki se je vnel, nakar je nastala hipna eksplozija, ki je zanetila še štiri druge filme v kabini. Operater Ivan Smrdel je zakričal v dvorano: Ogenj! pač v dobri nameri, da opozori občinstvo na nevarnost, toda lo ie povzročilo med občinstvom paniko ter so vdrli vsi naenkrat proti izhodu. V poplahu je bilo precej ljudi pobojenih in pomečkanih, vendar k sreči ni bil nihče ranjen. Ranjen je bil le operater sam, ki je skušal z roko oogasiti ogenj ter se pri tem močno opekel. Poklicani so bili poklicni gasilci, ki so prišli z motorno
Pot k prehladu
vodi največkrat skozi usta. Zato si pososto desin-
ficirajte usta in grlo z Mr. Bahovčevimi
„SMREKA" bonboni
Iz smrekovega ekstralita iu mentola, ki ublažijo kašelj in hripavost Zavitki Din 3"-- in A Oin 5'— v lekarnah in drogerijali.
Apoteka
Mr. L. Bahovec
Kongresni trg št. 12.
veda streli niso bili smrtni. Toda zadostovali so, da je gospa razredničarka padla v znak po odru, ne sicer mrtva, kakor bi kdo mislil, ampak zaradi strahu nezavestna.
Ves deški razred, ki je sicer s|x>štoval razredničarka, pa jc uporabil to priliko, da se maščuje nad svojo pravo sovražnico, to je nad razrednico. Planil je k nezavestni učiteljici in namesto, da bi razredničarko poškropil z nekaj kapljicami sveže vode, je raje pograbil razrednico (pomnite, to je knjiga, ne ženska!) in jo zažgal. Sledil je splošen aplavz vsega razreda, pri katerem pa razredničarka ni mogla sodelovati, ker je bila se vedno nezaveslna. Kako so prišli šolarji do ognja, ni težko uganiti, ker učenci meščanske šole v mnogo primerih že kade.
Ko se je razredničarka prebudila iz nezavesti, tli bilo razrednice nikjer več in zgoreli so tudi grehi šolarjev, ki so bili »ovekovečeni« v njej. Šolarji pa pri tem niso pomislili, kaj more še priti in to je že prišlo: preiskava, ukori, nova izključcnja itd. Tako je, kadar se šolarji upro...
brizgalno in pogasili ogenj. Škoda znaša okoli 50.000 Din, ker so uničeni štirje filmi in je pokvarjena zvočno-filmska aparatura. Vendar pa je vsa škoda krita z zavarovalnino, K temu požaru pripominjamo še, da je dvorana kina Kodeljevo ena tistih redkih filmskih dvoran v Sloveniji, ki je zidana pravilno. Zlasti pa je operaterska kabina popolnoma ločena od dvorane in le temu dejstvu se je zahvaliti, da ni požar prišel nad dvorano samo, Podobna nesreča bi v kakšnem drugem slabše zavarovanem kinematografu povzročila strašno katastrofo nad človeškimi življenji in premoženju.
0 Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo blaga za obleke mestnih uslužbencev in sicer: za 62 letnih oblek, 20 zimskih sukenj, 13 pelerin, 20 delavskih halj, 144 parov izgotovljenih čevljev in 175 službenih čepic. Nadalje razpisuje izdelavo oblek po kroju, ki je predpisan za nižje mestne uslužbence. Pravilno opremljjne in koleko-vane ponudbe je vložiti do 23. februarja 1935 opoldne pri mestnem gospodarskem uradu, kjer sc dobijo tudi vsa tozadevna pojasnila. Nezadostno opremljene ali nezadostno kolekovane ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Preplašena Ljubljana
Za časa svetovne vojne so izdajala časnikarska podjetja v večjih mestih skoraj vsak dan, navadno proti večeru, -posebne izdaje«, kjer so z debelimi črkami poročali mladim iti starim junakom doma za pečjo, kako da »smo« zopet zmagali, oziroma za koliko so se zopet Rusi približali Dunaju, Pragi iu Budimpešti. Takrat je namreč vsak verjel, kar je hotel: na »zmage«, ali pa na »bližanje sovražnika«. To je vleklo nekaj mesecev, kasneje se pa za obupne klice ubogih prodajalcev časopisov, ki so molili ljudi s svojim zalegnjenim »Extra-aus-gabeeee«, ni nihče več zmenil... Pred ljudmi smo vsi vedeli da .zmagujemo«, sami za sebe smo pa tudi vedeli, koliko ura bije.
Tako nekako je bilo v nedeljo tudi v Ljubljani. Po ljubljanskih ulicah je namreč že tia vse zgodaj odmeval klic »Posebna izdajaaa — posebna izdajaaa!« Ta klic je čudovito učinkoval: vse je mislilo, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega! Umor? Uboj? Požig? Zaspani ostanki trdovratnih ljubljanskih krokarjev so se plašno ozirali na Grad, če še stoji na svoji samotni višavi in če se ni morebiti prekucnil v Ljubljanico. Kam pojdejo reveži spat, če se je podrl slučajno na njihova stanovanja? Okoli prodajalcev »posebne izdaje« se je pričela prava gnječa, kakršno napravi lahko samo »firbec«. Tega ubogega »firbca« so Ljubljančani podili na pašo od vrste do vrste in od črke do črke ».posebne izdaje« — pa nič, nikjer nič! Nikogar niso ubili, nikogar okradli, nikomur niso hiše požgali! Ce bi stala v »posebni izdaji« vsaj kakšna »afera«, pa še tega ne, čeprav »afer« v Ljubljani ue manjka, pa še tega ni bilo...
lako so si ljudje, ki so požirali »posebno izdajo« kar na ulicah, v svoji strasti za »senzacijo« mirno dali stopali na knrja očesa, zaletavali so se in se trkali drug v drugega kakor ovni, pa vse zastonj — v posebni izdaji« ni bilo nič drugega »posebnega« kakor to, da kandidatna lista g. 2e-bota ni vladna, ampak da je pač Žebotova — (o je bilo vse!
»Pa zavoljo tega posebna izdaja? Ali mislijo gospodje, da tega ne vemo sami? Za kaj nas pa imajo? Ce imajo oni skravžljane možgane, ali mislijo, da jih imamo mi tudi? Ali nas kaj briga, kaj pripeljejo v ljubljanski muzej? Naj pripeljejo slona ali pa vrabca, mrtva sla oba; pa še »našlofana« povrh — to nas prav nič ne briga. .«
Tako in podobno se je jezila in razburjala v nedeljo celo dopoldne vsa tista Ljubljana, ki je res
Mariborske vesti:
Zagonetka v Gregorčičevi ulici pred pojasnitvijo
Maribor, 4. februarja.
Vos ujKiiat kriminalnega oddelku mariborske policije je pri delu. da bi pojusnil skrivnosti družinsko tragedijo v Gregorčičevi ulici. Včeraj vso noč in ves dan so so vršila ua policiji zasliševanja. Snoči so pet ur zasliševali šušteršiča, ki jo bil zelo zgovoren, samo o usodnih dogodkih v svoji hiši ni holej ničesar vedeti. Danes dopoldne jc bil /uslišan oče pokojnica, posestnik Miluvec s Planine ter še več drugih sorodnikov in znancev, ki vsi trdijo, da jc pokojna Ivanka v zakonu s žušteiSičem mnogo trpela. Mož je bil z njo surov in tid, le zadnje čase sc ji jc jel laskati in prilizovali samo radi tega, ker ji jo dolgoval 75.000 Diu, katere je sodišče ob ločitvi priznalo ženi koi odškodnino.
Danes popoldne jc bila v sobi nadzornika Cajnka zanimiva konfrontacija med šuštoršičein in njegovim pomočnikom Kojtererjean. Konfrontacija je bila zelo dramatična in so se pokazali novi momenti, ki zelo obtožujejo Šn-štersiča. V svojo obrambo navaja, da je obsto-
□	Dobrodelna kuhinja. Sedaj že tretje loto posluje v palači Zadružne gospodarske banke (Aleksandrova cesta 6) dobrodelna kuhinja. Prejšnji dvo Jeti je.bilo tekom zime v njej razdeljeno na tisoče obedov deloma brezplačnih, deloma po zelo nizki ceni. Kuhinja je tudi letos zelo dobro obiskana. — Dnevno dobi obed 30--50 (včasih še več.) oseb. Mnogi ga dobijo popolnoma brezplačno, ker
I nc premorejo niti paro v žepu. Kuhinja jo | pod vodstvom Karltativne zveze. Tem potom I se obračamo na vsa dobra srca s prošnjo, da Karitativni zvozi pomagajo pri tej dobrodelni akciji na ta način, da kupujete bloke. Ti se dobijo pri vodstvu karitativne zveze in v prodajalnah Cirilove tiskarne.
□	Zadnja pot Karla Tratnika. V nedeljo popoldne se je vršil pogreb blagopokojncga Karla Tratnika ob izredni udeležbi vseh nc-,številnih njegovih prijateljev in znancev. Pogreb jo vodil kanonik in stolni župnik insgr. Mihael Umek, ki je ob odprtem grobu spregovoril pokojniku v spomin pretresljive poslovilne besede. Proslavljal ga je kot vzor moža, ki si je s svojimi neštevilnimi deli po naših cerkvah postavil sam nesmrten spomenik. Pevsko društvo »Maribor« je zapelo ža-lostinko ob grobu.
□	Napredna »kultura«. Pokazal jo je zii au gospod iz mariborske »družbe«, ki je poleg tega celo visok športni funkcionar, na praznik v sobote zjutraj na postaji Ribnica-lirezno. Z izrazi, ki niso primerni za inteli-genta in športnika ter s kričanjem: »To je zopet klerikalna nasilnost, kaj h..., ali vas še nismo dovolj pritisnili,« je skušal likvidirati nesporazum, ki ga je sam zakrivil. Bila jc zanj sreča, da je imel opravka z ljuclmi, ki se znajo obvladati v dostojnih mejah, ker bi bili drugače obračunali z njim na mestu. Vsekakor pa primer zasluži, da ga javno ožigosamo.
□	Nenadna smrt. Arhivar davčnega katastra Franc Lah sc je nahajal v nedeljo zvečer na obisku pri nekih znancih Ob železnici. Nenadoma mu jc postalo slabo, začela ga je boleti glava in hipoma sc je zgrudil mrtev na tla. Priklicani policijski zdravnik dr. Zor jan jc ugotovil možgansko kap.
□	Azilni sklad protitirberkuloznc lige jc dosegel v januarju znesek Din 152.875.
O Muzejsko društvo v Mariboru bo imelo v nedeljo 10. t. m. v študijski knjižnici svoj redni letni občni zbor.
□	Novi kino otvorjen. V petek zvečer se jo vršila otvoritev novega »Grajskega kina« na Grajskem trgu, ki jc bila za Maribor pravi družabni dogodek. Prva predstava jc bila že več dni poprej razprodana. K otvoritvi so bili povabljeni predstavniki javnega mariborskega življenju. Nova kino-dvorana jc s svojimi prilik I i nami med najmodernejšimi in gotovo najlepšimi tovrstnimi zgradbami v državi. Za Maribor jc nova stavba velika pridobitev, podjetnost lastnika g. Guština pa najlepše izpričevalo.
Ljubljana, popoldne so pa šli Ljubljančani splalio-vat svojo jezo nad potegavščino s »posebno izdajo« na Posavje, domov so se pa vračali brez »posebnih izdaj«.
Kulturni obzornik
Jurčič: Jurij Kozja k
Cvetje iz domačih in tujih logov. zv. 1.
7.a Levstikom in Gregorčičem jo v tej zbirki šolskih klasikov izšlo prvo pomembnejše delo .los. Jurčiča: Jurij Kozjak, povest o slovenskem j a n i' C a r j u v prireditvi prof. dr. R u p 1 a. Jurčič je tedaj, ko jc pisal lo povest za Mohorjevo družbo, bil sedtnošolec v Alojzi,jevišču ler je takoj z njo postal pomemben slov. pisatelj. Prof. Rupel jo je opremil z vsemi lit. kritičnimi pripomočki, ki so potrebni za pravilno in dovoljno poznavanje kakega lit. pomembnega dela: namreč z lit. zgodovinskim uvodom in z zgodovinskimi opomiiami, stvarnim tolmačem. Da jo izbral prav to prvo, nikakor najboljše Jurčičevo delo, je pač več razlogov: povost je v slov. književno zgodovinski vrsti tretja slovenska izvirna leposlovna proza, ki jo zajela slovenskega bravca (po Ciglerju in Levstiku!); / njo sc jc utrl pot eden naših najboljših pisateljev sploh in prav z njo se je najbolj naslonil na Levstikov znan leposlovni recept . Obenem pa je prav ta povest prelep šolski zgled za estetsko vežbanje dijakovega duha, ki naj na zgledu najde tvarni način Jurčiča-umetnika, njegov smisel za plastiko, ki večkrat izgubi ostre obrise; njegovo romantično pojmovanje človeške duševnosti, prepletanje realnosti z zgolj snovno interesantnostjo; njegovo gradnjo, njegov nazor in njegov jezik. K takemu razmišljanju sili Rupel v svojem uvodu dijaka, kateremu pa z v p r a š a n j i na koncu knjige da zopet popolno prostost, da utemelji in pokaže svoje gledanje, dobljeno ob veščem mentorju. In prav uvajanje dijaka v pravilno lit. historično, primerjavno in estetsko dojemanje miših del je naloga te mohorske zbirke, ki je s tom zvezkom zopet dala zrel primer prave književno
vzgojne priredbe takih dol. Dijak, ki si ne more kupiti Prijateljeve izdaje celotnega Jurčiča, bo segel po tej, nalašč zanj prirejeni povesti, ki je tudi sicer stavljena v šolski program, in bo ob njej dobil prav napotek v pisateljsko problematiko Jurčiča.
Zanimivo bi bilo napisati par bosed o povesti sami, pa je v uvodu tako od vseh strani razčlenjena, da se še kaj novega težko da povedati. Moram jo samo priporočiti. — (Knjiga stane za ude 0 Din (broš.), vez. 18; za iioudo pa 12 Din (broš.), vez. 24 Din).	td.
Delo Narodne galerije
V zadnjem času je Narodna galerija na novo : pridobila izredno številne umetnine, ki jih bo uvrstila v svojo zbirko. Zahvala za večino teli pridobitev gre njenemu predsedniku g. dr. Francu Win-diseherju, ki ne zamudi nobene priložnosti, kadar je kakšna pomembnejša umetnina ua ponudbo. Najlepša pridobitev za galerijo je sedaj gotovo zbirka risb Franceta Cauciga (Kavčiča 1702-1828), goriškega Slovenca, ki jc postal leta 1799 profesor, pozneje pa ravnatelj dunajske akademije. Njegova zelo bogata risarska zapuščina je zbrana v dunajski galeriji, ki je prodala sedaj izbor najznačilnejših risb —• izbiral je konservalor g. dr. Štele — naši Narodni galeriji. Risbe bodo v najkrajšem času poslane v Ljubljano in jih bo galerija takoj razstavila Poleg drugih del sta v zbirki tudi dve skici za sliko Phokion , z ženo«, ki že visi v galeriji. Nakup te dragocene ; kolekcije pa galerije nc obremenjuje, ker jo je gale- j riji ix)kIonila darežljivost slovenskega mecena.
Zelo zanimiva jc usoda treh na novo pridobijo- I niti (kipov iz srede 18. stoletja. iMed leti 1754 in 1760 je postavil Anton grof Gaisruck ua mestu prejšnjega gradu Bruinberg novo graščino, za kalero je porabil materijal iz že razpadajočega starega celjskega gradu. Stavbi jc dal ime Novo Celje in jo je kar se
.Im	.........'1 V T •	i	t .	...
kovostno brezhibno opremljen, kakor je bilo Novo Celje. Vse od vhoda v park, park sam, zunanjščina in notranjščina gradu, slikarski dekor pa vse do naj. manjšega koščka oprave je bik) ustvarjeno od res sodobnih mojstrov. V gradu je tudi kapela, ki sta jo opremila dva dobra, a po imenu nepoznana mojstra, slikar in podobar. Odtlej so se kakih sedemkrat menjali lastniki gradu, visoki plemiči pa spet ljudje brez modre krvi, in vsem tem lastnikom v čast bodi povedano, da se nihče ni drznil premakniti, kaj šele zamenjati kakšen kos graščinskega inventarja, šele v zadnjih letih se je zgodilo, da je kupila graščino Dravska banovina in jo spremenila v blazaico. Zadnji lastnik gradu jc odpeljal s seboj skoraj vse umetnine. celo kipe z oltarja v kapeli. Te kipe je našel sedaj g. dr. Windischer v Zagrebu in jih pridobil za galerijo. So izdelek dobre spodnješlajerske delavnice. Preti nekaj tedni umrli g. Matija Ljubša je našel, da so delovali ta čas v Celju podobarji iz rodbine Petrošnikov. Ker je eno delo te delavnice medtem že arhivalno izpričano, moremo v bližnji bodočnosti pričakovali že več jasnosti v razdelitvi zelo zanimivega spodnještajerskega |xxlobarskega iti kiparskega gradiva.
Novoceljski kipi so prve pomembnejše umetnine s slovenskega štajerskega. Pri tej priložnosti bi bilo koristno načeti vprašanje, kako izpopolniti galerijsko zbirko s štajerskimi mojstri. Zadeva nikakor ni lahka. Na Spodnjem Štajerskem so se v 18. stoletju srečavali graški slikarji z Metziiigerjem, Berganlom m Jelovškom, poleg njih pa so delali tam domačini, od katerih sla najbolj znana oba Slraussa, oče in sin. doma iz Slovenjgradca.
Skromen moderen štajerski kotiček pa si bo ga. lcrija uredila v najkrajšem času. Banovina in občina sta kupili na zadnji razstavi mariborske »Brazde-večje število slik, ki sla jih poklonili Narodni galeriji.
Gospod Anton Ravnikar, župnik v Šmarju pri Grosupljem je prepustil galeriji v varstvo in raz-
jal samo 011 ključ od delavnice, kalnega je imel pri sebi pomočnik, tako da sain ni mogel priti v kritični noči v svoji delavnici di. plinske napeljave. Pomočnik pa nasprotno zatrjuje, da je moral imeti šušteršič poseben ključ, Kor mu je št! pred dnevi pravil, du «1 je skuhal ponoči mleko ua plinskem štedilniku, ki da 11111 jo celo vzkipelo. Zelo značilue se tudi naslednjo trditve pomočnika Kojtererja: Pravi, da je zvečer stisnil veliko razteza.'no mizo, zjutraj pa je bila miza zopet raztegnjena. Zvečer jc tudi obrisal in osnažil šivalni stroj, zjutraj pa ga je našel zopet vsega pokritega s prahom. Plinski likalnik je postavil pod likalno mizo, usodnega jutra pa je bil na mali mizici poleg odprtega dimnika v steni. V pečici jc bilo zvečer, ko jc odšel iz delavnice, še tleče oglje, zjutraj pa je našel v peč k i mokro oglje in pepel. Očividno ga je nekdo ugasnil z vodo. Značilno je končno tudi, da je najei pomočnika samo zato. da bi lahko pozneje valil vso krivdo nanj, češ, da jo pozabil zvečer zapreti plinovodno cev.
□	Naval na Pohorje. Takega navala menda še ni bilo nikoli na Pohorju, kakor na oba praznika, v soboto in nedeljo. Vse koče so bile dobesedno natlačeno polne. V takih malih postojankah, kakor je Klopni vrh, je prenočevalo nad 150 ljudi, ki seveda niso imeli prostora niti za sedenje.
□	Tujski promet. Januarja je bilo v Mariboru zglašenih 1488 oseb, od tega 511 inozemcev.
□	Carinski dohodki so znašali v januarju pri mariborski carinarnici pri izvozu 13.780.73 Din, pri uvozu 3,709.398, skupno tedaj 3,723.268 Din 75 par.
□	Drevi: Praski kvartet v gledališču. Spored: Sehumarin op. 41. št. 3 A dur. Debussy op. 10 g mol. Dvorak op. 105 s dur. Pri koncertu veljajo dramske cene. Red A.
□	Vojni invalidi in vdove težko čakajo na izplačilo zaostalih invalidnin. Ne morejo mnogi plačati niti najemnine, še manj imajo za življenje. Dravska finančna direkcija je dobila baje kredit žo pred božičnimi prazniki.
□	Stari in mladi legajo v grob. V starosti 92 let je umrla v Slovenski ulici 40 gospa Ferio Elizabeta. — V bolnišnici je umrla 26 letna Vi-stan Elizabeta. Naj počivata v miru!
O Kavcije poneverjal. Avstrijske oblasti so izročile mariborskemu sodišču brivca Danila Ko-rača, ki ga pri nas zasledujejo že tri leta. Korao je poneveril velike vsote, ki so mu jih dali lahkoverni ljudje kot kavcije za sprejem v službo, katero jim je obetal.
□	Sum uboja. V zvezi z zagonetno smrtjo Rudolfa Luboca iz Čagona, ki je umrl v mariborski bolnišnici, so orožniki aretirali tri posestniške sinove iz Čagona radi suma, da so napadli Lu-beca ter mu zadali na glavi smrtne poškodbe.
Št. Vid nad Liubtjano
Društvo tukajšnjega ^Rdečega križa-: je imelo v nedeljo, 3. t. ni. svoj redni občni zbor Ker so bile na dnevnem redu tudi volitve upravnega in nadzornega odbora, je bilo zanimanje za občni zbor zelo veliko: od 252 moških in 173 ženskih članov je pri volitvah osebno oddalo svoj clas 388 članov. Za volitve sta bili predlagani dvo kandidatni listi. Prvo je predlagal dosedanji odbornik krojaški mojster Arhar Jože s sledečimi kandidati: Smolej Viktor, Erjavec Kari, Pavlic Vinko, Bricelj Franc, Jovan Maks, Arhar Joško, Štrukelj Anton, Rupnik Jože, Kregar Joško, Arhar Vinko, Kremžar Minka, Kunovar Lojzka, Babnik Ignac, Kovač Lojze, Zabret Valentin, Erjavec Egid. Mrak Valentin, Kopač Franc in Arhar Jože. Drugo listo je predlagal šolski upravitelj Š m a j -dek s ledečimi kandidati: Smajdek Ivan, Pipan Ivan, Istenič Maks, Babnik Valentin, Peršin Fr., Zalokar Anton, dr. Arko Joško, Komac Anton, Hlebec Anton, Gole Josip, Petričič Avgust, Pečjak Rudolf, Držaj Jožica in Koman Albin. Izvoljeni so bih kandati prvo kandidatne liste s 34ti glasovi, docim je šmajdekova lista dobila le 42 glasov. Pri slučajnostih je zastopnik banovinske odbora nadsvetnik Skalar priporočal, naj se v odbor privzame šo en zdravnik. Predsednik je obljubil, da se bo to zgodilo pri prvi odborovi seji. To ne bo težko, ker sta tu dva zdravnika: poikovni zdravnik v p. dr. Matej Justin in banovinski zdravnik, starosta tukajšnjega »Sokola^ dr. Joško Arko. Po nad dve uri trajajočih obravnavah je bil lepo uspeli občni zbor zaključen.
- objekta, k, b. bil tako slifno enotno m obenem ka- skega župnišča. Slike so /o v <?aWjl;h™pa tr'-
ba skoraj vse restavrirati, bodo uvrščene v zbirko
seje cez nekaj tednov. Tu je zastopan Valentin Me-Izmger s sliko »Smrt sv. Jožefa« iz leta 1741 Slika je zelo značilna za Metzingerjeva naturalistična stremljenja, ki se pokažejo ravno v začetku 5 desetletja. — »Križanje« iz prve polovice 16. stoletja, ki je znano ze izza zgodovinske razstave leta 1922, bo sedaj tudi dobilo primeren prostor. Dva Bergan-tova portreta bosta precej izpopolnila še vedno premajhno kolekcijo tega mojstra. Nadalje je dalo šmar.
sko ztiprusče na razlago Stroyevo »Rojstvo Mari-
je«. Cetmovičevo »Kamenjanje sv Štefana«, portret stiskega opata ki bo delo kakega Bergantovcga sodelavca, 111 veliko »Pieta« iz začetka d stoletja, po-leg drugih manj pomembnih del. Galerija pričakuje
v kratkem še več drugih umetnin, in to iz Novega mesta, Mengša in Velike Doline.	^
Tudi zbirka gotske skulpture bo v kratkem pomnožena s kipom sv. Petra z Mačkovca pri Žužemberku, ki pa je polreben, da ga vzame prej v roke vešč restavrator.
n J,3*? se v.,nag,em tonP" izpopolnjuje galerija, ki je gotovo najbolj reprezentativna kulturna ustano-
vi H" '13?1 ,n ponos vsega slovenskega naroda. Mnog. tujci ze so se čudili bogastvu, ki je nakopiče-L °r?"ah .Nar°d"cga doma. Pa je vendar tudi ^ nic naš,in]i inte igenti mnogo takih, ki si galerije ni/. • 0?l?,al,J Na* S1 J'° ogledajo sedaj! fi, prav n c b. ne bilo odveč, če bi jo obiskala enkrat korpo. rativrio banovinski in ljubljanski mestni svet, da bi sc prepričala, da zasluži izdatnejšo podporo' M M.
Ktiski skladatelj IpolHov - Ivanov — umrl.
>ne 28. januarja je v Moskvi umrl znani ruski komponist Mihael M. Ipolitov-lvanov v starosti .(> let. Bil je nazadnje dirigent opore vel. gledališča v Moskvi, 30 let profesor konservutorija in jo lul tudi ravnatelj opere v Tiflisu. Od koncertnih -Ivan ie najboij znana njegova Kavkaika suita.
Strašna noč v Cirkovcih
Maribor, 4. februarja.
Kakor smo že v »Ponedeljskeni Slovencu« kratko javili, so imeli v Cirkovcih na Dravskem polju v nedeljo zvečer katastrofalen požar. V nevarnosti je bila vsa vas ter se je le veliki požrtvovalnosti gasilcev zahvaliti, da niso ostale od Cirkovc take očrnele razvaline, kakor predlansko leto v sosednjih Pletcrjih. Ogenj je nastal v večernih urah v nekem gospodarskem poslopju. Ne ve se, kako je prišlo do izbruha požara, najbrž pa ga je zakrivila neprevidnost. Ker je bil hud veter,
se je požar razširil kmalu na sosednje objekle. Do. mači gasilci so imeli k nesreči motorko v popravilu, pa so se postavili nevarnosti po robu samo z ročno brizgalno. Kmalu pa so prispeli na pomoč požrtvovalni gasilci od drugod. V najhujši sili sta pribrzeli z motorkami požarni brambi iz Ptuja in Maribora. S skupnim napadom, pri katerem so sodelovale štiri motorne brizgalne, se je posrečilo požar omejiti. Pogorela so samo gospodarska poslopja peterim posestnikom. V plamenih je poginilo tudi 12 glav goveje živine in 7 prašičev. Skoda je ogromna in še ni točno ocenjena.
Volivcem — županom!
Vsem našim od nekdaj zvestim in ne-omahljivim volivcem, ki so pri volitvi v senat dne 3. iebruarja polnoštevilno oddali svoj glas ca našo kandidatno listo in se niso udali ne grožnjam ne obljubam ne kakim drugim vplivom, izrekam svojo naj skrenejšo zahvalol
Vi vsi, ki ste se vedno držali naših načel in jih ohranili skozi vse viharje, ste naš ponos! Na vas gradimo svoje bodoče delo, ki ga prav kmalu pričnemo!
Maribor, dne 3. februarja 1935.
FRANJO 2EBOT.
Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev!
Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, Iti imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlnž nem torenu ali v snegu naj uporabljajo mazilo HEVEAX, /.a katero Jamčmo, da naliravi vsako obutev nepremoiljivo — Dobiti Jo je v vseh speeljalntb trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta l.
Priča kataslrole Tilanica
V sredo, 30. januarja, se je poročila na Miljah v župniji Šenčur pri Kranju Manca Karnn na ! domu svojega očeta Franca Karuna, ki je lansko I poletje umri.
f Franc Karun
Manca Karun
Koledar
Torek, 5. februarja: Agata, devica mučeni ca; Albin, škof.
*
—	Banovinski nameščenci se že od ustanovitve banovin zaman trudijo, da bi se jim priznala ugodnost polovične vozne cene na železnicah. Zakon o banski upravi je izenačil banovinske uslužbence z državnimi in med obojimi po zakonu sploh ne sme biti razlike. Zato se zelo čudimo, da se ta krivica, ki se godi banovinskim nameščencem, ni odpravila. Nešteto prošenj je že romalo na pristojna mesta, nešteto zagotovil in obljub je že bilo danih, da dobe banovinski nameščenci železniške legitimacije *— toda legitimacij ni in ni. Delo opravljajo eni kot drugi povsem isto, razlika je le v tem, da plačuje državne nameščcnce država, banovinske pa banovina, zato tu ne moremo iskati vzroka tej nepojmljivi neenakosti. Država bi z izdanjem teh legitimacij ničesar ne izgubila-, ker je znana stvar, da se ljudje tem več vizijo, čim cenejša je vožnja. Pridobila bi pa banovina, ker bi ne bilo več treba plačevati celih potnin banovinskim uslužbenci m za službena potovanja. Da imajo železniške legitimacije nameščenci osrednjega urada za zavarovanje delavcev in duhovniki, ki dobivajo kongruo, je povsem v redu; ker so v javni službi, prav tako bi morali imeti legitimacije banovinski nameščenci in upamo, da bo vlada g. Jevtiča dovolj uvidevna, da odpravi neenakost, ki jo zakon o banski upravi izrecno prepoveduje.
—	Velik naval na Kamniške planine. Krasno vreme je izvabilo za oba praznika rekordno število smučarjev na Kamniške planine. '1 oliko smučarjev še dozdaj nikoli ni bilo na Veliki planini in na Krvavcu. Na Veliko planino je SPD organiziralo skupen izlet. Smučarji so prišli v več skupinah, največ pa v petek zvečer, ko so iz kamniškega kolodvora odpeljali proti Stahovici trije nabito polni avtobusi, 40 smučarjev pa je moralo iti pes. Računajo, da je bilo na Veliki planini do 400 smučarjev, ki so zasedli planinsko kočo ift vse pastirske koče do zadnjega kotička. Tudi na Krvavcu in na Menini je bilo toliko smučarjev, kakor še nikoli dozdaj. Vreme je bilo krasno in tudi snega je zdaj dovolj.
—	Prijave za nadal!evalni smučarski tečaj na Koicah (1600 m) se sprejemajo dalje. Tečaj za začetnike v ponedeljek 11. t. m. Vreme jasno, in mirno. Sneg za smuko odličen.
—	Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaslajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Frana Joseiove* grenčice.
— Po nalogu tukajšnjega orožniškega poveljnika g. Ciglarja je bilo okostje prenešeno na svibensko pokopališče. Zadeva jc prijavljena okrajnemu na-čelstvu v Krškem, ki bo odredilo potrebno.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 2. februarja je objavljena -Naredba o podališavi roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih«, dalje »Naredba o prevedbi Državne hipotekarne banke, Poštne hranilnice in Privilegirane agrarne bauke v pristojnost ministra za finance«, »Seznatnek industrijskih izdelkov, ki se, oduosno, ki se ne izdelujejo v Jugoslaviji«, »Navodila za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1935-36«, »Pobiranje banovinske takse na motorna vozila«, »Izpremembe in do|xihiitve v pravilniku o pomožnem osebju v lekarnah«, »Izločitev naselja Dolenja vas iz kraja Toplice«, »Ustanovitev nove kataslrske uj^rave v Litiji za litijski okraj«, »Objava banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v občini Črna« in »Odločbe občne seje državnega sveta«.
—	»Narodna knjižnica in čitalnica« v Zagrebu, Kraljice Marije 3, javlja, da bo 17. februaria ob devetih dopoldne j*ti redni občni zbor v društvenih prostorih.
—	Ko se začno eevi pnapnjevati, deluje uporaba naravne »Frani Josefove« grenčice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi.
Celie
& Misijonski dnevi v Celju. Za misijonsko razstavo in predavanja, ki so se vršila v njenem okvirju, je vladalo m<;d celjskim mestnim in okoliškim občinstvom veliko zanimanje. Razstava je bila prirejena v mali dvorani Ljudske posojilnice, je bila lepo razvrščena in je nudila številnim obiskovalcem mnogo zanimivih novosti. Vse tri dni, petek, soboto In nedeljo, lahko brez pretiravanja trdimo, da je obiskalo razstavo nad 800 ljudi. V okviru razstave sta bili dve misijonski predavanji. V petek j>opoldne za šolsko mladino, ki je popolnoma napolnila veliko dvorano. Ob spremljevanju lepih skeptičnih slik je navduševal mladino za lejxi misijonsko ideale g. Vinko Zor Na pravnik popoldan jo bilo pa misijonsko predavanje ob spremljevanju skioptičnih slik za odrasle. To pot .ie predaval vseuč. prof. dr. g. Lambert Erlicli, ki je v izbranem predavanju pokazal križe in težave misijonarjev, in vzbudil med na-vzoenimi veliko zanimanje za 1o lepo poljo udejstvovan ja.
© Smrt zanje. V Celjn, Sodnijska ui. 3, je umrl g. Knaflič Jakob, zasebnik, star 69 let. Pokopan je bil včeraj v Grižah. — V Vodnikovi ulici 8 je umrla ga. Golob Neža, prevžitkarica, stara 78 let. Pogreb bo 6. t m. ob 15. Naj v miru počivata!
& Težka telesna poškodba. V noči od nedelje na ponedeljek okrog 1 se je vračala iz neke gostilne v Gaberju družba. Na cesti sta se sprla 24-letni brezposelni delavec Rifl Franc z Grobelncga in 35-letni tovarniški delavec Avgust Keber iz Gaberja. V prepiru je Rifl zabodel Kebra z nožem v trebuh in ga težko poškodoval. Nato so ostali člani družbe vzeli z bližnjega p'ota late iu začeli i obdelovati Rifla, ki je dobil lažje poškodlie i na glavi. Nadaljnji pretep je preprečil straž-j nik. Kebra so odpeljali z reševalnim avtom v bolnišnico, Rifla so pa zaprli.
Ti dve imeni sta spomina vredni. Komu je neznana strašna katastrofa, ki je 15. aprila 1912 zadela tedanjo največjo prekooceansko ladjo »Ti-tanic«, ki se je na svoji prvi prekomorski vožnji potopila vsled trka ob ledeno goro in je z njo vred utonilo 1563 (od 2224) ljudi. Med onimi, ki so takrat potovali v Ameriko, so bili tudi 4 Slovenci, od katerih sta se rešila samo zgoraj imenovana oče iri hči.
Pri tisti strašni nesreči so reševali povečini le ženske in otroke. Franc Karun je jiotoval v Ameriko s svojo hčerko Manco, ki je bila takrat stara 6 let. Ko se je ladja začela potapljati, so mornarji spravljali v rešilne čolne predvsem otroke. Frane Karun je begal s svojo hčerko v naročju po ladji sem in tja, ko je naenkrat prihitel mornar, mu iztrgal otroka in ga nesel v rešilni čoln. Oče je opasal rešilni pas, skočil v morje in plaval za čolnom dolgi dve uri, dokler ni prišel čisto blizu čolna. Omagoval je že in neki mornar se ga je usmilil in ga potegnil v čoln. Tako je bil rešen, redki moški, rešila pa ga je tukorekoč njegova hči. Med utopljenimi je bil tudi svak Franca Karuna, ki je skupaj z njim potoval v Ameriko in našel grob v mrzlih valovih morja.
Pokojni Franc Karun je bil v Ameriki ob začetku svetovne vojne. Vsepovsod so ga poznali, v Ameriki so mu kar nadeli inie »gospod Titanic. . Velikokrat je pripovedoval o tej grozni katastrofi >Titanica- in vselej pripomnil, da mu je hčerka rešila življenje. Lansko poletje je umrl. Ker so njegovi sinovi v Ameriki, je prevzela domače posestvo hčerka Manca, ki se je sedaj poročila. Od potopa >Tilanicat je minilo že blizu 23 let in je nova gospodinja Karunove domačije na Miljah stara sedaj 29 let. Njej, ki je bila priča strašne katastrofe, želimo mnogo srečnih leti
— Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila. naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno sp > nje Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga.
V	mlako padel in zmrznil
Gonillsko, 3. februarja.
V	četrtek ponoči Je šel po samotni poti iz Grajske vasi proti Gomilskeinu noki moški in ob neki mlaki zadel ob trd predmet. Z grozo je spoznal, da je to mrtev človek. Sel je takoj po bližnje Mudi, kateri so spoznali v mrliču posestnika Franca Rojnika p. d. Lovrenca iz Zakla pri Go-milsketn. Franc Rojnik se je podal z doma že v sredo in sicer je šel obiskat svojega bolnega sorodnika v Grajsko vas. Domov se je vračal se isti voSer in ob mlaki padel in zmrznil. Lovreneovi so mislili, da je sorodniku zelo slabo in da se zato oče ne vrne. Ko je v petek zazvonil zvon na Gomilskem, so še mislili, da zvoni sorodniku, šele pozneje so zvedeli za žalostno smrt svojega očeta.
Skofia Loka
Pogreb pokojne Marijo DebcIjakoTc jc pokazal, kaKO priljubljena je bila pokojna mama pri vseh meščanih. Kljub temu, da je tako tiho in skrito živela, je šla skoraj vsa Loka zn pogrebom. Pri pogrebu smo opazili tudi nekatere ugledne osebe iz Ljubljane. — Namesto venca na grob pokojne Marije Debeljak je daroval ravnatelj gosp. Bogomil Rcnier 100 Din Vincencijevi konferenci.
1...-.I-
■ 'I V I ,,J It V rt ,.,
—	Žigosanje odnosno overovljenje sivih žel. legitimacij za drž. ujiokojence in rodbinske člane aktivnih tn upokojenih dr?., nameščencev. Po naročilu Generalne direkcije železnic izstavljajo železniške direkcije nove sive legitimacije za državne upokojence in rodbinske člane aktivnih in ujjokojenih drž. nameščencev tako, da izpolnjujejo samo prvi list (ime, razred, datum izstavitve itd.). Tako izstavljena siva legitimacija velja za kupovanje polovičnih voznih kart (3 krat) v letu izstavitve, brez vsakega overovljenja od strani železniške direkcije ali pristojnega državnega urada. Pristojni državni urad (za upokojence in vojne invalide finančna direkcija, ki nakazuje pokojnino) podaljša veljavnost še le za prvo leto po izstavitvi in sicer v prvi za to predvideni rubriki, tako da je prostor za udarjanje železniških žigov poleg overovitve za dotično leto, kar naj se upošteva.
—	Gledališki igravec, pisatelj knjige za premišljevanje. ,— Slovenci imamo mnogo resnično lepih starih in novih knjig za premi: .jevanje o življenju in trpljenju Jezusa Kristusa, o Njegovem poslanstvu in nauku. Toda neizčrpen je ta prevzvišeni vir tolažbe in pobud. Gledališki igravec Edvard Gregorin jc napisal kn igo, ki preseneča po nenavadno globokem pojmovanju predmeta, po veščem izboru in smiselni sestavi Kristusovih izrekov ter prerokovanj stare zaveze, po oblikovanju v dramatični obdelavi pa (wedstavlja najnaravnejsi način izražanja poklicnega igravca. Delo »V času obiskovanja«, ki ga je nedavno izdala v prikupni zunanji obliki Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani, nikakor ni namenjeno samo za igranje na gledališkem odru, marveč je kot izliv verskega navdihnjenja povsem svojstvena obuditev človečnosti Sinu božjega, da odpira slehernemu čitatelju neizčrpne možnosti pobožnega premišljevanja, ln naš čas te naravnosti sili k premišlje anju o Njem, ki nam edini more pomagati v naši revi, Grego-rinova pasijonska igra »V času obiskovanja« je »a-kor nalašč za to, da nam približa živo in vsikdar veljavno evangeljsko besedo. — Cena Din 26.
—	Najden okostnjak iz rimske dobe. Iz Radeč nam poročajo: Pretekli Jeden je šel posestnik Mar-tinčič Jože iz Svibna pri Radečah v svoj gozd, takozvano »Mejico«, ki je ob pobočju Kuma, na-pravljal apnenico. Za apnenico je potreboval Mar-tinčič mnogo zemlje, katero je nakopaval v bližini apncnicc. Med kopanjem pa je naletel na človeško lobanjo. Kopal je naprej in izkopal je popolno človeško okostje. Na nogah in rokah je imelo okraske-zaponke iz medi podobne kovine, podobno onim, ki jih še danes nosijo Indijanci. Na prstih pa so bili prstani iz iste kovine. Po izjavah tukajšnjega banov, zdravnika g. dr. Karia Matka je okostje staro nad 2000 let in je najbrž iz rimske dobe. Sklepati bi bik), da so to ostanki vojaka ali plemiča. ki je zašel v skalnato reber iu tu našel grob.
Novo mesto
V novomeško žensko bolnišnico je bilo sprejetih v letu 19>4 v celoti 2449 bolnic. Od teh je bilo stulno v zdravljenju 2130, v urnbu-
lančnem zdrnvjenju 319. Ozdrav jenih je bilo 70%, izboljšanih 22%, umrlo V/o (40), ostali "}% odpadejo na premeščene in ueozdravljenc. Operacij je bilo skupaj 1049, od teh težjih 400. Porodniških slučajev 265. Bolnišnica razpolaga sedaj s 132 posteljami. V teku preteklega leta sc je izvršila temeljita preureditev aseptiške — operacijske dvorane ter izpopolnitev kopol-nic. V bolnišnici je delovalo poleg šefa zavoda še 5 dirugih zdravnikov.
Ptuj
Do 20% vei svetlobe
za man] denarja
TUNGSRAM
nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina ? dekalumenih
D
DRAMA — Začetek ob 20
Torek, .i. februarja: Zaprto. Sreda, S. februarja: Vihar v kozarcu. Red A-Cotrlek, 7. februarja: Postriek. Red B. Potek, 8 fohruanja: Zaprto.
OPERA - Začetek ob 20
Torok, S. februarja: norica pieHe. R«d C. Sreda, C. februarja: Netopir. Red Sreda. Četrtek, 7. feJvruarja: Stirjn grobjani. Rod Četrtek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 5. fobrnarja ob 20: Koncert trralkega kvarteta.
Red A. Dramske cone. Sreda. »i. febrnnrln: Zail«rto.
Četrtek, 7. februarja ob 20: Od zore do mraku. Rod D. Znižane cene.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Petek, 8. februarja ob 90: Siromakovo jagnje. Oost,.va. nje ljubljanske ilram«.
fsj a oznanil a
Liabliana
1 Odbor Slovenskega kaiolitkcpn akademskega \ta-rcltnttvo sporoča svojim članom,, da jo predavanje prof. Šolarja, ki bi se moralo vrSlti v sredo, ti. f-brn arja v beli dvorani Unlona, radi nujne zadržanosti g. predavatelja preloženo nn jjozneJii ras.
Kulturni nrisek Katoliške akcije zn frtmfifkansko lu-pnija vabi vse člane iti prijatelje na redili aeslanel: danos ob 8 zvečer. Prestava g. dr. Franci I.orotlo o te mi: .Kriva vera 10. sloloija in razvoj redovnim a . Pridite vsi!
t Kino Kodeljevo ostane nokna dni zaprto.
Notno slulbo imajo lekarnei mr. SuSnlk, Marijin trg 5; Mr. Kuralt, flosposvelidui eivttn 10: mr. Rohiruv ded., liiiiKska centa ;>i.
Dragi lira ti
Kamnik. V franesiskem krožku bo jwe.iava.la drevi ob 20 inž. nrh. D.iAana Santlova o Versaillesu. Preda vanje bodo spremljale krasne skloptlčna slike, tako da Imi predavanje dobrodošlo IikII onim, ki no obvladajo fronoošMne. — .lutrt ob 20 bo pre>'aval v Cltalniei dr. JanežlB o morju, Splitu in okolici, ftkloptifinr -tik" bodo pokazale lepote našega morja in Splita.
Poizvedovanja
Smrt vsled zastrupljenja krvi. Franc Hočevar 46 let stari viničar iz Velikega vrha pri Zavrču se je pred kratkim zbodel v kazalec desne roke, ni pa polagal poškodbi nikake važnosti, vsled česar je nastopilo zastrupljenje krvi. Ko se je zastrup-Ijenje že zelo razvilo, so ga spravili v ptujsko bolnišnico. Bilo pa je že prepozno in mu kljub zdravniški negi niso mogli rešiti življenja. V groznih mukah je za posledicami zastrtiplienja umrl.
Gostovanje mariborskega gledališča. V pone-1 deljek, 11. t. m. gostuje po večletnem presledku spet mariborsko gledališče v ptujskem mestnem gledališču, ko uprizori »Okence«. Rezervirajte vstopnice!
Rokavica je bila najdena na Kongrosnera trgu Dobi se v upravi "Slovenca.-.
Izgubila se je legitimacija in obrtni lisi na ime Ri-džo SlmmioviiS v vlnkn od Sovnlce do Radeč. Najdi telj se naiproiSa, da jo poSlje proti nngradi upravi St.*-venca«.
Radio
Trbovlje
Novi grobovi. V nedeljo je umrla dobra Br>-žičeva mama na Ojstrem stara 70 let. Sama globoko verna je lepo iti skrbno učila tudi svoje otroke in vnuke. Bog je bodi zn vse dobro plačnik! Soprogu in vsem sorodnikom pa naše iskreno so-žaljel Lep pogreb je iniol tudi v nedeljo rudniški strojevodja Čeliovin Maks, star šele 33 let. Umrl je na srčni vodeniki. Bil je vnet godbenik, zalo so ga na zadnji poti spremljale kar tri godbe, združeni pevci pn so mu zajjeli nagrobnico. Na smrt se je lejio pripravil. N. p. v miru!
Zamudna pošta. Odkar imamo od 1. februarja novega prevoznika pošte od koli'd\ora do obeh poštnih postaj, ni več reda v dostavljanju j>ii pošti Trbovlje II. Večina dobi juliamo pošto šele popoldne. Ce je prevozniku to u^odneiš \ i« pa občinstvu tem nerodnejSe. Prej pa je ni' red. Prosimo odločujoča mesta, da sc prejšnji red zopet obnovi.
Veliko strahu so doživeli obiskovalci planinskega doma na Mrzlici. Za svečnico in nedeljo je prišlo polno smučarjev tja gori. Ko so se zvečer i ze podali k počitku, so se vnele šale. Neki nožen obiskovalec jo vso zbudil s klicem, da sort Ker
Programi Radio Liubllanat
Torek, i. februarja: 11.00 Sols.ka nra: Življenje običaji v Maroku, vtisi s potovanja (dr. Oskar Reyal 12 00 O Škratih, cvetkah in lutkah (ploS n) 12.50 Porodila 13.00 C'as, Fjodor Šnljapln poje na plohah 18.00 Otrofcki kotiček (gospa Gahrijelčieevn) 1S.20 Iligijena selskib stanova!iS* (Zajc-RoSkovičevn) IS 10 Nemfi*inn (dr. Kola rti) 19.10 Pravna uro (dr. Knaflič) 10.30 Nacionalna nra. Bogoslav šujek (dr Tomo Maretie, iz Zagreba) So 01) Cas. jedilni list, program ia sredo 20.10 Starofrancoske le. gende poje gdč na Vida Rudolf, vrne-; radtj.aki nrkesler Francoska glasba 21.10 Harmonika solo (g. Ko1'al j) -31.40 Ca«, poročila 22.00 Raclijerki orkester 32.30 A.nprl. plošče
Drugi programi t
TOREK, 5. februarja. Belgrad: 30 00 Igra aO.SO Or kastralnl koncert — Zagreb: 20.00 lielgrad — Dunaj: 17.30 (Hutilia zn violo in čembalo 10 3-5 Zborovski kooeorl 2125 Fribz Kreisler: Kvartet v u-inotu 22.05 .lar.r, 21.00 PloA-e — Budimpešta: 10.30 Opora Mnnon . Maosrnet 23.00 Ciganska glasba 23.30 Ploš e — UUan Trst: 17.115 Zabavni konecirt 20 (5 Evropski koncert — Rim-13 ar i; 17.15 Zn j bavna glasba 20 15 Orkestralni lil orgelski koncert 22.00 Veseloigra — Praga: 18.30 Jazz 19.10 VojaAka g.vlhn 20.111 Igra 21 OO Orkestralni koncert - I ariava: 20 00 Zi-ivjki vo'er v glasbi 21.00 Poljska glasba lz 17. slolella 23.03 ! Plesna glasba — Berlin: 10.00 Vesele o »ivallh 20.10 Ra-; dijski orkester — KSnigsberg: '9.00 Zabavna in plesna | glasba 21.15 VojaSk« godba — Hamburg: 10 15 Xove nn I rodne posmi 20 10 Glasbo nn mo.li 21 30 Brahms: Klavir-| ski i-'o — Vratislava: 70.10 Fin »k a glasba — 1.1 pskn: 19.1D ,'asbena medlgrn 30.10 Komična opera tvnn Pa-■ riški-, llolaldlou — Kdln: 19 00 Klavirska pt»iba 20 10 I Plesnn ulnsha 21.00 Igra |7. lesarskega H vi j en J a _ Frank■ , /ur/; 18.50 Zabavna glaflbn J0.10 Komorna glasba 20.45 I Švicarska glasba — Stuttgart: 18.0« Znhnvjia glasba 30.10 Trgovec, po R.lornsrnovi igri -.Pro-nd 21 15 VojaSkn godba — Monako vo: 10.00 Sramel 20 10 Radijski orkester I — 7.iirieh 19 25 Mo7artova ln Sctnihcrtm-a klavlruk.i dela "0 30 Orkestralni koncert 21.10 0'roSkI zbor — Strast bvra: 19.10 Radijski orkeMer 31 30 Opora Mleta dama.. Roinldieu.
so vrata v podstrešne spalno prostore ponoči za klenjena, je bilo razburjenje še večje. Vrata so štrli, da so si priporili izhod, eden pa je kar skozi IKKlstrešno okno skočil nu tla. Streha planinskega doma je lesena, kar bi lahko bilo usodno, n je bilo v tem času debelo a snegom pokrila, tako. in razen razbitih vrat ni druge škode.
Prerokovanje ameriškega astronoma
Naša zemlja, Venera in Mars
Kaj bo čez bilijon let? Takrat bo zmanjkalo na zemlji zraka!
Predsednik ameriške družbe za gojitev znanosti prof. Russell je imel pred kratkim silno zanimivo predavanje, v katerem je skušal dokazati, kako bodo ljudje živeli na zemlji čez en bilijon let. Prof. Russell je profesor astronomije na ameriški univerzi v Prineetonu. Poudaril je, du imamo v solnčnem sistemu dva planeta, izmed katerih je eden sedaj na tisti stopnji kozmologičnega razvoja, kaikor je bila naša zemlja pred bilijon leti. Drugi planet pa je že v takem stanju, v kakršnem bo zemlja čez en bilijon let. Ta dva planeta sta Venera in Mars. Venera je danes taka, kakršna je bila zemlja nekdaj, ko je bilo vse svetovje še mlado, medtem ko je Mars tak. kakršna bo zemlja v prihodnje, ko se bo začela starati.
Znanstveno podlago za to sklepanje je prof. Russell dobil v proučavanju ozračja teh treh planetov, predvsem pa v proučavanju kisika. Ozračje na Veneri, pravi prof. Russell, je polno kisika in ogljika, to je snovi, kateri- so za življenje rastlin ter za življenje sploh neobhodno potrebne. Ozračje Marsa pa je nenavadno tanko in kisika je nn njem siino malo. Ozračje zemlje pa je nekako v sredi med obema. Vendar pa je zemlja v teku zadnjega biljonu let izgubila /e več ko polovico svojega prvotnega kisika, in sicer zaradi kemičnih kombinacij, katerim sc je ic težko mogoče izogniti. Najbolj znana taka kemična mešanica, ki uničuje, je železni oksid ali rja.
To kemično mešanje se vedno nadaljuje tako, da je tudi kisika v našem zraku vedno
manj. Prišel bo nekoč dan, ki pa je k sreči še zelo daleč, ko bo kisika v ozračju okrog naše zemlje tako malo, da bo na tej zemeljski obli življenje silno težko. Tedaj se bo 110 zemlji zgodilo to, kar sc sedaj dogaja na Marsu.
Ako na Marsu res prebivajo živa bitja, recimo ljudje, je nadaljeval prof Russell, prebivajo vsekakor v čisto drugačnih razmerah kakor pa mi. Njihova mesta so brez dvoma polna drevja in gozdov. Drevje namreč in druge rastline pospešujejo kisik ter ga oddajajo zvoku To pa še ni dovolj. Od teh glavnih nasadov morajo biti napeljane posebne cevi, katere dovajajo kisik v bivališča, kakor pri nus plin po ceveji dovajajo v stanovanja. V vsaki sobi morajo imeti poseben aparat, kateri ljudem dovaja potrebni kisik, da morejo z njim dihati.
Prebivalci Marsa, ki hodijo po cestah, morajo najbrže imeti posebne maske, skozi katere vdihavajo kisik. Učeni predavatelj jc končno izjavil, da slika, katero je razgrnil pred svojimi poslušalci, res ni lepa, da [>a naj se nikar ne boje, marveč naj bodo prepričani, da je hotel le povedati, kako bodo ljudje na naši zemlji živeli čez bilijon let.
Učeni ameriški astronom lahko govori in prerokuje, kakor na Marsu nosijo maske na obrazu in da bo čez biljon let isto doletelo tudi ljudi na zemlji. Kajti nikogar ni, ki bi mu mogel dokazati kaj nasprotnega. Kvečjemu lahko rečemo: Hmla Bogu da nas takrat že več ne bo! —
Kitajski gusarji ugrabiti 73 angl. otrok
Iz Ilonkonga na Kitajskem prihaja vznemirljiva vest. da jc nenadno izginil kitajski parnik »Tunčav«, ki je vozil s seboj 73 ameriških in angleških otrok v Vajhajvaj. Otroci so bili na izletu, katerega je priredila misijonska šola v Čifu. Ko so parnik pogrešili, so angleške oblasti takoj poskrbele, da so ga začeli iskati. Angleška letala in vojne ladje so takoj odšle nadzorovat in preiskavat kitajske vode za pogrešanim parnikoin. Vsem je bilo takoj jasno, da so parnik s 73 otroci uplenili kitajski morski razbojniki. Letala so končno res odkrila pogrešani parnik »Tunčav« ter o tem ob-
vestila zasledujoče angleške vojne ladje.
Angleške vojne ladje so takoj od plule v označeno smer in res našle pogrešani parnik. Toda gusarji so pravočasno pobegnili s parni-ka, ko so videli, da ne morejo uiti angleškim vojnim ladjam. Ko so Angleži zasedli parnik »Tunčav«, so ga spremili nazaj proti Honkongu. Doslej še ni znano, kako se je godilo otrokom v oblasti morskih razbojnikov. Ve se le toliko, da so morski razbojniki nenadno napadli parnik ter pri tem ustrelili nekega Rusa, ki je imel nočno stražo na parniku.
Roman za stare In mlade
Pikica in Tonček
Amerika v snežnih zametih
Prva slika velikanskih snežnih žametov, ki so meter na debelo pokrili Severno Ameriko. Na sliki vidimo prometno ulico v Bostonu, kjerje v zametih obtičalo vse polno avtomobilov.
Kako se sporazumevalo ptiči
Voditelj opazovališča za ptice v Rossittenu dr. Heinroth je pred kratkim predaval v Tlan-novru, kako se sporazumevajo med seboj živali, posebno pa ptice. Dr. Heinroth je med najboljšimi poznavalci živali in ptic ter je sodobno biologijo obogatil s svojimi dragocenimi skušnjami.
On je bil prvi, kateri je delal poizkuse s ptički na ta način, da jih je, ko so prilezli iz jajčka, takoj odstranil od drugih ptičev ter jih sam vzgajal. Z dragocenimi fotografskimi posnetki je pokazal njihovo razvojno stopnjo. V predavanju, kako se živali sporazumejo med seboj, je dr. Heinroth poudarjal, da se živali s|K)razunievajo z znaki in glasovi. Pravega jezika v človeškem smislu živali nimajo, ker je njihovo glasovno izražanje prirojeno in ne naučeno. Čimbolj družno žive živali, tim na raz-ličnejše načine se izražajo; medtem ko imajo posamič živeče živali le redkokdja kaj povedati.
To je dr. Heinroth razlagal z vzgledi iz živalskega življenja in naglašal, da n. pr. kukavica kliče in kuka le nekaj tednov ob času parjenja, ravno tako samo takrat ritka jelen. Oba sta potem ves čas v letu tiha in mutasta. Dr. Heinroth je dalje naglašal, da svarilni klici posameznih živali nikakor niso zavestni, kakor nekateri trde, n. pr. o divjih kozah. Dr. Heinroth pravi, da žival ob bližajoči se nevarnosti
pač res da od sebe glas, kateri opozori tudi druge živali na nevarnost. Toda ta glas je glas strahu, ki nezavestno prestraši druge živali, da zibeže.
Med pticami pevkami se mnoge nauče peti le pesmice svo;ih vrstnikov, n. pr. ščinkavci, penice in strnadi. Predavatelj je čisto na samem odgojil ščinikavca, ki se je potem oglašal tako, kakor se je naučil v svoji okolici. To njegovo »petje« ni bilo nič podobno ščinkavčevemu ščinkanju. Tega se je navadil šele, ko je prišel v stik z drugim ščiukavcein, ki je bil divji ujet. Podobno se je zgodilo s slavcem.
Sposobnost posnemati človeške in druge glasove imajo le ptice iz vrst papig in pevk. Sesalci, tudi najbolj razviti, nimajo nobeno take sposobnosti, da bi posnemali človeške glasove.
Nekatere ptičje vrste se znajo izražati tudi z raznimi znaki. Dr. Heinroth je pokazal fotografije vrane, sive vrane, črnoglavke, stržka, raznih sov, kragulja, žerjava itd. v raznih pozah: ko mirujejo, ko se prestrašijo, ko 6e jeze ali se vesele. Ti posnetki so bili večkrat tako različni, da bi človek skoraj ne mogel misliti, da fotografija kaže enega in istega ptiča. Nadalje je dr. Heinroth pokazal zelo zanimive posnetke posameznih vrst sov, ki imajo najrazličnejšo zunanjost na obrazu.
Skozi puščavo grade cesto. V Tunisu grade cesto skozi puščavo.
Kdo je ugrabil Lindberghovega otroka
Hauptmanov zagovornik Reilv je v razbremenitev svojega varovanca Hauptmana predlagal 36 prič, ki naj dokažejo, da je Hauptman nedolžen. Pretekli petek je bil zaslišan neki Sommer, ki je izpovedal tole:
Tisto noč, ko je bil ukraden Lindberghov otrok, jc na brodu, ki vozi iz New Yerscja v New-Yor.k opazoval dva moža. Ta dva sta se v New-Yorku sešla z neko žensko, katera je nosila v naročju plavolasega otroka. Vsi trije so stopili v tramvaj. Sommer je izjavil, da jc enega izmed obeh mož in pa tisto žensko spoznal po fotografiji, katero je videl pred sodiščem. Na podlagi toga je zagovornik ugotovil da je priča Sommer tisto noč videl Izidorja Fisolia in Violeto Sliarpo. Sommer jc o tem drugi dan obvestil policijo, ki pa mu ni hotela verjeti. Vio-leta Sharpc jc bila sobarica v hiši l.indbergho-yr tašče. Ko je policija začela preiskovati, kdo je ugrabil Lindberghovega otroka, se je Violeta mina usmrtila.
Silna zima na Španskem
Na španskem imajo že osem dni strašno budo zimo, katera bo uničila 80% pomarančnih nasadov v provinci Valcncija. škoda, katero je mraz povzročil na vseh sadežih, znaša več- sto milijonov peset. Ker zaradi zime sedaj ne obirajo pomaranč, so zastala tudi dela v sorodnih industrijah. Ker ni prevoza, jc izgubilo delo kakih 150.000 delavcev. Nesreča jc še toliko večja, ker je že lanska zima napravila veliko škodo.
V okolici Leride je bilo 26 stopinj mraza. Pri Segoviji je skočil s tira tovorni vlak. ker je bila proga preveč zasnežena. Blizu kraja Santander je snežni plaz zasul nekega d c Unca.
Rešene s potopljenega parnika »Mohawka« iz-krcavajo v Netv-Vorku.
Konj. Kmet Konc ves žalosten sedi pred hlevom.
Sosed: »Kaj pa ti je?« Kmet: »Ob konja sem!« Sosed: »Ni mogoče! Saj ga je živinozdravnik zdravili«
Kmet: »Seveda ga je.«
Sosedi >Zakaj pa si obenj?«
Kmet: »Za živinozdravnlknve atrnike,«
Gospoda šoferja Holaka seveda ni bilo. Naročila mu je, naj jo šele proti koncu predstave čaka z - avtomobilom. Gospod Slana ni izpustil njene roke. Vlekel jo je čez mlakuže na drugo stran ceste. Na oglu je stalo več drugih avtomoibilov. Potisnil jo je v prvega, po-' vedal šoferju naslov in splezal za ženo. Potem je sedel na njeno svileno vlečko. Ni mu tipala reči niti besede.
Avtomobil je hitro drvel. Gospod Slana je čepel zraven žene z odsotnim obrazom in nestrpno grebel z nogami.
»Moji srebrni čevlji so u.ničeni,« je polglasno zajavkala. »Pozabila sem vrhnje čevlje v garderobi.«
Ničesar ji ni odgovoril. Nepremično je zrl predse. Ni in ni mu šlo v glavo, čemu hodi vzgojiteljica, oblečena v cape in navidez slepa, ponoči z njegovo hčerko beračit na ulico. Ali je zblaznela?
»Ta mrha!« je siknil skozi zobe.
»Kdo?« je vprašala žena.
Molčal je.
»Kaj naj vse to pomeni?« je spet vprašala žena. »Sedim v gledališču, pa me zvlečeš na dež. Predstava je bila izvrstna. In tako drage vstopnice!«
»Mir!« je zarohnel in pogledal skozi oro-šeno steklo.
Pred Komično oporo sc je avto ustavil. Izstopila sta. Gospa Slana je obupno motrila razmehčane čevlje. Oh, le kako je mogla pozabiti vrhnje čevlje v garderobi! Gospodična dlagitija mora takoj zjutraj ili ponje.
»Tam!« je šepnil mož in naperil kazalec kakor sulico proti Cesarjevem mostu.
Videla je avtomobile, kolesarje, stražnika, beračico z otrokom, prodajalca časopisov z dežnikom, in velik avtobus je zdrvcl mimo. Skomignila je z ramo.
Zgrabil jo je pod pazduho in jo previdno , vodil k mostu.
»Pazi na beračico in otroka!« ji je zapo-vedovalno šepnil.
Začela je opazovati deklico, ki sc je venomer priklanjala, molila predse vžigalice in sprejemala od mimoidočih denar. Nenadoma se je prestrašila, pogledala luoža in hlastno vprašala:
»Pikica?«
Pomaknila sta se še bliže.
»Pikica!« je šepnila gospa Slana i.n ni razumela. kar je videla na svoje oči
»Mama je že čisto slepa in še tako mlada. Tri škatlice tri dinarje, Bog vaju |M>vrni. ljuba gospa,« je Pikica pravkar zaklicalo.
Bila je Pikica! Gospa Slana se ni mogla več premagovati. Stekla je k prezebajoči in priklanjajoči se deklici, pokleknila pred njo na mokro, umazano cesto ter jo prižela k sebi.
»Otrok moj!« je presunljivo zakričala.
Pikica je bila prestrašena do smrti. Takšna smola! Materina obleka je bila vsa blatna. Ljudje so se ustavljali in so bili prepričani, da vrtijo pretresljiv prizor za film.
Ravnatelj Slana je potegnil slepi ženi na-očnik z nosu.
»Gospodična Blaginja!« je kriknila gospa Slana in se zgrozila.
Blaginja je bila bleda ko smrt. Kakor v obrambo si je z rokami zakrila obraz in si ni vedela pomagati.
Približal se je stražnik.
»Gospod stražnik!« je vzkliknil gospod Slana. »Aretirajte to osebo! Vzgojiteljica je bila pri nas in kadar naju z ženo ni bilo doma, je hodila z mojo hčerko beračit!«
Stražnik je potegnil zapisnik iz žepa. Prodajalec časopisov z dežnikom se je zasmejal.
»Samo tega nikar!« je zaklicala gospodična Blaginja. »Samo tega nikar!« 7. enim skokom je pretrgala krog radovednežev in se spustili v divji beg.
Gospod Slana ji je hotel slediti. Ljudje po so ga zadržali
(Nadaljevanje sledi)
Pismo in Garmisch-Parlenklrchena
Slalom, visoka
Prvakinja v slalomu Nemka Cranz
za smučarko
Garmiieh-Partenkirchen, 31 jan.
Danes se je vršilo tlkrnovanja v slalomu »a dekleta, za katerega je vladalo v vsem Garmlsch-Partenkirchenu izredno veliko zanimanje. Glede na rezultat v smuku, je bilo pripuščenih vsega le 26 najboljših tekmovalk in sicer ena Norvežanka, dve Angležinji, šest Italijank, ena Nizozemka ter 16 Nemk. Tekmovanje samo se je vršilo na preizkušenem pobočju tako zvanega Hausberga nad staro hausberg-skakalnico. Proga je bila dolga nekoliko nad 350 metrov ter je imela nekaj nad 100 metrov višinske razlike. Najtežji je bil prvi dal proge, ker je bilo takoj po startu po ostri strmini napraviti par ostrih zavojev.
Slalom je ena najlepših disciplin v smučarskem športu in brez dvorna najbolj primerna za tekmovanje za dekleta. To so danes ponovno dokazale tekmovalke, izmed katerih so nekatere naravnost sijajno vozila. Na/boljše so bile Nemke, katerih je bilo tudi največ, vendar so bile tudi ostale narodnosti dobro zastopane. Lepo je bilo gledati, kako so drvele tekmovalke navzdol ter sigurno paairale vratca z lapimi krislianijanvi, katere ao nekatere naravnost mojstrsko obvladale. Najbolje ja vozila Nemka Cranzova, katera si je Za takoj pri prvi vožnji zasigurala zmago. Tudi Lantschnerjeva se je odlikovala. Norvežanki, ki je sicer Se dokaj dobro vozila, sc je poznalo, da se ta panoga tam šele uvaja. Tudi nekatere Italijanke ter posebno ena Angležinja je bila dobra. V splošnem se lahko trdi, da so bile vse na svojem mestu izvzemši morda prav zadnjega konca, ki pa je imel tudi precej smole. Je pa brez dvoma, da jc slalom poleg skokov najbolj zanimiva točka vseh zimsko-»portnih tekem v Garmisoh-Partenkirchenu, kajti gledati najboljše smučarke, ki se obvladajo v vseh pozicijah, je največji užitek, Za dekleta pa je to najvišja šola smučarskega športa, saj pokažejo svoje znanje med rdečimi, rumenimi ter višnjevimi castavicami.
V naslednjem prinašam rezultate slaloma;
1. tek 2. tek Skupaj 1, Cranz Christl, Nemčija 50,9 52,4 1:43,3. J. Pfeiffor - Lantschner Ha-
di, Nemčija ..... 53.9 54.2 1:48.1.
3,	P in ch in g E., Anglija . . 62.1 57.6 1:59.7.
4,	Baader, Lotte, Nemčija . 59.4 60.90 2t00.3.
5,	Resch Lisa, Nemčija . . 57.6 62.9 2:00.5.
6,	Schwarz Liesl, Nemčija 61.5 60.3 2:01.8.
7,	Crivelli Isaline, Italija . 64.1 58.4 2:02.5.
8,	Grasegger Kate, Nemčija 66.2 57.2 2:03.4.
9,	Wiesinger Paopa, Italija , 66.8 61.7 2:08.5.
10.	v. Stumm Waltraud, Nemčija ................70.3	59.9	2:10.2.
11.	Heinz Vera, Nemčija . .	66.5	65.5	2:12.0.
12.	Blane H., Anglija . . .	67.7	68,5	2:16,2,
13.	Schlmmelpennik, Baron.,
Nizozemska..... 72.7 71.9	2:24.6.
14.	Ruck Anni, Nemčija . . 75.3 70.9	2:26 2.
15.	Ackermann RobI, Nemčija 85.5 63.6	2:29.1.
16.	Adolph lise, Nemčija . . 79.9 63.8	2:29.7. Rezultati v kombinaciji, to je smuk in slalom
skupaj, sledijo jutri, ker jih danes še niso izračunali.	L K—er.
Na f» hm
je bila huda borba
Med severne narode so se vrnili Italijani — Najboljši Nemec na 15., najboljši Ceh na 16. mestu
Garmisch-Partenkirchen, 1. febr, Zanimanje za letošnje nemške zimsko-sportne tekme je vedno večje in tudi borbe so vsak dan ostrejše. Za današnji tek na 18 km je vladalo v vseh krogih ogromno zanimanje, kajti udeležilo se ga je 7 narodov, in sicer: Poljaki, Finci, Italijani, Čehi. Norvežani, Francozi in Nemci. Vseh tekmovalcev je bilo 352, tako, da je samo start trajal od pol 9 pa do pol 12. Ko se je vrnil prvi tekmovalec na cilj in sicer Norvežan Hagen s startno številko 5, je startal šel« oni tekmovalec, ki je imel startno številko 168, torej niti polovico jih še ni bilo na progi.
Kakor zadnjič pri teku na 50 km, tako je tudi danes ves čas tekmovanja močno snežilo ter so bili zlasti prvi tekmovalci vsled lega na progi precej ovirani. Start in cilj je bil v olimpijskem smučarskem stadionu samem, kjer se jc zbralo veliko število gledalcev. Še več pa je bilo občinstva ob progi v neposredni bližini stadiona.
Kljub temu, da je tako močno snežilo, so bili doseženi prav dobri časi. Kako ostra je bila konkurenca, najbolj točno pokaže majhna diferenca med posameznimi tekmovalci. Prvo mesto so zasedli Finci, in niso nikogar presenetili, čeprav se je splošno mislilo, da bodo zmagali Norvežani na 18 in Finci na 50 km. Toda zgodilo se je obratno, s čimer je treba v športu pač vedno računati. To so nam dokazali prav posebno Italijani, ki so zasedli tretje mesto, takoj za Finci in Norvežani. Oni so pa v resnici vse presenetili in priznati je treba, da so se Italijani sijajno držali. Kajti tega ni nihče pričakoval, da se bo kak Srednieevropec vrinil med prvo trojico severnjakov, najmanj pa kak južnjak, kot n. pr, Italijani. Še v tem je bila velika večina, zlasti pa Nemci, prepričani, da bodo Nemci tolkli Italijane. Toda zgodilo se je nekaj, česar Ncmci ne bodo kar tako lahko preboleli: Dva Italijana sta se namreč vsedla pred najboljšega nemškega tekmovalca in to na njihovih tekmah in na njihovih tleh.
Časi, ki so jih dosegli posamezni tekmovalci, so sijajni, in diference med najboljšimi — kakor sem že omenil — minimalne. Zmagovalec, Finec Nurmela, je prevozil 18 km v času 1:18.10, drugo-plasirani Norvežan je rabil 1:19.42, najboljši Italijan, ki je zasedel tretje mesto, pa v času 1:19.50. Četrto, peto in šesto mesto so zasedli Norvežani, od sedmega do desetega mesta so se plasirali Finci. Na 11. mestu je Norvežan, na 12. Italijan, na 13. in 14. zopet dva Norvežana ter šele na 15. mestu prvi Ncmec s časom 1:22.25. Prvi Slovan, Čeh Musil, ki ga tudi naši čitatelji že poznajo s Pokljuke, si je s časom 1:22.40 priboril šele 16. mesto. Šele na 22. mestu jc naš stari znanec in trener naših tekačev, Nemec Lcupold, ki je rabil za to progo 1:23.59. iz gornjh podatkov si torej lahko napravimo približno sliko, kako ogorčena borba se ic bila letos na 18 km progi v Garmisch-Parten-kirchenu, na pozorišču lV. zimske olimpijade, ki bo meseca februarja prihodnjega leta.
V splošnem si že lahko sestavimo približno listo o zimsko-sportni olimpijadi prihodnjega leta. Letošnje nemške tekme so to precej jasno pokazale. Seveda je do olimpijskih iger še eno celo leto, vendar je v glavnem usoda gotovih narodov že zapečatena. Seveda pride drugo leto še Amerika zraven in tudi Japonske ne smemo pozabiti in morda bo še kateri evropski narod presenetil
bodo po vsej pidiki še obdržali primat v zimskem športu.
V naslednjem navajam š» rezultate najbolijiih 25 tekmovalcev:
Nurmela Stllo, Finska ......	Iil8:10.
Iversen Bjarne, Norveška . . , .	1:19:42,
Demetz Vinzenz. Italija......1:19:50.
Brodahl Trygve, Norveška.....1:19:54.
Hofsbakken Olaf, Norveška ....	1:20:06.
Roen Sigurd, Norveška.......1:20:24,
Korppinen Klaes, Finska..........1:20:32.
Saarinen Veli, Finska.......1:20:34.
Heikkinen Kalle, Finska..........1:20:54,
Liikhanen Vaino, Finska..........1:20:57.
Hagen Oddbjorn, Norveška ...	1:21:03.
Gerardi Giulio, Italija......1:21:31.
Vestad Sigurd, Norveška . . . , .	1:21:36.
Hatten Kaare. Norveška . . . . .	1:22:20
Bogner Willy, Nemčija............1:22:25.
Musil Cyril, Češkoslovaška ....	1|22:40.
Menardi Severino, Italija . . . . .	1:22:57.
Husu Mikko, Finska.......1:23:18.
Nasi Rafaeli, Italija.......1:23:30.
Vitfjarengen Hans, Norveška ....	Ii23:31.
Valkama Aarne, Finska............1:23:44.
Leupold Herbert. Nemčija..........1:23:59.
Hieble Hans, Nemčija .....	1:24:12.
Simunek Franlisek, Češkoslovaška	1:24:42.
Motz VCaker, Nemčija	.	1:25:09.
v ŠKSS^SSBSSBSI
^ ^.-r,;; V - ■—v.>,, -.....................

Gospodarstvo
Povečanje posojil Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne bank« »a 81. januar kole tele poptavke in izpremembe v njih (v oklepajih primerjava s stanjem za 22. januar, vso v milij. Din):
Aktiva: zlato v blagajnah 1101.4 (+4.8), zlato v inozemstvu 146.r>5 (140.55), valute 0.08 (•—0.09), devize 83.3 (—7.0), skupno podlaga 12B4.26 (—'i.3), devize izven podlag« 125.74 (+17.6). kovani denar 352.05 (—24.01, posojila: menična 1.513,04 (+48.44), lombanl. 250 5 (+0.2), prejšnji predujmi državi 1087.2 (+0.25), razna aktiva 292,6 ( + 1.3).
Pasiva: bankovci v obtoku 4288.0« ( + 70.5), drž. terjatve 4.45 (+0.13), žirovni računi «09.01 (—70.44). razni računi 678.2 ( + 140.2), • skupno obveznosti (»o vidu 1201.7 (+78 (j), obveznosti z rokom 21f>.7 (+19.0), raznu pasiva 228.8 (—120.8).
Iz tega izkaza je razvidno, da jo podluga ostala prillčno neizpremenjena. Pozornost vzbuja naraščanje posojil. V kratki dobi so posojila narasla
za 48.6 milij. Din in »koro vsa ta vsota odpade na nova menična posojila. Iz tega se vidi, dn je reforma ministra g. dr, Stojadinovifa zopet osposo-bila Narodno banko za dajanje posojih gospodarstvu.
Med pasivl vidimo znatno povečanje raznih računov. To povečani« ]e v »vezi / raznimi pasivi, i ki srn primerno padla Povečanju raznih računov j zn 149.9 milij. Din sloji nasproti zmanjšanj« ra/. j nih pasiv /.a 12»i.8 milij. Din. Žiroračuni »o r ozi-j rom na ultimo Januarja padli.
Skupno znaša sedaj obtok bankovcev obenem ; z obveznostmi po vidu 55X0.8 (|*> prejšnjem izka-! zu 5130 05) milij. Oin. Skupna podlaga / 28.5"« j prima znaša sedaj 165027 (1658.2) niiltj. in tvori ! 29.57% obveznosti, katere jo treba kriti (v prejšnjem izkazu celo 29.57%). Samo zlata v blagajnah znaša po pribitku prima I419.lt) (11.18.0) milij.. | odstotek kritja z nijm pa '25.48 (20,01)%.
m W '»#' - v,	mm.
'	^ VV ' , ^
jaBfev.-? m >«
" iv •'
mm
Birger Ruud
V	damski kombinaciji vodi
Nemčija
Smučarke rešujejo čast nemškega zimskega športa. Velika premoč Nemk v alpski kombinaciji (smuk in slalom).
Izgleda, da se bo Nemčija vseeno precej dobro odrezala na olimpijadi, kljub temu, da v moških disciplinah nimajo uspehov, Kajti, kar so ti za- j grešili, so pa njihove tovarišice stoodstotno popravile. V slalomu, smuku ter v kombinaciji stojijo trdno na čelu Nemke, katerim nihče ne more blizu j in tudi nI pričakovati, da bi se v enem letu toliko spremenilo, da bi jim mogel kdo ogrožati primat Možno pa je seveda tudi tu kako presenečenje.
V	naslednjem prinašamo še končne rezultate v , alpski kombinaciji (slalom in smuk), ki so jih dosegle tekmovalke'	.
Smuk Slalom Skupaj i L Cranz Cjjrist, Nemčije - 1C0 100 100
2.	Baader Lotte, Nemčija • 92:83 93:39 93:11
3.	Pfeiffer - Lantschner,
Nemčija...... 87:80 95:54 91:67
4.	Resch Lisa, Nemčija . . 92:08 85:76 88:92
5.	Grasegger Kathe, Nemčija ........ 92:55 83:70 88:12
6.	Schwarz Liesl, Nemčija 89:74 84:82 87:28
7.	Pinching E., Anglija . , 84:82 86:30 85:56
8.	Crivelli Isaline, Italija . 81:41 84:33 82:87
9.	Wiesinger Paolo, Italija 83:49 80:39 81:94 JO. Heinz Wera, Nemčija . 79:27 78:27 78:77
Slalom in smuk pri Celjski koči
Celje, 3. februarja 1930, Tekmi- v »niuku. Na. praznik jo SK Olimp pnlredll pri Celjski koči medklubsko tekmo v smuku, katere se jo udeležilo 32 tekmovalcev, 21 v konkurenci in 11 iziveu konkurence. Prog« Je bila dolga 2500 m, višinske razlike 250 ni. Tekme so ne udeležili slede,'i klubi: SK Olimp, Smučarski klub Celje ln SPD Celje. Rezultati v konkurenci so naslednji' 1. Jelen 1'rie (Sin. klub) 1.02, 2. Urban««1 Adolf (SK Olimp) 1.20, 3. Stavbo Iv. (SK Olimp) 1.31, 1. MeStrov Zvonimir (SPD Celje) 1.32.
Izven konkurence su do-sejM: 1. Vitlter (SK Olimp) U>1, 2. Orllee Stavko 2.03, 3. Stoitu Cvetko 2.13 točk.
Snežne razmere so bile srednjedobre, publike okrog 200. Po tek mi jc bila pri Celjski koči razglasitev rezultatov in razdelitev miril.
Slalom tekme. Danes so se pričale kot uvod v športni teden Smučarskega kluba v Celju slalom tekme pri Celjski koči, in sicer za dame za prvenstvo MZSP in klu.bnko prvenstvo »a gospodo. Ca*>i, doseženi pri tekmah, so kljub slabim .snežnim razmeram izvrstni.
Najiprej je bila slalom tekma zu dame 7.a prvenstvo MZS1'. Tekmovanju sc je lidolež/ilo S tekmovalk, j članic kluba iai 1 ftlnnica mariborskega SK Kujiiilu-Pogrešali smo t«kmovnlike i/. Mnriibora, ki «o bite prijavljeno, a jili ui bilo. Rezultati »o sl«.le5i:
Prvenstvo MZSP si je priborila H ertl Skobernc v 6a.su 2.44,8. — 2. Cc«fka t)oboo/.ky (HapUl) 2.52,2; 3. Bertl Sadnih 2.M.2. Klubsko prvenstvo zn dame si jc osvojila Herti Sikoberne.
Po damski toknui je bila stolom tofcroa inoAklh ™ klubovo prvenstvi), katere sc je udeležilo 7 članov in 7 tekmovalcev izven konkurence. Klubski prvak je poalal Fric Jeleu v č«su 1.41; 2. Goršek Emil 2.2,8: 3. Orafmer Ervin 2 6,.'; 1. Hanswtrth Vcrner
V/.ven konkurence »o i!ose#rli: 1. Krngelj Ivan (SPIl Celje) 2.3,2: 2. Val ter (81v Ollmip) 2.5,4; 3. Zadravec Karel (SIC 01 i m,p) 2.13.8.
Smučarski klub v Celju naznanja, da za dann» (toreik) predvideni Stafetni tek v mestnem parku raili
nomantkanja »neg« odpade.
*
t/iupis niciikluliskc skakalne tekme na dr. Jul. Kn-gyjevi sliakalnici v Ltscnb pri Celju v nedeljo, dne
10.	fobruarja 1935. Skakalnica dovoljuje skoke do 3J m. Tekmuje isi pravilih 1ZSZ. Pravloo do starta ima v«rak tekmovalec, ki se i&knže 7, verifikacij,sko tegiti-mucijo. Slart ob 14. Žrebanje startmlii številk sc i)o vrSilo pol ure pred startom v restavraciji Pet.riček v Llscah. PrUaMiina 10 Din za takniovatca. Prijave sprejema do J. februarja g. »io Patdaseh, Celj<'. Dnritii: Prvi pra|a»« naslov Prvak Celin v smuJkili ukoklh zn leto 183(.J5 in častno darilo, drugi tn trritli diplome Id praklič-nn darila. Prvi (rije Izven konkurence (ev. Vnozemeki tekmovalci) prejmejo spominske diplome. Po konkurenčnih skokih se vršijo skoki za doseg« najdaljšega skoika ter prejmejo trije nnj'boljši t.iplome. \n.i-lioJjSi tekmovalec Smučarskega klubu Celje ilobi di plomo. Vsa.k tekiuovolec starta nn lastno o<lgi>vornost. H<wglasitev reiultntov In razdelitev dnrll se vi^ši po tekmi v restavraciji Pelričok v Liseah. —- Zn slnčai slabih snežnih razmer se bo lelima ilvn ilni prej po č n »opisih odpovedala, .mir. preložila. — Simifl. klub Celje.
llaipis. Alp. sK Gorenjce, Jesenice, razpisuje za v nedeljo 10. t. in. niedklnbmko slnloni tekmo na ('meni vrhu pri Sv. Križu nad Jettenicami. Pravic« »tarta Imajo vsi verif. Mani OZSP. neveri t. izven konkurence. Trije, prvo plasirani prejmejo darila. Prijave s prijav nino Din jc treba poslati do petka 8. t. tn. na nu-uloi Alp. SK Gorenjec, .lescniee. Tekmuje se i>o pravilih IZSS. Točen ču.s start* Imhuo pravočasno objavili.
SK Snra, Skofja Loka. prireili medklnhsko tekmo v nnučnr.skmn teku na 18 kin 10. febrnar.i« ob 8. Slnrt i-/,-preit Oruštvenoga doma, Sjiodnji trg. — Str.jgn obvezen so-.innck /,n vse člatic Ho v sredo ob 20 v llrnStvcnem domu.	člani, ki s«' naineriivngo prijaviti k tekmi,
n n j dobro trenirajo, saj sinnka je idealna in jo na stari IMnlluiri 10 cm pr^lca. — Tokmovnloc, ki Imi zasedel prvo tihvjIo. bo ciohil prehodno darilo i <«T)ion>«> iiezuiiaii
Vrnitev deviznih kreditov |
V	četrtek je bil objavljen izkaz Banque de j France za 25. januar, V primeri z izkazom za 18. i januarja je povečanje zlatega zaklada znašalo 76.6 milij. francoskih frankov iu je dne 25. januarja i zlati zaklad Banque de France dosegel 182.014 milijonov frankov. To povečanje zlatega zaklada je
v zvezi z dotokom jugoslovanskega zlata. Ven ta dotok je kompenziral odtok zlata iz Francije v Ameriko v znesku 500 milij. frankov in je tako prišlo do povečanju zlatega zaklada Banque de France.
Naša Narodna banka je namreč vrnila Banque de France posojilo v znesku 210 milij. frankov. To se vidi iz zmanjšanja postavke avancos sur ies lingots et monnaies d' op za 241 milij. fr. frankov in sicer od 1414.8 na 1173.8-1 milij. fr. frankov. V tej postavki je vadila Francoska banka posojila na zialo, ki ga je dala raznim emisijskim bankam za pomoč pri vzdrževanju njih valutne stabilnosti.
S tem zneskom so poravnane obveznosti do Francoske banke, sedaj pa preostaja še vrnitev deviznih kreditov Banki za mednarodna plačila v Bazlu. Skupna vsota inozemskih deviznih, ozir. revolving kreditov je znašala 814 milij. frankov.
Naša zunanja trgovina
lz pravkar objavljenih podatkov o naši zunanji trgovini je razvidno, da se je naš uvoz razdelil po skupinah mednarodnega blagovnega seznama za carinsko statistiko takole (v oklepajih podatki z« I. 1933):
Uvoz: živa živina 1.05 (0.67) milj. Din ali 0.03 (0,02)%, hranila in pijače 392.65 (298.5) milj. ali 9.21 (10,36)/ei, sirovine in pollabrikati 777.9 (574.66) milj. ali 21.77 19.94), fakrikati 2.372.2 (1.958.86) milj. ali 66.39 (67.95)%, zlato, srebre, itd, 93.1 (49.8) milj. ali 2.6 (1.73)%.
Izvoz: živa živina 149.05 (473.3) milj. ali 11.58 (14.01)%, hranila in pijače 1.327,5 (1.058,34) milj. ali 34,23 (31.33), sirovine in polizdelki 1.798.2 (1,619.05) milj. ali 46.36 (47.93), fabrikati 272.4 (227.15) milj-ali 7.03 (6.73)%, zlato 31.06 1—) milj. ali 0.8%.
Bilanca z raznimi driavomi
V	preteklem letu je bila naša trgovinska bilanca z Italijo aktivna za 167 milj. (1933 še za 243 milj.), z Avstrijo se je akt;vnost povečala od 198 milj. leta 1933 na 296 milj. lani. Aktivnost z eNmčijo je narasla od 98 na 101 milj. V pro metu 7. Anglijo in USA smo zelo aktivni: tako je znašala lani naša aktivnost z Angli.o 190 (1933 150) milj., z USA pa 64 (73) mdj, Din.
Stanje naših hliringov z Nemčijo, ttalijo in Švico
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 30. januarja 1935 sledeče (v oklepajih podatki o stanju dne 28. januarja 1035):
Nemčija: saldo terjatev 238.0 (233 0) milij. Din, poslednje izvršeno plačilo 2.985 (2.908) z dne 15. oktobra (9. oktobra). Zato je treba čakati na plačila ji Nemčije nad 5 mesecev.
Italija: saldo 18.0 (14.0) milij. Din. zadnje izvršeno plačilo 62.359 (61 985) z dne 21. januarja i (15. januarja). Čakalna doba se je torej podaljšala od 9 na 5 dni.
Švica: saldo 1.9 (2.0) milij. Din, zadnje izvr-i šeno plačilo 8,283 (8.190) z dne 25. januarja (14. januarja). Čakalna doba se je skrajšala od 9 na 5 dni.
j Znižanje obrestne mere za lom-bardna posojile pri PH
Nadzorstveni svet Poštne hranilnice je sklenil , znižati obrestno mero Poštne hranilnice za lom-bardna posojila od 8 nn 7%. Znižana obrestna me-j ra velja za nova posojila takoj, za že dovoljena pa od prihodnjih podaljševalnih rokov. — V zvezi s tem postaja vedno bolj aktuelna tudi ureditev I obrestne mere Poštne hranilnice za vloge. Z obre-, strio mero ir/o je pritegnila Poštna hranilnica | mnogo vlog, katere bi lahko pritekale tudi drti-1 gim denarnim zavodom. V drugih državah je skoro povsod obrestna mera za vloge pri Poštni hranilnici manjša kot obrestna mera za vloge pri drugih denarnih zavodih, da se vsaj ua ta način I izonači prednost, ki jo itna Poštna hranilnica kot i držnVni zavod.
Kazpin sluib. Kmetijsko ministrstvo je razpisalo konkur/. zn 1 uradnilka mesta za vinarskega nadzornika v žalski banovini, za prislovu enolo-ške postaje v Zagrebu in 2 uradniška pripravnika pri enološki itostaii v Bukovem pri Negotinu. — Narodnu banka kralj. Jugoslavije razpisuje ns podlagi sklepu izvršilnega odbora 10 mest za uradniške pripravnike. Reflektanti morajo biti stari od 21 do 80 let, imeti dovršeno trgovsko akademije ali fakulteto. Prošnje sprejema inšpektorat banke do 20. marca. Kandidati bodo morali polagati izpit v Belgradu.
Bafa povišuje Klavnico. Na podlagi odloka ministra za trgovino in industrijo je dovoljeno tvrdki Bafa, jugoslovanske tvornlc« gume in obutve, d. d., Borovo, od 5 na 20 milij. Din z izdajo 3000 novih delnic po noin. 5000 Pin. Pri vpisu, ki traja dne 5, februarja od 11—12 pri društveni blagajni v Borovem ali pri Jadranskopodunavskj banki v Belgradu. mora vsak podpisnik plačati poleg no-minala 5000 Din še 200 Pm za takse In etroške. Stari delničarji imajo prvenstveno pravico vpisa
Mesto dipl. elektrotehnika bo oddano na podlagi ponudb, lcatere je vložiti do 1. marca pri komandi drav. div. obl., inženjerski oddelek v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Borta
Dne 4. fahruaria IStt.
Denar
Neizpi omenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja in Curiha. Narasli so London, Newyork in Pariz, dočim so popustili tečaji Prage in Trsta.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling na naših borzah neizpremenjen ter je notiral 8.10 do 8.20. Grški boni v Zagrebu 29.6» 30.35. v Belgradu 30 blago. Angleški funt je notiral v Zagrebu 222.30 228.99, v Belgradu 222.70—224.30. — Španska pezeta je notirala v Zagrebu 5,40 Idago, v Belgradu 5.50 blago.
Ljubljana. Amsterdam 2870.71—•2985.31, Ber lin 1756.08-176995. Bruselj 102491—1020.97, Cu-rah 1421.01—1428.08, London 215.07 217,12, Nevv-york 4391.03—4427.35, Pariz 289.60—291.03, Pracs 188.27—184 38, Trst 379.53 - 376,62.
Promet na zagrebški borzi 30,560 Din. *
Curih. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, Lond. r5.156, Newvork 311.125. Milan 20-3J, Madrid 42.225, Amsterdam 200. Berlin 12405. Dunaj 57.50, Stockholm 78.15, Oslo 76.15. Koponhagen 67.65, Praga 12.905. Varšava 58.325, Atene 2.92. Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Ifelsingfors 6.68, Buenos-Aires 0.79.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila v glavnem čvrsta in so deloma bili tečaji višji kot pretekli teden, vendar ne v znatni meri. Promet je slejkoproj znaten in je znašal danes na zagrebški borzi: vojna škoda 1000 kom., agrarji 100.000, bogi. obveznice 300.000, 8% Blerovo posojilo 2000 dol. ln 7% Blerovo posojilo 4000 dol. Nadalje je bilo zaključenih 20(1 delnir Priv. agrarne banke.
Ljubljana. 7% inv. po«. 76—77, agrurji -19—30, vojna škoda 395—397, 6% begi. obv. 67—68, 8% Bler. pos. 78—79. 7% Bler. pot 69—70, 7% po«. DHB 74-76.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 75 den-, agrarji 48—19 (49), vojna škoda 394—397 (394, 396. 400), 2. 393 395, 3. 393-395 (303), 4.. 5., 6. 393—305, 8% begi. obv. 68-69 (69), 7% Bler. pos. 69.25—69.50 (60.25), 8% Bler. poe. 79—80 (78, 79). 7% pos. DHB 74—75.50. — Delnice: Narodna banka 5400 den., Priv. agr. banka 270-273 (270). Osj sladk. tov. 143 den.. Trboveljska 123—128 (150 po 124-12-5).
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 77.5—78.5 (78), agrarji 49.50—50 (50). vojna škoda 393.50— 395 50 (397 , 895), 3. 394- 306. 6% begi. obv. 69.25 —69.75 (70, 68.50), 3. 69.50—70 (70, 69.75), 8% Bler. pos. 79.50 den. (80), 7% Bler. pos. 69.»—70 (70 50, 70). — Delnire: Narodna banka 5650-5750 (5750). Priv. agr. banka 270—272 (272, 2flTO
Žitni trg
Novi Sad. Vse je nezprem. Tendenca neizpremenjena. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Promet srednji. Pšenica marec 16.99—17.16, zaklj. 17—17.16, maj 17.37—17.47, zaklj. 17.47—17.48, rž marec 13.70— 13.90, zaklj. 13.90—13.91, maj 14—14.20, zaklj. 14 20—14.21, koruza maj 12—12.25. zaklj. 12.06-12.28, julij 12.35, zaklj. 12.44—12.45.
' tekme bodo objavljeni zvečer nn drni!atrnom večeru SK Sorc, ki bo v Druživenorn domu v veliki dvorani.
Stn. klub Jezersko naznanja, da prireili v nodeljo, dno 10 t. m. modkluhsko tekmo v teku na 18 k 111, vi-; š brska razlika 500 ui. Tekmujejo lahko vsi pri JZSS verificiram člani, ki se izkažejo na startu. Prijave se ,sprejemajo ilo 10. t. m. pol ure pred startom. Pripore' lilvo pa je, da se prijavijo tekmovalci po motnosti *e do S. t .m. Sm. klubu Jezersko, U) zaradi ureditve avtobusne zveze za nazaj iu večerne vlake. Smrt oh 15 gostilna Slutar. Tekmuje se po pravilih JZSS. Pri-jnvninn 10 Din. Prva nagrada krase.1 srebrni pokal, prehoden na dve leti, ki postane 1a.st prvo pln-siruncg«, ! ako .si gu pribori 2 krat zaporedoma aH 4 krat v presledkih. Zn drugo in tretje mesto sc poilnli diploma.
r nerleljo. ilne 27. januarja se je vrSila pod okni-Ijem Sni. klubu Jezersko klubska tekma v toku na Ui ktn v višinski razliki 200 m. Kljub slabim siioSnim prilikam je doseglo prvih Sest tekmovalcev naslednje čase: Tepina Viiiiko ml. 0:57:.ra. Durnik Karel 1:1:41, O grl« ' Valentin 1:2:37, Kiijunilžič Ang 1:2:53 (pogranič, tru-, pa). Krč Anion 1:4:53. Ekar Anion 1:0:11.
Sluibene objave G7.SI'. Z dne 31. januarja t. t, se i verificira ra SK Lesce Ansenlk Frane. Podzavozn! ml.« i dinski dan jc določen za 17 febr. y izvedbi športnega ; kluhn Bratstvo.. Jesenice. Razpisi lx>.lo dostavljeni i klubom tekom prihodnjih dni. DrugI del podzaveznegn prvenstva v alpski kombinacijo se Uo vršil 24. t. ni., ne kakor .ie bilo pomotoma objavljeno - 17. I ni Smučarskemu odseku SPI) v Kranjski gori se dovoli dne 10. t. m. prirediti medklubsko tekmo v smuku in slalomu. Vsi ostali določeni termini zu 10 in 17 1. m ostanejo v veljavi, kol so bili prvotno objavljeni. Za tekme so določeni sledeči sodniki in ilužbojočt oil-in"-"kiW lil. i. m. v Kranjski gori DraTo Teror, ns
Crnom vrhu Drago Korenini; 17. t, m. v Mojstrani Matko lllčar, a na Rotci Jagodic Stane. V.«l klubi se ]M>«ivaJo, da najikusnejo Uo 14. t. m. dostavijo contral. iiomu mkulltiMliomu od-sokii poza veze prijave lukmoval cev za mladinsko prvonativo. Soja smuSko - tehničnega odbora se vr6i 5. t. m. ob 20 v prostorih g. 1/egata n« Jesenicah.
SK Primorjr (Lalvko ntlntaka sokolja). Danes in v čelrtok od 13 30 naprej gimiiaslični trening v telovadnici učiteljišča na Rostjevj cesti, vhod i i ženskega iiAiteljifi;"*, obvezen za v*u sokoij*ko člane. N« rnzzpo-lago topli tuži. V sredo ob Pi trening nu igrišču, ob vezen za Grada, Oombača, SkiiSok« in Pavičovič«
Kolesarska podzveza «Ljubljana*. — Važna »c.U uprav-nega odbora podzveze se bo vršila* danes, v torek, ob 20 v posebni sob! pri Amerikam'« Pozivam vse odbornike, da r ozirom na bližnji občni zj)or podzveze ter zveze sigurno in točno pridejo. — Klube, ki sc niso poslali statističnih podatkov ia plačali članarini-ra leto 1935, zadnjič pozivam, da članarino v skupnem znesku liift Din (po *»0 Din za zvoao in podzvezoj do 8, februarju poravnajo, — Predsednik.
Občni :bor SK Mure e Murski Soboti bo .<,. tohru arja ob 20 v klubov! sobi (gostilna Turki, r. običajnim dnevnim redom. Samostojni pr«llo«i članov se morajo predložiti i)dboru s podpisi najmanj desetih do glnso vanja upravičenih članov vsaj osem dni pred občnim zborom
Smučarski odsek Sl'l) Preval je razpisuje na dan
10 februarja podvvczno smučarsko tekmo za prvenstvo KZSP v skokih. Pridelek tekmovanja ob 14. Tokmovstc se bo ix> pravilih JZSZ in morejo »tnrtnti samo veriflci. rani člani. Prijnvnima 15 Din. Prijave sprejem« poilrui nten SPP. Prevntje. Dve *n*tmi darili in ena diploma.
fiii i" no i-n!rai«*ii*v rrvviieiov I r. rn^injiiov naere/i
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din !•«— j ienltovonjikl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek ta mali oglas Din 10*—. Moli oglaal m plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm visoka petilna vrstico po Din 2'SO. Za pismene odgovore gleda malih oglasov
treba priložili znamko.
Ugodna prilika za nakup damskih zimskih plaščev
Radi konca seslja razprodajamo domske, dekliške in
otroške plašče	_ __,
°d 20—40 /o ceneje
Ma zalogi prav lepa lzbera, primerna tudi za pomladansko zgodnjo sezono.
F. in I. Goričar, Ljubljana sv. petr« c. 29
Sklicujte se na ta lnserat.
ililip]'?
Perfektna kuharica
snažna in pridna, z dobrimi spričevali, se išče k mali rodbini zraven sobarice — na deželo. Nastop 15. februarja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenija« št. 1029. (b)
Trgovsk« pomočnika
ea manufakturo — sprejmem. Ponudbe pod »Kavcija Din 10.000« št. 1213 upravi »Slovenca«. (b)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana Krekov trti 10
m\
Vajenca
•prejmem v konfekcijsko trgovino. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Priden« tt. 1214.	(v)
Denar
Odpis 5000 Din
večje vloge Mestne ljubljanske prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dolžnik« št. 1219. (d)
Kupim vlogo
Mestne hranilnice ljubljanske v znesku 90.000 Din proti mesečnemu odplačevanj do 1000 Din in garanciji. — Ponudbe upravi - »Slovenca« pod »Zelo ugodno« št. 1080. d
Hranilne knjižice
kupujemo, prodajamo ter izposlujemo posojila na iste najhitreje in najsolid-neje. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška ul. 6/II. Tel. int. 38-38. (d)
Posojila na hipoteke
ali prevzem istih od denarnih zavodov dajemo po najugodnejših obrestih. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Hipoteka« štev. 1212. (d)
Pouk
Instruiram
nemščino, francoščino, latinščino, italijanščino. — Din 8.— od ure. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 1211.	(u)
Stanovanja
IŠČEJO: Trisobno stanovanje
solnčno, poselsko sobo, kopalnico in vse pritik-line, pri sv. Jožefu ali na Mirju — iščem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »1000./1222.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
kuhinja in soba, se takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 1232. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam dvema osebama z državno službo takoj za 250 Din. — Pogoj: mirna, snažna in poštena stranka. Ob Zeleni jami 11. (č)
Lepa soba
prazna, separirana, čista, z elektriko in parketom se odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 1223. (s)
Prazno sobo
oddamo. — Zelena jama, Prešernova 18.	(sj
krilim R. Warblnek
natuturcjšn ivornioa klavirjev
Llabllana Gregorčičeva ul. 5 I.
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov StroUovnjaška popravila
in uglaševanje Naicenejša i*po<ojevalnica Obročna odplačevanja
Nov radio aparat
z gramofonom — ugodno prodam, tudi na knjižice. Ponudbe upravi »Sloven-pod »Radio-gramo
fon« ŠL 1218.
(g)
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po naivišjib cenah CERNE, luvetir, Liubbana Wollova ulioa št. 3,
ZAHVALA. Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, tasta in zeta, gospoda
NIKOLAJA VECERINA
policijskega nadzornika v pokoju
za poklonjeno prelepo cvetje in vence, za mnogoštevilno spremstvo, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, dalje g. direktorju dr. Dularju in g. generalnemu ravnatelju Skubecu za ganljivo skrb ob času bolezni pokojnega, upravi Ljubljanskega vele-sejma, Trboveljski premogokopni družbi, zboru policijske straže za častno spremstvo pri pogrebu, ter vsem ostalim mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti,
Ljubljana, dne 5. februarja 1935.
Globoko žalujoči ostali.
257. popusta 257„
od
cerkvenih govorov ur. n. Opeka
dobi kdor kopi celo zbirko do 15. III. 1935
Cela zbirka obsega 24 zvezkov ter stane nevezana Din 466°— b popustom pa samo Din 349*50.
II. NlCman, Llubifona, Kopitafleva 2
li
Pohištvo
1
Spalnico
hrastovo, vezano, ugodno proda Martin Košir, mizar, Brod, Novo mesto, š
Posestva
Lepa hiša
pekama, z več stanovanji, nekaj zemlje, tik kolodvora Polzela, poceni naprodaj. — Informator: R. Sadar, Polzela. (p)
Stročji fižol
sveže vložen je zdrav, tečen, poceni ki za zimski čas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din. Sever & Komp. Ljubljana.	(1)
Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETR DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica š). 5.
Enodružinska hiša I Odpadke od žage
15 minut oddaljena od	žaganje in bukova drva
mesta Celje — naprodaj,	dostavlja na dom Ivan
Naslov v podružnici »Slo-	Šiška, Metelkova ulica 4.
venca« v Celju.	(p)	Telelon št. 22-44. (1)
BHSHuB
Brodsko vino!
Prodam dva vagona prvovrstnega tipiziranega novega brodskega vina. — R. Ivanič, SI. Brod. (1)
Foto-atelje
s popolnim inventarjem, dobro vpeljan, v centru Ljubljane, ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 1104. (1)
Vse Čebelarske
potrebščine,
prvovrstne
Vam nudim najceneje.
Fr. Slupica
leleznina ln saloga poljedelskih strojev ln razstreljiv
v Llubijanl
Cosposvetsho cesta I
Kupujem čist vosek (ln ga zamenjavam za ea nlce) staro železo ln druge kovine.
Semenski krompir
»kresaiik« v vagonskih množinah dobavlja »Ekonom«, Ljubljana, Kolodvorska 17.	(1)
Kanarčke »harcerje«
čistokrvne, rumene, dobre pevce, prodam. — Pohar, Dobrava-Vintgar. (1)
Obrt
Priporoča se
za pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela
J. HLEBŠ
družba t o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 30-70.
Delo točno, solidno in pod garanciio. Najnovejši vzorci. — Cene nizke.
Predrto se odločite
Sa popravilo Vašega računskega stroja
zahteoalte ponudbo od specllalnego mehaniki,
3. Žitnik, £>j ubij ana
Kolodvorska ul. 26 Tel. štev. 34-23 Za vsako popravilo iamčlm nlsmenn/
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige.
Bogata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
V	NEIZMERNI ŽALOSTI NAZNANJAMO, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAS ISKRENO LJUBLJENI OČE,
GOSPOD
JERNEJ SOČNIK
SVETNIK, SODNI RAVNATELJ V POKOJU
DNE 3. FEBRUARJA 1935, V 85. LETU STAROSTI, PO KRATKEM TRPLJENJU
LEZI NA MRTVAŠKEM ODRU ZAVETIŠČA SV. JOŽEFA NA VIDOVDANSKI CESTI, ODKODER BO POGREB
V	TOREK, DNE 5. FEBRUARJA 1935 OB 5 POPOLDNE NA POKOPALIŠČE K SV, KRlZU
LJUBLJANA, BERLIN, DNE 4. FEBRUARJA 1935 AMELIJA, ANNY, VJERA — HČERKE
ZAHVALA. Vsem, ki so nam ob nenadni smrti našega nepozabnega in blagega soproga, očeta, tasta in strica
EILETZA FRANCA
višjega poštnega kontrolorja
stali ob strani in vsem, od katerih smo prejeli izraze sožalja, se na tem mestu najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno pa smo dolžni zahvaliti se čč. gg. duhovnikom, ki so vodili žalni sprevod z dekanom msgr. Meškom na čelu, junaškim reševalcem ponesrečenega, planincem, gasilcem in smučarjem s požrtvovalnim g. Kavsom, gg. guštanjskim zdravnikom in guštanjskemu Rdečemu križu, ki se niso strašili nobenih žrtev, da rešijo rajnika, vsem, ki so pomagali pri prevozu trupla, zlasti g. dr. Poharju in g. Stanglu; nadalje žalnim gg. govornikom č. slovenj-graškemu mestnemu župniku Sokliču, nam. predsednika mestne občine Rojniku, predsedniku Mislinjske podružnice SPD dr. Poharju, zastopniku Mežiške podružnice učitelju Tomažiču in načelniku Slovenjgraške gasilske župe Kopaču; prav tako tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, Slovenjgraškemu pevskemu zboru ter slovenjgraškim gasilcem in smučarjem, ki so mu izkazali zadnjo čast.
Slovenjgradec, dne 1. februarja 1935.
Globko žalujoči ostali
Zahvala
Za premnoge pismene in ustmene izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob smrti našega nadvse ljubljenega očeta, gospoda
Antona Ražma
gostilničarja in posestnika
kakor za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Posebno zahvalo izrekamo društvu »Soča«, Gostilničarski zadrugi in njenim članom, kolesarskemu društvu »Sava«, Sokolu II., obrtniškemu društvu in končno vsem številnim prijateljem m znancem, ki so našega nepozabnega pokojnika spremili k poslednjemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo v sredo, dne 6. februarja 1935 ob pol 8 zjutraj v župni cerkvi Sv. Jakoba.
V Ljubljani, dne 5. februarja 1935.
Žalujoči ostali.
Bjfirnstjerne Bjornson:	6
Deklica s Prssoi
ln ko je končno prišla tista nedelja, ko so zvonovi zvonili njegovi sreči, in je dečko prvič v novi, dasi morda nekoliko preohlapni obleki, ponosno stopal z očetom v cerkev — da, tedaj še le je razumel vse veselje in radost njihovega zvonenja! Zvonovi so mu odpirali vrala v tisto skrivnost, ki naj bi jo poslej doživljal! Domov grede so zvoki zvonov takorekoč plavali nad njegovo glavo, ki je bila še vsa težka in omotična od petja, maše in pridige. To vse pa je nekam izginjalo za tistim, kar so doživljale njegove oči: oltar, obleka, ljudje. Nad vsemi temi vtisi se je naenkrat vzbočila streha, in mala cerkvica, katero poslej nosi v svojem srcu, je bila posvečena.
Ko nekoliko odrase, mora na gorah pasti živino. Ko pa lepega, rosnega nedeljskega jutra sedi na skali in se globoko pod njim pase njegova živinica, priplava sem gori k njemu globoki glas cerkvenih zvonov, ki je močnejši ko brenkljanje kravjih zvončkov njegove črede. Tedaj ga nekaj stisne za srce. Z glasom zvonov priplavajo od spodaj vesele, prijetne in vabljive misli — misli na znance, ki so v cerkvi, na veselje tistih, ki so v cerkvi, na še večje veselje, da so bili v cerkvi, na dober obed, ki jih čaka doma, na starše, brate in sestre, na veselo igro na zeleni trati ob veselih nedeljskih večerih — in malo srčece v malih prsih se vznemiri. Na zadnje pa se vendar vedno zave, da zvone cerkveni zvonovi. Premišlja in se končno spomni kake cerkvene pesmi. Tedaj sklene svoji roki ter zapoje gledaje tja doli v dolino; nato zmoli še kratko molitvico, ves srečen poskoči in zatrobi v svoj ,lur'*, da odmeva daleč po gorah.
• Dolg rog, Iz lesa narejen.
V teh tihih gorskih dolinah ima cerkev še vedno svojo govorico za vsako starost, svojo zunanjost za vsako oko. Marsikaj se je morda postavilo med cerkev in dozorelega moža, a nič ni moglo cerkve zakriti. V vzvišeni popolnosti stoji cerkev pred mladim birman-cem; — visoko dviga prst, svareč in pozdravljajoč, pred mladeničem, ki je že volil; — močna in širokih pleč stoji nad skrbjo moža; — širna in mehka je trudnim starčkom. Med službo božjo prinašajo vanjo novorojenčke h krstu; in znano je, da je med tem opravilom pobožnost največja.
Zato ne more človek opisovati norveških kmetov — dobrih in slabih —, ne da bi se tako ali drugače dotaknil cerkve. To se morda zdi enolično; toda ta enoličnost ni najhujša. Naj bo to povedano enkrat za vselej, pa ne zaradi obiskavanja cerkve, katero bom sedaj popisoval.
ITiorbjorn se je zelo veselil, da bo smel v cerkev in da bo videl toliko novega. 2e zunaj pred vratmi ga je kar slepila čudovita pestrost vseh mogočih barv; v cerkvi pa ga je dušil gluhi molk, ki je ležal na vseh in na vsem, preden se je pričela maša. Čeprav je pozabil sklonili glavo, ko so začeli brati molitve, jo je vendar takoj sklonil, ko je videl stotine sklonjenih glav. Sedaj so začeli peti, in vsi okrog njega so naenkrat poprijeli, da se je skoro ustrašil. Tako se je bil zamislil, da se je zdrznil, kakor bi se iz sanj prebudil, ko se je odprla cerkvena klop in je nekdo vstopil. Ko so odpeli, je oče na novo došlemu segel v roke in prašal: »Kako pa je kaj pri vas na Prisojali?«
Thorbjorn je debelo pogledal. Najsi je moža opazoval od te ali one slrani, težko je bilo na njem opaziti kaj, kar bi spominjalo na kake čare in uroke. Bil je prijazen mož, imel je svetle lase, velike modre oči in visoko čelo. Ce je s kom govoril, se je smehljal in vsemu pritrdil, kar je Siimund pripovedoval; sicer pa je bil videti mož redkih besed.
»Tam le lahko vidiš Senevo,« je rekel oče, se sklonil k sinu, ga posadil v naročje ter mu pokazal na žensko stran.
Tam je na klopi klečala majhna deklica in gledala čez naslon cerkvene klopi. Imela je še bolj plave lase ko tuji mož — tako plave, kakršnih še nikdar ni videl. Na avbici je imela rdeče frfrajoče trakove; izpod avbice pa so kukali njeni lasje, ki so bili kakor predivo. In tako veselo se mu je pravkar nasmejala, da nekaj časa ni mogel pogledati nič drugega ko njene bele zobe. V eni roki je držala lepo pesmarico, v drugi pa zganjen robček iz rumene svile; zdaj se je kratkočasila na ta način, da je z robčkom tolkla po pesmarici. Cim dlje jo je gledal, tim bolj se je smejal. Še on je hotel zlezti na klop klečat. Ona mu je prikimala. Nekaj časa jo je resno gledal; potem je pokimal še on. Ona se je nasmehnila ter drugič pokimala in potem še enkrat in še enkrat. Ona se je smehljala, a nič več kimala — dokler ni že na to pozabil, potem pa je zopet pokimala.
»Joz hočem tudi videti I« se je oglasilo za njim. In pri tisti priči je začutil, da ga je nekdo za noge potegnil na tla, da bi bil skoro padel. Bil je majhen, čokat deček, ki je pogumno plezal na njegov prostor. Tudi on je imel svetle, a kuštrave lase in kebast nos. Aslak je Thorbjorna vsekakor dobro naučil, kako naj ravna s hudobnimi dečki, ki se bo z njimi sešel v šoli in v cerkvi. Zato je Thorbjorn dečka zadaj tako hudo uščipnil, da bi bil oni skoro zakričal. Požrl pa je svojo bolečino, urno splezal s klopi in Thorbjorna zgrabil za ušesa. Thorbjorn pa ga je pograbil za lase in ga vrgel na tla. Dečko še vedno ni zakričal, pač pa je Thorbjorna ugriznil v bedro. Thorbjorn je zmak-nil nogo in dečkov obraz pritisnil ob tla. Tedaj pa je začutil, da je njega nekdo pograbil za ovratnik in ga kakor vrečo dvignil kvišku — bil je oče, kateri ga je posadil v svoje naročje.
Na Škotsko se je pripeljal vrtiljak. Škotov sin bi se bil rad šel vozit. Skopi oče Škot pa ni maral: »Zakaj neki sinko?« — »Tudi jaz bi se enkrat rad vrtil, očka!« — »Saj se zastonj vrtiš. Ali ne veš, da se zemlja vrti kakor vrtiljak?«
»Ali misliš, da ti bo oče dovolil vzeti seboj klavir, ko se bova poročila?«
»Saj je že rekel, da se smem poročiti le, če klavir seboj vzamem.«
»Slišim, da ste že bili na brakadi. Ali ste imeli lovski blagor?«
»Mislim, da vsaj narobe ni bilo. Samo enkrat me je eden izmed lovcev imel za zajca, pa je mož slabo streljal.«
»Stari Popijež je ves obupan zaradi doigov.«
»Za počiti Tega še nikdar ni bolela glava, kako bo plačal dolgove.«
»Saj ne mislim stare dolgove! Mislim le dolgove, ki bi jih še rad naredil. Nihče mu namreč noče več posojati.«
»Natakar: »Ali bi vas smel opozoriti, da so polži naša špecijaliteta?«
Gost: »Hvala! Saj že vem. Zadnjič, ko sem bi! tu, mi je eden stregel.«
In »Jugoslovansko tiskarno« s Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakoveo.
Urednik; Viktor Cenčič.