PogtniM pmftw v fBtoviifl, Leto XYin., St. 168__Ljubljana, četrtek 22. folija 1937 Cena f Pia Xzh&ja vaak dan razeo poaedstyka. Naročnina «nafta maaečno Dia 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, KnaOjeva ulica 5, telefon 8122, 3123, 8124, 8125, 8128. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon St- 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. Upjravmstvo, ujuoijana, HnatljevB Ulica 6 — Telefon št. 8122, 8123 8124, 3125, 8126. lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul 6 — TeL 3392, 8492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11 — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL St 2 Telefon SL 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-liana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wien 8t 105.241. Požar na vzhodu Dobro karikaturo smo imeli priliko videti pred par dnevi: Siromašni angel miru teka preplašen in obupan po zemeljskem globusu od kontinenta do kontinenta in gasi požare, ki se pojavljajo zdaj tu, zdaj tam, največja med njimi na Španskem in v vzhodni Aziji. Požar pri Peipingu, nekdanjem Pekingu, je zares eden od onih, ki bi ga bilo treba najprej pogasiti, saj predstavlja eno najbolj nevarnih požarišč sodobnega sveta. O tem vzhodno azijskem ognjišču nemira se more s polno upravičenostjo reči, da pomeni »sod smodnika«, ako naj ostanemo pri tej obliki popularne politične terminologije- Kaj se je tako nenadoma dogodilo na Daljnem Vzhodu? Prav za prav zelo malo. Japonske in kitajske čete so se kratkomalo spopadle v okolici Peipinga sredi normalnih mirovnih odnosa j e_v. Odtlej se stvar noče umiriti, puške m topovi nočejo utihniti. Razvila se je že prava vojna, čeprav brez vsakršne vojne napovedi. Ta okoliščina ni kitajska specialiteta, saj poznamo iz novejše dobe že več takih primerov, ki jim je vsem skupno svojstvo, da je izbruhnila vojna brez napovedi. Opravka imamo s paradoksom, da so pakti zoper vojno in za večni mir, ki s posebno natančnostjo razlikujejo med napadalcem in napadenim, med izzvanim in neizvanim napadom, da so torej ti mirovni pakti postali povod za najmodernejšo obliko spopadov. Da se izognejo vprašanja o vojni krivdi in sploh interdiktom zoper vojno, države formalno vojne sploh ne začnejo, marveč jo izvedejo iz incidentov, tako da se mirovno stanje brez pravega preloma prelevi v vojno. Spopadi okrog Peipinga so prav zaradi te moderne prakse zastrašili svet. Ako se res razvijejo v pravo vojno, bi bilo to danes v dobi tolike politične napetosti že po sebi nevarno za ves svet, ker bi bilo skoro nemogoče ta vojni požar lokalizirati na spopad med Kitajsko in Japonsko. Tolažilna okolnost je zaenkrat še dejstvo, da gre za boje med Kitajci in Japonci, saj pomnimo že obilo krvavih spopadov v tem področju, ne da bi se iz njih izcimila prava vojna. Krvavi konflikti v deželi, ki ima tako japonske kot kitajske oborožene čete, so seveda najpreprostejša stvar in zato ni čuda, da se dogajajo tako pogosto. Toda pri vsem tem se danes postavlja vprašanje, ali gre samo za incident, ki bi bil zares nastal bolj slučajno, bolj lokalno, iz kakršnihkoli nagibov in povodov, ali pa gre za pretkano sprožen dogodek, ki naj postane uvodni del v dobro premišljeno in vsekakor po načrtu zasnovano akcijo večjega stila. Od odgovora na to osnovno vprašanje zavisi vse ostalo. Na žalost ni brez temelja boiazen. da gre za drugi primer. Spopadi so se začeli v severni Kini, okrog stare kitajske prestolnice. Severna Kitaiska je danes v povsem izrednem položaju. Ko so Japonci zasedli Mandžurijo, brez vojne tako rekoč, samo z bojevanjem in vojaškim okupira-njem, se je sprva mislilo, da bodo s tem za nekaj časa saturirani. Toda zgodilo se je drugače. Ob velikem kitajskem zidu. ki je postal južna meja japonske Mandžurije, so se ponavljali spopadi, a japonska vojaška oblast i e j eia polagoma prodirati v Notranjo Mongolijo in v severno Kitaisko. samo, da si s tem zavaruje mandžursko posest, hkrati pa si ustvari dobra izhodišča za nadaljnje operacije. In tako je svet doživel povsem svojevrstno janonsko zahtevo, da se morajo severne kitajske province izvzeti iz skupne kitajske enote tako po upravi, kakor zlasti po vojaški zasedbi. Težko si je danes napraviti sliko o teh dogajanjih, v katerih so skušali Japonci izdelati na kitaiskem severu nekake »avtonomne« oblasti po mandžurskem vzgledu, pred vsem pa izsiliti umaknitev vojaških sil, podrejenih nankinški vladi. Nankinške čete so se res umaknile, zakaj nankinška vlada si ni upala spustiti se v vojno, v kateri bi nedvomno podlegla, ostale pa so v provincah domače čete, ki pa niso morda po mandžurskem vzgledu kazale simpatij za Japonce. Njihovi tesni odnošaji do Nan-kinga so neprestano nudili snovi za konflikte, zlasti ko ni centralna vlada izpustila nobene prilike, da ^še ojači svoje vojaške province v ogroženih severnih provincah. Dovolj je, ako s tem v zvezi opozorimo na dogodke in polemike o priliki, ko so čete pod maršalom Čangsueliangom na tako čudovit način zajele Cangkajšeka, kar je imelo za posledico veliko koncentracijo kitajskih vojnih sil daleč na severu. V Tokiu so bili takrat zelo nezaupni napram kitajskim notranjim diferencam. V deželi, kjer so v večjih mestih tako japonske kot kitajske oborožene sile, krvavi spopadi ne morejo biti nič izrednega. Zakaj Japonce črtijo Kitajci brez izjeme in tudi sam Čangkajšek bi se davno vrgel nadnje, ako bi imel zadostno zaupanje v stopnje lastne oboro-ženosti in vojne pripravljenosti. Samo njegova preudarnost ga dela za zmeraj* politika, kar m Iß Q0¥*em papačaa i ZAČASNO PREMIRJE NA KITAJSKEM Kitajske In japonske vojaške oblasti so sklenile začasno premirje, vendar pa nevarnost vojne še ni povsem minila London, 21. julija, br. Po poročilih lz Tokija presojajo v japonskih krogih položaj na Daljnem vzhodu zopet nekoliko mirnejše. Do napovedanega vkorakanja japonskih čet v pokrajino Hopej ni prišlo, ker še vedno računajo, da bodo pogajanja med kitajsko in japonsko vlado vendarle dovedla do mirne rešitve nastalih sporov. Zato je japonska vlada zavzela stališče čakanja. Kljub borbam, ki so se preteklo noč nadaljevale okrog Pekinga, je prišlo med lokalnimi kitajskimi oblastmi in japonskim poveljnikom do sporazuma, kar potrjuje že sama okolnost, da so bile te borbe ustavljene. Mislijo, da so Kitajci popustili predvsem zaradi odločnega nastopa japonskih čet, zlasti pa zaradi razburjenja, ki je nastalo v Pekingu, ko so davi tri eskadrile japonskih bombnikov dalje časa krožile nad mestom. V teku dopoldneva so čete 37. kitajske divizije zapustile svoje postojanke in se umaknile v zaledje. V japonskih krogih misliio, da se je to zgodilo z vednostjo nankinške vlade, če pa ne, da bo nankinška vlada ta korak lokalnih kitajskih oblasti gotovo naknadno odobrila. V japonskih vojaških krogih so precej trdno prepričani, da ni več pričakovati ka- kih večjih vojaških operacij v severni Kitajski. Inozemski opazovalci pa niso tako optimistični in se nagibajo k mnenju, da žele Kitajci s svojo zavlačevalno taktiko samo pridobiti na času, da bi se čim bolj skrbno pripravili za odločilni spopad. Med kitajskim zunanjim ministrom in japonskim poslanikom so se včeraj vršila pogajanja, ki pa so bila snoči prekinjena. Po mnenju japonske vlade to še ne pomeni, da bi se ne mogla nadaljevati. Centralni svet Kuomintanga je imel sejo, ki ji je prisostvoval tudi maršal Čangkajšek. Zunanji in vojni minister sta na seji poročala o političnem in vojaškem položaju, sklepe pa drže v strogi tajnosti. Umik kitajskega vojaštva šanghaj, 21. julija, o. Položaj na severnem Kitajskem se je po včerajšnjih prvih spopadih in bombardiranju kitajskih mest nekoliko zboljšal, vendar pa so še prezgodnje domneve, da je nevarnost vojne minila. Po zanesljivih vesteh iz Tokija in Nankin-ga je položaj približno naslednji: Na obeh straneh so uvideli vso nevarnost nagle in nepripravljene vojne, pa so zato sklenili navidezno premirje iz razlo- Nova vlada dr. Hodže Obnovljeno vlado dr. Hodže je predsednik republike že včeraj zaprisegel Praga. 21. julija, o- Predsednik republike dr. Beneš je sprejel dopoldne designi-ranega ministrskega predsednika dr. Hod-žo, ki mu je poročal o uspehih svojih pogajanj za sestavo nove vlade. Po kratkem razgovoru je dr. Hodža predstavil predsedniku republike člane nove vlade, ki so nato prisegli na ustavo. Po avdijeac; pri predsedniku republike je imela nova vlada takoj sejo- Nova vlada te sestavljena kakor prejšnja z edino razliko, da je prosvetni minister dr. Franke začasno prevzel tudi finančno ministrstvo. popoldne je češkoslovaški tiskovni urad objavil komunike, v katerem opozarja, da nagla rešitev vladne krize najboljše dokazuje, da niso v vladni koaliciji nobeni politični spori, nego je šlo le za čisto gospodarska vprašanja. Ta kriza ni v ničemer omajala skupnih političnih smernic vladne koalicije. To je zlasti naglasil tudi ministrski predsednik Hodža na današnji prvi seji nove vlade. Na tej seji je bil poslanec in minister za železnice Béhyne določen za namestnika predsednika vlade. Komunike tudi naglasa, da se je vladi posrečilo obdržati dosedanje cene kruha, kar je najvažnejše. Debata o Palestini v lordski zbornici Viscount Samuel je predložil nov načrt za ureditev palestinskega vprašanja — Laburisti proti predlogu kraljevske komisije London, 21. julija, b. Včeraj je bil lordski zbornici predložen v razpravo načrt britanske kraljevske komisije o razdelitvi Palestine. Debato o načrtu je otvoril laburistični zastopnik lord Sneli, ki velja za enega izmed najboljših poznavalcev palestinskega problema. Izvajal je med drugim: Po mojem mnenju komisija ni imela srečne roke, ker eo še druga, boljša pota za dosego sporazuma med obema palestinskima narodoma. Problem samo zato do sedaj ni bil rešen, ker ni nihče pokazal dobre volje, da bi to storil. Predvsem vprašam, ali je naša vlada vprašala v Washingtons kaj tam o tem mislijo in- ali je Bela hiša sprejela predlog o razdelitvi? Sami smo iz palestinskega problema napravili zmešnjavo in sedaj niso v stanju izvesti, v kar smo se zavezali. Ali naj bo židovska država popolnoma samostojna država, ali naj jo izločimo iz britanske zajednice? Društvo narodov bi nam lahko reklo: Doslej ste vi poskušali z mandatom, 6edaj pa naj kdo drugi namesto vas! Židovska država bi bila morda dovolj velika igračka da služi za židovsko kulturno izživljanje, toda s tem židovskega problema še nismo Tešili. Ako bo vlada načrt komisije sprejela, bo morala pač sama misliti še na to, kako bi v ostalih protisemitskih predelih ustvarila za Žide še kak ventil. Na Snellove napade je odgovoril vodja palestinske kraljevske komisije lord Peel, ki je še enkrat navedel razloge, ki so komisijo napotili do predlaganja načrta. V imenu vlade pa je odgovoril državni pod. tajnik kolonialnega ministrstva of Duffe-rin. Canterburvski nadškof je predlagal, naj bi se sestala posebna arabsko-židovska konferenca. ki naj bi premotrila možnosti rešitve vprašanja brez predlagane delitve de- žele. V imenu Zidov pa je spregovoril še lord Melchett in izjavil, da so Zidje vsekakor zaslužili boljše postopanje s ßtrani angleške vlade. Nov Samuelov predlog Predlog palestinske komisije je končno odklonil tudi Viscount Samuel, ki je obenem predložil naslednje nove konkretne predloge; Zidje bodo morali slej ali prej pristati na kako žrtev. Predvsem naj bi sprejeli omejitev vseljevanja, priznali pa naj bi obenem tudi realnost arabskih nacionalnih teženj. V sporazumu s francosko vlado in židovskim gibanjem naj bi se proučile možnosti za ustanovitev velike panarabeke zveze, v katero naj bi bile vključene Arabija, Sirija. Libanon in Palestina. V tej veliki zvezi bi bila Palestina najbogatejša dežela. Na drugi strani pa naj bi nekaj žrtvovali tudi Arabci. ki naj bi v prvi vrsti dovolili odprta vrata za naseljevanje Zidov in Arabcev v Transjordaniji. Sveta mesta islama naj bi prišla pod zaščito DN. Uvedle naj bj se občinske organizacije vseh vrst, židovske in arabske. Iz zastopnikov obojih občin naj bi se potem ustanovil poseben palestinski svet. ki bi bil neke vrste zvezen svet. kateremu naj bi kot svetovalci stali ob strani angleški strokovnjaki. Mandat pa naj bi še nadalje ostal Veliki Britaniji. Izprememba v grški vladi Atene, 21. julija. AA. Ker je minister za narodno gospodarstvo Hajdžikiriakos podal ostavko, je kralj Jurij imenoval na predlog ministrskega predsednika za ministra za narodno gospodarstvo Arvanita. Novega ministra bo kralj zaprisegel v soboto na, Krfu. gov, ld niso nikomur jasni. Prišlo je nenadoma do pogajanj med vrhovnim poveljnikom 29. kitajske armije generalom Song-cejuanom in japonskim generalom Kava-bo. Baje je kitajski general pristal, da se 37. kitajska divizija, kl je sodelovala v bitki pri Lukouciau, umakne z dosedanjih postojank zapadno od Pekinga. Peking, 21. julija. AA. òete 87. divizije so danes prostovoljno zapustile postojanke pri Amekau, Papaosanu in Paomasangu. Namestu rednih čet se sedaj nahajajo na postojankah orožniške čete pod poveljstvom generala Sinjuvana. Glede na to se v teh odsekih ne pričakujejo več novi bojL Japonsko stališče o izvedbi dogovorov Tokio. 21. julija. w. Vlada potrjuje, da so zastopniki kitajskih in japonskih vojaških oblasti v ponedeljek ob 11. dopoldne sklenili krajevni dogovor. To vest je sno či sporočil zastopnik vlade, k; je pripomnil, da zahteva sedaj japonska samo to- da kitajske čete končnoveljavno izpolnijo vse pogoje dogovora, vendar pa k'tajske čete z nepremišljenimi dejanji, ko vsak trenutek streljajo na japonske voiake. izvedbo dogo- vora preprečujejo. Japonska vlada je prepričana , da bj 6e mogel incident v Lukouciau na prijateljski način urediti, če bi kitajske čete upoštevale 9. in 11. t. m. sklenjena lokalna dogovora. Kitajski poslanik je dopoldne poselil zunanje ministrstvo' kjer ga je japonski zunanji minister Hlro-ta nujno naprosil, naj pozove svoje vlado, naj opusti svoje dosedanje stališče in naj ne prepreči izvedbe lokalnega dogovora. Optimistično razpoloženje na tokijski borzi Tokio, 21. julija. AA. Čeprav se je pojavilo vznemirjenje zaradi možnosti ojače-nja proti japonskega bojkota na Kitajskem» je pokazala borza optimistično tendenco na podlagi vesti iz Tiencina, da je prišlo do sporazuma med zastopniki lokalnih oblasti v severni Kitajskk in sicer na proti-komunistični podlagi. Gospodarski krogi verujejo, da to incident kmalu poravnan in da bo pomenil velik prispevek h končni ureditvi sporov med Kitajsko in Japonsko. Medtem se na Japonskem ^nadaljuje patriotska agitacija v korist ojačenja narodne obrambe. Vsi veliki listj so otvorili zbirke za nakup vojaških letal. Nova vojaška ojačenja v Pekingu Peking, 21. julija. AA. V Taku Ima p**! v najkrajšem času 30 japonskih ladij z japonskim vojaštvom. Prav tako prihajajo v južni Hopej neprestano kitajska ojačenja. Neuspeh Francove ofenzive Po treh dneh neprestanih napadov Francove vojske je ostal položaj na madridskem bojišču v glavnem isti Madrid, 21. julija o. Doslej največja nacionalistična ofenziva na madridskem bojišču je pričela po treh dneh srditih napadov omagovati. Republikanci so po treh dneh neprestanih napadov izgubili samo mal grič 601, nedaleč od kraja Robledo de Chavela. Vsi ostali napadi na Villonuevo del Pardillo, Bruneto in Las Rozas so se končali z neuspehom za nacionaliste, ki so imeli ogromne izgube, čeprav so nacionalisti razpolagali z mnogo večjim številom letal kakor republikanci, se jim ni niti za trenutek posrečilo, da bi zavladali na madridskem nebu. V nasprotju z nacionalističnimi trditvami se je Francova ofenziva pretvorila v defenzivo ter se že od včeraj popoldne nahaja iniciativa napadov na strani republikanskih čet, in to na vsem madridskem bojišču. Bruneta vpepeljena Madrid, 21. julija, d. Mesto Bruneto, ki leži 22 km zapadno od Madrida in ki je bila glavni cilj nacionalistične ofenzive, je uničil požar, iti ga je povzročilo bombardiranje Francovih letal. Franeovo vojno poročilo Salamanca, 21. julija. AA. Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi- da so nacionalisti pri Albarosjnu nadaljevali svoje prodiranje in zavzeli nove postojanke-Sovražnik je utrpel težke izgube. Na ma; dridski fronti so nadaljevali prodiranje pri Bruneti, zavzeli več važnih postojank in zasedli sovražne iarke. Vsi kraji okoli reke Guadarame do Aulestija so očiščeni in ni tam več nobenega sovražnika. Republikanske čete so imele hude izgube. Zaplenili so mnogo vojnega materiala, posebno mnogo strojnic in 7 sovjetskih tankov. Na- pad republikancev med Baranilo in K Plantio je bil odbit. Boji v Aragonifi Teruel, 21. julija. AA. Zapadno od AL barraoina prodirajo nacionalistične čete zmagonosno dalje. Nacionalisti so dane« zavzeli več krajev in postojank, s katerih obvladajo gorovje. Pri tej priliki so ujeli večje število ujetnikov in vojni material. Sedaj so nacionalistične čete v bližini hriba Muell de San Juan, odkoder obvladujejo republikanske postojanke, katere neprestano obstreljujejo s topovi Prebivalstvo je izpraznilo vse vasi tega področja. Sestanek generala Franca z Gii Roblesom Saint Jean de Luz, 21. julija. AA. Zvedeli so, da se je general Franco ▼ Salamanca sestal z bivšim vojnim ministrom ln voditeljem Katoliške akcije Gii Roblesom, ki je prispel v Salamanco iz Lizbone. Politični opazovalci pripisujejo temu sestanku poseben pomen. Mnenja so, da se sedaj pričenja nova politična doba v nacionalni Španiji in da je Gii Rofoles poklican, da zavzame pri ureditvi nove države važno mesto. Po tem sestanku je Gli Robles odpotoval v Lizbono. Zamenjava ujetnikov Marseiiles 21. julija- o. Semkaj je prispel angleški parnik »Maine« s 345 begunci iz Španije, med katerimi so štirje italijanski letalci jn dva nemška, k* eo jih španski republikanci ujeli in ki bodo zamenjani s prav tolikim številom republikan-1 skih ujetnikov. Povratek generala Nediča Pariz. 21. julija. AA. Obisk načelnika jugoslovenskega generalnega štaba armij-skega generala Miljutina Nediča v Franciji na povabilo francoskega vojnega ministra Daladiera in načelnika glavnega generalnega štaba francoske vojske generala Gamelina je bil snoči končan. General Ne-dič je obiskal glavne garnizije v severno-vzhodni Franciji v spremstvu pomočnika šefa generalnega štaba generala Colsona, ki mu je razkazal stanje francoske oborožitve in francoskih čet. Ko je včeraj obiskal pokrajino okoli Metza in zlasti odsek Lo-tea, se je armijrki general Nedič vrnil preteklo noč v Pariz, odkoder je nocoj odpotoval v Beograd. Za svojega bivanja v Franciji je bil general Nedic deležen velike pozornosti francoske javnosti, kl je z vidnim zadovoljstvom sprejela ta obisk zastopnika jugoslovenske vojske. General Nedič odnaša iz Francije izredno lepe vtise, zlasti zaradi velike pozornosti, ki so mu jo izkazali šef glavnega generalnega štaba francoske voj- včasih tolmačilo kot razpoloženje za prijateljstvo z Japonsko. V Tokiu se že dolgo vrši borba med zmernimi in vojnimi krogi. Tamkaj je na delu močna struja, ki hoče izrabiti sedanjo priliko ter tirati vojaško in politično ekspanzivnost do dejanj. Ta struja hoče kratkomalo nadaljevati z osvojitvami na Kitajskem, saj se ji zdi sedanji čas kot nalašč ugoden. Kakor znano, je bila ta struja v zadnji dobi zmagovita v Tokiu in nikakor se ne more zanikavati možnost, da je sprožila spopade pri Peipingu z namenom, da izsili popolno ločitev severnih provinc od ostale Kitajske. Da ima ekspanzijo v tej smeri Tokio že dolgo v načrtu, to že davno ni skrivnost. Verjeti smemo, da so se kitajske Cete v bojih okrog Peipinga zelo dobro iz- kitftlti feketf UJsth ästeten težama je le res, da se Kitajska polagoma kon-solidira. Modra Čangkajškova vlada pomeni postopno ojačenje državne centrale, osrednjih upravnih oblasti in enotnega vojaškega poveljstva. Da se istočasno sistematično vrši oboroževanje v modernem smislu besede, je tudi znano. Gotovo je, da je danes kitajska oborožena sila že nekaj drugega nego je bila v času mandžurskega podjetja. Toda če se je že približala oni stopnji, ki bi ji dovoljevala sprejeti tekmo z Japonsko, je vsekakor še veliko vprašanje, na katerega bo tudi največji optimist težko odgovoril brez skepse. Dalje je danes večje vprašanje, kako bi zunanji svet gledal na vojni požar v severni Kini. Pred vsem moremo reči, da je situacija, ki je Japonski omogočila osvojitev Mandžurije, minila. Rusija Je danes m Daljo«« »tatai tsè* tor, ki vzbuja respekt v Tokiu. Veliko vprašanje je, ali bi tudi sedaj ostala ob strani in ne bi s pomočjo Kitajcev stopila v borbo za lastne interese. Seveda nam ta perspektiva odpre takoj preteče žrelo orjaških dimenzij, nevarnost komplikacij na evropsko stran in s tem nevarnost svetovnega spopada. Ako je te dni Amerika opozorila japonsko in kitajsko vlado, naj pogasita požar iz brige za svetovni mir, je bil ta korak nastal vsekakor iz realne, prerealne perspektive. V dimenzije velikega svetovnega rizika si ne upa danes nobena sila na svetu. Nemara se smemo spričo tega udajati upanju, da bodo tudi to pot, kakor že tolikokrat, alarmantni bojni kriki s Kitajskega nenadoma potihnili, kakor se nenadoma vzdignili, in da tudi ta najnovejša plamenica vendar^ $£ p« Imi dgttfdft uda nodsi]^ i ske general Gamelin h» njegovi pomočniki, kakor tudi francoski vojaški poveljniki, * katerimi je prišel med potovanjem po Fran. ciji v stike. Poslanik Jurenjev pri Hitlerju Berchtesgaden, 21. julija. AA. Državni kancelar Hitler je sprejel danes v svojem domu v Obersalzbergu novega ruskega poslanika Jurenjeva, ki mu je ob tej priliki izročil svoja poverilna pisma. Poslanik Jurenjev je izjavil v svojem nagovoru med drugim, da ustreza ustvarjanje in vzdrževanje normalnih odnošajev med Sovjetsko unijo in Nemčijo interesom obeh držav in da bo temu posvetil vsa sredstva, ki so mu na razpolago. Državni kancelar Hitler je odgovoril med drugim: Vašo izjavo, da boste posvetili ustvaritvi in vzdrževanju normalnih odnošajev med Nemčijo in Sovjetsko unijo vse svoje sile, sprejemam z zadovoljstvom na znanje. Strinjam se z vašim mnenjem, da so taki odnošaji med nemško državo in Sovjetsko unijo zelo potrebni. Zagotavljam vam, da boste v tem prizadevanju našli potrebno podporo tako z moje strani kakor g strani moje vlade. De Valera zopet predsednik irske vlade London, 21. julija. w. Irski parlament Je danes ponovno izvolil De Valero z 82 glasovi proti 52 za predsednika izvršnega odbora Irske svobodne države. Aretacije komunistov na Poljskem Berlin, 21. julija br. Varšavska policija je odkrila pred nekaj dnevi vefliko komunistično organizacijo, ki je razpreidla svoje niti po vsej Poljski. Včeraj se jI je posrečilo ,da je našla tudi njeno podružnico v Vilnju. Aretirala je deset članov, med njimi nekega bančnega ravnatelja in neko študentko, ki je pred kratkim prišla skrivaj iz Moskve. Pri aretirancih je policija našla mnogo propagandnega gradiva ter dokumentov, ki pričajo, da so se aretiranci pečati tudi z vohunstvom, fift ------M H* —---' Tretji dan konkordatske razprave v skupščin! Odklonjena zahteva po ukinjenju prepovedi procesij — Splošna razprava bo trajala še dva dni — Podrobna razprava se bo izvedla po skrajšanem postopku Beograd, 21. julija, p. Načelna razprava o predlogu konkordata se je mnogo bolj zavlekla, kakor se je prvotno pričakovalo. Debata je trajala danes že tretji dan, a še vedno je prijavljenih nad 30 govornikov, tako da načelnega glasovanja ni pričakovati prej, kakor v četrtek ponoči ali v petek. Načelno glasovanje se pričakuje v vseh političnih krogih z nervozno napetostjo, čeprav je več ko verjetno, da bo kljub izključitvam in izstopom iz parlamentarnega kluba JRZ konkordat vendarle z večino glasov odobren. Tudi na današnji seji se je ponovno razvila debata o dogodkih pri saborni cerkvi, ko je nar. posi. Voja Lazic predlagal nujno resolucijo, naj vlada prekliče prepoved procesij, ki jo je izdala beograjska policija. To zahtevo sta vlada in za njo skupščinska večina odklonili. Glavni govornik je bil danes posi, dr. Janko Baričevič, ki je v dveurnem govoru razpravljal o konkordatu in obširno utemeljeval svoj včerajšnji predlog, naj se razprava o konkordatu od-godi. Mnogo komentarjev je izzval govor nar. posi. Miloja Sokiča, enega izmed vplivnih predstavnikov JRZ, ki je nastopil proti predloženemu konkordatu in pozval zlasti vse pravoslavne poslance, naj glasujejo proti ratifikaciji. Popoldne je izšel službeni komunike, ki sporoča, da je bil posi. Sokic zaradi tega svojega govora izključen iz poslanskega kluba JRZ. Potek seje Beograd, 21. julija, p- Sinočnja seja narodne skupščine je trajala vse do 22.15. Po govoru posi. dr. Cvetiča (JNS) je dobil besedo p0sl. Košanin (JRZ). Branil je konkordat. Ves čas njegovega govora je vladalo v dvorani hudo prerekanje, tako da govornika skoro ni bilo slišati. Predsednik je moral ponovno intervenirati in pozivati govornika in poslance k redu. Zaradi osebnega pojasnila je govoril še ör. Baričevič, nakar je dobil besedo posi-Stevan Bubič (JRZ), ki je v splošno presenečenje kritiziral konkordat in na koncu izjavil, da ne more glasovati zanj v sedanji obliki. Vtis njegovega govora je skušal popraviti naslednji govornik JRZ posi. Karl Gajšek. V poslanskih krogih so mnogo ugibali, zakaj so slovenski poslanci JRZ poslali v ogenj kot prvega baš posi. Gajška. Naslednji govornik JRZ posi. Branko Dobrosavljevič pa se je zopet izjavil proti konkordatu. ■ • Sinoftna seja je bila končana ob 22.20. Interpelacije in vprašanja Današnja seja narodne skupščine se je pričela kmalu po 8. Predsedoval je predsednik čirič, ki je takoj po odobritvi za-p:snika podal besedo nar. posi. Voji Lazi-ču, da utemelji predlog resolucije, ki jo je vložil že včeraj, a je prišla šele danes na dnevni red. Voja Lazič je v svojem govoru dejal, da je splošno znano, kako hudo bolan je poglavar srbske pravoslavne cerkve. Kakor verniki drugih ver, tako žele tudi pravoslavni verniki moliti za ozdravitev svojega cerkvenega poglavarja. Tega j;m ne more nihče prepovedati in nihče zabraniti. Zato je nerazumljivo, kako je mogla oblast prepovedati procesijo. Dogodki, ki so sledili, jasno dokazujejo kako težke posledice utegnejo nastat:, če bo ta prepoved ostala še nadalje v veljavi. Zato zahteva, da se ta prepoved ukine in vrne pravoslavnim vernikom zakonitost. V tem ßmislu je predlagal tudi resoiueijo. V imenu vlade je minister Cvetkovic zahtevano nujnost odklonil, vladna večina pa je njegovemu stališču pritrdila. Predsednik skupščine je dalje sporočil, da je predsednik vlade interpelacijo ummmn »«»»ea njvrn*»«**« avtatat»; j^v -r-^.- odstopil dr. Korošcu, da na njo odgovori. Prav tako je bila izročena notranjemu kot resornemu ministru tudi :n-terpelacija poslanca Ivana Prekorška glede postopanja upravnih oblasti in notranjega ministrstva v zadevi razpusta Hmeljarskega društva za dravsko banovino in glede nespoštovanja razsodbe Državnega sveta. Govor dr. Baričevica V nadaljevanju razprave o konkordatu je dobil nato besedo narodni poslanec dr. Janko Baričevič, predsedn:k Jugoslovenskega poslanskega kluba. Nekateri poslanci vladne večine so baš tedaj zapustili dvorano. Z levice so jim klicali: »Zakaj bežite? Le ostanite tu, da boste slišali.« Poslanec Baričev;č je začel svoj govor s citiranjem izjave, ki jo je podal v odboru za konkordat predsednik vlade dr. Stoja-dinovič in je naglasi!, da ima dr. Stoja-dinovič izredno sposobnost prilagoditve. V 6voj;h nadaljnjih izvajanjih je osvetlil predlog konkordata s pravnega, političnega. nacionalnega in verskega stališča in na-glasil, da mora biti za merilo pri presoji tega konkordata načelo, da ga sklepa svobodna Jugoslavija, ki ji ne sme nihče n;-česar diktirati. Ostro je nato kritiziral zlasti nekatere točke konkordata. Rekel je, da so nekateri členi nepopolni in nejasni, ter zahteval, naj se rat'fikacija konkordata od-godi, dokler se te točke, ki jih je podrobno navedel, ne izpopolnijo in v vsakem po-giedu točno precizirajo, da ne bo kasnejših nesporazumov. Obširno je govornik razpravljal o vlogi in ciljih katoliške akc'je ter o njenem delu. kakršno se kaže v dosedanji praksi. Opozarjal je na posledice za naše zakonsko pravo, končal pa z izjavo, da bodo on in ostali poslanci njegovega kluba glasovali proti ratifikac:ji konkordata. Govorniki za in proti Minister pravde dr Subotič je odgovoril na nekatere pripombe dr. Baričeviča in dr. Kumanud;ja ter tolmačil posamezne določbe konkordata. ki sta jih oba govornika kritizirala. Obema pa je izrazil priznanje za njuno stvarno kritiko. Zatem je govoril narodni poslanec dr. Časlav Nikitovic (JRZ), k? je v enournem govoru zavračal očitke opozicije in pozival skupščino, naj glgasuje za konkordat. Med njegovim govorom je prišlo do tako hudega prerekanja, da je moral predsednik sejo prekiniti. Po zopetni otvoritvi seje je govoril v imenu staroradikalnega kluba narodni poslanec in bivši minister Mirko Komnenovič. Izvajal je, da je daleč od vsake zagrizenosti, da pa ne more glasovati za predloženi konkordat. Po njegovem mnenju je naglica, s katero se sedaj obravnava tako usodno vprašanje, zelo škodljiva, saj katoPška cerkev že po ustavi uživa popolno svobodo in enakopravnost. Podrobno je nato utemeljeval, zakaj je proti ratifikaciji konkordata. Rekel je, da je tudi pokojni Stje-pan Radič bil proti sklenitvi konkordata in je dr. Vojo Janjiča ozmerjal s klerikalcem, ker- je zagovarjal v takratni Pašičevi vladi sklenitev konkordata. Na koncu svojega govora je omenil dogodke na seji ministrskega sveta, ko je b:>l še sam član vlade dr. Stojadinoviča in ko so razpravljali o konkordatu. ys»i ca k* —- Zaradi osebnega pojasnila je govoril še minister Djura Jankovič, ki je pojasnjeval dogodke na omenjeni seji ministrskega sveta. Nato je bila dopoldanska seja ob 14.30 prekinjena ter se je nadaljevala popoldne ob 15.30. Popoldanska seja Na popoldanski seji je prvi govoril poslanec Miloje Sokič (JRZ). Takoj v začetku je rekel, da bo govoril in glasoval proti odobritvi konkordata. To svoje stališče je obširno utemeljeval. Obširno je nato govoril o delu katoliške cerkve na Balkanu in o vlogi, ki si jo hoče katoliška cerkev prisvojiti s sklenitvijo tega konkordata. Sklepanje konkordata smatra za enkrat za neprimerno, ker se vsa ta vprašanja lahko urede na osnovi ustave, ki že sama po sebi jamči za popolno enakopravnost vseh priznanih veroizpovedi. Po njegovem mnenju bi se tudi za katoliško cerkev mogel njen položaj urediti s posebnim zakonom kakor še je to zgodilo za vse ostale veroizpovedi. Govornik je v podkrepitev svojih izvajanj navedel tudi statistiko številčnega razmerja treh glavnih veroizpovedi. Pravoslavna cerkev šteje v Ju goslaviji 6,785.591 vernikov ali 48.77 odstotkov, rimsko katoliška cerkev 5,217.847 ali 37.45 odstokov, muslimani pa 1,561.166 ali 11.2 odsotka- posi. Dušan Ivančevič (JNS) je tudi govoril proti konkordatu. Rekel je, da daje konkordat katoliški cerkvi take privilegije, kakršnih država ne bi smeia dati nobeni veroizpovedi. Govoril je o politiki Vatikana in" analiziral, ' posamezne člene konkordata, ki se mu Zdijo nesprejemljivi in bi jih zato bilo treba izprameniti. Naslednji govornik je bil član Neza-visnega kluba Voja Nenadič, ki je ostro kritiziral nekatere določbe konkordata ter obširno govoril o delu katoliške cerkve in o politiki Vatikana. Končal je z izjavo, da bo glasoval proti. Zadnji govornik na današnji seji je bil poslanec Mita Dimitrijevič (staroradikal), ki je tudi govoril proti ratifikaciji konkordata. Prvo glasovanje bo v petek Predsednik čirič je nato prekinil razpravo o konkordatu in izjavil, da mora sejo zaključiti, ker je razprava trajala ves dan in so že vsi izmučeni. Jutri bi moral biti dan interpelacij. Ker pa ni noben resorni minister dal odgovora na vložene interpelacije, se interpelacijska debata ne more vršiti in se bo zaradi tega nadaljevala razprava o konkordatu. Po sporazumu s šefi parlamentarnih skupin bo načelna razprava trajala še dva dni, tako da bo načelno glasovanje v petek okrog 18. Dalje je sporočil predsednik čirič, da je 30 poslancev JRZ stavilo predlog, naj bi se podrobna razprava o konkordatu vršila po skrajšanem postopku, šefi parlamentarnih skupin so na to pristali in je to odobrila tudi skupščina. Seja je bila nato ob 20.30 zaključena in se bo razprava nadaljevala jutri dopoldne ob 8. Izključitev iz kluba JRZ Beograd. 21. iuliia. AA. Nocoj ob 19. uri je imel odbor poslanskega klbba JRZ sejo. Predsedoval ji je klul.ov predsednik Dragi ša' Cvetkovic. Na seji so razpravljali o kršitvi klubske discipline, ki jo ie zagrešil član kluba poslan ec Mnloje Soki^ s svojim govorom v plenumU narodne skupščine. Klubskj odbor ie sklenil soglasno, naj se Miloje Soki^ izključi iz članstva poslanskega kluba JBZ. Na isti seji so snreieli na znanje izstop poslanca Bnbiča iz kluba. Predlog za ukinfenje celebata učiteljic V včeraišnjem poročilu o sei i narodne skupščine smo poročali, da je stavil predlog slede ukinitve celibata za učiteljice nar. poslanec Lazarevič kot član Delovnega kluba. V resnici je nar. nosi. Lazarevjč član poslanskega kluba JNS. Pogreb Marconija Rim. 21. julija, o. Med pogrebom senatoria Mareoniia so dopoldne vse radijske postaje v Italiji in na italijanskih ladiah prekinile v počastitev pokojnega izumitelja oddajanje za 5 minut. V Bologni, kjer bo pojutrišnjem položeno truplo senatorja Marconija v grobnico na tamošnjem pokopališču- bodo izobešene črne zastave tri dnj. Kakor v Italiji, so tudi v mnogih drugih državah prekinile popoldne radijske postaje oddajanie za dve al; eno minulo. Na ta način je počastilo pokojnega ' Marconija 39 držav. London, 21. julija. AA- Nocoj ob 20. so vse angleške oddajne in prenosne postaje kakor tudi . radiofonske in radiotelegraf-ske postaje angleških pošt umolknile za 2 minuti, da počaste spornim velikega Italijanskega znanstvenika Marconija, ki ga bodo ob-tem času v Rimu s pogrebnimi svečanostmi prepeljali na poeta jo. / Beležke Dr. Bo2a Markovi* v Zagrebu Poročali smo že o napovedanem zagrebškem potu beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Božidara Markoviča, enega najintimnejših sodelavcev Ljube Davidovi-ča. Dr. Boža Markovič je res prispel v Zagreb v ponedeljek zvečer. V torek se je sestal z voditelji pribičevičevcev, včeraj pa je obiskal dr. Mačka, s katerim je imel daljši razgovor. O poteku in uspehu razgovora za enkrat ni znano ničesar. Polemika z niškim škofom Poslanec JRZ Todor Tonič, napram kateremu je pravoslavna cerkev izvedla neke ukrepe zaradi njegovega govora pri konkordatski razpravi v poslanskem klubu JRZ, je" objavil v »Vremenu« izjavo, v kateri očita niškemu pravoslavnemu škofu Jovanu, da je postopal napram njemu krivično in nezakonito. Očita mu tudi, da je svoje ukrepe izdal na osnovi denun-ciacije treh poslaniških tovarišev, katerih imena pa škof Jovan krije. Na očitke posi. Toniča je niški škof kratko odvrnil, da z g. Toničem ne bo javno polemiziral, ker se razvija zadeva po rednem zakonskem potu. Včerajšnje »Vreme« priobčuje novo izja vo posi. Toniča, ki med drugim pravi: » Težišče vprašanja je ravno v tem, da se moja zadeva ne razvija po rednem zakonskem potu, marveč nasprotno po najbolj nerednem in najbolj nezakonitem. Niški škof Jovan je zlorabil svoj položaj, pa je prekršil celo svojo prisego pred Bogom, ko je mene po nedolžnem obsodil na lažno ovadbo treh denunciantov. Storil je to brez prejšnjega zaslišanja obsojenca in se s tem pregrešil tudi zoper ustavo pravoslavne cerkve, ki soglasno z državno ustavo določa, da se nihče ne more soditi, preden se ni zaslišal in dobil možnosti obrambe«. Posi. Tonlč končno izjavlja, da se ne bo skliceval na svojo poslansko imuniteto, temveč mirno stopil pred pravoslavno duhovno sodišče. Pribičevičevski disidenti »Vreme« priobčuje izjavo beograjskih pribičevičevcev, ki so se ločili od zagrebškega vodstva stranke. Izjava polemizira s poročili zagrebških mačkovskih listov o neuspehu njihove akcije med Srbi na Hrvatskem in v Bosni. Izjava pravi, da o kakem neuspehu ne more biti niti govora, marveč baš obratno. Beograjski odposlanci so imeli v šestih tednih 22 konferenc in 5 velikih zborovanj. Podpisan je na izjavi: »Akcijski odbor neodvisnega dela bivše SDS«. Jasnovidec iz Pančeva V Pančevu izhaja tednik »Vojvodjanin«, ki zastopa in zagovarja politiko beograjske združene opozicije. Njegova specialiteta so izvirne informacije o akcijah združene opozicije. o katerih je često bolje informiran kakor najbolj ugledni beograjski listi. Tako je objavil v zadnji številki uvodnik »Sporazum«, v katenn seveda prvenstveno napada JNS, kar se danes blagohotno dopušča na mestih, ki imajo interes, da se združena opoz:cija bori proti JNS namesto proti svojim pravim nasprotnikom. Po teh napadih na JNS objavlja brumni »Vojvodjanin« naslednje interesantne informacije: »Do nedavna se je zatrjevalo, da je sporazum nemogoč, ker ga dr. Maček sploh noče. Nato so trdili, da je dr. Maček pripravljen na sporazum, toda ne z beograjsko združeno opozicijo, nego z nekim drugim faktorjem. (List misli očividno na JRZ). Ko pa je bil sporazum dosežen in sicer ravno med dr. Mačkom in beograjsko združeno opozicijo, pa se je dvignil krik v našd politični javnosti, da s takim sporazumom nista zadovoljna nrti Aca Stanoje-vič. niti Ljuba Davidovič.« Ne vemo, kdo ureja »Vojvodjana«. Vsekakor mora biti jasnovidec, ker razkriva svojiim vernim čitateljem skrivnosti, o katerih nimajo vsaj do danes še niti pojma gg. dr. Maček, Ljuba Davidovič. Joca Jovanovič in Aca Stanojevič. Gospodje se z vsemi napori trudijo, da bi prišli vsaj za korak blržje k sporazumu, pančevski »Vojvodjanin« pa ve, da je slavni sporazum že sklenjen in menda že tudi svečano podpisan. Društvo prijateljev italijanske knjige v Zagrebu Kakor poroča tržaški »Piccolo della Sera« iz Zagreba, je bilo tamkaj ustanovljeno društvo »za gojitev tesnejših stikov z italijansko kulturo in umetnostjo«. Društvo se službeno imenuje »Društvo prijateljev italijanske knjige«. Za prvega predsednika je bil izvoljen pisatelj Kerbbin Segvič, v odboru pa so med drugimi Štefan Prijatelj, Vladimir Radič (sin pok. St. Radiča), dr. Barac, prof. Ujevič, dr. Lukas, dr. Dreano-vič itd. Novo društvo bo imelo' italijansko knjižnico in čitalnico ter bo vršilo kurze italijanskega jezika. Hitlerjeva diktatura tudi v umetnosti V nedeljo &o v Monakoverri z največjimi svečanostmi otvorili prostore nove »Hiše nemške umetnosti«, ki so jo zgradili na povelje Adolfa Hitlerja namesto pogorele starodavne iSteklene palače*. Otvoritve so se udeležili poleg Hitlerja skoraj vsi vodilni Slanj današnjega nemškega režima. Otvoritveni govor ie imel Hitler sanv ki ie govoril skoraj dve uri. Po njegovem mnenju je nastopil sedai čas- da ustvarijo nemški umetniki nemškemu narodu svojstveno in 6a-mobitno nemško umetnost, ki bo vsa zakoreninjena v nemškem narodu in nemški zemlji. Kakor se je otresel nemškj narod vseh vplivov pokvarjenega zapada v političnem žjvlienju, tako ee mora otresti sedaj tudi škodljivih nenemških vplivov v umat-nosti. Casi ko se je govorilo v Nemčiji o umetniških epohah gotovih obdobij ne glede na narode, ki so ta umetniška obdobja snovali, morajo za vedno miniti. Nemški narod ne ho imel več renesančne, gotske ali celo »moderne« umetnosti, nego samo svojstveno nemško umetnost. Časom maza-štva je v nemški umetnosti odklenkalo-Nemški genij mora ustvarjati umetniška dela, ki todo večna in zato resnično umetniška. S poßebnim naglasom je poudaril Hitler, da ie trdno odločen pomesti v nemškem umetniškem življenju z vsemi frazami- kakor je to že storil v političnem življenju. Nova nemška umetnost ne sme potrebovati »razlagalcev«, ki jo bodo šele tolmačili narodu z več ali manj praznimi frazami. O«* Povečanje francoskih kreditov za oborožitev Pariz, 21. julija, br. Pod predsedstvom predsednika Lebruna je bila snoči seja vlade, na kateri je podal vojni minister Daladier obširno poročilo o francoski oborožitvi in zahteval nove kredite. Za 1. 1988. je bil določen v to svrho kredit v višini 6 milj3«!, vojni minister pa je zahteval, naj se poviša na 11 miljard. Finančni minister se je temu iz razlogov dtednje protivil, vendar pa je naposled prodrlo stališče vojnega ministra in je ministrski svet zahtevane kredite odobril. MNOGE KOŽNE BOLEZNI, ki imajo Cesto nedolžen vzrok, pogosto nič drugega kot posledica neurejene pre» bave in lenega presnavljanja. Z odstranitvijo tega vzroka bolezni fai njene posledice preidejo, zato monate vedno skrbeti, da ne trpite na zaprtju. Na vsem svetu se ceni in uporablja KRUSEN-sol, ki drži notranje organe tako v redu, da pravilno in redno funkcijonirajo. KRUŠEN-sol je priporočena od zdravnikov. Zato začnite s kuro s KRUSEN-sol jo, Originalna steklenica se dobiva v lekarnah in stane samo 45.— Din, a je tako izdatna, da zadostuje za 3 mesece, a mala Din 27. Oglas reg. S. br. 29.613/33 »Samouprava« o beograjskem incidentu Poi naslovom »Obsodbe vredni pojavi« objavlja glavno glasilo JRZ »Samouprava« članek o ustavljeni pravoslavni cerkveni procesiji v Beogradu. Članek pravi med drugim: »Včeraj (v ponedeljek) so vsi objektivni meščani prestolnice bili priča poskusa, da se sveta pravoslavna cerkev, do katere vsi čutimo globoko spoštovanje in ctrošlko vdanost, pretvori v areno za strankarsko.po-litična obračunavanja in zlorabi za sebične, poleg tega še zelo meglene politične cil;e. Vsaka vlada je odgovorna za red v svoji gržavi. Skrbeti mora za popoln mir in varnost državljanov in budno paziti, da se državni zakoni 6pošbujejo od vseh in vsakogar. V tem pogledu ne more biti izjem, ker bi v nasprotnem primeru v državi zavladala anarhija. Na to ne sme nihče pozabiti. In vendar so včeraj neodgovorni elementi poskusili sveto pravoslavno cerkev in njeno današnje stališče do gotovega zakonskega načrta zlorabiti za svoje mračne cilje. Versko manifestacijo, ki jd v duhu prisostvujemo vsi — molitve za zdravje Nj. Sv. patriarha Varnave — so ti nezdravi in ne-skropulozni elementi in provokaterji oskrunili z razširjanjem raznih alarmantnih in provokatorekih letakov in trošenjem naj. grših neresnic. Naša 6veta pravoslavna kev, ki je jeklenila duhove, a ni bila m» kdar instrument strankarske bort», naj bt včeraj to postala. Po cerkvi, ki je oltar miru in bratske ljubezni, so ranäriM letake, kakor na ka-kem strankarskem zboru. Cu. li so se vzkliki, ki z molitvijo nimajo «-kake zveze.« »Samouprava« dalje pravi da »o službi božji v cerkvi prisostvovali tudi politični ljudje in priganjači, ki jih drugače ni ni« kiPod Ježami« je postalo v zadnjem času zelo živahno. Mo-ščanski Sokol si tukaj urejuje svoje letno telovadišče. Pred več leti je bila tu Jama, ki so Jo zasuli z odpadki iz tovarn, z ilovico in ogorki, prostor je ljudstvo krstilo po teh odpadkih (Lösch). To ime nam ne dela časti in ne bo prav ntkaka Skoda, če bo zdaj zginilo. Ves prostor je zelo obširen in bo lahko alužil tudi za večje prireditve. V tekočem letu ne bo mogoče prostora povsem preurediti, vendar >a toliko, da bo Imelo sokolsko ctrušvo Ljubljana— Moste 1. avgusta tukaj svoj letošnji nastop. Hvalervradno je, da si moščanski Sokoli urejujejo ta prostor sami s kulukom in prispevki naklonjenega občinstva. Kakor znano, nima to društvo svorj». telovadnice in gostuje v sosednjem Sokolskem domu v Stopanji vasi. Z ureditvijo tega prostora bo pa imela vsaj poleti svoje telovadišče. u— Promenadnf koncert. Turistični odbor mesta priredj drevi ob 20. promenadni koncert v Mostah pred kino-matografom Moste. Igrala bo Delavska godba >Zarja< pod vodstvom g. kapelnjka Grudna. Vaditelfcki «bor Sokola Ljubljana—Šiška naznanja, da bo telovadba ta mesec (n sv gusta po naslednjem urniku: člani ob če.rt kih od 20.30 do 21.45: članice ob ponedeljkih od 20. do 21.. moški naraščaj ob četrtkih od 19. do 20-15, ženski naraščaj od ponedeljkih od 19. do 20.. moška deca ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ženska deca pa ob sredah in petkih od 18. do 19. Vsak torek je od 18. do 21. proste telovadbe za moške oddelke» vsako sredo pa ob istem času prosta telovadba za ženske oddelke. u— Nevesel ]z|d žagarskega tarifnega gibanja. V neki gostilni na Zabjaku, neda-daleč od trga z drvi- kjer imajo tudi Žagarji svojo postojanko, je prišlo v torek zvečer do razburljivega incidenta. Po vzgledu drugih slojev, ki skušajo urediti svo.ie gospodarske odnose s svetom, so se Žagarji sešlj na pomenek. kako bj določilj enotno tarifo, da ne ti drug drugemu hodili v škodo. A med njimii je bilo preveč ločenih mnenj, da bi mogli kar tako priti do sporazuma, in možje so se precej živahno s porekli med seboj. Okrog njihovega omjzja so se začeli zbirati radovedneži, kj so skušali — pač kot glas iz kupujočega in pla-čujočega občinstva — s svojimi pripombami njihovo zdražbo še povečati. Na lepem pa so žagarH spoznali- da imajo opravka s skupnim nasprotnikom, v hipu so se pobotali in družno udarili po vsiljivcih. Na koncu je moral intervenirati stražnik, «i je enega izmed Žagarjev aretirali. s policijo pa bodo imeli opravka tudi drugi udeleženci spopada. u— Mestai smetarji tudi na Vi? Jn ostalo periferijo. Posestniki stanovanjskih hiš v bivši viški občjni opozarjajo mestno poglavarstvo. naj odredi pobiranje smeti po mestnih smetarjih tudi tk> priključeni viški občini' vsaj po onih cestah, kjer so večje stanovanjske hiše, zlasti pa po Tržaški ce-stj do stare viške šole. Dosedaj pobirajo smetarji menda le do kolonije >Slan in dom«, kjer se nehajo ugodnosti meščana; od tam dalje smo le v toliko meščani, v kolikor imamo mestne obveznosti. Mestno poglavarstvo naj določi nekaj dni v tednu za pobiranje smeti in naj te dneve kakor tudi ulice objavi v listih, da bodo gospodarijl pripravljeni. — Občinski svetnik', imenovanj, z viške občine, naj ta naš predlog vsaj podpirajo, če že sami jz lastnega nagiba ne podvzemaio drugega, kakor da se v njih neposrednji bližini premesti nekaj cestnih 6vetjLk. Za naše dajatve, ki «o nam zvjšane od eedemstotieo? na tri milijone dinarjev, odkar imamo čast biti meščani- pa že smemo zahtevati vsaj smetarje, če že ne drugega. Ljubljanski občan z Viča. n— Karambol t bežigrajskem predmestju. Na križišču Dravske in Vodovodne ceste, tik znane gostilne pri Fortunb ]e prišlo včeraj popoldne do karambola, kj je povzročil nekemu mlademu oficirju precej hude poškodbe, obema avtomobilama občutno razbil sprednja dela, vsem potnikom pa hkratu prizadejal mnogo strahu. Po Dravski cesti je pripeljal podporočnik Ra-domil Miloševi«, ki služi pri 45. pešpolku v Mariboru, s svojim šoferjem. Iz Kleč pa ie istj mah s precejšno brzino privozil neki zasebnj avto proti mestu. Na voglu 6ta obe voziili s silovitim sunkom treščili drugo v drugo, da bosta obe potrebni temeljite reparature, podporočnik Miloše vi č pa ie dobil prav nerodne rane po obrazu in glavj, da so ga morali reševalej prepeljat} v bolnišnico.. Kakor je podporočnik pripovedoval, je nezgodo zakrivil avtomobilist iz Kleč. ker je prepozno dal signal. Vso stvar pa bo morala raziskati še policija. u— 35agonete>n zločinski napad v Nunski ulici. V torek pozno zvečer Je v Nunski ulici prišlo do obžalovanja vrednega dogodka, katerega ozadje še ni pojasnjeno- Kleparski pomočnik Herman Rakovec se je okrog 23. vračal z neke seje v mestu proti domu. V Gradišču je zavil v Nunsko ulico, nato pa je bil namenjen proti Rožni dolini, kjer stanuje. V ozkem, temnem delu Nunske ulice pa Je na leipem planil predenj maskiran neznanec precej visoke postave, s črno krpo preko obraza, in ga z nekaj udarci pobil na tla. Udaril ga je najprej po čelu, da se je zgrudil, a ko je nezavesten ležel na tleh, ga je še z nožem zabodel v prsi, da mu je zadal 8 cm dolgo in 1 cm globoko rano. Pozneje se je Rakovec zavedel, in ker poškodbe niso bile prehude, se je vrnil proti Kongresnemu trgu. Tam je naletel na nekega uslužbenca Narodnega gledališča, ki ga je odvedel v kavarno »Zvezdo«. Tam so poklicali rešilnj avto, da Je ranjenca odpeljal v bolnišnico. Za napadalcem še ni nobenega sledu, ravno tako je še zafonet-ka, kaj je bil vzrok napada, a— Kap «blatnih ae«r«S. Med drugimi pacienti «o včeraj «prejeli na kiruiikem oddelku tudi ve« delaveev. ki so postali žrtve svojega dela. Z Jesenic so pripeljali v bolnišnico 26-letnega delavca Ivana Ko-porca, ki je doma iz Potokov pri Koroški Beli, zaposlen pa na meki Slogradovi stavbi. Voziček ozkotirne železnice mu je zdrobil desno roko. V Tržiču je 36-1 et nem u delavcu Ahačičeve tvornice Petru Podakarju oirkularka Izkvečila levo roko. Na nekj stavbi v Ljubljani je dvigalo zlomilo roko 30-letnemu zidarskemu delavcu Francetu Se-liškarju iz Kozarij. Preoej pogoste so zadnji čas nesreče v strojnih tovarnah in livarnah. Od lam so včeraj popoldne pripeljali v bolnišnico 24-letnega strojnega ključavničarja Franceta 2Hrovnika. stanuiočega na Glin-cah, ki mu je prj delu padel kos železa na roko in mu zdrobil levi palce. u— Brzotumlr L. š. K-a. Drevi ob 20. to brzotumir na čast članom- ki so se nedavno vrnilj od vojakov. Torej točno in polnoštevilno v Zvezdi! u— Za kuharski tečaj za hišne uslužbenke sprejema priglase in daje informacije posredovalnica Wolfova 10. telefon 3053. Apeliramo na cenj. gospodinje, da dajo svojim uslužbenkam nekaj prostih ur v tednu, da se morejo udeležiti pouka. u— Trgovci »e ponovno opozarjajo» naj ne dajejo nikomur prostovoljnih prispevkov, če prosilec nima predpisanega potrdila policijske oblasti ter priporočila Združenja trgovcev. Uprava. Iz Celja e— Nesreča v tovarni. V soboto p« j« ponesrečil v tovarni v Štorah 50_letni de-laveo Andrej Bikovšek s Pečovja pri Štorah. Pri delu m-u je padla težka železna plošč« na levo roko in mu jo zmečkala. Bi-kovšek se zdravi v celjski bolnišnici. e— Truplo avtoizvoščka A-lojza Drofenl-ka, ki je umrl v torek v taiko zagonetnih okoliščinah v svojem stanovanju v Gaber-ju, so včeraj popoldne obducirali. Oblasti se trudijo, da bi čimprej pojasnile zadevo. Pokojni Drofenik je bil prvi, ki je pred ne_ kaj leti s svojim avtomobilom privozil na vrh Lindeka pri Frankolovem, na Stari grad v Celju in k Oljski koči pod Tovstom. e— Nevarno je zaspali na vozu. Ko se je poljal 35-let.ni prekupčevalec Janez Türk s Trnave pri Gomilskeni v torek na. vozu. je med roSnjo zaspal in padel z voza. Kolo mu je Šlo čez levo roko in mu jo tako rmečkalo, da po mu morali porn<»je r celjski bolnišnici odrezati paW. in ksralec. e— Mestna klamlca bo obratovala od sr»-bote 24. t, m. dalje ob sobotah Mmo od 7. do 12. dopoldne. e— K»no Union Danes ob 16.15, 18.30 Iti 20.30 velefilm j Kraljica Kristina« z Gr^to Garba in tednik. KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15, 38.15 in 20.30 »ŽIVIM SVOJF ŽIVLJENJE« (Joan Crawford). Iz Maribora &— Kov pcn-eijnik mesta. General Ceda Stanojlovič je prispel v Maribor in prevzel posle mestnega poveljnika. a— Zadnji poskus s Pohorsko železnico. V torek zvečer je bil »Pri novem svetu« redni občni zbor zadruge »Pohorska železnica«. Izčrpno poročilo je podal zadru-gin načelnik Gjuro Valjak. ki je podčrtal, da je ta z idealizmom sprožena akcija trčila žal na nezadostno razumevanje širše javnosti. Po dogovorjenem in skoro že realiziranem posojilu, ki ga je ponudila neka švicarska tvrdka pod ugodnimi pogoji, se je zadruga znašla na mrtvi točki, iz katere ?Sče sedaj izhoda. Revizijsko poročilo ljubljanske zadružne zveze je prečital tajnik g. Fordo Soršak, ki je zatem podal tajniško in blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da šteje zadruga 352 članov z 2O90 plačanimi deleži v iznosu 195.000 d:n. Pri Mestni hranilnici naložena imovina izkazuje 209.000 din. Postavka aktive znaša 236.307.95 din. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za novega načelnika g. Kord ih. V odboru so še v smislu dopolnilnih volitev gg. Josip Serec. Kumperščak, VM'ko Wcixi. Kocbck' in dr. Šiška, v nadzornem pa gg. Feliks SkrabL Viktor .lare, Straus in Slavko Markovič. Na predlog g. Weixla je pooblastil občni zbor novi odbor, da skuša v teku prihodnjega leta realizirati načrt Pohorske vzpenjače in da se v nasprotnem slučaju i/.vcde likvidacija. Prisrčne in zahvalne besede je izrekel za-drugin odbornik J. Povodnik na naslov zaslužnega odstopivšega načelnika g. Valja-ka. a— Mariborski harmonikarji sodelujejo iia VI. Mar/b. tednu. Mali harmonikarji, ki jih vodi neumorni mladinski glasbeni pedagog g. Vilko šusteršič. «o si v teku let pridobili doma in v tujini tak slove«, da je prav, da tudi oni sodelujejo na VI. Mariborskem tednu, ki ima namen pokazati Maribor v gospodarskem in kulturenem pogledu. Zbor malih harmonikarjev bo nastopil na veseličnem prostoru v glasbenem paviljonu. šusteršičevi harmonikarji so nedavno na Dunaju želi lepe uspehe jn bili deležni nedeljenega priznanja s strani odličnih glasbenih kritikov. Zato ne dvomimo, da bo mariborska javnost poleg vseh obiskovalcev Mariborskega tedna z veseljem pozdrav vila zamisel prirediteljev, ki so povabilj odlične harmonikarje k sodelovanju. a— Društvo jiigoslovenskih akademikov v Mariboru priredi v petek 23. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma narodno -obrambno predavanje: »Naša največja narodna manjšina«. Predava, g. dr. Peter Me-1-ved. Vljudno vabljeni. Vstop prost. a— Incident na pohrežkem pokopališču. Ob priliki »>oereba blaee in plemenite gospe Alme Remsove, vrle članice tukajšnjega ma tičnega Sokolskega društva- je pričel govoriti neki frančiškan, čigar izvajanja so zbudila ogorčenje in obsodbo vseh pogrebcev. Sin blage pokoinice se je ob teh izvajanjih čutil tako užaljenega, da je zakljcal govorečemu frančiškanu, naj neha, nakar ie frančiškan svoj nagrobni govor zaključil. Vsi navzoč ni so obsodili ta nagrobni govor ob sveži gomili vzorne matere in žene ter goreče narodnjakinje in Fokolice- a— Požiralec. Kazenski senat jc v tajni razpravi obsodil 21-letncga kovaškega pomočnika Aleksandra Vača na leto dni zapora. ker je 15. februarja v Čikečki vasi zanetil ogenj v skednju poscstnice Irme Kuharjeve. a— Nepoboljšljiv Mali senat je obsodil 51-letnega Franca Breznika na 14 mesecev robije, ker je 21. junija t. 1 ukradel vini-čarju Alojziju Trabosu iz Pesnice suknjo in telovnik v vrednosti 200 din. Breznik je bil že 33-krat kaznovan. Postani in ostani član Vodnikove družbe: KINO* UNION Vesela filmska komedija polna pristnega humorja JUNAK DNEVA Heinz Rühmann Gina Falkenberg Predstave danes ob 19.15 In 21.15 url a— V rajonu brezjanske smodJiiSnlct odpravljen zaščitni pas. Pobrežka občinska uprava razglaša, da je v smislu rešitve celjskega upravnega sodišča odpravljen zaščitni pas znane privatne smodnišmice na Brezju, tako da bo odslej možna zazidava parcel v okolišu tc smodnišnice, ki se bo najbrže premestila v Kamnico. Iz življenja na dežel* Iz Ptuja j— Pogreb prof. Vodnika. V ponedeljek je bil veličasten pogreb profesorja Iljnka Vodnika. Na čelu sprevoda je šla mestna godba, ki je pridno svirala svojemu predsedniku za slovo. Nato so korakalj Sokoli s prapori, za njimi so Šli zastopniki raznih političnih oblastev. župan r občinskimi odborniki, oficirji. Glasbena matica, ki ie zapela pred pokojnikovim domom in na pokopališču žalostinke. Sprevodu se je pri-kjlučilo mnogobrojno meščanstvo in dija-ètvo. Na pokopališču je spregovoril y zadnji pozdrav g. prošt Ivan Greif. Ganljivo je orjsal pokojnikovo iskrenost i-n blagost. Nato se f« poslovil dr. KovaSjč- ravnatelj ptujske gimnazije, ra njim profesor Alič kot njegov naiboljši tovariš jn prijatelj, za Sokola Je govoril dr. Šalamun, za Glasbeno matioo pa g. učitelj Šterk. Pokojnikova priljubljenost se je posebno izkazala pri zadnjem govoru dijaka Vošnjaka. ki m» ie prisrčno poslovil od dragpga vzgojitelja v imenu vseh dijakov ptujske realne gimnazi je. Ptujčani že dolgo ne pomnijo tako lepega pogreba. j— Avtobusna prog» Ptuf — Maribor. Pred nekaj leti je podjetnik Uninger otvo-ril avtobusno progo m^d Ptujem in Mariborom- ki je zdaj zelo dobro uvedena-Zadnji čas pa ee čujejo iz otčinstva pritožbe zaradi iztrošenih avtobusov. V zadni<»m tednu se je prinvrjlo več defektov. Nekega dne je imel avto. ki bf moral priti zjutraj ob pol 8. v Ptuj. domala trj ure zamude. Drugi dan s«, je spet slišalo, da je lila nenadno pokvarjena kurjavna napeljava in so bili potniki v nevarnosti da se morda že zadušijo. Nedostatke je vsekakor treba odpravjti. Promet gotovo ne^e toliko, da se uvedejo boljši jn zanesljivejši vozovi, saj takšne je videti na malokateri drugi progi. j— Za ka| v5e «e porablja gasilski vor-V nedeljo so se neki fantje, ki so se vra^ čaln iz vinotoča proti mestu, sprlj na cesti v Grajeni. Nastal je tepež in jo je z nožem izkupil tudi neki cestar. Neka oseba je nato pohitela s kolesom v mesto in naročila reševalni avto ptujske gat=;lske čete. Ker pa naročilec ni imel denarja, se reševalni avto ni mogel staviti na razpolago. Pa je neznanec iadrno s kolesom odpeljal proli Sloveni! vasi in je tam nekje najel gasilski avto. na katerega se ie spravjlo več faniov v civilu. Odpeliali so se proti Grajeni, spotoma se še v Ptuju vzeli bencin. Ranjenca so našli ob jarku, v katerega so ga bili vrgli prelepaöi in od koder se ie k sreči sam spet spravil na suho- Zapeljali so sa v bolnišnico. To je bilo samarijansko delo. A kakor s« čuje, so hoteli fantje- ki so prišli po ranjenca, tudi obračunati s pretepači, katerih pa niso več dobili. j— Smrad na desnem breeu Drave. Neki posestnik iz Ptuja- ki ima na desnem bregu Drave njivo, oddaljeno nekaj minut od železniškega mosta- je navozil komposta in ustvarja gnojišče za jesen. Zaradj gnojnice je nastal strahovit smrad, ki ga veter prenaša tudi na stran mestnega parka. Ljudje so zlasti v večernih urah morali pobegniti iT parka. Ne samo temu posestniku, temveč, vsem ki navažajo gnoj v bližini m"«ta. priporočamo. naj ravna:o tako, da ne bo osmra jeno ptujsko ozračje. j— Požar v velikem kraljestvu čebel. Pri posestniku PeSniku na Spodnjem Bregu ?e nastal požar v čebelnjaku, jn je bilo un:'e-rvih 48 nnniev. La«tn'k trpi okoli 40.000 dn> škode Ga«it *o prihiteli gasilci iz Ptuja m Ha idi ne. Vendar so .med tem že domačini samj pogasili požar. SLATINA RADENCI. Moški Tfoor mar rfborske »Drave« priredi v soboto 24- t. m v Maršikovi dvorani v Radencih večerni koncert. V nedeljo bo zlbor pel v Gornji Radigoni pri glavni predpol danski maši, popoldne pa prlrecii na vrtu pri Roz-maniöu prosto zabavo s petjem brez vstopnine. Vremenska poročila Dozdevno vreme v juliju po stoletnem koledarju Dan je dolg 16 ur, 2 minuti in se do konca meseca skrajša za 56 minut. C. 22. Magdalena P. 23. ApolinariJ Ščip ob 13.45 S. 24. Kristina N. 25. Jakob P. 26. Ana T. 27 Rudolf S. 28. Viktor C. 29. Marta P. 30. Julita Z. krajec ob 19.47 S. 31. Ignacij od 11. do 27. zelo vroče in lepo, suša, leredkokje malo dežja močno deževje oblačno, deževno deževno deževno Poročilo Meteorološkega zavoda na univerz! 21. julija Ljubljana 7. 761.1, 19.5. 82- WSW1, 8. -, Maribor 7- 760.5. 19.0. 80. W3, 2, —. —; Zagreb 7. 760.8. 19.0, 70- 0. 0. —, ; Beograd 7. 760.8. 20.0, 80. 0. 7. —. —; Sarajevo 7. 7619. 17.0. 95. 0. 10- —, — ; Skopljeeniatx rdgov umlhw bfskpz Kumbor 7. 757 6. 24 0, 60- 0. 0- —, —; Split 7. 759.1. 26.0. 50. ENEI. 0. —, —; Rab 7. 760.3. 24.0, 50. 0. 0- —, —. Temperature: Ljubljana 271, 17.6: Maribor 29.0 16.0; Zagreb 200. 17.0; Beosrad 26.0, 18.0; Sarajevo 22.0- 15.0: Skopi ie 29.0, -; Kumbor -. 20.0; Split 300. 22.0; Rab 22.0. »JUTRO« št 168 5 =Četrtek. 22. VIL 1937, Gospodarstvo Bolgarsko kmetijstvo je lahko v zgled Pod naslovom »Mirno zavojevanje Evrope po Bo4garih« je izšel članek v »Slovenskem Narodu« od 12. t. m.., ki utemeljuje to dejstvo na podlagi pridnosti in podjetnosti bolgarskih vrtnarjev. Pridružujem se temu mnenju, zakaj Bolgar je delaven ;n podjeten, je pa tudi skromen v prehrani in obleki in štedljiv, česar Slovencem manjka. Kljub najemnini, ki jo plačujejo za najeta zemljjèca v bližini mest in kljub drugim neizogibnem izdelkom si v teku poletja prihranijo bolgarski vrtnarji čedne vsote. To njihovo podjetnost podpira tudi ministrstvo za kmetijstvo denarno in s poukom. V raznih krajih Bolgarije so kmetijska preizkuševališča, kjer se preizkušujejo vse vrste potljslkih m vrtnarskih kulturnih rastlin, celo dišavne rastline. Z vladno odredbo se določi potem za posamezne okoliše obvezno tista sorta, ki 6e je izkazala za n a jren tabilne jšo. Ker so povrtnima in sadni pridelki poleti zaradi večje množine ceneni, so nastavljeni strokovnjaki, ki praktično prikazujejo. kako se pridelki ohranijo v presnem stanju za izvoz v poznejšem času, ko so na trgu višje cene. V ta namen zidajo hladilne kleti, na katere prispeva ministrstvo velike podpore. Tu sem spravljajo po-vrtnino rn sadje za izvoz, ko so cene na trgih ugodnejše. Po bolgarski knjigi »Kmetijstvo v Bolgariji«, iz katere povzemam te podatke, ostanejo v takih hladilnih kleteh n. pr. paradižniki zdravi pri toplini 4 do5° C in 75 do 85% vlažnosti po dva do dva in pol meseca, grozdje štiri do štiri in pol meseca, sadje pri 4- 1 do 5° C šest do osein mesecev. Na podlagi praktičnih rezultatov dajejo strokovnjaki kmetom navodila in jih organizirajo v tem pravcu. Da se blago ne kvari ob prevozu, imajo bolgarske železnice hladilne vagone. Za pravilno pak;ranje in kvaliteto pridelka obstoji stroga državna kontrola. V dravski banovini nimamo še nobene hladilne kleti» za drugod v državi pa ne vem. Sodim, da na jbrž tudi ne. Tudi menda še nimamo hladilnih vagonov za prevoz naše povrtn> ne, sadja, mesa, rib in drugega. Vinogradništvo je bolgarska vdada postavila pod državno kontrolo z zakonom, ki se rtgorrvzno izvaja. Prepovedana je naprava vinogradov, koder ni lega primerna 7-a trto. Vinogradnik1 smejo saditi samo tiste sorte trt, ki so določene. Ako je v 110- Gospodarske vesti » Snovanje konzorcija za financiranje javnih del Med beograjskimi gospodarstveniki in finančniki se obravnava misel ustanovitve konzorcija, ki bi fnansiral javna dela v državi kakor tudi državne in samoupravne nabave na kredit. Ta konzorcij bi imel obliko delniške družbe z glavn eo 250 milijonov dinarjev. Udeležene bi ne bile rano banke, temveč tudi precejšnje število industrij, ki so bile zmerom velike dobaviteljice. Konzorcij ne bi posloval neposredno z državnimi in samoupravnimi oblastvi, temveč bi finansiral dobavitelje, ki bi svoje terjatve nasproti državi in samoupravam prenašali na konzorcij. Kakor poroča »Ju-gosloven^ki kurir*, razpravlja o ustanovitvi tega konzorcija le malo število beograjskih in zagrebških gospodarstvenikov in finančnikov. Kdo so ti ljudje, nam poročilo ne pove. Prav tako tudi ne vemo, ali bi bil tak konzorcij v javno korist. = Izplačevanje kuponov Vojne škode. Od 1. avgusta letos bodo Poštna hranilnica in njene podružnice v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Skoplju kakor tudi vse pošte v državi izplačevaie kupone št. 17. obveznic Vojne škode. Pošte bodo izplačevale vsak dan največ 50 kuponov eni osebi, preko tega števila pa jih bodo izplačevale Poštna hranilnica in njene podružnice. Da bj se preprečilo predolgo čakanje občinstva pri blagajnah Poštne hranilnice in njenih podružnic za izpiačilo omenjenega kupona jn se istočasno olajšalo Ln pospešilo delo, se pozivajo vsj lastniki, ki imajo nad 20 kuponov, naj jih pošljejo po pošti z vrednostnim pismom Poštni hranilnici ali najbližji njeni podružnici. Poštna hranilnica in njene podružnice bodo te kupone pregledovale po vrsti, kakor bodo prihajali, in protivrednost dostavljale po pošti na naslov počil ja lcev ali pa nakazovale na njihove čekovne al- hranilne račune. Kupone je treba izročati s seznami serij in številk, ki j^h morajo podpisati predlagatelji s točnimi naslovi. = Raj mora storiti kmečki dolžnik, kadar upnik ničesar ne ukrene. V zvezi z uporabo čl. 36 uredbe o likvidaciji kmet-skih dolgov ter pravilnika o zamenjavi za-dol£nic z novimi obligacijami in glede na vprašanja nekaterih dolžnikov, kaj mora dolžnik podvzeti za plačilo svojega dolga zasebnemu upniku, kadar ta sam ničesar ne podvzame za povračilo terjatev, se objavlja prizadetim: Dolžnik ima, kolikor zasebni upnik ne pokrene postopka v smislu pravilnika za zamenjavo za.dolžnic 7. novimi obligacijami, pravico zahtevati, naj pokrene ta. postopek sodišče, ker v nasprotnem primeru dolžnikom ne bi bilo mogoče plačati dolga svojim upnikom v rokih, ki jih je predpisala uredba, preden se z novo obligacijo ne določi nov iznos dolga. — Državna želrzarna v Varešu je povečali nabavo koksa. Te dni je bila razpisana licitacija za nabavo koksa za državno železarno v Varešu. Zanimivo je, da je dosedanja poraba koksa znašala 35.000 ton, med tem ko je zdaj razpisana licitacija za. nabavo 100.000 ton. To kaže, da sta porasla kapaciteta podjetja in povpraševanje po našem sirovem železu. = Pravočasnost pritožb« proti odločitvam glede trošarinskjh prestopkov. Na vprašanje, katero finančno oblastvo^ je prj-sloino za oceno pravočasnosti pritožbe proti odločitvam finančnih direkcij za troša-rinske prestopke, je izdal davčni oddelek finančnega ministra naslednje pojasnilo: 1'rerlpisj zakona o splošnem upravnem^ postopku se uporabljajo samo tedaj, če v speojalnem zakonu sploh ni predpisov za primer- ki se obravnava. Ker člen 52. zakona o državni trošarini, iki ie specialen zakon, izrecno predpisuje pristojnost obla-stva za obravnavo in reševanje pritožb proti odločitvam finančnih direkcij o troša-rinskih prestopkih, se mora pristojnost oblastva za reševanje o teh pritožbah vedno oceniti po tem , specialnem zakonu in ne po zakonu o splošnem upravnem Postopku. Zato so finančne direkcije dolžne, ■ vem, obnovljenem ali izpopolnjenem vinogradu več kakoT 5*/» druge sorte, je lastnik dolžan, da jih zamenja. Kdor ne posluša, je kaznovan z globo 100 do 1000 levov. . Izmed namiznega grozdja so ti priborile sloves na evropskem trgu sorte a f usali, dimjat in čaus. Zato dovoljuje vlada saditi samo te sorte. Izvoz namiznega grozdja, ki je se je začel 1. 1926., stalno narašča. Iz desetletne statistike navajam samo tri letnike. Bolgari so ga izvozili v razne evropske države: 1926. 1. 155.520 kg za 951.688 levov; 1931. L 3,111.088 kg za 34,544.369 levov; 1935. L 33,995.000 kg „248,456.000 levov. Država pospešuje tudi ustanavljanje kle- tarskih zadrug, ki jih je bilo ob koncu leta 1936. že 70. Za izboljšanje govedoreje ne uvažajo Bolgari tujih pasem za drag denar, ampak selekcionirajo svoje domače sivo pleme, ki je po poročilih njihovih strokovnjakov v pogledu mlečnosti, vprege m mesa boljše. Nimam tu dovolj prostora, da bi navajal podatke o vseh drugih kmetijskih kulturah. Iz podatkov v prej navedeni, knjigi je razvidno, da bolgarska vlada dejansko podpira tudi vse ostale panoge kmetijstva v najvišji meri, kar je za posameznike in za skupno državno blagostanje v največjo korist. Bolgarska država jc agrarna država in čc sedimo po delu. je tudi vlada agrarna. Rigorozno izvajanje tozadevnih zakonov ima za posled;co izredno izboljšanje kmetijstva, narodovega blagostanja in državne blagajne. Tudi mi imamo zakon, ki prepoveduje saditev trtnih hibrid. Vendar se premalo strogo izvaja. Zanimanci mešetarijo okrog oblaste v, da smejo vinogradnik', »samo za domačo potrebo« saditi šmarnico in druge take njej podobne trte, ki so prccej skva-rile sloves naših vin. Morda jih goje celo člani vinarskega društva. Izbor trt za pridelovanje vina v dravski banovini, imamo. Izdelan je bil pred dvema letoma. Potrebno je pa k temu. da se izda zakon o vinogradništvu, ki se bo brezobzirno izvajal. Za izborom trt za namizno grozdje šele teoretično tipamo, saj nimamo šc nikjer poizkusnega nasada nanvznih sort v taki izmeri, da bi sc mogle iz prakse za prakso določiti za naše vinogradniške lege primerne sorte. Ali smo v agrarni državi? Josip Strekclj. da vsako trosarinsko pritožbo ne glede na to, ali je bila pravočasno vložena alj ne, dostavijo davčnemu oddelku lifnančncga ministrstva, ki bo pritožbo obravnaval ter izdal svojo odločitev. = Pravilnik o zavarovalnem svetu. AA. Na podlagi pooblastila iz uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji od 25. februarja letos je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o zavarovalnem svetu. S tem pravilnikom je določeno, na kak način in v katerem roku moreta Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije in organizacija, ki more v polni meri zastopati vsa zavarovalna podjetja, predlagati ministru za trgovino in industrijo posamezne kandidate za člane zavarovalnega sveta in za njihove namestnike. Mandat članov zavarovalnega sveta in njihovih namestnikov traja tri leta od dneva imenovanja. Seje sveta sklicuje po potrebi šef odseka za kreditne ustanove in zavarovanje pri ministrstvu za trgovino in industrijo. Svet rešuje polnoveljavno vsa vprašanja ne glede na število prisotnih članov. = živino cepiti sme samo veterinar. Ministrstvo za kmetijstvo je po oddelku za veterinarstvo naročilo banskim upravam ln upravi mesta Beograda, naj energično nastopijo proti nedovoljenjemu cepljenju živine. V poslednjem času se je namreč v mnogih krajih naše države razširila praksa nedovoljenega cepljenja živine proti kužnim boleznim po nestrokovnjakih. Cepljenje živine proti kužnim boleznim spada v področje veterinarjev, ki so za ta posel vzposobl jeni. Za to delo je potrebno strokovno znanje. Po zakonu o pobijanju živinskih bolezni je dovoljeno cepljenje živine samo veterinarjem. Isti zakon prepoveduje nestrokovnjakom izvrševanje tega dela. Zato se v interesu zaščite živinoreje pred kužnimi boleznimi priporoča banskim upravam, naj nestrokovno cepljenje najstreže j^repovedo ter posvetijo posebno pozornost temu neljubemu pojavu. = Industrijska aktivnost v Italiji s« je povečala. Po rimskih vesteh kaže italijanska industrija železa v letošnjem marou izboljšanje za 2-7®/» nasproti prejšnjemu mesecu in za 3.6«/« nasiproti lanskemu marcu. Enako se opaža okrepitev industrijske aktivnosti tudi pri produkciji volne. sile. bombaža, panirja in cementa. = Z reklamo k uspehu. Čedalje bolj se kaže, kako neogibno potrebno pomožno sredstvo je za trgovca reklama. Zato bo na letošnjem jesenskem velesejmu v Leipzigu (od 29. avgusta do 2. septembra), največjem svetovnem tržišču novosti, ponudba reklamnih predmetov mnogo večja kakor doslej, število reklamnih razstavljevalcev bo presegalo 200 .V glavnem bosta nastopili dve skupini razstavljalcev: izdelovalci reklamnih sredstev za industrijo in tvorni-čarji reklamnih potrebščin za posamezne trgovine. Potrebščine za izložbena okna in druga reklamna sredstva za trgovino bodo zlasti močno zastopani. Pokazalo se bo vse, kar potrebuje posamezen trgovec. = Avstrija je povečala uvoz svinčene rude iz Jugoslavije. Po avstrijskih podatkih je Avstrija v prvih letošnjih petih mesecih uvozila iz Jugoslavije in Italije 31.467 kvintalov svinčene rude nasproti 16.816 kvintalom v istem času lanskega leta. Borze 21. julija Na ljubljanski borzi avstrijski šilingi v privatnem kliringu že vrsto dni po malem popuščajo. Danes so se trgovali po 8.52. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.4850 in v grških bonih po 30, medtem ko so se španske pezete ponujale, po 300. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.83 (nasproti včerajšnjemu tečaju so se precej okrepili), v Beogradu 12.80 in v Zagrebu 12.8250 (za sredo avgusta 12.6250, za sredo septembEa 12.65, za sredo oktobra 12.5850, za konec oktobra 12.59 in za konec novembra in decembra 12.55). Na zagrebškem efektnem tržišču je ostala Vojna škoda neizpremenjena. Za- ključevala ae danea nI Tudi r drugih vrednotah nI bilo zaključkov. Devize Ljubljana. Amsterdam 2399.15—2413.75, Berlin 1748.03—1761.91, Bruselj 731.44— 736.51, Curih 996.45—1003.52, London 216.18—218.24, New York 4313.51—4349.82, Pariz 162.77—164.21. Praga 151.54—152.64, Trst 228.20—231.28. Curih. Beograd 10, Pariz 16.43, London 21.7125, New York 435.8750, Bruselj 73.4250, Milan 22.9750, Amsterdam 240.75, Berlin 175.60, Dunaj 82.65 (82.20), Stockholm 111.95, Oslo 109.1250, Köbenhavn 96.95, Praga 15.21, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, BukareSta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 407.25—408.50, 4% agrarne 57. bi. (drobni kosi), 6% begluške 72—72.25 (drobni kosi), 7% stabiliz. 87 bi., 7% Blair 85—86, 8% Blair 96—96.50; delnice: Narodna banka 7150 den., Gutmann 55—60, Sečerana Osijek 2000 bi., Osiječka ljevaonica 200 bi., Dubrovačka 365 den., Trbovlje 230— 250, Oceania 280—300. Beograd. Vojna škoda 408—408.50 (408— 408.50), za jul. — (408), 4% severne agrarne 52.25 den.. 6# begluške 76.50 den., 7% posojilo DHB 100 den., 7% Blair 85—86, 8% Blair 96 bl„ 7% invest. 90 den.. PAB 198 den. (198), Narodna banka 7150 den., 6% dalm. agrarne 74.50—74.75. Pestati! In ostani član Vodnikove drnibe! Blagovna triiiča suo '.f Chicago (21. t .m.). Začetni tečaji: pšenica: sa jul. 120.50, za sept 121, aa dee. 123; turščica: za sept 106.75, aa dee. 77, + Winnipeg (21. t m.). Začetni tečaji: pšenica: aa jul. 145.50, za okt 137, aa dee. 133. 4. Novosadska blagovna borza (31. t m.) Tendenca mirna, promet velik. Pšenica, nova: baška 180—185, sremska ln slavonska 179—184, baška ladja Tisa ln ladja Begej 188—190. Oves: baški, «remaki in slavonski 100—102.50 Rž: baška 155—160. Ječmen: baški in sremski 64—65 kg, novi 120—125. Turščica: baška ln sremska 94—95, banatska 91—92. Moka: baška ln banatska »0g« in »Ogg« 270— 280, »2« 250—260, >5« 230—240, >6« 200— 210, »7« 176.50—177.50, >8« 122.50—125, Otrobi: baški, sremski in banatski. v jutastih vrečah 90—95, baški, v jutastih vrečah, ladja 94—95. 4. Budim peš tanska termlnska borza (21. t. m.). Tendenca slabša, promet srednji. Rž: za okt. 20.45—20.48. Turščica: za avg. 11.54—11.55, za sept. 11.97—11.98. BOMBAŽ 4. Liverpool (20. t. m.). Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jul. 6.69 (prejšnji dan 6.64), za sept. 6.67 (6.62), za dee. 6.67 (6.63). -f- New York (20. t m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za avg. 11.76 (11.91), za okt. 11.86—11.87 (12.01), za dee. 11.82 (11.93—11.94). Mnogi šentpeterski župlfaiti z izstopom iz katoliške cerkve Ljubljana, 21. julija- Zadeva z obnovitvijo šemtpetrSk? cerkve je v vsej javnosti po pravici vzbudila živahno diskusijo in iz šentpetrskega predmestja nam prihajajo dopisi prizadetih župljanov, ki zgovorno pričajo, da med širokimi sloji prebivalstva zastran nove davščine nikakor ne vi'da ista idilična enodušnost, s katero so pri zeleni mizi odobrili zastopniki ljubljanske, dobrun-j-ske, poljske in ježenske občine. Kakor so sc žuipljani začudili visokim zneskom, ki jih jc cerkev pod pokojnim župnikom Pe-tričem ostala na dolgu, tako se morajo čuditi nizkim številkam, ki jih cerkveno predstojništvo izikazuje o dogodkih. župljani zatndno upajo, da bo novi župnik, kadar bo prihodnjič ob podobni priliki polaigal račune pred javnostjo, lahko te številke občutno zaokrožil navzgor, pa s? vendarle ne morejo kar talko sprijazniti z navedbo ,da bi imela šentpetrska župnija — o njej eno brali nekoč v »Slovencu«, da je po številu večja od kotorske škofije — lani samo okrog 75.000 Din dohodkov. Kljuib delavskim naseljem, ki zavzemajo velik drl njenega področja, je namreč Sentpeträka župnija v svojem in kmečkem območju prav bogata in z dobrim gospodarstvom bi se gotovo dale doseči ugodnejše bilance. Ako pa to ni mogoče, menijo župljani, se je treba pač tudi z izdatki prilagoditi dohookom, ki jih župnija ima. Neki sluga v državmi službi, ki stanuje v šentpe-trskem predmestju, je do zadnjega znižanja plač prejemal mesečno po 800 Din za sebe, za ženo in za dva otroka, potem so mu odvzeli 200 Din, tako da znsša zdaj za štiričlansko družino ves mesečni proračun 600 Dim. Na podoben način so bili zadnja leta udarjeni vsi mali ljudje. Mednje spad-a tudi pretežni del posestnikov novih hiš. ki so z inkorpo racijo Veliki Ljubljani utrpeli nesorazmerno veliko šlkodo. Majhen posestnik, ki je v okoliški občimi plačeval 1000 Din davka, ga plačuje pod mestom približno 1800 Din, a o ugodnostih, kakršne uživajo njegovi srečnejši tovariši s starega mestnega ozemlja, ni niti duha. Kako je mogoče od vseh teh ljudi, ki so morali že zlavnaj zategniti Iz sodne dvorane Rabutanje ie kaznjivo kot tatvina Ljubljana, 21. julija Lani in predlanskim so čebelarjem v Šmarjah in Škofljici povzročili velike skrbi iu strah neznanci, ki so motili mir in red v čebelnjakih. Večkrat se je primerilo, da je izginil kak panj, ki ga je gospodar našel daleč proč od čebelnjaka. Lastniki so imeli precejšnjo škodo. Izkazalo pa se je, da neznani storilci niso toliko 6tikali za čebelicami, ker so pustili, da so poginile, pač pa jih je mikalo satovje in sladki sok, ki bo ga čebelico pridno zbirale. Škode ni bilo toliko na zbranem in polizanem medu, kakor pa na uničenih čebeljih rojih. Domneva varnostnih organov je bila zatorej pra. vilna, da morajo biti pri tej stvari na delu taJke osebe, ki jim je bilo pač le na tem, da se posladkajo, na tuj račun, ne glede na toliko večjo škodo, ki so jo povzročile z uničenjeun čebeljih rojev. Kmalu s'o tudi zasledili družbo mladih fantov, ki je priznala, da je bila udeležena pri eladkanju. Nekaj izmed teh, ki pa so bili premladi, da bi prejeli od sodnikov zasluženo kazen je bilo izročenih sodniku za maloletnike, od katerih so prejeli ukor. Pred mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. R.ajko Lederbas in sta kot predsednika sodelovala s. o. s. Ivan Kralj in dr. Grobelnik, pa sta prišla še preostala dva člana sladkosnedne družbe, in sicer vajenec Boris in posestnikov sin Janez 7. Malega Vrha pri Šmarjah. Njun tretji tovariš, ki se mudi nekje na Sušaku, se ni zglasil in ga 6odiba še čaka. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, ju je dol-žik zločinstva vlomne tatvine, ker sta se prikradla v zaklenjen čebelnjak. Ze v preiskavi sta oba obtoženca priznala, da sta se udeležila pohoda k čebelnjakom, memcala pa fta sem in tja, da ne bi bila preveč kriva. Takiim tatvinam pravijo na deželi, kakor je pojasnjeval branilec-, rabu tan je. Pred_ očil je sodnikom, da tatvine, ki so. jih ti mladi ljudje zagrenili, ljudsko pojmovanje ne sodi tako strogo, kakor se to vidi po kazenskih paragrafih. Dejanje sladkosned-nežev, ki 60 se sporabili nad medom, je pravo in pristno rabutanje, ki ga ljudstvo niti ne prišteva med nečastne tatvine, pač pa ob takih prilikah zmipie z rameni, češ, mimogrede si je odklestil, kar je poželel. Venilar sodniki niso bili tega mnenja. državni tožilec, .je v kratko utemeljeni obtožnici na zagovor obtožencev, »da nieo pas do zadnje luknje, zahtevati zdaj, naj si še več pritrgajo od ust, ker je nekdo računal na njihovo pripravljenost, da bodo poravnali nekaj njim povsem neznanih dolgov ? Znamo je, da prav v neposredni bližini šentpetrske župne cerkve, v vodmatskema okraju in v okolici, živijo skoraj sami siromašni ljudje, delavci, nižji državni uslužbenci, skromni uradniki ln mali obrtnki. V tem delu Ljubljane hišni posestnik ne pomeni premožnega gospod? r-ja. temveč človeka, ki si je v dolgih letih garanja in stradanja toliko prihranil, da bo lahko imel na siva leta zase in za tlni-žino lastno streho nad glavo. Tu ne najdeš luksuza, ne parttov in širokih cest, pa tudi za kanalizacijo in vse druge naprave ni tako dostojno preskrtrtjeno kakor v gosposkem središču. Mnogo nejevolje je ponekod vzbudila pripomba cerkvenega pra^stojništva, da je treba z obnovo cerkve pohieti, ker se posamezni okraji, zlasti Moste in Zelena jama, že pripravljajo, da odcepijo in osnujejo svoje župnije. Prebhfclci Most in Zelene jame naj torej za slovo pomaga jo rekonstruirati staro župno cerkev, da bodo takoj nato lahko začeli zidati nove. župljani se dan za dnem obračajo n« cerkvene ključarje in mnogi izmed njih groze, da bodo izstopili iz katoliške vere. Ključarji jim odgovarjajo, da so takšne grožnje odveč, češ da se davščini nihče ne more več izogniti, četudi izstopi iz cerkve. Vprašanje, kako naj se odmeri davščina v primeru, kakršne je obnova šentpetrske cerkve, je resda tudi za pravnika in za davčne strokovnjake težavno. Toda kam bosta prišla vera in cerkev, če bodo razburjeni župljani na svoje proteste dobivali samo laJkoničem odgovor, da je vseeno, ali se zapišejo v kako drugo vero, za šentpetreko župno cerkev bodo morali vseeno šteti svoj dar? Zaderva je že pričela preraščati interesno območje ene sams župnije, danes gleda vsa Slovenija z živim zanimanjem na borbo v šentpetrSki fari. Spori ,ki smo jim bili do nelavna priče po vaseh, so se zd^J zanetili v središču samem. kradli h koristoljubnih namenov, temveč le iz sladkosnednosti, pripomnil, da slad-kosnednost ni opravičilo za tisto Škodo, ki so jo povzročili z uničenimi roji čebel. Sodniki pa bo razsodili, da gre res za pravo tatvino in bo obsodili zaradi dveh zločin-s te v vlomne tatvine Janeza na 4 mesec« strogega zapora. Ker pa doslej še ni bil nikoli kaznovan in je upati, da ga bo že sam proces spème toval, da ne kaže hoditi taka pota. mu je izvršitev kazni odgodilo za dobo treh let- Se miJei*e je senat razsodil Borisu, kateremu je izrekel le ukor, to pa zaradi tega. ker je bil ob času spozabc še mlajši maloletnik in ni mogel pojmovati narave svojega dejanja. Tako je bilo s to sodlx> ustreženo tudi «govornikom mladih obtožencev, ki so za *vo:e varovance prosili mile pogojne kazni, da bi se v zaporih v družbi s prevejanirnj starimi kriminalci ne nalezli drugačnih muh. o Lažje bo nosil kazen kakor plen Maloletni klepar Jule se je lani v družbi z Antonom Hribemikom, s katerim sta violinila pri Janezm Velkavrhu na Vrhniki, že na svojem prvem kriminalnem pohodu dobro obnesel. Pri Velkavrhu sta nabrala toliko, da sta komaj vlekla, dasi je bilo vse skupaj vredno le nekaj nad Uva jurja. Toda plen je obstojal v 9 kg lipovega cvetja, 71 kg beladoninega listja in v 94 kg koreninio amike. Pri prvem vlomu sta že presodila, da bo za eno partijo vsekakor preveč, zato sta rajši prišla dvakrat. Za plen 6ta si izbrala tudi Velkavrhove vreče, v katere sta ga pobasala. Anton je že dobil zasluženo kazen in to S mesece strogega zapora nepogojno. Tako je malemu kazenskemu senatu, ki so ga pod predsedstvom s. o. s. Lederhasa sestavljali gg. s. o. s. Kralj in dr. Grobelnik, preostal še grešnik Jule. ki je bil to pot, prvig pred sodniki. Ne bo se mogel potožiti, d!a so nemilo presojali njegovo prvo mladostno pregreho. Zaradi maloletnostj eo ga obsodili le na 1 mesec in 15 dni strogega zapora in to pogojno za dobo 3 let. Po razsodbi s? je vsekakor lažje oddahnil, kakor takrat, ko je odlagal vreče z vlomilskim plenom v skrivališču. Za zdravilo Je kradel Samski 27-letni rudar France, ki se je pred leti pojavil v Jugoslaviji kot brezdomec, ki so ga kot brezposelnega izgnali iz Avstrije, kjer je pr^j s svojimi starši preživel vsa leta svojega živi jetra, se je v svoji službi v Kranju pri ravnatelju tiskarne »Save« Francetu Luznerju dobro obnese^ Ali d nabavil za pot M bonbone! Bilo kod m povsod! Pridobil si je zaupanje svojega gospodar-ja * vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti. V marcu letos pa je bil v pisarno izvršil vlom, ki je bil kaj hitro pojasnjen s okolnostjo, da je * ukradenimi 4.000 din vred izginil tudi sluga France. Iskali go ga domala po vsej državi in ga slednjič iz* taknili nekje v Zagrebu. Prikrivati mu spričo pobega itak ni kazalo. Vse je priznal in tudi opisal, kako je opravil. Ker je imel na razpolago Ključe od pisarniških prostorov, jih zvečer enostavno ni zaklenil, ponoči pa je opravil svoje. Z denarjem si je hotel irlečitj težko bolezen, zaradi katere se je bal odpusta iz službe. Za zdravljenje pa bi rabil veliko denarja in bolezen je bila tudi taka, da se je bal komu zaupati. Ker sam ni imel denarja, js prišel na misel, da ga vzame gospodarju. Odpravil se je nato na romanje okrog za. grebških zdravnikov, trkal je tudi na yra.-ta bolnišnic, pa ga niso hoteli sprejeti. Medtem, ko se je lovil za ozdravljenjem, so ga varnostni organi izsledili in ga vtaknili v zapor. Tudi v preiskavi in pred sodniki je vse tako priznal, kakor prej. Ker j« že bil nekoč kaznovan, 60 ga obsodili na, 5 mesecev strogega zapora in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic potem ko mu je predsednik senata pojasnil, da w tnid«i za zdravljenje tako kočljivih bolezni, kakršno je on iztaknil. na razpolago pot« in sredstva, da še nikakor ni nujno, da bi se t* zdravljenje lotil tujega denarja. Leteči zdravniki na Laponskem Švedska vlada je že pred časom uvedla »leteče ambulane*«, ki jim je namen nadomeščati ▼ samotnih predelih Laponsks bolnišnice in zdravnike. Zdravniki teh letečih ambulane s« morajo med drugim iz-vežbatj v skokih s padalom, da bi mogli pristati tudi v krajih, kjer letalo samo ne more na tla. Švedski Rdeči krit, ki vodi to ustanovo-je mogel ▼ zadnjih mesecih z njo refcitj nad sto Človeških življenj. Številne operacije bo leteči zdravniki izvršili ie v letalih, tako da so bolnike v stock hol mski bolnišnici Rdečega križa samo še obvezali in jih spre jeli v nadaljnjo oskrbo. Leteče ambulance dajejo možnost za prevoz bolnikov iz najbolj oddaljenih laponekih vasi v najkrajšem času v Stockholm. V laponskih naseljih so nalašč za to uredili telefonske postaje, ki so zvezane kakor svarilne naprave za ogenj s stockholmsko bolnišnico. Tako je bilo mogoče rešiti v mnogih primerih ▼ zadnji minuti ljudi, ki niso bili prej nikoli deležni zdravniške pomoči in ki eo ®i pogostoma po starih ljudskih zdravilnih načinih svoje bolezni rajši poslabšali nego izboljšali. Nezgoda sreče O Izgubljeni ameriški letalkt Amelijl Earhartovi pripoveduje sedaj povsod vsakovrstne zgodbe. Neki reporter pariškega »Lu et Vu« navaja eno njenih najznačilnejših besed. Nekoč je plesal z letalko v neki kavarni na Montparnassu. Govorila sta o letalskih nezgodah. »Letalskih nezgod ni,« je menila Earhartova, »so samo nezgode sreče...« — TakSnl nezgodi v sreči je podlegla sedaj sama. R A~D~I O četrtek 23. Julija Ljubljana Ple®i prošlih dni (ptoiče). — 12 45: Vreme, pomočila — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: V sodobnem ritmu (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19; Gas, vreme, poročila, spored, obvestila. —19.30: Nac. ura: Ministrstvo za fizično vzgojo naroda. — 1950: Zabavni kotiček. — 20: Balalajke (plofiče). — 20.10; Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). —20.30: Prenos simfoničnega koncerta is Dobnne. _ 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Esperantska ura: Slovenska narodna pesem. Petek. 2a. julija Ljubljana 12: Odmevi iz naših krajev {plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13; Čas, spored, obvestila. — 13.15: Viriuozi igrajo (plošče). — 14: Vreme, borza. — 19: Čas. vreme- poročila, spored- obvestiš- ~7 19.30: Nac. ura: Naži pravnj spomeniki: Vi-nodolski zakonik h 1. 1288. (prof. dr. Al. Solovjev). — 19-50: Zanimivosti. — 20: Koračnice (plošče). — 20.10: Ženska ura: Žena in sport (gdč. Iva Pregelj). — 20.30: Za kratek čas. Sodelujejo: g. Vilko Skok (ci t re), Jožek in Ježek, vmes plošče. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.20: Orkestralen m pevsta koncert. — 19.30: Plošče. — 20: Prenos iz Zaereba. — 22 20: Lahka glasba. — Zagreb 20: Violinske skladb«. — 20.30: Petje. — 21.30: Slagerji in šansoni. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19-10: Pester program. — 20: Slovaške pesmi. — 20.15: Zvočna igra. — 20.55: Simfoničen koncert. — 22.25: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: Iz Kal ma novih operet. — 22: Orkestralen in pevski koncert. — Duna] 12: Koncert orkestra. — 15.15: Mladinski koncert. — 16 05: Slavni pevci (plošče). — 17.30: Koroški skladatelji. — 19.25: Pesmi in napevi. — 20.05: Fuldova veseloigra »Prismodafingirane napad na to vojašnico, ki so pa Kitajci odgovorili nanj s streli. Po neki drugi verziji je stvar še bolj čudna. Neki japonski vojak se je med manevri izgubil in Japonci so poslali svoje oddelke kratkomalo na kitajsko ozemlje, da bi tega moža poiskali. Pri tem je prišlo do spopadov. In zanimivo je, da so se zgodili ti spopadi baš pri Lokavčavu, ki obvladuje važno železniško zvezo Peiping—Kantung in tudi severovzhodno železniško progo. Po prvih praskah je prišlo do premirja, ki so ga Japonci izkoristili za to, da bi poslali v to ozemlje nove čete. Spet je prišlo do spopadov in spet do premirja, ki so ga pa prelomili že naslednji dan. Japonci so uporabili v peipinškem ozemlju svojo staro metodo, da se pogajajo neposredno s provincialnimi vladami, ki so vsaj v prejšnjih časih takšne priložnosti izkoriščale za to, da bi uresničevale svoje posebne načrte. Po drugem prelomu premirja pa je peipinška provincialna vlada izjavila, da se z Japonsko sploh ne mara dalje pograjati, da bo vse japonske predloge predložila osrednji vladi v Nankingu in da bo delala po navodilih te vlade. Tudi to je nekaj novega, s čimer Japonci niso računali in kar kaže, da bodo imeli tokrat dosti težje stališče za doepsro svojih namenov, nego so ga imeli doslej. ZADNJA BESEDA Kitajska filmska igralka H. Tie v Sangha-ju je napisala pesem, ki kaže na nazoren način sedanje razpoloženje med Kitajci in ki se glasi v prostem prevodu sledeče: Hvala vam, gospod, za pozornost. Oprostite, če moje srce ne bije mirno in da so polne nemira moje misli. Tu moja zadnja beseda: Vi živite v siju rdeče svetilke in modrega [vina: Ali ne čujete, kako tožijo duhovi bratov [na severu? Ne čakajte, da bodo naso domovino razbili, kajti potem bo naše sovraštvo naraslo do [neizmernosti.., Gospod, vi sanjate še vedno o rdečem [metulju, toda svet je v nevarnosti. Bodite pozdravljeni! Planite med črto naših sovražnikov. Z vami sedaj ne morem plesati. Zbogom, gospod, mi hočemo sedi.] vojnot kajti vcjn nam prinaša Svobodo! 400 tisoč knjig o svetovni vojni V New Yorku so otvorilj eno najzanimivejših knjižnic- Hooverjevo zbirko. Že leta ni bilo o bivšem ameriškem državnem predsedniku ničesar slišati, sedaj pa poročajo, da se je v tem času posvečal znanstvenemu delu in da je zbiral vse knjige, ki poročajo o svetovni vojni. Njegova knjižnica vojne literature, ki so jo sedaj odprli, obsega nič manj nego 400.000 knjig. & ^ ©min Krištofu Kolumbu Milijonska zbirka za spomenik slavnemu Genovežanu Dne 6. avgusta, to je ob 445-letnici, ko je Krištof Kolumb odplul, da razišče Novi svet, odletijo letos s San Dominga tri letala, ki bodo s poletom 35.000 km obiskala vse države Severne in Južne Amerike ter napravila propagando za zbirko, iz katere naj bi se zgradil ogromen spomenik v čast slavnemu Genovežanu. Ta propagandni polet je pod pokroviteljstvom predsednika republike San Domingo in ga or- Novi belgijski pravosodni minister Za novega belgijskega pravosodnega ministra v vladi Van Zeelanda je bil imenovan g. Maistriau, poslanec liberalne stranke ln župan občine Möns Srečna novoporočenca Vnnklin Roosevelt junior, sin amensaega prevrnem» ^umjenin orzav m jurnei uu-gonteva, W nm agdaiBß Bustaia žena, £ svofeaäi medenih tednos ganizira panameriška letalska družba Kolumbija. Ni dvoma, da bodo na ta način z lahkoto nabrali milijon dolarjev, vsoto, ki je potrebna, da se postavi spomenik. Tega bodo odkrili 12. oktobra 1942., to je ob 450-letnici odkritja Amerike. Imel bo podobo ogromnega križa, na vrhu križa pa bo silno svetilo, ki bo rabilo za orientacijo ladjam ln letalom. Zgradili ga bodo seveda v San Domingu. Na dan, ko ga odkrijejo, bodo prenesli zemeljske ostanke slavnega brodarja iz katedrale tega mesta v čudovito opremljeno krip-to v notranjosti spomenika Vlada Zedi-njenlh držav je Izjavila, da bo z vsemi močmi podprla idejo za zgraditev spomenika. .............................«....................III» Kopnite le domače izdelke! P E RIO N pralni praSek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. — Kupujte ga! «.................I................................MM Otroci iz reagenčne cevke Newyorfki profesor Hayden priobčuje t nekem medicinskem glasniku razpravo o umetnem oplojevanju. Med drugim pravi, da bo tako zvani »otrod iz reagenčne cevke« danes že dejstvo in ugotavlja, da pride v Zedinjenih državah vsako leto prilično 150 takšnih otrok na svet Ti otroci ao boje dosti bolj zdravi nego naravni otroci. > Svetovno produkcijo« umetno spočetih otrok ceni prof. Hayden na okrog 15.000. O napredovanju znanosti v tej smeri pravi med drugim: »Pred kratkim je prof. Pincus a Havardovega vseučilišča spravil v rea-genčni cevki spermo kuncev skupaj z jaj-čeči kunčjih samic. To zmes Je kak Snih dvajset minut stresal, nato Je oplojena jajčeca spravil v Jajčni vod neke samice. Po 33 dneh je vrgla ta šest zdravih mladičev. Vojvoda Windsorski, bivši angleški kralj Edvard Vili, (na levi) prisostvuje v družb« predsednika avstrijske zvezne republike Miklasa plavalni prireditvi na Vrbskem jezeru. Na desni sedi soproga Windsorskega vojvode, bivša ga. Simpsonova Peščene kopeli Zelo koristne kure — toda ne za bolnike s srčnimi težavami in tudi ne za arteriosklerotìke Ze v starem veku so spoznali peščene kopeli, potem pa so nanje pozabili in šele modema medicina jih je obnovila. Prednost teh kopeli je v tem, da dajejo med vsemi kopelmi najvišjo timperaturo in da med njimi lahko dihaš normalni, sveži zrak. Razlikujemo mile in krepke peščene kopeli. Prve trajajo največ pol ure, druge največ uro, prve imajo temperaturo 40 Bto-pinj, druge pa 50 stopinj. Te kopeli uporabljamo lahko za vse telo ali pa lokalno za poedine ude. Postopek pri teh kopelih je sledeči: Cisti, suhi, presejand morski ali rečni pesek (mivko) segrejemo na železnih proščah. do 45 alj 50 stopinj. Ce je ta temperatura previsoka. jo znižamo s tNe morem priti. Laž Sledi v pismu.« VSAK DAN ENA »Kakšna smola! Pri ogledovanju se je liuolej z vil, •, fcfiKfiOkrife Ktttix fà Kulturni pregled Izbor iz Puškinove lirike Letošnja stoletnica smrti A. S. Puškina Bam je obrodila dve knjigi kakor dva ploda žlahtne vrste in dragocene teže: Župančičev mojstrski prevod pravljice o carju Saltanu in Mileta Klopčiča izbor iz Puškinove lirike (A. S. Puškin, Pesmi. Izbral in prevel M;le Klopčič, 104 strani. Naša založba v Ljubljani). Odlična oprema (dvo^ barvni tisk, podoba pesnika v kolorirani reprodukciji, pri na$ malo znano delo A. L. Lineva, — v tekstu Puškinove originalne risbe, zunanja oprema po osnutku ing. arch. B. Stupjce), dalje prevod- ki daleč prekaša starejše slovenske 6lovenitve iz Puškina, uvod in opombe ob koncu — vse to daie tej jubilejni knjižici nevsakdanjo ceno in pomembnost. Uvod — komaj štirj strani, in vendar za vsakega Čitatelja, ki se ni podrobneje bavil z genialnim pesnikom »Evgenija Onjegina«. zadostna informacija in ostra, četudi kratka osvetlitev osebnosti, življenja- dela in dobe. V opombah (str. 97—102) je Klopčič zbral o posameznih pesmih najpotrebnejše stvarne podatke, da postane umlji-veiše ozadje pesmi, kar je važno zlasti pri verzih, katerih vsebina se odnaša na Puškinovo dobo in njene določene pojave. Če štejemo samostojno epigrame in pesni; iz ciklov, ie v knjigi 54 pesmi. Izmed teh je štiri poslovenil Oton Župančič, vse ostale pa Mile Klopčič. Prj ocenjevanju take zbirke sla bistvenega pomena samo dva momenta: izbira jn prevod- Nedvomno je pri pesniku, kije snovno al> oi. ali mani oddaljen sedanii dobi, posebno kočljiva izbira; tu gre za načelno vprašanje, kako prikazati pesnika, da ga bo citateli čim silneje občutil jn tako priznal njegovo vel.čino. Izbira je zadeva kriterija: katera stran pesnikovega dela je značilne jša in važnejša: vsebinska ali formalna- idejna alj lepotna? Prireditelj in prevajalec tega slovenskega izbora priznava sam v uvodu: »Vse te vsebinsko in oblikovno tako bogate pesmi 6e_ zlivajo v trdno celoto, tako da je mogoče prodreti do dna lepote Puškinove pesmi samo tedaj, če gledaš na šest ali sedem sto strani niegove lirike kot nerazdružno celoto.« To mnenje ie posebno utemeljeno prj Puškinu, zato so težkoče izbiranja tem večje, čim bolj i e omejeno število pesmi. Mile Klopčič se je, kakor vse kaže, odločil za načelo, da prikaže Puškinovo poezijo kar moč; mnogostransko. Pri prevajalcu lake pesniške nadarjenosti, kakor jo ima Klopčič- izključujem možnost, da bi iskal en m o lažje preloži jjvih pesmi, — nedavno sem to opazil pri nekem tujem izboru iz jugoslovenske poezije, — in če v tej zbirki ni nekaterih, dejal bi, standardnih pesmi slehernega puškmskega cvetobera, utegne biti kriv predvsem omejeni obseg zbirke, v drugi vrsti pa Klopcičevo stremljenje po mnogostranski osvetlitvi Puškinove poezije. Za!o imaš tu primere njegovih političnih pesmi- epigramov, balad, ljubezenske in refleksivne lirike- zgodnjih in poznih pesmi; t.-'-ko « * --kin kot pesnik oseb- no izpovednega značaja in kot glasnik progresivne miselnost,- svojega" časa. Taka izbira ima mnogo zase, vendar so spr čo pretesnega obsega vse te idejne in oblikovne kvalitete Puškinovega dela bolj nakazane kakor čvrsio in vidno orisane. Citateli, ki pozna iz Puškina samo Klopčičev izbor, ne bo mogel zanikati, da je bil Puškin pristen in velik pesniški stvarjalec. toda za utemeljevanje njegove veličine mu bo nedostajalo snovi : čutil bo. da je tu še vedno vse premalo Puškina. Bal bj se sestaviti učinkovitejši izbor, ki bi se za ceno čistega pesniškega vpliva odpovedal pesmim političnega značaja in drugim, bolj ilustrativnim kakor čisto poetičnim vzorom. V takem izboru bi bil Puškin predvsem pesnik osebne usode- ruske prirode in večno človeških elementov našega življenja-kakor sta otožnost in strast. V izboru te vrste bj bde med drugimi še pesmi, kakor so krasno »Podražanie Byronu« (iz 1. 1820), »Fontana Bahčisarajskago dvorca«, »K morju«, »Zimnjaja doroga«, »Vospominanie«. »Bjesy«, »Elegija« (iz leta 1830)- »Osen« »Zimnee utro«. več kavkaških motivov itd. Vzlic temu pa moramo tudi ob tem številčno zelo omejenem, a vsebinsko širokem izboru odobriti Klopcičevo delo in priznati, da ga je izvršil književnik, ki je široko razgledan po Puškinovi poeziji. Glede prevajanja je treba poudariti, da je Klopčič, ki ga poznamo že po prevodih iz Bloka in Jeseniina- eden tistih redkih prevaialcev vezane besede- pri katerih ne čutimo prevajalskega napora. Z očitno lahkoto prodira ta pesnik v tuje verze in jih s kar najmanjšim formalnim nasiljem in vsebinskimi koncesijamj preliva v svoj jezik. S pričujočim izborom Puškjna se je Mile Klopčič uvrstil med naše najboljše prevajalce vezane besede. V tem pogledu je posebno zanimiva primera njegovih in .Župančičevih prevodov. Čeprav je Zupančič v enem izmed »preizkusnih kamnov« za prevajalce Puškina. v prvj pesmi A. P. Ker-novi (»Trenutek pomnim dragoceni«) dosegel izredno suhtilnost Puškinovega ritma in melodije, pa Mile Klopčič v svojih najbolj posrečenih prevodih ne zaostaja za njim. Primerial sem njegove prevode z izvirnikov ;n s češkim prevodom Petra Kr-ičke v novi ÌVIelantrichovi izdaji Puškinove lirike, ki je po sodbi kritikov najboljša med vsemi češkimi izdajam' Puškina. Za primer navajam začetek pesmi »Vas? (Klopčič. str. 28). ki se glasi prj Puškinu: Privjetstvuiu tebja- pustvnyi ugolok, Prjjut spokojstvija- trudov i vdohnovenja, Gdie letsja dnej moih nevidimyj potok, Na lonje sčastja j zabvenja. Ceh Krička ie to prevel takole: Ty pusty koutku mäj, bud' zdràv, bud' pozdraven. Ty klidn? filulku m?ch enü a inspiraci Kde ričkou nevidnou mi plyne za dnem den- pen štčsti- myslenek a praci! Klopčič sloveni takole. Pozdravljen iz srca- tj zapuščeni kraj._ kraj dela in miru, zavetje navdahnienia, kjer potok mojih dni bo tekel na skrivaj, poln blage sreče, pozabljen ja. Vsak bo rad priznal, da je v Klopčičevem prevodu ne le več dobesedne vsebine Puškinovih verzov- marveč tudi več pristnega ritma in melodije, pri čemer je imel slovenski prevajalec prednost v sorodni rimi vdohnovenja—navdahnjen ja. zabvenja—pozab-ljenja. Mirno lahko rečemo- da Klopčičevi prevodi dosezajo, a marsikje celo prekašajo Krtokeve, ki jim to sicer vsak poznavalec Puškina ( In čfcščine priznal vew4§prevajalsko višino. ' Puškin ima pri Slovencih v glavnem srečo s prevajalci, zakaj tudi Veselovi prevodi niso bilj slabi za dobo, v kateri so nastali. Letošnjim prevodom, ki si jih deli'ta predvsem Zupančič in Klopčič- bi bilo treba pridružiti še prevode T. Debeliaka (Dom in svet) jn B- Voduška prevod krasne »Zdra-vice« iz 1. 1831 (Modra ptica). —o* Še o vprašanju našega avantgardnega odra K diskusiji o Slovenski sceni, ki se v naših l:terarnih krogih živahno razpleta, je uredništvo prejelo tale prispevek: Imel sem priliko videti Slovensko sceno pri generalki za Borkovo dramo in pri predstavi v Medvodah. Ob tej priliki, posebej še ob poslednji, sem se prepričal, da nam nud; ta igralski skup polnovredno umetnost. Pred vsem pa sem z vsemi gledalci soglasno prišel do prepričanja, da je bila zveza med nami in igralci na odru tako močna in prepričujoča, kakor se to gledališki umetnosti pripeti le malokdaj. Skup mladih liud:. skorajda istih let in isti hteženj ter idealov. Mnogo vere in obilo optimizma. In poleg zdravo realistično podajanje, brez pretiravanja ii brez vratolomnih eksperimentov. Skrbinšek je imel zmerom dober posluh za težnje mladih lju-d: in bolj kot kdaj poprej se je v tem smislu izkazal tokrat. Če ugotavljam, da ni biio eksperimentiranja, še nikakor nisem mislil reči. da je bilo količkaj malodusia. Narobe! Vsepolno korave in zanešenosti. askiZga pa, da pomeni Slovenska scena tako enoten in ubran igralski skup, pa ni samo pri režiserju Skrbinšku — nič manjša ni pri avtorju Borku. Predvsem pa je to generacijska zasluga. Mladim ljudem — mlad teater! Novim ljudem — nov teater! Vsi ti posamezniki, ki se tako simpat-'c-no razvijajo in uveljavljajo pod okriljem te avantgarde, se s svojo mladostjo ne bi mogli tako zd:-avo in naravno razvijati med Iiudmi drugih generacij in izkustva. Kot prvo so si izbrali delo svojega tovariša — proti temu delu sem imel svoje pomisleke toda vsepovsod, kjer že gostujejo, jih ljudje sprejemajo navdušeno. Jože Borko je dokazal, da je to, kar je napravil, edino pravilno. Način, kako ljudje sprejemajo njegovo delo in njegove mlade tovariše, je tej trd:tvi neovrgljiv dokaz. Jože Borko in njegova skupina se je namenila izvajati izključno domača dela. Tako so ti mladi ljudje že a priori dokazali, da so na pravi poti. Na tem poudarku so se gradile vse velike in pomembne gledališke druž:ne. Slovenska drama je bila doslej doma in zato tudi v tujini najbolj uboga Pepelka. V programu Slovenske scene pa je tudi velika samozavest in to tiste vrste, ki jo je zmožna samo mlada, nastajajoča generacija. Brez malodušja in brez starostnega cinizma verjame Jože Borko s svoj:mi v domačo dramo. To je tista samozavest, ki je nam Slovencem dandanes potrebnejša kot kdftikoli poprej. Slovenska scena je oživela. Mnogo nujnosti jo je priklicalo v življenje. S svojimi firvimi koraki med narod so se ti mladi judje izvojevali polno upravičenost. Le d taknil sem se vseh tistih problemov, ki so prisilili J. Borka in njegovo družino, da so se s toJkšno vero in fanatizmom vrgli na delo, ki bi brez njch še zanaprej čakalo na svoje delavce, ter so si s tem zaslužili YS&« usažsvanje in priznanje. Ivan Mrak Zapiski Jack London, Martjn Eden. Založba »Modra ptica« v Ljubljani je pravkar izdala v prevodu Stanka Lebna obsežni roman Jacka Londona »Martin Eden«. Če je slava tega po vojni skoraj neprekosljivo popularnega pripovednika že malce obledela, tedaj je treba reči. da bo prav roman »Martin Eden* ostal za dolgo dobo nezavisen od dviganja in padanja Londonove književne konjunkture. Zakaj »Martin Eden« ni samo roman v vsakdanjem pomenu besede: stvaritev fantazije, ki jo po svo.ie veže in razvršča podobe stvarnega življenja, ali pa se sploh ne ozira na resničnost. Londonov «Marlin Eden« je eno dokumentarnih del ne le o pisatelju samem, kj se izpoveduje in sam upodablja v liku svojega glavnega junaka, marveč tudi o vseh tistih talentih, ki jih demokracija dviga iz družbenih nižin in katerih bogata- plodna in življenjsko poniemo-na notranja vsebina bj sicer morda ostala pomandrana in za vedno izgubljena. Je to nevsakdanje zanimiva povest literarnega selfmademana iz ameriške sredine, kjer si toliko ljudi te vrste svobodno krči pot kvišku; visoka pesem talentu, energiji in zaupanju vase. torej knjiga, ki je kakor nalašč za sedanjo dobo, ko tolikanj pešajo prav te vrline človeškega značaja- Čeprav roman izzveneva z istim temnim akordom, kakor je izzvenelo življenje Jacka Londona je vendar v jedru bodrilna knjiga- ki ji poleg vsega dajejo mikavnost še ljubezenska zgodba, zasnovana na zapleti ja ju socialnih razlik in mnoge značilne podobe iz ameriškega življenja. Jacka Londona »Martin Eden« je potemtakem več kakor samo življenjepis: je pripovedna stvaritev zelo širokega obsega in v svoji zabavnosti nemalo poučna. Odmevi naše književnosti v inozemskih listih. »Prager Presse« je priobčila v torek 20. t. m. daljši referat dr. Otona Berkopca o knjigi Bratka Krefta »Velika puntarija«. Gabriel Pierné umrl. Te dni ie umrl v starosti 74 let francoski skladatelj Gabriel Pierné- ki ie potekel iz šole Cesarja Franka. Med njegova najpomembnejša dela sodita oraforij o sv. Frančišku Asiškem in simfonična pesnitev »Daphné«. Iz revij. »Srpskj književni glasnik« objavlja v pravkar izišlem 6. zvezku poleg proze MiIpvoja Riističa in verzov Vlade Vlaisavljevjča konec dalise študije Sloboda-na Jovanoviča o srbskem politiku Milovanu Milovanovicu. Gjurgie Boškovjč je prispeval članek o patriarhu Arseniju IV. kot ikonopiscu. Zaključuje se daljša, zanimiva razprava dr. Dragutina Subotica »Karakter, postanak i starina jugoslovenskih narodnih pesama«, ki se predvsem bavi z razglabljanjem in presojanjem tujih motivov v srbskohrvatskem narodnem pesništvu. Zi-voiin Balugž:č je prispeval zunanjepolitični članek »Društvo naroda i demokratska hrabrost«- s problemi včerajšnje in današnje Francije pa se bavi Stanislav Vina-ver v svojem predavanju »Nenretrgnuta Francuska«. Izmed člankov v petitu je treba posebei omentfi prof. Tasiča oceno dveh razprav Mirkina—Geeeviča o parlamentarizmu, M. Panika referat o treh letih izhajanja beograjska zbirke »Naja knjiga« in poročilo o enciklopedičnem dein »Sverna* nje«, fci te izšlo v Beogradu. Dve beograjski r«3ki publikaciji • Puškinu. V založbi »Pravda i svoboda« (Beograd) sta izšli dve ruski brošuri o Puškinu: S. L. Franka »Puškin kat politiceskij mysüteJ« in N. A. Curikova »Zavjety Puškina«. Obema spisoma je napisal predgovor prof. Peter Struve. Baudelairove »Fleurs dn male je pravkar izdala v srbskem prevodu Mite -Jovanoviča francosko-srbska knjigarna A. M. Popovi-ča v Beogradu. Ericha Kästnerja »Emil in detektivi«, zna menito delo povojne mladinske književnosti, je pravkar izšlo v slovenskem prevodu M. Kunčiča in z ilustracijami Wallera Triera pri jugoslovenski knjigami v Ljubljani. Toscanìni v Salzburgu. V Salzburg je prispel sloveči dirigent Arturo Toscanini in pričel z vajamj za ondotni festival. Skrivnosten roparski umor Maribor, 21. julija Dopoldne ob 11. je odšla v Bresternico, kjer so našLj v 6enu zakopano pokojno Kristino Gselmanovo. sodna komisija, v kateri sta bila poleg zapisnikarja državni tožilec dr. Hojnik in preiskovalni sodnik dr. Trav-ner. Gselmanovo so našli na podstrešju hiše v Bresternici pri Mariboru št. 137. Hiša stoji kakih 400 m daleč od državne ceste Maribor—Dravograd, in sicer med hišama posestnikov Margeria in Ramata ob vznožju hriba. Truplo Gselmanove je bilo popolno ma strohnelo. Našli so jo davi na polstrc-šju njeni domači in sicer ob priliki, ko je njena sestra hotela odpeljati pohištvo k Sv, Miklavžu pri Mariboru. Mislila je namreč, da je Kristina Gselmanova izvršila samomor, kakor je napovedala nekaterim sosedom in sorodnikom pred dnevi, češ da pojde v Dravo. Ko so delavci nameravali naložiti pohištvo pokojnice na voz. kakor tudi seno, ki je bilo na podstrešju, so našli v sernu trup. lo Kristine. Po izpovedbah sosedov je mo ralo truplo ležati v senu že najmanj 8 dni, ker so jo že toliko časa pogrešali. Sodna komisija se je znašla pred težko nalogo. Šele po temeljiti preiskavi vse hi.še so našli v zadnji sobi na stropu krvave sledove, ki so očividno izvirali od pokojne Gselmanove, ker so bili tik pod mestom, kjer so jo našli na podstrešju. Na podstrešje je zelo težko priti. Dohod je mogoč le iz hiše po strmih 6topnicah. Podstrešje samo je razdeljeno v dva dela. Prvi služi za shrambo starega pohištva in je drugi z njim spojen le z ozkim prehodom. Skozi ta prehod je mogoče priti le s težavo in s sklonjenim telesom. Drugi del podstrešja je služil za shrambo sena ter je mogoče vanj spraviti okoli 000 stotov sena. Kakor že rečeno, so našli v tem senu truplo pokojno Gselmanove. V ta del podstrešja je mogoče priti tiudi od zunanje strani in sicer po lestvi, ker je okno podstrešja visoko 6 metrov od tal. Preiskava je dognala, da je Gselmanova brez dvoma postala žrtev zločina. Slučajno prisotni zdravnik dr. Majcen iz Maribora, ki ima svoje posestvo v bližini Gselmanove domačije, je ugotovil na truplu zabodljaj na levi strani' telesa, in sicer tik ob srcu. Izrazil je mnenje, da je bila Gselmanova zabodena šele potem, ko jo je zločinec pod kakršnokoli pretvezo zvabil na podstrešje, ali pa jo je že prej zadavil, kakor bi dokazovala lega trupla. Pomembno je dejstvo, da je Gselmanovi visel jezik daleč iz ust, kar je mogoče samo v primeru, če je 6inrt nastopila zaradi davljenja. Sodna komisija ni mogla točno ugotoviti vzroka smrti. Obdtukcija trupla bo šele jutri ob 6. zjutraj v mrtvašnici na pokopališču v Kamnici, ker danes zaradi zaposlenosti ni bilo mogoče dobiti sodnega zdravnika. Obdukcija pa bržkone ne bo mogla dognati drugega, kakor je že danes ugotovila sodna komisija, da je umrla Gselmanova zaradi posledic davljenja ali pa za-bodljaja z nofžem. Tudi še ni pojasnjeno vprašanje, kako je prišla Gselmanova na podstrešje, ki je zelo težko dostopno. Gselmanova je živela več let v konku-binafu z nekim upokojenim avstrijskim častnikom, ki pa je pred tremi tedni umrl. Odtlej je živela popolnoma sama na domačiji, ki obsega 8 oralov zemlje z majhno kočo in lopo, ki je služila kot gospodarsko poslopje. Vsa dela je Gselmanova opravljala sama in je le od časa do časa najela kakšnega delavca za težja dela. Popolnoma tajinstveno in nedognano je, kdo bi mogel biti zločinec, ki jo ie spravil na drugi svet. Sestra pokojne Gselmanove je ž.9 včeraj pričela odvažati pohištvo, ni pa našla v hiši nobene zlatnine, o kateri je znano, da jo je pokojnica imela. Očividno gre torej za roparski umor. V teku današnje preiskave je padel sum na dve osebi, kj ju orožniki še zaslišujejo. SPORT Dve mednarodni tekmi SK Iz Julijske krajine Praprot pr! šempolaju. Pretekli teden se je smrtno ponesrečil 32 letni Alojz Peric, po domače Hocman. Ko je hotel na skedenj, je najbrž izgubil ravnotežje in naslednje jutro so ga našli domači mrtvega v mlaki krvi. Bil je zaveden in pošten fant in splošno priljubljen v vasi in okolici. Zato je tudj globoko užalostil vso vas sklep šen-polajskega župnika, ki je pokojnemu odrekel cerkveni pogreb, ker ni izključena možnost samomora. Kljub temu bo pokojnikov spomin ostal ohranjen med vaščani. Naj v miru počiva! V Gorici so umrli: Jug Amalija, 43 let; Roje Ana iz Rihenberka, 50 let; Katarina Kosmač iz Cerknega, 26 let; Anton Jug od Sv. Lucije, 35 let. V Trstu so umrli: Jurij Pokanic, 65 let; Just Stare, 58 let; Eugen Zlobec, 53 let; Ivanka Gojka-Kalc, 52 let; Ivana Verčon-Volk, 83 let; V Trstu so se poročili: Lojze Cernigoj z Danilo Frlugovo in Stanko Pertot z Rozo Verginello. Z motociklom se je smrtno ponesrečil 25 letni Venček Jež iz Spodnje Tribuše. Nesreča se je zgodila v Solkanu. Jež je bil takoj mrtev, njegov tovariš Rihard Mervic od Sv. Lucije pa je dobil take poškodbe, da je moral v bolnico. Tujski promet z Jugoslavijo. V Gorici so se sestali na konferenco zastopniki turističnih odsekov iz Gorice, Trsta, Vidma. Reke, Pule in Postojne. Razpravljali so o možnosti poglobitve in izboljšanja turističnega prometa med Italijo ln Jugoslavijo. Sklenili so sklicati že v bližnji bodočnosti novo konferenco v Gorici in na njo povabiti tudi zastopnike turističnih organizacij iz Jugoslavije, saj nudi Goriška rea mnoro zanimivega in privlačnega, Prihodnji nasprotnik našega Ugaša bo v soboto V soboto in v, nedeljo bo igrala Ljubljana dve mednarodni tekmi. Gostuje celovški prvak K. A. C., ki je sicer že znan iz prejšnjih svojih nastopov pri nas, vendar ga zadnje čase nismo že dolgo gledali. Od tedaj se je moštvo močno okrepilo in igra v avstrijskem podeželskem nogometu zelo vidno vlogo. Razveseljivo je počasno zopetno uvajanje rednega nedeljskega nogometnega sporeda. Morda bi si želeli tudi krepkejših tekem, zaenkrat pa moramo biti zadovoljni tudi z nasprotniki iz nam bližjih sporinih središč. Gre predvsem za to. da se jakost tekem od nedelje do nedelje stopnjuje, poleg tega pa je zelo važen finančni moment. V poletnem času je mnogo nogomptne publike na počitnicah in za n:tzna stojišča r.e more klub vabiti dragih moštev. Dve tekimi z uvaževanja vrednim celov-im moštvom bosta zelo prikladni za pre-6kušnjo igralcev, ki so klubu na razpolago. Med tednom teče trening na igrišču že z znatno silo. saj bo že čez mesec dni prva ligaška tekma. Nekaj novih moči se je pojavilo v klubu, nekaj jih je dorastlo iz bo celovško moštvo KAC — Igralo In t nedeljo 0 rezerve in pomladka. Treba «e bo odločiti 1 za skupino igralcev, ki naj v bodoči segoni tvorijo jedro ligaške enajstorfce. Zato bosta nastopili proti KACu dve ßkoro popolnoma različni garnituri, pa da vidimo. V nedeljski tekmi proti Mariboru se je zlasti uveljavila napadalna vrsta, ki je bila že dolgo ranljiv del moštva. Sioer ni realizirala, kar bi bila mogla, toda videti je bilo vse drugače življenje, vse poletnejši napredek v ustvarjanju situacij. Brez dvoma se bo dalo v teh tednih, ki so 8e pred začetkom ligaške kampanje, tndi v napadalno petorico uvrstiti pet izbranih igralcev. ki bodo malo drugače kos svoji nalogi kot lanski, ki so v 18 ligaških tekmah dali vsega 31 golov. Konture bodočega moštva se že kažejo. Treba je le še pred dokončno odločitvijo videti, kaj je vse na razpolago in kaj po-edini igralci veljajo. Prihodnji teden se bo na podlagi tega dvodnevnega »izpita« sestavita skupina prvega moštva, ki bo po. tem podvržena sistematičnemu treninj^u. V toliko sta te dve tekmi zanimivi tudi s širšega stališča. Tretji gost z Jadrana na Iliriji V soboto ob 2030 zadnja tekma za Jadranski pokal Za Jadranom in Triestino se nam bo v soboto predstavila še susaäka Viktorija. Viktorija je eden izmed najmočnejših plavalnih klubov v dTžavi. Njeni plavači in plavačice Mini, Bierova, Smolikova itd. pomenijo že danes mnogo. Zlasti velja to za Smolnikovo, o kateri lahko rečemo, da v hrbtnem plavanju nima konkurence. Upamo, da bodo ilirijanski plavači kljub utrujenosti po tekmi v Trstu krepko zastopali belo-zelene barve. Za Wilfana' pa seveda utrujenost ne velja. V Trst. ni smel, pa zato marljivo trenira v Ljubljani. Waterpolo moštvo, ki sc bo borilo za drugo mesto v tem tekmovanju, pa bo s pomočjo podpore in zanimanja občinstva gotovo zmagalo. Nasvidenje v 6oboto ob 20.30 na Iliriji. Prodaja vstopnic v soboto od 10. ure v kopališču. V nekaj vrstah Jarmila Zverina, članica praške Slavije in češkoslovaška unioreka rekorderka v hrbtnem plavanju z rezultatom, znatno boljšim od jugoslovenskega rekorda, se je, kakor znano, preselila v Ljubljano, kjer se je prijavila Iliriji. Od svojega kluba, kakor tudi od češkoslovaškega plavalnega saveza je dobila odpustnico in dovoljenje za takojšnji nastop, zaradi česar je Ilirija predlagala njeno verifikacijo našemu savezu v Zagrebu. Savez je plavačico tudi verificiral, toda s šestmesečno karenčno dobo, tako da bo mogla nastopati za Ilirijo šele prihodnje leto. Zverina jena tekmovanju med Ilirijo in splitskim Jadranom že nastopila izven konkurence na 100 m hrbtno in je brez težave dosegla čas 1:31.8. Bila je torej zelo blizu jugoslovanskemu rekordu na tej progi, ki ga ima Sušačanka Wimmerjeva z 1:31.2. Ljubljanska Svoboda je v nedeljo gostovala v Trbovljah proti tamošnjemu Amaterju ter podlegla z 0:5 (0:1). Domačini se kljub zmagi topot niso izkazali. Njihov napad je igral zelo raztrgano, zlasti v prvi polovici, ko so bili gostje stalno pred vrat-mi domačinov. Sele v drugi polovici so Tr-boveljčani igral bolj resno ter zvišali rezultat ria 5:0. Svobodašj so igrali dokaj požrtvovalno. Zlasti se je odlikoval napad, ki pa je bil pred golom premalo odločen. Sodil je g. Božič. Po zadnjem srečanju v teniSkem tekmovanju za srednjeevropski pokal med Aav-strijo in Madžarsko je stanje naslednje: 1. CSR. (2 točki, 5:1). 2. in 3. Jugoslavija in Poljska (2 točki. 4:2), 4. in 5. Avstrija in Madžarska (1 točka, 5:7), 6. Italija (0 točke. 1:5). Avstrija in Madžarska sta odrigrali že po dva dvoboja, ostali pa le po enega. Številke v oklepajih pomenijo razliko game-sov. Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. Tajništvo Zveze, posluje sedaj v novem lokalu: hotel Miklič, nova stavba, IV. nadstropje ,soba 424. Uradne ure so vsak torek, petek in sobota od 17. do 19. V petek ob 19.30 seja kazenskega odbora, ob 20. seja tehničnega in upravnega odbora. Točno in polnošteviIno. Na sejo k. o- se vaJbita gg. Kermavner in s. s. Pevalek. ASK Primorje- Klubovo tajništvo posluje sedaj v novem lokalu: hotel Miklič, nova stavba, IV. nadstropje, soba 424. Uradne ure: vsak ponedeljek, sreda ln četrtek od 17. do 19. Redna odborova seja v ponedeljek ob 20. v tajništvu. SK Ljubljana. Danes točno ob 17.30 obvezen trening ligine skupine. V petek igrajo jumiorji trening tekmo. Na igrišču naj bodo ob 17.30. S. K. Slavija. Danes ob 20. važen sestanek vseh nogometašev v lokalu. Radi nedeljske tekme vsi. Ob 20.30 seja celokupnega odbora. Poleg vseh odbornikov naj prideta tuldi revizorja. Sokolstvo koroškega okrožja je osamljeno priredilo zelo lep nastop Mežica, 20^ julija V niz sokolskih manifestacij ss je vključilo tudi Koroško sokolsko okrožje, ki je priredilo svoj vsakoletni zlet pod sivo Peco, v Mežici. Slabo vreme, ki je ves teden ogražalo našo prireditev, se je v soboto pred zletom toliko popravilo, da je bilo možno izvesti vse priprave za zlet, takoj nato pa je zopet začelo deževati in je lilo do jutra. Kljub negotovemu vremenu 60 se zjutraj odpravila društva na zlet in sicer so dospele edinice: Ribnica, Vuhred-Marenberg, Vu-zenica-Muta, Dravograd, Guštanj, Slovenj-gradec, Zeriav in Črna. Prevoz se je letos izvršil s postaje Prevalje z vozmi, ker je avtobusno podjetje zahtevalo nemogoče cene za prevoz. Toda nismo se prestrašili ovir. Ob 9. uri so se pričele skušnje za popoldanski nastop pod vodstvom brata okrožnega načelnika Vončine Stanka in sestre okr. nač. Gačnikove Mire. Po skušnjah je bila tekma v balkanskem izmenskem teku za prvenstvo okrožja. Prvo mesto je odneslo domače društvo. Že vse dopoldne so prihajali tudi drugi gostje od vseh strani peš in z vozili. Ob 14. se je izpred gostilne Stopar v Mežici razvil velik sprevod sokolskih pripadnikov. Korakalo ]e vsega v sprevodu z državno zastavo na Čelu 350 sokolskih bratov in sester. Lepo je bilo pogledati te vrste sokolskih borcev z naše meje, ki so brez dvoma najbolj izpostavljeni zunanjim in notranjim sovragom naše misli. Povorka je zavila na letno telovadišče. ki je bilo primerno okrašeno. Nato je nagovoril zbrano članstvo in občinstvo br. starosta mežiškega Sokola Von čin a Stanko. Pozdravil je zastopnike oblastev. nato zastopnika župnega starešinstva mariborske župe br. Dojčinoviča in zastopnika župnega načelni-štva br. Stoparja. Nazdravil je prvemu starosti SK.T, godba je zaigrala himno. Župni tajnik br. Dojčinovič je v prisrčnem govoru omenjal naše brate, ki jih od Mežice loči komaj pol ure hoda. Za zaključek je vse članstvo odpelo »Hej Slovani«. Takoj nato se je pričel telovadni nastop. Zvrstili so se vsi oddelki in sicer brez premora. V»i vodniki oddelkov so bili na mestu, tako da je imel okrožni načelnik lahko delo. Lahko rečemo, da so vsi oddelki lepo izvedli svoje vaje. Tudi naraščaj, ki je dopoldne pri skušnji da! dosti dela. je vaje lepo izvedel. Pri orodni te'ovadbi je v glavnem nastopilo članstvo iz Mežice. .Tako je ««rajala orodna telovadha ženskih oddelkov, ki so nastopili samostojno pod vodstvom s. Gačnikove. Za zaključek so člani in članice izva;ali župne proste vaje in sicer odlično. Članske vaje so žele največ priznanja in tudi občinstvo ni Siedilo s pohvalo. Po končani telovadbi se je razvila bratska zabava na letnem telovadišču brez vsakega hrupa :n plesa. Dobro uro po nastopu so začeli telovadeči oddelki in gostje odhajati na vlak. Ostali so samo še najbližji gosti ter Slovenjgradec, ki je imel lastna prevozna sredstva na razpolago. Mir- B9t i*« te®»* teitet » Wa ÜSL šla. so se tudi razšla 6okoliska krdela g trdnimi sklepi, da 6e ob letu spet vidimo v-enem izmed ogroženih krajev naše meje. Ko je legel mrak na zemljo, je bilo telova-dišče prazno. Brez plesa, in nočne zabave je minilo naše slavje. Vreme je bilo ves dan lepo, ponoči pa je spet začelo močno deževati. Okrožje kakor tudi domače mežiško društvo sta lahko s prireditvijo zadovoljna in z njima vsa nacionalna meja od Marenberga do Pece. Naša društva so sicer majhna v našem okrožju ni večjih krajev, ni večjih društev, edinice so majhne, vendar pa zdravega jedra. V našem okrožju nikdar ne nastopa kaka vzorna vrsta (deset let je že minilo, kar je zadnjič sodelovala), ni nastopila naša vrla vojska. Mi nastopamo vedno sami. Svoječasno so na našo mejo veino prihiteli bratje iz mariborskih društev, zda i smo sami že več let, sami v tužnem Korotanu in menda le nam zvoni Gospc6vetski zvon. Korotanu; zdravo! Nove škarpe in mostovi v škofjeloškem okraju Škofja Loka, 21. julija. V kapucinskem predmestju, tik samostanskega zidu, na poti v Vincarje izgo-tavijajo veliko škarpo iz rezanega kamna. Bila je namreč nevarnost, da stara stena popusti :n bi bilo mesto čez noč odrezano od izprehajališča v Vincarje in od električne centrale. Nova škarpa je 8 m visoka in je zelo dolga. Stroški bodo znašali nad četrt milijona Din. Novo škarpo izgotavljajo zelo tndno, da bo trajala dolga desetletja. Drugo javno delo, ki gre hitro izpod rok. je ob puštalskem mostu. Lani so izgotovHi 80 m dolgo betonsko škarpo. zdaj jo podaljšujejo, da bo večji del Poljanščice nasproti mestu reguliran. Še letos bo tudi zgrajen nov puštalski most, važen za promet med Škofjo Loko, vasmi na obronkih Polhovgrajskih Dolomitov, Medvodami in Ljubljano. Povodenj leta 1926. je napravila v Poljanski dolini velikansko škodo. Med drug:m je uničila žeiezobeton-ski most v Puštalu. Dobili smo potem 3 m širok lesen most, ki je zadnje čase venomer popuščal. Novi most bo zdaj za dober meter višji in hkratu bodo povišali cesto ter jo nekoliko preložili na zemljišče posestnika Bodlarja. Cesta bo na mostu tlakovana, ob bregovih pa primemo razsvetljena. Stroški bodo znašali dobrega pol milijona dinarjev. Prav tako važen bo tudi novi most pri Praprotnem v Selški dolini, dobro uro hoda od Škofje Loke. Tudi ta most bo iz železobetona, obenem bedo izvršena obsežna dela na banovkiski cesti. V dolžini 1 km jo bodo preložili. Novi most bo zgrajen višje, preložena cesta pa bo speljana čez travnike in njive, do gostilne pri Kozini. Ta dela bodo veljala 627.000 »JUTRO« St. T3S 8 — četrte! 22. VIL 1937. Rafael Sabati*- 16 MORSKI KRAGULJ ^sarski rom? »Kako, da niste--?« je presenečen vzkliknil pilemič. »Kakor sem rekel: lahko vam podam dokaz za svoje besede, in prišel sem, da to storim, preden mi čas vzame možnost. Ne maram, da bi se stvar že danes javno razvedela; želim pa, da sestavite zapisnik, ki maj prepriča vsako sodišče o neosno-vanositi obtožbe, če bi v prihodnosti vendarle kdaj prišlo do nje.« To je bila pametna šahovska poteza. Dokaz de. janja ni bil na njegovem telesu, ampak na Lione-lovem in racum] je s tem, da ga bo čas izbrisal. »Saj vam pravima, sir Oliver: tudi če bi bili po zadnjih dogodkih res ubili Petra Godolphina, vas ne bi mogel spoznati za krivega.« »Vem sir, a meni gre za to, da ga nisem ubil. Glavni dokaz zoper meine je krvava sled, ki je vodila od trupla do moje hiše.« Gospoda sta živahno prisluhnila. »Logični, da, neogibni sMep iz tega dejstva je, da je bil v boju tudi morilec rammen. Kri nikakor ne more biti od žrtve. Da je plemičev nasprotnik v resnici dobil rano, dokazuje tudi Godolphinov okr- vavljen meč. In jfllaj kličem vas, ptemiK Baine, in vas, sir Andrew, za priči, da ni na mojem telesu niti. eine nove rane. Pokažem se vama tako golega kakor sem bil tisti dan, ko je nesreča hotela, da sem zaikolovratil na ta svet, in vidva se na svoje oči preverita, da govorim resnico. Potlej vas pa prosim,- plemič Baine, da sestavite pisanje, ki sem ga omenil.« Talko govoreč je že odlagal naprsnik. »Ker pa bedakom, ki me obtožujejo, nočem pripraviti zadoščenja, da bi me imeli za strahopetca, moram gospoda prositi, da ostane stvar popolnoma tajna, vse do trenutka, ko bi nastopila potreba njenega objavljenja.« Privolila sta, čeprav še vedno nekoliko malover. na. Toda po končani preiskavi sta izprevidela, da eo bile vse njune domneve ničeve. Pllemič Baine je napravil zaželeno pSsamje, in sir Andrew je kot priča dodal svoj podpis in pečat. S tem pergamenom v žepu je sir Oliver dokaj boljše volje odjezdil domov. Kakor hitro bi nevarnost za Lionela minila, je hotel razgniti to listino pred sirom KMigrewom in Rozamundo. Morda se vendarle še vse popravi, je mislil sam pri sebi. ŠESTO POGLAVJE Jasper Leigh Žalostni so bili božični prazniki v Godolphin Courtu, žalostni v Penarrowu. Vse dolge ure je sir Oliver tiste dni posedal pred kaminom, čemerno strmel v ogenj ter si spet in gpot ponavljal sleherno besedo svojega «aSnje- ga razgovora z Rozamundo, zdaj pofln ogorčenja, da je mogäa tako lahkomiselno verjeti v njegovo krivdo, adaj spet mehkejše, a žalostne volje, dar se je zavedal prepričevatoosti dokazov, ki so govorili zoper njega. Njegov po poli brat se je plašno in potrto plazil po hiši im se ni upal motiti sira Oliverja v njegovem premišljevanju. Predobro je vedel, kaj ga mori, vedel je, kaj se je bilo zgodilo v Godolphin Courtu, in vest ga je pekla, ker je puščal na bratovih ramenih križ, ki bi ga bil moral po vsej pravici sam nositi. Ta krivda ga je hudo tlačila, in ko mu je nekega večera čuvstvo prekipelo, je nazadnje izrazil svoje skeleče misli z besedami: »Noll,« je pričel, ko je stal v plapolajočem soju kamina ob bratovem naslanjaču in se mu z roko opiral na ramo, »ali ne bi bilo vendar bolje, da priznava resnico?« Sir Oliver je nagrbamčil čelo in pogledal kvišku. »Kaj se ti meša, Lai? Resnica bi te spravila na vešala.« »Morda pa ne bo tako hudo; kar ti trpiš, je vsekako huje kakor biti obešen. Oh, vse ure sem te opazoval ta zadnji teden dni Poznam gorje, ki te gloje. Krivica je.« In spet je pritisnil: »Nodi, res bi bilo naj>bolje, da priznava resnico.« Sir Oliver se je nasmehnil in prijel brata za roko. »To je plemenito od tebe, Lai.« »NM pol tako plemenito, kakor od tebe, zaradi mene prenašaš vse to.« »Fha,« je nestrpno vzkliknil sir Oliver la spet zastrmel v žerjavico. »Kom^> koncev lahko vsak trenutek vržem breme od sebe. Ta zavest daje človeku moč.« Njegov glas je bil robat in ciničen. Lionela je obliila mrzla zona. Molče je stal in si belil glavo z uganko, ki se je skrivala za Oliverjevimi besedami. Najrajši bi bil brata odkrito vprašal, a manjkalo mu je poguma; bal se je, da ne bi izdal svojih skrivnih misili. Kmalu nato se je poslovil in odšel k počitku. Toda še mnogo dni so mu dolible po možganih Oliverjeve besede: »Konec koncev lahko vsak trenutek vržem breme od sebe.« Kaj je to pomenilo? Najibrže je Oliver mislil, da se z odkrito izpovedjo lahko vsak trenutek opere krivde. Seveda ni Lionel niti v sanjah ni verjel, da bi bil brat res zmožen odpreti usta. Narobe, trdno je bil prepričan, da ne bo nikoli črhmil besedice. Vendar, križ je utegnil postati pretežak, kcprnenje po Rozamundi nad moč gkeleče. Lionel je trepetal ob misli na posledice. Strah mu je odkrival njegovo pravo bistvo, kazal mu je, kako malo resno je bil mišljen njegov predlog; samo bežna muka vesti mu je bila položila to ponudbo na jezik. In potem je prišel presodek: če je bil že sam v trenutku razburjenja zmožen toli lahkomiselno zatajiti svoje lastne želje, ali ni bilo enako mogoče, da se brat v obupu spotakne in res vrže breme od sebe? VIALI OftLAKI Kam pa,kam ? Za izlete 7-sedečen odprt avto Vam nudi SušterSič, Frankopan-Bka 22, telefon 31-87. 184S2-38 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Dia. ta Šifro ali dajanje naslova B Din. NajmanjSi metek 17 Din. Mlado postrežnico imožno, sprejmem takoj za vsak dan od pol 7 do 2. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 184&4-Ü Pisarniško moč i nekaj prakse, zmožno nemške in slovenske korespondence ter ostalih pisarniških del, sprejmem v večjem kraju na deželi. Na--v ip tiiinjo službo ter ■abtevo plač« pri polni oskrbi. Nastop 15. avgusta •li takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra moč 777«. 184'32-1 Pekovskega pomočnika mlajšega, z lastnim kolesom sprejmem takoj. Pekarna Jurman, Medvode. 18451-Jl Manufakturistka tevežbana podajalka v ma-nufakturi, z nepretrgano glužbo, nemščine zmožna, dobi mesto v manufakturni trgovini v Ljubljani. Stalna služba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s točnim opison dosedanjih služb pod »Samostojna prodajalka«. 18448-1 Kino-operaterja isvežbanega, z izpitom, ki mora biti izučen elektrotehnik, iščemo za takojšen nastop. Zaposlitev do konca oktobra, prosto stanovanje in hrana z mesečno plačo Ponudbe z zahtevki na ogl, odd. Jutra pod »Sezona«. asiie-i Gospodično - vzgojiteljico solidno, k; govori lepo nemški in ima gimnazijsko maturo, sprejmem v fino hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 3000«. 18460-1 Brivski pomočnik z mojstrskim izpitom, dober in soliden delavec, — išče stalno službo. Nastopi lahko takoj. Ivan Gardič, frizer, pni g. Rudi Erntner,| Jezica. 38432-2 Prodam Beseda 1 Din. davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Bojler na električni tok, ugodno naprodaj. Informacije v pisarni Delavske zbornice, Miklošičeva cesta 32. 184S3-6 40 voz vrtne prsti oddam. Ivan Jelačin, Emon-ska cesta 8. 18418-6 Stroj za napravo ledu tako Evano Kühlanlage in osebni avtomobil, oboje v dobrem stanju, ugodno naprodaj. Ponudbe pod šifro »3330« na ogl. odd. Jutra. 18435-6 Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 15 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Ugodno prodam Bibliothek des Allgemeinen und praktischen Wissens, 4 knjige. Tabor 5/II, vrata 8. 18429-8 Btfsvmti Beseda 1 Din, davek S Dia, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Sveže slive debele, bele, modre, kg Din 2.35, hruške, jabolka la Din 3—3.35, košare 50 kg franko namembna pos>taja raz-ko voznina — razpošilja 6. Drechsler Tuzla. 18447-38 Avto,moto Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro alt dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sachs motor dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18403-110 Vsaka besed» 60 par. davek S Din, sa Šifre ul dajanje naslova 6 Din; najmanjši tnesek 12 Din. Plačilna natakarica solidna, t znanjem nemščine, želi službo v večjem ©bratu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«. 18440-2 BS A motor v brezhibnem stanju, 350 ccm, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18460-10 Beseda l Din, davek 8 Din, &a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Par lepih črnih konj 165 cm visoki, za težko in deloma lahko vožnjo, brezhibnih, prodamo za 7.500 Din. Sever & Co., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. 18167-27 G. Th. Rothman: VRTISMRČEK Nove pustolovščine 57 Skozi ta vrata stopimo v kraljevo sprejemno dvorano. Storžislav III. sedi že oblečen na svojem stolu. Nu, pozna se mu, da je dremal, saj je še zdaj videti zaspan. Ko mu pa povemo, kaj se je zgodilo, se takoj predrami. »Že spet ta Hinko Podlasec!«, vzklikne z ogorčenim glasom. »Vsak dan je slišati pritožbe o njem!« Glasbila Beseda i Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din. Črn pianino »Pörsten svetovne znamke, skoraj nov, poceni prodam. Dobrajc, Maribor, Tattenba-chova 21. 18450-36 Vloge bivše Slavenske banke kupujemo proti takojšnjemu plačilu. Zazip, Zagreb, Ga-jeva 7. 17931-16 Tihega družabnika s kapitalom od Din 130 do 300.000 sprejme takoj tiravo tovarniško podjetje v svrho povečanja. Kapitalna sigurnost, rentabilnost velika. Pismene ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Konjunktura«. 18408-16 Med mestom In deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo oddam nasproti banovine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 164G5-33 Opremljeno sobo v I. nadstr. z dvema posteljama in posebnim vhodom takoj oddam pošteni in solidni stranki. Kolodvorska ul. 35/1, desno. 18430-33 Opremljeno sobo v mestu, oddam gospodu 1. avgusta. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 16481-23 Kot sostanovalca sprejmem solidnega gospoda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3S443-33 Sobe išče " Sobo z vso os—>0 in uporabo klavirja, iščem za 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Reden plačnik«. 18466-23a ml Vsaka besci» I D'.n; davek 3 Dm m dajanje naslova 5 Din; najmanjši tnesek 30 Din. Maribor, kavarna Astoria Molim damu od utorka po-slepodne za naslov — pod »Maribor«. 36436-34 NajlepSe samo v trgovini SEVER — MARIJIN TRG Z RAZPIS POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje ODDAJO vseh gradbenih, t. j. zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, mizarskih, steklarskih, ključavničarskih, pečarskih, soboslikarskih, pleskarskih in parketarskih del, dalje napeljavo vodovoda, sanitarne opreme, elektrike in strelovoda ter fresko slikarije na fasadi za gradnjo stanovanjskega poslopja na Jesenicah s končnim dogoto-vitvenim terminom 15. novembra t. 1., oziroma 1. avgusta 1938. Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objekta so interesentom na razpolago in vpogled pri gradbenem oddelku zavoda od dne 23. t. m. dalje, kjer morejo interesenti dvigniti vse razpisne pripomočke za Din 200.— za kompletni izvod, posamezne izvode pa po Din 75.—. Ponudbe je vložiti samo na popisih, ki so bili sestavljeni in dvignjeni pri zavodu, i. s. skupno za vsa dela ali pa tudi deljeno v obliki zmanjševalnega popusta na enotno uradno proračunane cene. Rok za vlaganje ponudb je dan 20. julija 1937. opoldne, prav tako vadi ja v znesku 10% od proračunanih vsot, ki se polaga pri zavodu proti reverzu. Obravnava dospelih ofert ni javna in si pridržuje zavod pravico oddati dela komurkoli izmed ponudnikov. V Ljubljani, dne 21. VII. 1937. POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE v Ljubljani. JCupini Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din. NajmanjSi snesek 17 Din. Parni kotel stoječ, cevni ali tudi Xi-do, 8 — 10 atm. pritiska in cca. 12 — 18 kv. m kurilne ploskve, dobro o-hranjen, kupimo. Ponudbe na Golob & Ko, tovarna kemičnih izdelkov, Vič pr; Ljubljani. 18273-7 ragocenosti l Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Cerne - juvelir Ljubljana, Wolfova allea 1. 12-38 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro alt dajanje naalova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Hranilne vloge vseb denarnih zavodov terjatve in vrednostne papirje r o o v i i m najkulantneje po naJv3P ceni takoj v gotovini A. Planinšek Ljubljana, Bethovnova ni. 14. Telefon 35-10 39-16 Bančno kom. zavod in menjalnica MARIBOR, Aleksandrova ul. 40. vnovčuje hranilne knjižice vseh bank in hranilnic. Kupuje vrednostne papirje, valute in zlatnike po najvišji dnevni ceni. Kompanjona ali kompanjonko s kapitalom od 20 do 40.000 Din ®a proizvod v Jugoslaviji išče Industrijec Jugoslovan v Franciji. Znanje ni potrebno. Dobiček siguren. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Industrie! štev. 22-42. Tajnost zajamčena«. 18872-16 Lokali Beseda l Dm, davek 3 Din. za šifro ah dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Lokal za brivsko-frizersko obrt, — iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18421-19 Trgovino mešanega blaga, — ugodno prodam radi odpotovanja. Dober promet oasiguran. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija Ljubljane«. 19485-19 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih biš ter vil ima naprodaj gradben, strokov lì taobražen posredovalce Knoaver Ludvik, Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeent graditelj ln sodni ceniteli za nasvete, brezplačno na razpolago. 69-30 sn 3Z CES Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tnesek 17 Din. Trisobno stanovanje s kopalnico, takoj oddam, Ogleda se: Gledališka stol ba 1.—3., poizve se pri hišni lastnici Kongresni trg 8, I. nad. od 12. do 3. ure popoldan. 18404-31 Komfortno vilo enostanovanjsko na Tržaški cesti št. 4a (vila Nasta) z garažo in vrtom, oddam ugodno v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 18408-31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 8 Dia. ta Šifro sil dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi snesek 17 Din. Stanovanje 6 sob z vsemi pritiklinami ali dve stanovanji po 3 sobe skupaj, blizu Sentpeterske oer-jve ali v centru, iščem za 1. VIE. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6 sob«. 1 16400-aia Vsaka bes» da 4 t*n; davek 3 Din, ta dajanje naslova è Din; najmanjši znesp.k 20 Din. Gospodična srednjih let, želi zaradi po manjkanja znanja poročiti gospoda s pravico na pen-zijo in plemenitim, mirnim, značajnim srcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poroka avgusta«. 18453-35 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Preklic Podpisani Tancar Albin, tov. del. ® Jesenic, Gosposvetska c. 34 preklicujem in obžalujem žalitve, izrečene o g. Majerhold E di ju, trg. pom. z Jesenic in se mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega pregona. Jesenice. 17. VII. 1967. Tan-caT Albin. 18434-31' Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desetti so čem Mtateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese korist trgovca ta kupcu. Izgubljeno Izgubil sem raz.ne dele motorja. Najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi. A. Kaučič, Tržaška c., Glince 18. 18433-38 Iščemo PARNI KOTEL a*—25 m2 ogrevne površine, 4 atm. pritiska, po možnosti s stopničastim goriščem, rabljen, dobro ohranjen. Ponudbe na Propaganda d. d. Zagreb, Jelačičev trg 5, pod >4192«. PRVOVRSTNI FOTOAPARATI na mesečno odplačilo Zahtevajte brezplačne prospekte št. 20 JUGOAGENCIJA Zagreb, Ilica 43/L Za Hrvatsko, Slovenijo in Dalmacijo iščemo PROVIZIJSKEGA trgovskega potnika, za prodajo eteričnih olj za parfume, ko-lonjske vode in druge kozmetične preparate, ki je dobro vpeljan v apotekah, drogerijah in parfumerijah. — Ponudbe na oglasni oddelek »JUTRA« pod »Trgovski potnik«. 5821 INSERIRÀJTE V „JUTRU" ! Zahvala Za vse izraze globokega sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob prerani smrti naše predrage ANICE VIHER roj. SEKULA UČITELJICE, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se čutimo dolžne, da izrazimo hvaležnost udeležencem pogreba, in to gg. zastopnikom prosvetnega in tehničnega oddelka kr. banske uprave, predsedstvu JUU in učiteljskega pevskega zbora, upravitelju šole, učiteljstvu, šolski mladini in č. g. župniku iz Črnuč, zastopstvu tvrdke F. Urbane, gg. stanovskim tovarišicam in tovarišem drage pokojnice, uradništvu kr. banske uprave, čč. duhovščini ter vsem prijateljem in znancem Aničinim, ki jih tu ne moremo posebej imenovati. Naj sprejmejo našo posebno zahvalo mnogoštevilni darovalci prekrasnega cvetja, ki ga je Anica tako ljubila, in vsi oni, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani ter lajšali na katerikoli način našo bol. Vsem, vsem naša odkrita zahvala! Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi oo. frančiškanov v torek 27. t. m. ob pol 7. uri. V LJUBLJANI, dne 22. julija 1937. žalujoče rodbine: Ing. VIHER — SEKULA — SEŽUN — SUPANČIČ. ZARES PRIJETNO JE BRITJE SAMO Z UPORABO RASIBLOC'3 Nov način naglega britja! 1. Velik prihranek na času (zadostuje priprosto mazanje s Ra-siblocom, a po pol minuti se te i lahkoto obrijete. — 2. Britje z Rasiblocom je _ higi-jenjčno in antiseptično in kot tako priporo_ čano od kemikov in strokovnjakov. 3. Pri britju « Rasiblocom ni potrebna naknadna masaža s kolonjsko vodo, galunom ali sličnim. Dobi se v vsaki trgovini te stroke. (vedno svež) Samo 10 minut kuhanja. Tudi za diabetike brez ali z malo sladkorja. D. Pechmajou & Cie, Zemun 5718 ODPRAVI mommM 1HHMH; LASIH*.TAM0:USTAVI IZPADANJE LA' LADE PÖDASTEJO TUDI HA PLEŠASTO!" . JTAKIEHICA PO POVZETJU r-DÌH AO.-t PtóTrt I NA M N 7.-hjpnFDNA1Z0ZMETIKA-SPU T Naročniki „Jutra" so zavarovani za 10.000 Din Ob vsaki priliki — se spomnite da «o .Jatrovi* .Mali oglasi* t Sloveniji najuspeSnejSa, najcenejša ln najhitrejša posredovalni e» sa sluibe vseb rrst s» prodajo ln nakup vseh stvari ca nepremičnine, lokale. podjetja, kapital, ietti tve io sa vso drogo Urejuje Davorin Ravljen, w izdaja aa konzorcij ijutraf Adog Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d, & kot tiskarnama ftw %cao, B» taseatnJ M J« fidgBWt« ÄJoja Noja* m I WuWJaifc