‘OSREDNJA KNJIŽNICA _CELfc 1 1307 ? U43 m} GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „ E L K R O J " MOZIRJE ŠTEVILKA 1 LETO 1977 OBLJUBA DELA DOLG V zadnji številki „KROJA" smo obljubili spremembo zunanje oblike našega glasila in to smo tudi izpolnili. Upamo, da bomo z majhnim napredkom v papirju in obliki razveselili vas, ki ga redno prebirate. Naša velika želja je, da bi se vzporedno z zunanjim videzom naše glasilo obogatilo vsebinsko, notranje. To je dolžnost nas vseh, ki smo neposredno odgovorni za njegovo vsebino, kakor tudi vas, ki naj bi bili naši sodelavci in pomagali pri našem delu. Borili se bomo, da bo to naše glasilo postalo še bolj „naše", pristopno slehernemu bralcu, da bo v njem našel prostor vsak, ki bi želel sodelovati ali pa, da bi v njem našli vsi vsaj nekaj, kar bi želeli vedeti. Želimo vam približati informacije, ki so v neposredni zvezi z vašimi najožjimi interesi, važnejša družbenopolitična vprašanja, ki zadevajo samoupravljanje, vaše družbenopolitično delo, socialno varnost in osebno zadovoljstvo. Prosimo vas, da nam pomagate vsi krojiti našo pot in uresničevati temeljno vsebinsko zasnovo. Vera priprave na volitve 1978 S tem prispevkom vas želimo spomniti na veliki pomen dela, ki ga morajo opraviti dmžbenopolitične organizacije v pripravah na volitve. Pripraviti morajo pogoje, v katerih mora imeti vsak delovni človek in občan vse možnosti, da kar najbolj uveljavi svoje pravice in opravi svoje dolžnosti pri volitvah delegacij in delegatov za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Vsaka štiri leta volimo svoje delegacije in delegate, da bodo kot naši odposlanci odločali o vseh najpomembnejših družbenih vprašanjih. V zahtevnem in odgovornem procesu odločanja v sindikalnih in družbenopolitičnih organizacijah, v TOZD, v krajevnih skupnostih, na sestankih in zborih, izvajamo funkcijo samoupravljanja in oblasti kot neločljivi prvini. Izvoljene delegate in delegacije zadolžujemo, da naše želje prenesejo v skupščine in da sprejmejo najboljše odločitve, ter nas o tem tudi obveščajo. Volilci so aktivni nosilci pravic in dolžnosti, saj so volitve le eno od dejanj našega odločanja, saj z njimi izberemo najboljše izmed nas za člane delegacij in delegate za skupščino. Volitve zato pomenijo uresničevanje dela naših samoupravnih pravic in obveznosti. Z izvolitvijo bomo svoje delegacije in delegate zadolžili še za hitrejši družbeni napredek in želja je da bi skupno z njimi vlagali vse svoje ustvarjalne sile in sposobnosti, da zastavljene cilje dosežemo. Kaj je volilna komisija? Volilna komisija je organ predsedstva republiške konference SZDL Slovenije. Sodeluje z dmgimi dmžbenopolitičnimi organizacijami, družbenimi organizacijami in društvi oziroma njihovimi zvezami in združenji glede stalnih kadrovskih in političnih priprav in izvedbe volitev. Ustanovi jo predsedstvo RK SZDL, ki določi tudi število članov in sestavo, imenuje predsednika, podpredsednika in sekretar- ja volilne komisije. Pri uresničevanju svojih nalog sodeluje volilna komisija z volilnimi komisijami občinskih konferenc, mestne in obalne konference, ter organi medobčinskih svetov SZDL—. Z volilnimi komisijami drugih republiških in pokrajinskih konferenc SZDL izmenjuje izkušnje in se v okviru komisije za volitve in volilni sistem pri Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije sporazumeva in dogovarja o skupnih nalogah in aktivnostih v političnih pripravah na volitve v zvezne organe. Osnova vseh priprav za volitve so kadrovske priprave, ki potekajo med enimi in drugimi volitvami. V tem času so dolžni vsi organizirani nosilci volilnih priprav spremljati in evidentirati tiste delovne ljudi in občane, ki so se s svojim delom v samoupravni praksi uveljavili in pridobili na ugledu. Stalno evidentiranje možnih kandidatov za vse voljene funkcije je javen in organiziran potek predvolilnih dejavnosti, ki naj prispeva k uresničevanju sprejetih načel kadrovske politike. Program predvolilnih aktivnosti, oziroma program nalog, sta sprejela izvršni odbor predsedstva RK SZDL Slovenije in volilna komisija predsedstva RK SZDL Slovenije in to za: a) obdobje do predkandidacijskih opravil, to je do konca leta 1977 b) obdobje predkandidacijskih, kandidacijskih postopkov in volitve članov delegacij . Najprej se mora ovrednotiti dosedanje delo in kadrovska struktura delegacij in članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, izvršilnih organov ter nosilce posameznih volilnih funkcij za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter organov samoupravnega nadzora. Na podlagi temeljne analize se morajo pripraviti argumentirani predlogi za reelekcijo oziroma rotacijo in to tako za nosilce posameznih volilnih funkcij kot za izvršilne organe in za celotne delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti. Nosilci in usklajevalci teh nalog so koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in predsedstva, oziroma izvršni odbori SZDL. Vse ocene dosedanjega dela ter ustreznosti organizacijske in kadrovske strukture delegatov in članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti, skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, izvršilnih organov ter nosilcev posameznih vodilnih funkcij, za skupščino družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter organov samoupravnega nadzora mora biti sprejeta na sejah krajevnih, občinskih in republiške konference SZDL—. Tu je treba sprejeti tudi konkreten program neposrednih nalog za obdobje evidentiranja in predlaganja možnih kandidatov. V prvem polletju letošnjega leta bodo republiške, občinske in krajevne družbenopolitične organizacije, družbene organizacije, društva in samoupravni organi TOZD in KS intenzivno nadaljevali akcijo evidentiranja naših kandidatov. V mes;cu juliju 1977 bosta koordinacijski odbc, za kadrovska vprašanja in volilna kumisija pri predsedstvu RK SZDL napravila prvi pregled evidentiranih možnih kandidatov. V tem obdobju priprav je treba zagotoviti, da bodo pravočasno sprejeti vsi ustrezni normativni akti in vsi dokumenti, ki so osnova za potek izvedbe volitev. Same priprave za volitve kot tudi njihov kasnejši potek bomo spremljali in vas o tem sproti obveščali. Vera Pečnik INFORMACIJA O GIBANJU PROIZVODNJE ZA PET MESECEV Pet mesecev je za nami, dovolj, da že lahko približno ocenimo, kakšno bo naše stanje po fizični in finančni plati takrat, ko bo treba zaključiti finančno leto. PROIZVODNJA: Petmesečno delo, ki je za nami, nam je v fizičnih pokazateljih dalo zadovoljive rezultate, saj vidimo, da letošnje leto naša produktivnost narašča iz meseca v mesec. Primeijava med dejansko izdelanimi in načrtovanimi komadi za leto 1977 je naslednja: 2 izdelano 1977 plan 1977 izdelano 1976 indeks indeks 1 2 3 1 : 2 1 : 3 januar 47.291 48.300 z 1.891 98 113 februar 50.360 52.900 57.748 95 87 marec 49.574 52.900 49.797 94 100 april 59.688 50.600 49.747 117 120 maj 54.305 48.300 49.833 112 109 SKUPAJ: 261.218 253.000 249.016 103 105 Izdelali smo za 3 % več, kot je bilo načrtovano, v primerjavi z lanskim letom pa za 5 %, čeprav se število zaposlenih ni spremenilo. Povprečen čas izdelave po letnem načrtu je 41 minut, toda z natančno analiziranimi gibi nam je čas uspelo skrajšati, zato je bilo povprečje časov v januarju 40,580 minute, v februarju 41,437, v marcu 39.362, v aprilu 36,040 in v maju 38,267 minute. V šivalnici so se % doseganja razpoložljivega fonda časa gibali takole: januar 95 %, februar 98 %, marec 101 %, april 102 % in v maju 103 %; krojilnica v januarju 125 %, v februarju 107 %, v marcu 124 %, v aprilu 105 % in v maju 99 %. In še likalnica: januar 118 %, februarja 111%, marca 101 %, aprila 111 % in maja 112%. Število prisotnih delavcev, ki delajo na normo, je bilo v teh mesecih zelo blizu načrtovanemu, večji izpad je bil le v maju, ko je bila povprečna prisotnost le 96 %. Za sezono, ki jo imamo trenutno na proizvodnem programu, imamo razprodano več, kot pa so naše proizvodne zmogljivosti, zato nam delajo kooperanti, ki so nam doslej izdelali (v letu 1977) že 63.023 komadov, kar je več kot naša enomesečna proizvodnja. Z izvozom smo letošnje leto pod planom, saj smo načrtovanega dosegli samo 19 %. Stanje se bo v kratkem razdobju popravilo, ker delata trenutno za izvoz kar dve skupini v šivalnici. Zaloge reprodukcijskega materiala, gotovih izdelkov, nedokončane proizvodnje in trgovskega blaga se gibljejo v mejah normale, saj jih vseskozi spremljamo, ker so v njih vezana visoka obratna sredstva. Nekaj finančnih pokazateljev in ostalih podatkov: Naša skupna realizacija znaša za štiri mesece letošnjega leta 50.705.025 din, vsi realizirani stroški pa 45.913.815 din. V realizaciji predstavljajo največjo postavko vsekakor prodaja proizvodov in sicer 90 %, realizacija trgovskega blaga 2 %, prejeti skonti 3 %, ostale postavke pa so precej manjše. Med realiziranimi stroški odpade največji % na stroške realizacije proizvodnje in sicer 84 %, na nabavno vrednost trgovskega blaga in materiala 4 %, skonti in superrabati 11 %, ostalo pa predstavljajo zamudne obresti in izredni izdatki. Naš čisti finančni rezultat je za štiri mesece vsekakor pozitiven in znaša 3.514.892 din. Za obračunane brutto osebne dohodke smo letos izplačali 8.467.571 din, za obračunane prispevke iz osebnih dohodkov 2.631.136 din, izplačani netto OD so znašali 5.836.435 din in za boleznine do 30 dni 187.327 din. Povprečni izplačani osebni dohodki na delavca na podlagi vkalkuliranih ur so bili 4.217 din, število prisotnih delavcev na podlagi vkalkuliranih ur pa 346. Doslej obračunana amortizacija po minimalni stopnji je 443.922 din in po povečani stopnji 691.668 din. Vkalkulirane pogodbene in zakonske obveznosti znašajo za štiri mesece 1.279.926 din. To je nekaj podatkov, ki naj služijo za kratko informacijo do natančne analize, ki bo izdelana po sestavi periodičnega obračuna. Pečnik Vera MEJNIKI, KI JIH NE BOMO NIKOLI POZABILI Bliža se mesec julij, mesec, v katerem naša delovna organizacija vsako leto kolektivno preživlja letni dopust, ki si ga po napornem delu zasluži vsak delovni človek. Koristijo ga ljudje širom naše države. Pa vendar niso bili vsi juliji namenjeni rekreaciji in uživanju. Spomnimo se samo nekaj desetletij nazaj — na leto 1941. Takrat so nemške fašistične horde zavojevale skoraj vso Evropo. Prihrumeli so tudi v našo državo in takratna vlada in armada nista bili sposobni upreti se velikemu nemškemu pritisku. Še več, paktirali so z njimi tako, da je bilo celotno jugoslovansko ozemlje zasedeno v nekaj dneh, stara jugoslovanska vojska pa razorožena. Večina vojakov je odvrgla orožje in se brezglavo vračala domov, nekaj pa so jih polovili in odpeljali v ujetništvo. Toda vsi le niso mislili tako. Bilo jih je nekaj, v začetku lahko rečemo peščica, pogumnih, dobro organiziranih in patriotsko usmerjenih ljudi, strnjenih okrog komunistične partije in sedaj legendarnega voditelja tov. Tita, ki so mislili povsem drugače, čeprav so imeli pred seboj več tisočkrat močnejšega sovražnika, merjeno z orožjem, niso obupali. Obupali pa niso zaradi tega, ker so trezno verovali v nekaj, kar sovražni okupator nikoli ni in tudi nikoli ne bo imel, če se slučajno povrnejo temačni časi, to pa je zaupanje naših ljudi v bratstvo in edinstvo naših narodov, kakor tudi v pravičnejše življenje, katerega so obljubljali voditelji upora. Ljudje so jim zaupali — prihodnost je pokazala, da se niso zmotili. Ne bi našteval posameznih bitk in bojev, ki so jih bojevali naši hrabri očetje in bratje, matere in sestre širom naše domovine, ker bi jih bilo preveč. Omenimo le eno bitko, ki se je pričela 4. julija 1941 in je trajala do 9. maja 1945, imenovala pa se je narodno osvobodilna revolucija. V tem času nismo premagali le okupatorja temveč smo izbojevali predvsem nove družbeno ekonomske odnose, nov družbeni red, ki je dobil podporo od skoraj vseh do takrat zatiranih narodov. Ta red se znova in znova izpopolnjeval, znova je dobival nove oblike, novo vsebino, vendar vedno v smeri izboljševanja delovnih pogojev delovnega človeka, kakor tudi družbeno ekonomskih odnosov. Porok za takšen razvoj je prav gotovo Zveza komunistov in borčevska organizacija kot zvesta spremljevalka naše ideologije in njenega voditelja tov. Tita, ki letos praznuje dva visoka jubileja 85. letnico rojstva in 40 letnico prihoda na čelo KPJ. Vsega tega pa ne bi bilo, če ne bi bilo 4. julija „Dneva borca" in 22. julija „Dneva vstaje slovenskega naroda", to je datumov, kateri pomenijo začetek novega, lepšega, boljšega, pravičnejšega... - IČ pot spominov „V tej hiši je bil 18. aprila 1937. USTANOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE". Tako je napisano na plošči, ki je pripeta na zid Barliče-ve hiše na Čebinah, kjer so v zgodovinski noči med 17. in 18. aprilom leta 1937. sprejeli manifest udeleženci ustanovnega kongresa KPS. Ustanovni kongres je pripravil in vodil tovariš Edvard Kardelj. V manifestu je zapisano, da je „za rešitev slovenskega naroda edina pot v združevanju vseh demokratičnih sil, ki jim je pri srcu usoda slovenskega naroda", da je ..slovenski delavski razred kot najbolj zaveden, napreden in organiziran del slovenskega naroda zgodovinsko odgovoren za njegovo prihodnost." Od 1. do 2. avgusta pa je bil v Anin dolu pri Somboru ustanovni kongres KP Hrvatske, ki ga je organiziral in vodil Josip Broz Tito. Sredi avgusta istega leta je izvršni komite kominterne tovariša Tita pooblastil, da prevzame vodstvo celotnega delovanja partije v domovini in pripravi vrnitev CK KPJ iz emigracije. Prvi kongres KPS pa je bil v Šmiglo-vi zidanici nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini, kjer je bil navzoč tudi Josip Broz Tito. Edina sila, ki je bila sposobna na slovenski zemlji orgnanizirati upor proti okupatorju in se bojevati za obstoj slovenskega naroda, je bila KPS, ki je v začetku štela le 1.200 članov. Njena idejna moč je bila močnejša od števila. Zbližala se je z vsemi ljudmi — s kmeti, z delavci, z napredno inteligenco, z vsemi pravimi borci za domovino, ki so bili zanjo pripravljeni žrtvovati vse — tudi življenje. Zaupanje tako velikega števila ljudi si je KP pridobila z neustrašnimi borbami za vseljudsko demokracijo, v predanosti vseh njenih članov osvobodilnemu boju. Čebinam gre največja zasluga, da so vsi Slovenci v začetku maja 1945. leta dočakali tisto, za kar so se borili že na leta — mir, svobodo in enakopravnost. Danes je Slovenija najtesneje povezana z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije. Napredne ljudske množice so prijele za orožje, se borile za to, da uresničijo svoje ideje, da stopijo v boj na življenje in smrt, če hočejo ostati na svoji zemlji, da bo ta boj pomenil tudi vzpostavitev demokratične ljudske oblasti v novi domovini, enakopravnost vseh narodov in narodnosti in lepšo bodočnost vseh. Ravno iz teh teženj je zrasla naša Osvobodilna fronta s tovarišem Titom na čelu. V vseh jugoslovanskih narodih so se oglašale svobodoljubne težnje in borbena volja vseh ljudskih množic proti fašistični zveri. Danes Jugoslavija ni več zaostala država na Balkanu. Pri nas je utrjeno samoupravljanje, razvili smo sistem vseljudske obrambe, sposobni smo, da skrbimo zase, za naš napredek in razvoj pod vodstvom tovariša Tita. Ustanovni kongres KPS je pomenil začetek nove dobe, ki je leta 1945. dosegla svoj vrhunec v zmagi naših narodov in narodnosti s tovarišem Titom na čelu, zmago nad fašističnim terorjem ter osamosvojitev in osvoboditev. VERA saaaaaaaaaaa DELO ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠEM KOLEKTIVU Približuje se konec prvega polletja. To je čas, ki je primeren, da naredimo kratek povzetek o aktivnosti ZK pri nas in čas, da si povemo, kaj smo v tem času delali dobro in kaj slabo. Na eni izmed zadnjih sej smo biti seznanjeni s stališči in oceno IK predsedstva CK ZKJ, samoupravnim sporazumom o združevanju dela v DO, statutom DO, z aktom pravilnik o medsebojnih odnosih delavcev in s pravilnikom o nagrajevanju po delu. V bodoče bo treba sprejeti pravilnike, ki bodo nagrajevali delo na delovnem mestu in ne kot je bilo doslej, ko se je ocenjevalo delovno mesto. Temeljni akt v DO je Samoupravni sporazum o združevanju dela. Naša partijska organizacija je dala na to svojo oceno in zadolžila strokovne službe, da takoj pristopijo k izdelavi omenjenih aktov, ki bodo v praksi reševali smeri zakona o združenem delu. Med drugim je bila dana tudi ocena bančnemu sistemu, kot preveč izkoriščevalskemu. Dohodkovni odnosi se bodo v praksi težje uveljavili zaradi tega, ker bodo trgovske organizacije, kot eden izmed členov v tej verigi, še vedno zahtevale take kondicije oziroma dohodke, ki bi pokrivale njihove stroške poslovanja in njihovo akumulacijo, v večini primerov pa niso pripravljene prevzemati rizika poslovanja, ki je zlasti v takšni DO kot je naša (modni artikli) še kako prisoten. Na tem področju bo morala ZK in ne samo DO priskočiti na pomoč, tako da se bodo intuicije zakona uresničile. V naše vrste smo sprejeli tudi tri nove člane in sicer Mužar Ernesta, trgovskega predstavnika za Hrvatsko, Kosta Milanova, trgovskega predstavnika za Srbijo in Marovt Petra, mehanika. Vsi smo bili enotnega mnenja, da so pri nas še ljudje, ki bi se lahko aktivno vključili v politično delovanje v našem kolektivu. Tudi v večanju naših vrst bomo dokazali zaupanje delovnih ljudi do revolucionarne poti Zveze komunistov. Odločili smo se, da bomo poslali na politično izobraževanje Mavrič Marijo — v enoletno politično šolo, v politični tečaj pa Anico Hvala, ki delata v proizvodnji kot konfekcionarki. Za naslednje obdobje smo si zadali naloge, ki ne da bi jih radi izpolnjevali ampak jih tudi bomo. Redno moramo spremljati delo samoupravnih organov, spremljali bomo izvajanje zakona o združenem delu, sodelovali bomo na volitvah v samoupravne organe, pripravili volitve novega sekretariata, ki morajo biti najkasneje do oktobra, sodelovali bomo pri pripravah na volitve v občinsko konferenco in občinski komite ter pri izvedbi volitev v občinsko in republiško skupščino. Veliko je še nalog, ki nas čakajo. Naša skupna želja in naš skupni cilj pa je tudi, da ob koncu naslednjega obdobja pretehtamo naše delo še v številnejšem aktivu Z K. S. P. POROČILO PREDSE -DNIKA IO OOS »EL-KROJ« MOZIRJE Minilo je leto, odkar smo obravnavali delo sindikata v preteklem obdobju. Tudi danes se bomo pogovarjali o našem delu, naših uspehih in neuspehih. Zavedati se moramo, da sindikat ni odbor sam, sindikat smo mi vsi, zato je uspeh dela odvisen od nas vseh. Vsak član sindikata si mora po svojih močeh prizadevati, da bi delo sindikata zaživelo v luči in zahtevah zakona o združenem delu. V preteklem letu smo že dosegli korak naprej pri uveljavljanju delegatskega sistema. Tako smo lahko v našem biltenu brali o sestavu in delu naše organizacije, kar je vsekakor pomembno za člane našega kolektiva, saj je informiranost ena temeljnih pravic vsakega delavca. Delegatski sistem je začel funkcionirati nekako tako kot je zamišljeno, čeprav se še pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, zato nas čaka še trdo delo, da bo delegatski sistem resnično začel delovati v korist vseh delavcev. Sindikat je tudi pobudnik delovanja samoupravne delavske kontrole. Žal pa moramo ugotoviti, da ta organ še ni zaživel. Res je, da so določene težave pri izvajanju tega dela, da tega doslej nismo bili navajeni, vendar mislim da delavska kontrola mora zaživeti. Veliko je področje njenega dela, zato bo končno treba začeti. Naloga sindikata je, da temu organu nudi podporo pri njegovem delu. Omenila sem le dva področja delovanja sindikata. Lahko bi omenila še katerega, saj je sindikat prisoten na vseh področjih delovanja in razvoja samoupravljanja. Poleg političnega dela je bil sindikat aktiven tudi na drugih področjih, ki so zanimivi za delavca. Tako smo v lanskem letu zaživeli na športnem področju in dosegli tudi že lepe uspehe na raznih tekmovanjih. Organizirali smo tudi nabavo ozimnice in raznih drugih stvari po ugodnih cenah, kar je vsekakor v korist našega delavca. Omenila bi še organizacijo izleta in pristop na kulturno področje, saj smo si v lanskem letu ogledali operno predstavo, za katero upam, da ni bila zadnja. Na koncu naj novemu odboru zaželim veliko uspeha pri delu. Pred njim stoji velika in odgovorna naloga — uveljavitev zakona o združenem delu. To je najvažnejša naloga za prihodnjega obdobja. Zakon o združenem delu postavlja sindikat na tisto mesto, ki mu pripada in mu nalaga tudi veliko odgovornost. Sam odbor tega ne bo zmogel za- to se v delovanje sindikata aktivno vklju- dano na seji. čimo saj je to naša pravica in dolžnost. Jelka ROJTEN 2. SKLEP DELO------------------ _____SAMOUPRAVNIH ORGANOV_______________ SKLEPI SPREJETI NA 7. SEJI DELAVSKEGA SVETA, KI JE BILA DNE 12. 4. 1977 1. SKLEP Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in poročilo o izvršenih sklepih s 6. seje delavskega sveta v besedilu, kot je bilo po- Osnutek spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe se sprejme kot predlog in se daje v javno razpravo zborom delovnih ljudi z naslednjimi dopolnitvami: a) v 16. členu, ki določa formiranje in razdelitev sredstev za regres za letni dopust, se osvoji prva varianta s tem, da v primeru, če sta oba zakonca zaposlena pri Elkroju, dobi dodatek regresa za letni dopust le en zakonec. b) 19. člen postane 20. člen, novi 19. člen pa se glasi: Priloga samoupravnega sporazuma, ki določa, v katero grupo spada posamezno delovno mesto, se dopolni z novoustanovljenimi delovnimi mesti, ki so takole ocenjena: Delovno mesto Grupa Štev. točk Strok. Odg. Napor. Pogoji. Vod s. 1. Ref. za financiranje 9 50 31 5 11 3 2. Referent za kooperacijo 10 59 31 12 7 9 3. Inštruktor dela 5 29 20 3 6 - 4. Administrator poenter 5 25 19 2 4 -■ Delovno mesto administrator v splošnem sektorju pa se oceni takole: 5. Adm. v spl. s. 6 31 24 2 3 2 3. SKLEP Sprejme se pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva v delovni organizaciji El kroj Mozirje. 8. SKLEP Plan kadrov se spremeniOtako, da se poveča število delavcev na delovnem mestu šofer s 3 na 4. 4. SKLEP Sprejme se pravilnik o varstvu pri delu s tem, da se 17. člen dopolni še z enim odstavkom: „za kar skrbi referent za kadre in socialo", 9., 20. in 40. člen se spremeni v toliko, da predpisane evidence v teh členih vodi splošni sektor namesto službe za varstvo pri delu. 5. SKLEP Sprejme se pravilnik o nagrajevanju sodelavcev KROJ v besedilu, kot je bil predlagan. 6. SKLEP Odobri se nabava opreme za kolekcijsko sobo v vrednosti cca 450.000 din. 7. SKLEP Odobri se nabava osebnega avtomobila znamke CX 2.400 PA LAS CITROEN. 9. SKLEP Odobri se znesek din 3.000.000 za dodelitev investicijskih kreditov našim kupcem. Poslovni svet se pooblašča, da v nujnih primerih odloči, koliko sredstev se odobri posameznemu prosilcu vendar kvota ne sme presegati din 3.000.000. O vsakem odobrenem kreditu pa mora poročati na prvi naslednji seji delavskega sveta. 10. SKLEP Z Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje se združijo sredstva v višini 2.000.000 din za gradnjo nove trgovine v Solčavi. 11. SKLEP Ustanovi se komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu v delovni organizaciji El kroj Mozirje. V komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu se imenujejo: 1. BOŽIČ Alfred, mgr., oec. — preds. 2. ŠIRKO Peter, oec. — član 3. MIKLAVC Marija - član 4. PEČNIK Vera - član 5. FLUDERNIK Marija - član 6. ROBNIK Janez — član 7. MAROVT Peter — član 12. SKLEP Ustanovi se odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki šteje 9 članov. Odbor sestavljajo: Predsednik odbora GABERC Milan Podpredsednik odbora BIDER Zora Po svojem položaju so člani odbora: — predsednik delavskega sveta — individualni poslovodni organ — poveljnik narodne zaščite — poveljnik štaba za civilno zaščito — delegat 00 Zveze komunistov — delegat 00 Zveze sindikatov — delegat 00 Zveze socialistične mladine 13. SKLEP Delavski svet podjetja El kroj Mozirje vsestransko podpira predlog, Komisije za odlikovanja pri Skupščini občine Mozirje, da se da odlikovanje MEDALJA DELA tov. Alfredu Božiču, mgr., oec., direktorju delovne organizacije El kroj Mozirje. 14. SKLEP Mariji Mavrič se odobri šolanje na enoletni politični šoli v Dobrni. V času šolanja je upravičena do 80 % osebnega dohodka od kalkulativne postavke osebnega dohodka delovnega mesta, ki ga je zasedala pred odhodom na šolanje, in do povrnitve stroškov bivanja v času šolanja. 15. SKLEP Tov. Jožica Poznič in Silva Babšek se razrešita dolžnosti v ekipi za prvo medicinsko pomoč civilne zaščite, namesto njih pa se imenujeta Vilma Dragičevič in Štefka Farčnik. SKLEPI SPREJETI NA 13. SEJI POSLOVNEGA SVETA, KI JE BIL DNE 26. 5. 1977 1. SKLEP Sprejme se poročilo o sprejetih sklepih in poročilo o izvršitvi teh sklepov z zadnje seje poslovnega sveta. 2. SKLEP Plansko—analitsko—informativna služba naj izdela novo kalkulacijo za 1 kos pa- pirja, ki se preslika na fotokopirnem stroju. 3. SKLEP Plansko—analitsko—informativna služba naj izdeluje mesečna poročila o gibanju fiksnih stroškov, doseganju delovne norme itd. 4. SKLEP V prihodnje je treba redno dostavljati po- slovnemu svetu poročila o delu v sektorju. Poročila naj bodo sestavljena iz dveh delov: v prvem je treba opisati poročilo o delu v sektorju, v drugem delu, ki naj bo širši, pa je treba opisati problematiko s katero se srečuje posamezni sektor. 5. SKLEP Delavskemu svetu se predlaga, da sprejme plan investicij za leto 1977, ki izkazuje: Naziv investicije Vrednost 1. dograditev upravne zgradbe in oprema 1.000.000 2. prizidek k upravni zgradbi 2.000.000 3. transformatorska postaja 600.000 4. postajališče 500.000 5. strojna oprema za proizvodnjo 1.800.000 6. kombi in osebni avto 550.000 7. pisarniški stroji 300.000 8. sofinanciranje v Solčavi (Gost. trg. lokal) 2.000.000 9. razno 500.000 6. SKLEP Delavskemu svetu se predlaga, da sprejme plan investicijskega vzdrževanja, ki je naslednji: Naziv investicije Opis dela Vrednost 1. proizvodna in upravna zgradba prestavitev in ureditev pisarn in garderob 180.000 2. telefonska centrala preured itev 200.000 3. parkirišče in zelenice pred proizvodno in poslovno zgradbo preureditev in popravila 50.000 4. tračna žaga remont 6.000 5. notranjost upravne in proizvodne zgradbe beljenje 40.000 7. SKLEP Trgovskemu podjetju VELMA Brčko se odobri investicijski kredit v višini 300.000 din za dobo 5 let po 8 % obrestn meri za gradnjo nove trgovske hiše. 8. SKLEP Trgovskemu podjetju Dobrinja ILIDA se odobri investicijski kredit za gradnjo nove trgovske hiše v znesku 300.000 din za dobo 5 let po 10 % obrestni meri. 9. SKLEP Trgovskemu podjetju NAMA Ljubljana se odobri kratkoročni kredit v višini 10.000.000 din z obrestno mero 10%, in sicer do odpoklica. 10. SKLEP Družbenopolitičnim organizacijam v delovni organizaciji in delavskemu svetu se predlaga v sprejem program za realizacijo zakona o združenem delu v delovni organizaciji El kroj — proizvodnja modne konfekcije Mozirje. 11. SKLEP Podjetje Elkroj Mozirje prevzame pokroviteljstvo nad proslavo in veselico, ki jo bo priredilo gasilsko društvo Rečica ob Savinji ob 95. letnici obstoja gasilskega društva in v ta namen daje GD Rečica ob Savinji znesek din 5.000 (pettisoč). 12. SKLEP Vsem učencem 8. razredov osnovnih šol v Mozirju se odobri znesek din 100,00 kot prispevek Elkroja za zaključno ekskurzijo. 13. SKLEP KS Ljubno ob Savinji se ne odobrijo SKLEPI SPREJETI NA 12. SEJI POSLOVNEGA SVETA, KI JE BILA DNE 12. 4. 1977 1. 5. 1977 začasno prerazporedi na delovno mesto vodja obračuna OD. sredstva za asfaltiranje ceste Urmoher — Švegel, ker je El kroj Mozirje že nakazal sredstva za komunalno dejavnost vsem krajevnim skupnostim v občini Mozirje. 14. SKLEP Planinskemu društvu Črna se odobri znesek 1.000,00 din za obnovo in razširitev planinske koče na Smrekovcu. 15. SKLEP Tov. Mari Kolenc se dovoli, da odplačuje stanovanjski kredit v enem znesku kot ga je do sedaj, ko je bila v rednem delovnem razmerju pri El kroj Mozirje. 1. SKLEP Delavskemu svetu se predlaga, da sprejme kot predlog spremembo in dopolnitev samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest, po katerem se ustanovijo naslednja delovna mesta: 1. referent za financiranje 2. referent za kooperacijo 3. administrator v sektorju priprave dela 4. inštruktor dela 2. SKLEP Z ustanovitvijo v prejšnjem sklepu delovnih mest se predlaga za ta delovna mesta naslednja analitična ocenitev: Delovno mesto Grupa Strok. Odg. točk Napor. Pogoji Vods. 1. Referent za financiranje 2. Referent za kooperacijo 3. Inštruktor dela 4. Administrator — poenter 10 5 59 29 31 20 12 3 Delovno mesto administrator v splošnem sektorju se oceni takole: Adm. v spl. s. 6 31 24 2 3 SKLEPI SPREJETI NA 23. SEJI KOMISIJE ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU, KI JE BILA DNE 19/4-1977 1. SKLEP Delovnih dolžnosti pri El kroj Mozirje se s 3/5—1977 sporazumno razreši tov. Mira Pehar in 30/4—1977 tov. Marija Oster-vuh. 2. SKLEP Na delovno mesto konfekcionar se s 4/5 1977 sprejme tov. VVEISS Marjana, s posebnim pogojem poskusnega dela za dobo enega meseca. 4. SKLEP Pri komunalnem zavodu za zaposlovanje Velenje se prijavi potreba po zaposlitvi ene delavke na delovno mesto konfekcionar. 5. SKLEP Tov. Marija Ugovšek se sprejme na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom na delovno mesto konfekcionar. 6 SKLEPI SPREJETI NA 24. SEJI KOMISIJE ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU, KI JE BILA DNE 6/5-1977 1. SKLEP Na delovno mesto konfekcionar se z 18/5—1977 sprejmejo: 1. POKLEKA Marija 2. PUSTOSLEMŠEK Katica 3. RESNIK Milena 2. SKLEP Tov. Breda Polak se z 21/4-1977 premesti iz delovnega mesta konfekcionar na delovno mesto servirec za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 3. SKLEP Tov. Jelka Rojten, ki je do sedaj delala na delovnem mestu materialno blagovni knjigovodja se s 1/5—1977 prerazporedi na delovno mesto referent za financiranje. 4. SKLEP Tov. Metka Gros, ki je do sedaj delala na delovnem mestu referent za OD se s 5. SKLEP Tov. Štefka Purnat, ki je do sedaj delala na delovnem mestu referent za OD, se s 1. 5. 1977 prerazporedi na delovno mesto materialno blagovni knjigovodja. 6. SKLEP Tov. Gelda Brezovnik, ki je do sedaj delala na delovnem mestu konfekcionar se s 16. 5. 1977 prerazporedi na delovno mesto snažilka. 7. SKLEP Tov. Marjana Remica, ki je do sedaj začasno delala na delovnem mestu administrator v pripravi dela se z 1.5. 1977 razporedi na delovno mesto administrator v pripravi dela za nedoločen čas. 8. SKLEP Tov. Anton Fras, ki je do sedaj delal na delovnem mestu skupinovodja II. se s 1. 5. 1977 prerazporedi na delovno mesto referent za kooperacijo. 8. SKLEP Delovnih dolžnosti pri El kroj Mozirje se sporazumno razrešita tov. Melanja Jankovič in tov. Fanika Slapnik s 31/5—1977. SKLEPI SPREJETI NA 25. SEJI KOMISIJE ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU, KI JE BILA DNE 26/5-1977 1. SKLEP Delovne dolžnosti pri EIkroj Mozirje se sporazumno razrešita tov. Angela Levaf s 7/6—1977 in tov. Marija Kolenc, s 5/6 1977. 2. SKLEP Tov. Nežka Laznik, ki je do sedaj delala na delovnem mestu rezervni konfekcionar se s 18/3—1977 začasno prerazporedi na delovno mesto končni kontrolor. 3. SKLEP Tov. Blekač Olga, ki je do sedaj delala na delovnem mestu konfekcionar se s 1. 6. 1977 prerazporedi na delovno mesto rezervni konfekcionar. 4. SKLEP Tov. Levar Helena, ki je do sedaj delala na delovnem mestu konfekcionar, se s 1. 6. 1977 prerazporedi na delovno mesto končni kontrolor v izmeno A. 5. SKLEP Tov. Alojzija Zager, ki je do sedaj delala na delovnem mestu konfekcionar se s 1. 6. prerazporedi na delovno mesto rezervni konfekcionar. 6. SKLEP Tov. Milena Bastl in Marija Slemenšek se sprejmeta na delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom na delovno mesto konfekcionar, tov. Jožici Arnšek pa se poskusno delo podaljša še za en mesec, to je do 11/6—1977. 7. SKLEP Tov. Marinki Kompare in Faniki Fajdiga se odobri 14 dni izrednega neplačanega dopusta za potovanje k sorodnikom v tujino. 8. SKLEP Na delovno mesto konfekcionar se s 6. 6. 1977 sprejmejo: 1. Praznik Cvetka 2. Turk Elizabeta 3. Kaker Jožica SKLEPI SPREJETI NA ZBORU DELOVNIH LJUDI B IZMENE, KI JE BIL DNE 21/4-1977 1. SKLEP Sprejme se predlog spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest kot je bil podan predlog. 2. SKLEP Sprejme se predlog spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe kot je bil podan predlog. SKLEPI SPREJETI NA ZBORU DELOVNIH LJUDI, KI JE BIL DNE 21/4-77 ZA IZMENO A 1. SKLEP Sprejme se predlog spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest kot je bil podan predlog. 2. SKLEP Sprejme se predlog spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, osebnih prejemkov in sredstev sklada skupne porabe, kot je bil podan predlog. SKLEPI SPREJETI NA 8. SEJI DELAVSKEGA SVETA, KI JE BIL DNE 13/6 -1977 1. SKLEP Zboru delovnih ljudi se predlaga, da sprejme sklep o pristopu naše delovne organizacije k vsem predlaganim samoupravnim sporazumom, razen k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev v letih 1976 — 1980 za pokrivanje dela stroškov infrastrukture ŽTP Ljubljana in k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana razvoja letališke mreže v SR Sloveniji za obdobje 1976 — 1980. Za financiranje potreb krajevnih skup- nosti naj bi kmetje plačali poleg prispevkov od lesa tudi od prodanega mleka, mesa in jajc. 2. SKLEP Sprejme se plan investicij za leto 1977. 3. SKLEP Sprejme se plan investicijskega vzdrževanja za leto 1977. 4. SKLEP Sprejme se program za realizacijo zakona o združenem delu v delovni organizaciji Elkroj Mozirje s tem, da se določi rok za sestavo sporazuma o združevanju dela delavcev na 25/6—1977, rok za sestavo osnutka statuta podjetja se določi na 5/9—1977 in pri sestavi pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in sredstev sklada skupne porabe odpade podpisovanje vseh delavcev. 5. SKLEP Podjetje Elkroj Mozirje kupi eno družinsko dvosobno stanovanje v velikosti 61,26 m2 v Sarajevu v naselju Nadjariči za din 422.694 pri Stambeni zadrugi Žel-jezničar za tov. Fadila Čerimagiča s tem, da ga bo v letu 1978 njemu odprodalo. Za nakup navedenega stanovanja se najame pri Ljubljanski banki — podružnici Celje premostitveni kredit v.višini 422.694 din s tem, da se po ZR za leto 1977 vrne. 6. SKLEP V komisijo za prodajo osnovnih sredstev, ki bo stalna, se imenujejo: 1. Pavlin Janez predsednik 2. Rajter Janez član 3. Širko Peter član 7. SKLEP Zboru delovnih ljudi se predlaga, da sprejme spremembo samoupravnega sporazuma o delitvi OD, OP in sredstev sklada skupne porabe v tem smislu, da se vrednost točke, ki služi za izračun regresa za dopust, zmanjša od 30,00 na 25,00 din 8. SKLEP Kuster Pavla se razreši dolžnosti gasilca v gasilski enoti civilne zaščite. Žagar Alenka se imenuje za gasilca v gasilski enoti civilne zaščite. Kolenc Francka in Brezovnik Tončka se razrešita dolžnosti redarja v oddelku za vzdrževanje reda in civilne zaščite. Dobrovnik Joža in Levar Helena se imenujeta za redarja v oddelku za vzdrževanje reda in civilne zaščite. Žagar Alenka in Rojten Jelka se razrešita dolžnosti pomožnega bolničarja v ekipi za prvo medicinsko pomoč civilne zaščite. Slemenšek Marija in Kaker Verica se ime- nujeta za pomožne bolničarje v ekipi za prvo medicinsko pomoč civilne zaščite. kaj bomo izboljšali s prispevki? POVZETEK VSEBINE PREDLOGA SAMOUPRA VNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA DRUŽBENEGA VARSTVA OTROK V OBDOBJU 1976 - 1980 (OBJAVLJEN V POSEBNI PRILOGI SAVINJSKIH NOVIC NOVEMBRA 1976) Samoupravni sporazum določa osnove planov na področju varstva otrok in ureja zlasti: - pogoje, kriterije in merila na katerih temelji svobodna menjava dela na področju vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke, - sestavine in obseg programa družbenega varstva otrok in predšolske vzgoje, - obseg pravice matere, otrok in družine, ki si jih zagotavljamo po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Razvoj družbenega varstva otrok in socialne varnosti matere in družine mora biti usklajen z rastjo celotnega dohodka organizacij združenega dela. V vzgojnovarstvenih organizacijah bo število otrok poraslo od 139 v letu 1976 na 230 otrok v lem 1980. Pridobili bomo 12 novih vzgojnovarstvenih oddelkov in podpirali prizadevanja vzgojnovarstvenih organizacij in krajevnih skupnosti za razširitev oblik vzgoje in varstva predšolskih otrok (krajši vzgojni programi) s katerimi bomo zajeli čimvečje število tistih predšolskih otrok, ki niso stalni varovanci. Staršem glede na njihov dohodek diferencirano subvencioniramo dogovorjeno ceno za dnevno varstvo in vzgojo otrok v vvo. Na podlagi vzajemnosti in solidarnosti se v tem obdobju zagotavlja: 1. Varstvo matere in novorojenčka - nadomestek OD delavkam - materam v času podaljšanega porodniškega dopusta ter z zdravstvenimi skupnostmi dogovorjen obseg porodnega varstva kmetijskim proizvajalkam in - pomoč za opremo vsakemu novorojenemu otroku v SR Sloveniji. 2. Denarne pomoči družinam - otroški dodatki za otroke delavcev in kmetov ter posebne dohodke edinih hranilcev in prizadete otroke. 3. Pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok - izenačevanje pogojev za družbeno organizirano varstvo otrok, - pospešen razvoj manj razvitih oblik otroškega varstva, - izvajanje družbeno dogovorjenih nalog, ki so pomembne za razvoj otroškega varstva. Potrebna sredstva za izvedbo programa otroškega varstva v letu 1977 bi bila: Enotni program Skupni program Dopolnilni program Skupaj 1.499.000, - din 7.954.000, - din 1.215.000, - din 10.668.000,- din Solidarnostna sredstva za izvajanje enotnega vzgojnega programa bodo zagotovljena s prispevno stopnjo za skupne naloge družbenega varstva otrok v SR Sloveniji. Predsednica skupščine Skup. otr. varstva Mozirje Meta Hribernik POVZETEK VSEBINE PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V OBČINI MOZIRJE ZA OBDOBJE 1976 - 1980 (OBJAVLJEN V POSEBNI IZDAJI S A VINJSKIH NOVIC NOVEMBRA 1976) Samoupravni sporazum določa glavne interese in cilje na področju osnovnega šolstva v tem planskem obdobju. Upošteva tudi razvoj drugih družbenih dejavnosti v občini, ter prispeva k doseganjem ciljev na drugih področjih združenega dela od uveljavljanja in razvijanja samoupravljanja kot osnove družbenega in gospodarskega razvoja občine do izenačevanja možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbenega standarda. Občinska izobraževalna skupnost organizira dejavnosti za doseganje interesov in ciljev na področju osnovnega izobraževanja mladine in odraslih, usposabljanja otrok v telesnem in duševnem razvoju, ter drugih vzgojno izobraževalnih dejavnosti. Povezuje se z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za doseganje teh ciljev. RAZVOJ VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA JE USMERJEN PREDVSEM NA: - poglabljanje idejnosti vzgojno-izobraževalnega procesa, — usposabljanje mladine in odraslih za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite ter varovan- ja zdravega okolja, - razvijanju male šole, - povečanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje in zmanjšanju osipa, - zagotavljanju temeljnih pogojev dela izobraževalnim organizacijam in izboljšanju kadrovskih in materialnih pogojev osnovnošolske vzgoje in izobraževanja, - organiziranju izobraževanja odraslih v osnovni šoli, ugotavljanju kadrovskih potreb združenega dela v občini, - ustvarjanju družbeno-ekonomskih in političnih pogojev, da se bo področje vzgoje in izobraževanja uveljavilo kot delo združenega dela in kot proizvodni dejavnik, kar bomo dosegli z uveljavljanjem dohodkovnih odnosov, ki so osnova za izenačevanje družbeno ekonomskega položaja delavcev. V šolskem letu 1976/1977 je v štirih centralnih osnovnih šolah in sedmih podružničnih 1905 učencev, ki so razporejeni v 77 oddelkih. V letu 1980/81 pa bo v 75 oddelkih 1997 učencev. Obseg vzgojno - izobraževalne dejavnosti v občini je planiran v okviru materialnih možnosti naše družbe in bi vsako zniževanje sredstev imelo za nujno posledico okrnitev programa dela vzgojno-izobraževalnih delovnih organizacij. Pričakovati je treba, da se bo med izvajanjem predlaganega sporazuma pokazala potreba po spremembah nekaterih planskih usmeritev. Družbeno-ekonomski odnosi se bodo tudi sicer spreminjali s ciljem, da se delavci v vzgojno-izobra-ževalnih organizacijah približajo delavcem v gospodarstvu tako glede odgovornosti za rezultate, kot tudi glede vrednotenja teh rezultatov po načelih dohodkovnega sistema in delitve po delu. Razumljivo pa je, da bo planske usmeritve možno spreminjati le s spremembo samoupravnega sporazuma o osnovah plana oz. z dodatki k temu sporazumu. Vrednost programa občinske izobraževalne skupnosti Mozirje za leto 1977 znaša: Enotni program Program skup. nalog Program vzaj. kred. Dodatni prog. Skupaj 17.340.000, - din 454.000, - din 212.000, - din 4.239.000,- din 22.245.000, - din Enotni program vključuje pouk po predmetniku za osnovne šole z upoštevanjem kombiniranega pouka in za osnovnošolsko izobraževanje odraslih, amortizacijo neprimičnin, opreme in učil, prevoze učencev, stroški bivanja učencev pri družinah in v domu (Solčava). Za ta enotni program prispeva širša družbena skupnost v obliki solidarnostnega prelivanja sredstev naši skupnošti v letu 1977 4.350.000,-din. Program skupnih nalog zajema mladinski tisk, šolstvo narodnosti, usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v organizacijah za zaposlovanje, ki jih je ustanovila SR Slovenija in dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so na začasnem delu. Vzajemno kreditiranje v osnovnošolski prostor teče že od leta 1976 in s temi sredstvi je podana možnost pridobivanja kreditov za povečanje šolskega prostora. Dodatni program pa zajema naslednje naloge in dejavnosti: Obveznosti do drugih OIS (šolanje naših otrok v posebnih šolah), sofinanciranje glasbene šole, sofinanciranje delavske univerze, vzgojno svetovanje, sofinanciranje prehrane učencev, investicije, anuitete, stroški skupnosti in Skupne službe ter obvezna rezerva. Predsednik skupščine obč. izobraževalne sk. Mozirje Peter Kozič POVZETEK VSEBINE PREDLOGA SAMOUPRA VNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE ZA OBDOBJE 1976 - 1980' (OBJAVLJEN V POSEBNI PRILOGI SAVINJSKIH NOVIC NOVEMBRA 1976) Samoupravni sporazum določa osnove planov na področju kulturne dejavnosti tega planskega obdobja in je opredeljena po naslednjih programih: 1. Kulturni program, ki ga uresničujejo temeljne in druge organizacije združenega dela same ali v neposredni svobodni menjavi dela z izvajalci. 2. Program občinske kulturne skupnosti, ki se uresničuje na ravni občine. 3. Program skupnih nalog, ki se uresničujejo v okviru kulturne skupnosti Slovenije. Občinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni razvoj na temelju naslednjih izhodišč: - utrjevati in razvijati kulturno življenje v občini, - krepiti in širiti amaterizem na vseh področjih kulturnega udejstvovanja v okviru kulturno prosvetnih društev, - omogočiti občanom predvsem pa mladini oglede kvalitetnih prireditev in predstav; - utrditi in razvijati knjižničarstvo tako, da približa knjigo slehernemu občanu in zlasti mladini ter doseči vsaj tolikšno število knjig, kolikor je prebivalcev v občini, - usposobiti in primemo vzdrževati posvetne domove za normalno delovanje in pridobiti vsaj en kulturni dom, ki bi bil usposobljen za vse zvrsti kulturnega udejstvovanja, - posebno skrb je posvetiti vzgoji in pridobivanju kulturnih delavcev, - strokovno usmerjati delo kino sekcij, - ohranjati etnografske značilnosti in pomembnosti ter druge kulturne znamenitosti Zg. Savinjske doline, - uspešno razvijati medobčinsko sodelovanje. Kulturna skupnost Slovenije bo v skupnem programu sodelovala pri zagotavljanju kulturne dejavnosti in sicer: - na založniškem in knjižničarskem področju, - na gledališkem, glasbenem in plesno-baletnem področju, - na področju varstva kulturne dediščine, - na likovno — galerijskem področju, - na področju kinematografije, - razvoj kulturne dejavnosti narodnostnih manjšin, - na področju stikov z drugimi narodi in narodnostmi v SFRJ, - na področju stikov s tujino, - prispevala bo k obogatitvi kulturnih programov na radiu in televiziji, - načrtovanju kadrovske politike in - pospeševala bo delo republiških kulturnih društev ter raziskovalne dejavnosti v kulturi. Na manj razvitih območjih bo solidarnostno prispevala h kulturnim gostovanjem, pomagala pri razvoju knjižničarstva in pri vzgoji kadrov za delo v kulturi ter prispevala k vzdrževanju arhivov, zavodov za spomeniško varstvo in muzejev ter varstva kulturnih spomenikov. Pospeševala bo gradnjo prostorov za kulturne prireditve in drugih stavb za kulturno dejavnost z deleži po dogovorjenih merilih in po prednostnem redu. Kulturna skupnost Slovenije prevzema tudi nove naloge in obveznosti: - kulturne stike s tujino, kar je bilo doslej v pristojnosti federacije, - dejavnosti društev: ZKOS in Glasbena mladina Slovenije, - priprava enciklopedije Slovenije. Potrebna sredstva za izvedbo programa kulturne skupnosti v letu 1977 bi bila: Obč. program 1.108.000,-din Skup. progr. 1.726.000,— din Skupaj 2.834.000,-din Predsednik skupščine Kult. skupnosti Mozirje Anton Acman POVZETEK VSEBINE PREDLOGA SAMO UPR A VNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA TELESNOKUL-TURNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE ZA OBDOBJE 1976 - 1980 (OBJA VLJEN V POSEBNI PRILOGI SAVINJSKIH NOVIC NOVEMBRA 1976) Predsednik skupščine Telesnokulturne sk. Mozirje Vlado Miklavc POVZETEK VSEBINE PREDLOGA SAMOUPRA VNEGA SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA SOCIALNEGA SKRBSTVA V OBČINI MOZIRJE IN SR SLOVENIJI ZA OBDOBJE 1976 - 1980 (OBJAVLJEN V POSEBNI PRILOGI SA VINJSKIH NOVIC NOVEMBRA 1976) Naloge iz enotnega programa so: 1. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot edini vir ob- 9 Samoupravni sporazum določa osnove planov na področju telesne kulture in temelji na naslednjih usmeritvah, ciljih in nalogah: - temeljna usmeritev je množičnost in bo vsebina temeljila na konceptu množičnosti, - izenačevanje možnosti za množično telesno kulturno udejstvovanje, - izboljševati delovne in obrambne sposobnosti prebivalstva, - izboljševati zdravstveno stanje ter telesne in duševne sposobnosti vseh kategorij prebivalstva, - aktivna poraba prostega časa, - skrbeti za pridobivanje kadrov za delo na področju telesne kulture, - izpopolnjevanje amaterskih kadrov. Skladno z urbanizacijo se predvideva zagotovitev 2 m2 skupnih površin za teles-nokultumo dejavnost na prebivalca v občini. Zagotoviti bo treba tudi sredstva za globalno dogovorjeni stalni in občasni program m republiški ravni. Stalni program obsega: - republiška tekmovanja učencev in študentov, - telesno kulturne akcije na podlagi dogovorjenih kriterijev, - vrhunski šport, - tekmovalna dejavnost, - strokovno delo, - družbeno dogovorjene obveznosti kot so tisk, visokogorske postojanke, regresi za potovanja, mladinske delovne akcije, organizacije tehnične kulture, - investicije v športne objekte, - republiška priznanja in nagrade. Skupščina telesno kulturne skupnosti bo vsako leto določala zaporedje, obseg in dinamiko izvajanja nalog. Potrebna sredstva za izvedbo programa telesno kulturne skupnosti v letu 1977 bi bila: obč. prog. 1.002.000,-din skup. prog. 191.000,- din Skupaj 1.193.000,— din Samoupravni sporazum določa cilje socialnega skrbstva, enotni program socialnega skrbstva po obsegu, vrsti in kakovosti storitev in pravic, ki si jih v tem obdobju zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje ter občani v republiki. Program izhaja iz interesov delavcev po dejavnosti socialnega skrbstva, dohodkovnih možnosti združenega dela, nalog in ukrepov, ki jih določajo predpisi o družinskih razmerjih, zakon in drugi predpisi, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva in pričakovanega prispevka socialnega skrbstva k rasti družbenega proizvoda in produktivnosti celotnega družbenega dela. S tem sporazumom se opredeljujejo le skupne okvirne osnove in merila ter drugi pogoji na podlagi katerih udeleženci ovrednotijo opravljeno družbeno potrebno delo delavcev na področju socialnega skrbstva, z namenom uresničevanja njihovega enakega družbeno—ekonomskega položaja z drugimi delavci v združenem delu. Enote storitev delavcev v občinski skupnosti socialnega varstva so: - izdelava predlogov za družbeno denarne in materialne pomoči, - urejanje očetovstva za otroke rojene izven zakonske zveze, - urejanje preživninskih zahtev otrok in odraslih, - izvajanje posvojitve otrok, - vključitev otrok v rejo in spremljanje izvajanja rejništva, - izdelava predlogov za napotitev v ustrezne zavode vzgojno zanemarjenih ter vedenjsko motenih otrok in mladoletnikov in odraslih oseb, - urejanje skrbniških zadev med mladoletnimi in odraslimi osebami, - nudenje ustreznih pomoči odpuščenim iz zapora, - nudenje pomoči občanom, ki imajo v družini neurejene odnose, - nudenje pravne pomoči socialno ogroženim občanom, - obravnavanje asocialnih oseb (alkoholiki, delomrzneži, psihopati, klateži itd.) čanu, ki ni sposoben za pridobitno delo in nima dohodkov ter lastnega premoženja niti oseb, ki bi ga bile po zakonu, pogodbi, oporoki ali iz kakega drugega pravnega naslova dolžne in sposobne preživljati. 2. Zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja občanu, čigar osnovni dohodki so prenizki za preživljanje. 3. Zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo upravičencem do družbeno denarnih pomoči. 4. Zagotavljanje sredstev za bruto osebni dohodek strokovnim delavcem v občinski skupnosti socialnega skrbstva. Mozirje za leto 1977 bi bila: Enotni program Skup. program Občinski program 1.473.000, - din 49.600,- din 1.099.000, - din Prispevek iz solidarnosti bi letos znašal 592.000,- din. Predsednica skupščine obč. sk. soc. skrbstva Mozirje Skupaj 2.621.600,- din Anica Novak IN KATERE SAMOUPRAVNE SPORAZUME JE PODPISALA PRAV NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA Program skupnih nalog zajema investicije za dokončanje izgradnje zavoda za duševno in živčno bolne, soudeležba pri izgradnji centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih, izgradnjo zavoda za varstvo in delovno usposabljanje težje duševno prizadetih otrok, oskrba oseb neznanega bivališča v zavodu za duševno in živčno bolne, sofinanciranje programov republiških socialno humanitarnih organizacij in društev, oblikovanje programov predzakonskega svetovanja in drugo. Občinski program pa zajema: IN KATERE SAMOUPRAVNE SPORAZUME JE PODPISALA PRAV NAŠA DELOVNA ORGANIZACIJA? I. Samoupravni sporazumi na ravni republike za obdobje 1976 — 1980 in za leto 1977 1. Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja SRS predvideva v planskem obdobju financiranje po stopnji 12,5 % in osebnih dohodkov in po stopnji 1,7 % iz dohodka. Predlagajo se naslednje stopnje: — začasne denarne pomoči, kadar občan ali družina v določenem času nima sredstev za preživljanje, — enkratna denarna pomoč, kadar občan ali družina zaide v prehodno hudo stisko, - zagotavljanje zavodskega varstva v splošnem socialnem zavodu, če sam nima sredstev, - zagotavljanje rejništva, - zagotavljanje zavodskega varstva v posebnih socialnih zavodih, — izpeljava postopka za razvrščanje otrok in mladostnikov v telesnem in duševnem razvoju, — zagotavljanje sredstev v zvezi z begav-ci, repatriiranci in odpuščenimi iz zapora, - zagotavljanje sredstev za stroške skupnosti in skupne službe, — obvezna rezerva, — zagotavljanje sredstev za letovanje socialno ogroženih otrok, — investicije v objekte socialnega skrbstva v regiji, - sofinanciranje občinskih humanitarnih organizacij, - sredstva za nego in pomoč na domu, - sofinanciranje programa občinske skupnosti socialnega varstva. Potrebna sredstva za izvedbo programa občinske skupnosti socialnega skrbstva D o sedaj povpr. 1977 od 1.8. dalje 1976-80 povprečna 12.70 0.80 1.27 12.50 0.80 1.27 12.00 0.80 1.27 12.50 iz bruto OD 0.80 od bruto v breme dohodka 1.27 od poslovnega sklada Znižanje stopnje se odraža v zbirni stopnji iz OD, ki pa se zaradi tega ne znižuje in je zajeta v povečevanjih pri drugih skupnostih. 2. Samoupravni sporazum skupnosti starostnega zavarovanja kmetov predvideva, da bi se solidarnostno zbirala sredstva za to financiranje od kmetov in delavcev. OZD bi združevala sredstva po stopnji: v letu 1976 1977 1976-1980 0.49 0.73 0.62 od prispevne osnove Po izračunu na osnovo leta 1976 bi se ta obveznost povečala v letu 1977 v absolutnem znesku za 48.602,15 din indeks 146. 3. Izobraževalna skupnost Slovenije predvideva v svojem sporazumu financiranje v višini 2.36 % družbenega proizvoda in 0.345 % od obračunanega stanovanjskega prispevka za združevanje sredstev za izgradnjo dijaških domov. Po predlogu prispevnih stopenj bi bila obremenitev naslednja Dosedaj povpr. 1977 1976-80 od 1.8. dalje povprečna za leto 1976 Po izračunu za prispevno osnovo iz leta 10.2 1976 bi v letu 1977 ta obveznost porasla za 84.678,55 din indeks 104. Porast obremenitve je predviden tudi za naslednja obdobja, ker je planirana povprečna stopnja znatno višja. 4. Samoupravni sporazum raziskovalne skupnosti SRS predvideva financiranje za let0 1976 svoje dejavnosti v višini 0,37 % od dru- 2.10 žbenega proizvoda. Po predlogu bi znašale stopnje prispevka: Po izračunu na prispevno osnovo leta 1976 bi obveznost porasla v letu 1977 za 182.058,95 din indeks 141. V naslednjih letih bi bila ta obveznost nekoliko nižja ker je povprečna stopnja za plansko obdobje le za 0,02 % višja od stopnje leta 1976. 1977 povpr. 1976-80 10.6 13.50 1977 povpr. 1976-80 2.96 2.12 5. Republiška zdravstvena samoupravna skupnost obravnava v svojem samoupravnem sporazumu financiranja enotnega zdravstvenega varstva in skupne investicijske naložbe. Ostale financiranje zajema sporazum občinskih zdrav, skupnosti. Za financiranje enotnega zdravstvenega varstva in skupnih naložb so predvidene naslednje stopnje: 1976 1977 1978 1979 1980 4.59 4.56 4.51 4.49 4.45 za enotni program 0.46 0.34 0.33 0.25 0.20 za naložbe Te stopnje so zajete tudi v sporazum obč. zdrav, skupnosti in bo zbirna stopnja za zdravstvo prikazana ločeno. II. Samoupravni sporazumi na temeljih planov občine 1. Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti otroškega varstva zajema določila Republiške zveze otroškega varstva in program občinske skupnosti otroškega varstva. Za financiranje dejavnosti se predlagajo naslednje stopnje: Predlagane stopnje za republiško zvezo otr. varstva so nižje od dosedanje in sicer povprečna stopnja za leto 1977 za 0,10 %, za obdobje 1976 - 80 pa 0,15 %. Povišanje stopnje pa se predlaga za financiranje občinskega programa in sicer za leto 1977 za 0.37 % za petletno obdobje v povprečju za 0,34 %. 2. Za kritje financiranja programa občinske izobraževalne skupnosti se predlagajo naslednje stopnje: 1976 od 1.4.76 1977 povpreč. povpreč. 2.71 % 2.88 2.78 0.40 0.42 0.79 6,45 % 6,64% 5.91 % od 1.8.77 1976 90 povprečna 2.21 2.73 iz bruto OD za rep. zvezo 1.11 0.76 iz bruto OD za občinsko skup. 4.87 % 6.38 iz bruto OD Predlagane stopnje so nižje od dosedanjih za planirano petletno obdobje v povprečju 0,26 %, za leto 1977 pa za 0,73 %. 3. Samoupravni sporazum o temeljih pla- 1976 1977 1976-80 na Kulturne skupnosti zajema skupni povpreč. ° ' ' 6 * povpreč. ° '8‘ povprečna program predlagan od strani Republiš- ______________________________________________________________________ ke kulturne skupnosti in občinski program. Za financiranje programov so 0.84 0.91 0.94 0.93 0.93 iz bruto OD predvidene stopnje: Porast stopnje za leto 1977 in povprečne za planirano obdobje 0,02 % je odraz v povečevanju sredstev za skupni program KSS. Razmerje delitve sredstev med Rep. KS in občinsko se je spremenilo od 58: 42 v korist rep. KS na 63,38 : 36,62. 4. Tudi samoupravni sporazum telesne kulturne skupnosti zajema skupni in 0.37 0.35 0.39 0.43 0.37 iz bruto OD občinski program. Za financiranje so predlagane stopnje: Predlagan je porast stopnje v povprečju za leto 1977 0,04 % za planirano petletno obdobje pa 0,02 %. Razmerje delitve sredstev med Rep. skupnostjo in občinsko je za petletno obdobje 18,41 : 81,59 v korist občinske TKS. 5. Samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva vsebuje program republiške in občinske skupnosti. Za financiranje so predlagane stopnje: 0.81 0.68 0.68 0.66 iz bruto OD Predlagano je znižanje stopnje v povprečju za petletno obdobje za 0,15 % za leto 1977 pa 0,13 % od dosedanje. 6. Samoupravni sporazum občinske zdravstvene skupnosti predvideva poleg enotnega programa in stopenj, ki so obravnavane pri Rep. zdravstveni skup- nosti še občinski dopolnilni program, ki bi se naj financiral po naslednjih stopnjah: 1976 1977 1978 1979 1980 4.80 % 4.65 % 4.52 4.36 4.24 za dop. program 0.55 1.00 1.00 1.00 1.00 za investicije v zdrav. Skupna stopnja za zdravstveno bi bila: ip.MvsrO'";-. ■ - 1976 1977 1978 1979 1980 10.40 10.55 10.36 10.10 9.89 iz bruto OD in dohodka Zbir stopenj iz bmto OD po samoupravnih sporazumih občinskih skupnosti z upoštevanjem stopnje za invalidsko pokojninsko zavarovanje in financiranje enotnega programa zdravstvene skupnosti ter zveze otroškega varstva so naslednje: Stopnja za zdravstvo je v zbirnih stopnjah zajeta skupno. Od 1.7. 1976 dalje se je ta stopnja delila v razmerju 22,54 v breme dohodka in 77,46 % v breme bruto OD. Če se bo to razmerje uporabljalo tudi od 1.8. 77 dalje, bi se ta obveznost krila iz dohodka po stopnji 2,43 (sedaj 2,13) in iz bruto OD po stopnji 8,35 (dosedaj po 7,32) in bi tako znašala zbirna stopnja od 1. 8. 1977 dalje v breme bruto osebnih dohodkov 32,10 % (sedaj 32,03). Dosedanja 34.16 od tega stop. za zadr. krita iz dohodka 2.13 Skupna v breme OD 32.03 1977 1976-80 povp. od 1.8. dalje povprečna 34.77 34.53 34.28 1976-80 povprečna 0.30 7. Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje predvideva financiranje po stopnji: Obveznost za to skupnost izračunana na bruto OD 1976 bi porasla v absolutnem znesku 38.303,30 din indeks 189. 8. Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje nalog s področja ljudske obrambe predvideva financiranje v skladu z dogovorom. Za leto 1977 je sprejet sklep, da znaša finančni program din 270.583.000,- in da bi delovne organizacije združevala sredstva po stopnji 0,38 % od doseženega dohodka. Po izračunu na osnovi doseženega dohodka za leto 1976 bi morali v letu Dosedanja , , 0 , .. povpr. od 1.8. dalje 0.18 0.34 0.63 1977 združiti sredstva v višini din 178.297,50. Dosedaj smo združevali sredstva po stopnji 0,375 % od neto OD in smo v letu 1976 plačali din 62.749.80. Obveznost se povečuje za 115.547,70 din indeks 284. Za to obveznost se znižuje davčna osnova. 9. Samoupravni sporazum za požarno varnost predvideva financiranje v letu 1977 v višini 0,1 % od bruto OD. Obveznost izračunana na bruto OD v letu 1976 bi znašala 23.939,55 din. Te obveznosti do sedaj ni bilo. lO.Samoupravnega sporazuma za financiranje Krajevnih skupnosti ni. V letu 1976 smo zdmževali sredstva 500,— din po zaposlenem. Tabela 1 SREDSTVA SIS ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ZA OBDOBJE 1976 - 1980 PO PREDLOGIH SPORAZUMOV, KI JIH BO OBRAVNAVALO ZDRUŽENO DELO V MAJU NA ZBORIH DELAVCEV — v cenah 1975 OBČINA: MOZIRJE „ -v tisoč din 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1976-1980 OTROŠKO VARSTVO od tega: 8.276 9.303 10.127 10.796 11.723 50.225 — skupni program 6.612 6.998 7.544 7.986 8.592 37.732 — enotni program 701 1.273 1.477 1.625 1.861 6.937 v tem: iz solidarnosti (evidenčno) (265) (386) ( 408 ) (431) ( 457 ) (2.047) — dopolnilni program 963 1.032 1.106 1.185 1.270 5.556 (brez pokoj.) od tega za investicije (880 ) ( 977) (964) (950 ) ( 935 ) (4.726) OBČINSKA IZOB. SKUPNOST od tega: 18.305 21.172 24.068 25.144 26.000 114.952 — skupni program 393 454 639 663 721 2.870 — enotni program 13.438 16.786 19.544 20.183 20.802 90.753 vtem: iz solidarnosti (evid.) 2.593 4.115 5.538 5.022 4.391 21.659 — za vzajemne investicije 148 187 232 284 343 1.194 — dopolnilni program 4.326 3.745 3.653 4.014 4.397 20.135 — vtem: za investicije 2.133 2.272 2.420 2.577 2.744 12.146 KULTURNA SKUPNOST od tega: 2.109 2.408 2.647 2.977 3.522 13.662 — skupni program 1.221 1.467 1.649 1.929 2.402 8.659 — dopolnilni program 888 941 997 1.057 1.120 5.003 — iz solidarnosti skupnega progr. - (183) (205) (238) (297) (923) TELESNOKULTURNA SKUPNOST 956 od tega: 1.013 1.074 1.138 1.206 5.387 — skupni program 161 173 195 219 244 992 — dopolnilni program 795 840 879 919 962 4.395 SKUPNOST SOCIAL. SKRBSTVA 2.379 od tega: 2.452 2.527 6.605 2.685 12.648 — skupni program 14 44 129 149 178 514 — enotni program 1.386 1.437 1.488 1.542 1.597 7.450 vtem: iz solid. (evidenčno) (650 ) (540 ) (580 ) (612 ) (618 ) (3.000) 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 1976-1980 — za solidarnost — dopolnilni program 979 971 910 914 910 4.684 SKUP. ZDRAV. VARSTVA od tega: 22.406 24.124 25.290 26.331 27.502 125.653 - skupni program 845 668 694 562 481 3.250 — enotni program 12.473 12.919 13.397 13.889 14.418 67.096 — od tega iz solidarnosti 3.300 3.400 3.500 3.600 3.700 17.500 — dopolnilni program 9.088 10.537 11.199 11.880 12.603 55.307 — od tega za investicije - 2.264 2.479 2.714 2.972 10.429 SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE 900 od tega: 1.757 1.907 2.066 2.242 8.872 — skupni program 53 58 63 69 75 318 — enotni program 847 1.699 1.844 1.997 2.167 8.554 — od tega iz solidarnosti 580 935 969 1.046 1.133 4.663 — dopolnilni program — — — — — — SKUPAJ: od tega: 55.331 62.229 67.639 71.057 75.143 331.399 — skupni program 9.299 9.862 10.913 11.568 12.693 54.335 — enotni program 28.845 34.114 37.750 39.236 40.845 180.790 — v tem iz solidarnosti 6.908 9.559 11.200 10.949 10.596 49.212 — za vzajemne investicije 148 187 232 284 343 1.194 — dopolnilni program 17.039 18.066 18.744 19.969 21.253 95.077 — v tem za investicije 3.013 5.533 5.863 6.241 6.651 27.301 SKUPNA MASA BOD 245.921 267.316 290.572 315.852 343.331 1.462.992 0 rast. 8,7 % MASA BOD ZA ZD RAVSTVO 206.722 MASA BOD ZA ZAPOSLOVANJE 226.361 247.865 271.412 297.196 1.249.556 0 rast. 9,5 % IN OTROŠKO VARSTVO 232.395 252.614 274.590 298.480 324.448 1.382.327 0 rast. 8,7 % iz kadrovske evidence PRAZNOVANJE 30. OBLETNICE ELKROJA naši petdesetletniki V prvi polovici leta je dopolnila 50 let delavka Marija BELE. Ob pomembnem jubileju ji iskreno čestitamo! PRIŠLI - ODŠLI Če pogledamo število delavcev v naši delovni organizaciji vidimo, da nismo več tako majhni, saj je bilo na dan 31. 5. 1977 zaposlenih 376 delavcev. V delovni organizaciji se je od začetka leta pa do 31. 5. 1977 zaposlilo 11 delavcev, odšlo pa je 8 delavcev. Vzroki odhoda delavcev iz delovne organizacije so bili predvsem delo na kmetiji in neurejeno varstvo otrok. V nobenem primeru pa ni delavec izstopil iz delovne organizacije zaradi nezadovoljstva z delom, iz česar lahko sklepamo, da je počutje delavcev v delovni organizaciji kolikor toliko zadovoljivo. PRIŠLI — Alojzija Zager — Antonija Jeraj — Fadil Čerimagič — D Žorže Nelkovski — Marija Ugovšek — Magda Planovšek — Jožica Arnšek — Marija Slemenšek — Milena Bastl — Marjana Weiss — Katarina Pustoslemšek ODŠLI — Nande PikeI — Majda Bitenc — Silva Babšek — Marija Nadlučnik — Mira Pehar — Marija Ostervuh — Melanija Jankovič — Fanika Slapnik Bider Zorka „ln kako bomo proslavili ta visoki jubilej? Delovno, tako delovno kot so bila vsa ta tri desetletja!" Za nami je trideset delovnih let. Trideset let od kar so zabrneli prvi stroji. Veliko, zelo veliko je ustvaril naš delovni človek. Lahko smo ponosni na našo lepo in svetlo tovarno. In kako smo proslavili ta dan? „Ali veš, da danes praznujemo?" „Vem, sem brala v KROJU." „ln kako bomo praznovali?" „Saj si vendar prebrala, delovno, tako kot vsak drugi dan." To in podobno se je slišalo ta dan vsepovsod. Vsako leto na rojstni dan naše tovarne so podeljene nagrade jubilantom. Tudi letos, ob 30. letnici je bilo tako. Vendar vsak, ki je gledal to podelitev nagrad ni imel občutka, kakršnegakoli slavja. Nagrade so bile podeljene tako kot vsakega 15. v mesecu OD, vendar s to razliko, da so ta dan dobili kuverte samo nekateri in to — jubilanti. Ali si res naš delovni človek ni v teh tridesetih letih zaslužil toliko, da bi mu pripravili vsaj majhno in skromno proslavo? Kje so naši mladinci? Kje so naši družbeno politični in samoupravni organi? Ali je res naš delovni človek namenjen samo za delo? Verjetno bi marsikateremu pomenila prisrčna čestitka in topel stisk roke zelo, zelo veliko. Ali res ni v tovarni toliko topline in vedrine, da bi se to dalo izraziti prisrčneje? Vse izražene čestitke napisane v Kroju ne odtehtajo tega, kolikor bi pomenila samo ena ali pa_dve izvovorjeni besedi naših vodilnih. Čeprav smo imeli tudi med njimi jubilante, jih ta dan žal ni bilo med nami. Premostimo vse težave, veselimo se delovnih uspehov in čez 10 let bomo ponovno praznovali našo veliko delovno zmago — 40 letnico. Jožica POZNIČ zd ravstvo CEPITE IN ZAVARUJTE SVOJEGA OTROKA Pod tem geslom smo letos praznovali 7. april, svetovni dan zdravja, to je na obletnico, ko je pričela veljati ustanovna listina svetovne organizacije. V vsaki številki bomo objavljali prispevke, ki so jih pripravili priznani domači in tuji strokovnjaki s tega področja. Gradivo nam je posredoval Zavod SRS za zdravstveno varstvo iz Ljubljane. V ČEM JE PREDNOST Gino Levi V nekaterih bogatih državah je za zdravstveno varstvo otrok že resnično poskrbljeno. Čista voda priteka iz pokromiranih vodovodnih pip, otroci se rojevajo v sterilno čistih klinikah in kmalu po rojstvu jih že cepijo proti nekaterim vrstam nalezljivih bolezni. Za večino ljudi industrializiranega sveta, toda žal samo za majhno število ljudi v deželah v razvoju - za srečneže, ki sta jim avtomobil in hladilnik le kos standardne opreme, ne pa nedosegljiv luksus — je cepljenje otrok zgolj rutinski postopek, ki njihovim otrokom zagotavlja- varnost pred obolenji. Mnogi teh ljudi so povsem dobrohotni ljudje, dobri državljani, ljudje, ki bi se prav gotovo zgrozili že ob sami misli, da bi morali ubiti domačo žival ali magari celo zgolj drobno žuželko. In vendar! Koliko prav teh ljudi, ki so deležni dobrot sodobnega sveta, pa ve, da v deželah v razvoju vsako leto umre okrog 5 milijonov otrok, umre zaradi nalezljivih bolezni, ki bi jih s cepljenjem zagotovo lahko preprečili. Celo vse pridobitve sodobnega časa, televizija, radio, dokumentarni filmi in ilustrirane revije z vsemi njihovimi zgodbami in članki, z ničemer ne spreminjajo tega grozljivega dejstva. In vendar bi samo s cepljenjem otrok lahko preprečili milijone tragičnih smrti. NEPREGLEDNI MILIJONI Milijonom necepljenih otrok, ki jim je smrt sicer prizanesla, pa so bolezni pustile drugačne usodne psledice: okvare na možganih, ohromelost, zaostali so v rasti, imajo kronično bolna pljuča, so oglušeli ali celo oslepeli. Natančnega števila tako prizadetih otrok si niti misliti ne moremo, kajti dežele, ki se borijo s tako rekoč nerešljivimi problemi revščine, lakote , bolezni in brezposelnosti ter nenačrtnim naraščanjem prebivalstva, ne vodijo nobene statistike o življenju in smrti svojih prebivalcev. V manj razvitih predelih sveta se vsako leto rodi okrog 80 milijonov otrok, od katerih jih več kot 90 % nikoli ne vidi zdravnik ali zdravstveni delavec, ki bi jih s cepivom lahko rešil preneka-tere otroške bolezni in njenih posledic. Kot v posmeh pa v bogatih deželah že več kot 90 % novorojenih otrok cepijo proti davici, oslovskemu kašlju, tetanusu in ošpicam. Zanimivo je tudi, da so prav veliki uspehi, ki so jih v naprednih deželah v zadnjih 20 letih dosegli z imunizacijskimi akcijami, odvzeli ljudem strah, ki je bil včasih edina motivacija, da so starši dali cepiti svoje otroke proti boleznim, za katere niso vedeli ne imen in ne njihovih značilnosti. Program SZO za izkoreninjenje ČRNIH KOZ — bolezni, za katero ni zdravila — je privedel do tega, ta de bolezni danes skoraj ni več. Vendar kljub temu cepljenja proti črnim kozam še ne smemo črtati iz zdravstvenih programov, zlasti ne v deželah, kjer so bile koze še bolezen v komaj minuli preteklosti tudi če bi oblasti kaj takega skušale kakorkoli opravičiti. Da smo koze povsem izkoreninili, bomo lahko rekli šele dve leti po zadnjem znanem obolenju. OŠPICE — mnogo bolj nalezljiva bolezen kakor koze — so nadvse resno opozorilo zdravstveni službi v Afriki in povsod, kjer se pojavijo. Med slabo hranjenimi otroki pobere ta izredno kužni bacil po enega od vsakih desetih obolelih otrok. In vendar, že ena sama doza svežega cepiva zavaruje 95 % otrok pred ošpicami za celih 15 let, najverjetneje pa za vse življenje. DAVICA — akutna nalezljiva bolezen mandljev, požiralnika, grla ali nosu — terja vsaj 10 % smrtnih žrtev. Ta njena zahteva se v zadnjih 50 letih ni bistveno zmanjšala! Edini uspešni način preprečevanja te hude otroške bolezni je cepljenje z davičnim anatoksinom. To cepivo največkrat kombinirajo še s cepivom zoper tetanus, tako dobljenemu ..coctailu" pa primešajo še cepivo zoper oslovski kašelj (pertusis), nakar takšno skupno cepivo poznamo pod imenom Bi—Te—Per cepivo, s katerim praviloma cepijo že dva in trimesečne dojenčke. TETANUS — poznamo ga tudi pod imenom ,,otrpni krč", za katerega so značilni krči čeljustnih mišic, zahteva kar 70 % davek smrti. Novorojenčki se okužijo s tetanusom zaradi nepravilno oskrbovanega in negovanega popka, kar je značilno in usodno prav v deželah nerazvitega sveta. POLIOMELITIS — akutno virusno obolenje, ki povzroča otroško ohromelost, se pojavlja v mnogih, zlasti v nerazvitih deželah v obliki obsežnih epidemij, ki zajamejo predvsem otroke. Ohromelost dihalnih in požiralnih mišic otrokom resno ogroža življenje, umrljivost pa doseže 10 % in več, a se s starostjo otrok še poveča. Drugo, nadvse resno opozorilo zdravstveni službi je OTROŠKA TUBERKULOZA, počasna, a zato tem zavratnejša bolezen, ki napade sicer le manjši odstotek otrok, vendar bi jih lahko tudi rešili, če bi jih pravočasno cepili s cepivom BCG. S cepljenjem smo torej polomili zobe nekaterim smrtonosnim boleznim, tako da vse tiste majhne probleme, ki še izhajajo iz nasprotovanja množičnemu cepljenju bodisi iz etičnih ali ..zdravstvenih" razlogov, lahko brez skrbi zanemarimo kot nepomembne. Problem je v nečem drugem. Suhe številke nam povedo, da moramo 97 % umrlih, še ne 5 let starih otrok iskati med otroki v nerazvitih deželah, kar povsem jasno kaže, kje tiči problem in kje se je treba lotiti dela. Problem je torej v navedenih šestih boleznih, ki med otroki neusmiljeno terjajo svoj davek. K sreči lahko mno- go naredimo, da zavremo to nadvse tragično pot milijonov otrok v smrt. Prav to pa je tudi vodilo SZO, da se je odločila za ..razširjeni program imunizacije otrok". Vsi strokovnjaki se strinjajo, da so dodatni denarni skladi, izboljšano načrtovanje in ustrezna organizacija glavne postavke v imuni-zacijskem programu. Važnejše celo kot pre-nekatero znanstveno raziskovanje, zlasti kadar je treba reševati konkretne težave, ki zavirajo obsežno in učinkovito pripravljeno imunizacijsko akcijo. Ob tem pa je treba upoštevati še potrebo po cepivih, ki bodo odporna proti vročini in ne bodo zahtevala zamrznitve, kar bi trenutno prišlo v poštev pri cepivu zoper črne koze. UNICEF in SZO sta trdno odločena realizirati ta imunizacijski program, čim prej bo to mogoče, in ga v sodelovanju z razvitimi deželami uresničiti tudi v najoddaljenejših predelih sveta. .izteki. Smejte se in svet se bo smejal z vami. Jokajte in jokali boste sami. E. W. WILCOX Srečni so tisti, ki ničesar ne pričakujejo. Ne bo razočaranja. BUCHE Če imaš uspeh, te spoznajo ljudje, če nimaš uspeha, spoznaš ti druge. ANON Moški, ki je uspel v življenju — to je človek, ki zasluži več kot lahko njegova žena potroši. Ženska, ki je uspela v življenju — to je tista, ki je našla takšnega moža. SACHA GUITRV Preden sem se poročil, sem imel šest teorij, kako vzgojiti otroke. Sedaj pa imam šest otrok in nobene teorije več. J. W. ROCHESTER Mirna vest je najboljše vzglavje. LJUDSKA MODROST Humor je rešilni pas za plavanje po reki življenja. VVILHELM RAABE Malo iskrenosti je nevarna zadeva, veliko pa usodna. OSCAR VVILDE V morju žalosti nikoli ne vidiš obale. ZA KANI Čeprav nam nihče ne more vrniti trenutkov razkošja v travi, veličastja v rožah, ne bomo žalovali, temveč si našli pot v tisto, kar nam še ostane. WORDSWORTH Odpri oči — evo ti narave, odpri srce — evo ti življenja. EMILE ZOLA NAGRADNA KRIŽANKA št.4 V/tiMV PEČAT bAZA ČI&TZZ- A/O 1IV4JV1 DoLINA ebDii»H VHST/4 ZLASA n 7 tisti Vi£b IV evt.J«. ČlHlLO lA€lu. JeD VfiST/4 B Aive Koi.AH HOZOU fVCoP- OTOČM Mi/tV/9 KAV- fioito me 'SLA tioflOiKO to/47 ■Pii LHJ&U JV7E voaM pOS/0. SOD/1 ZA snm mA p VčGti ?IAVIU' zA SiiCfvo #/VJ)5£7 .snuč- CBvTei Ž.6HM hAitovr V Piš OTOK V/V4 izrffe« -v/| avtom ašhek VAŠA VOJ5>KA Rešitve oddajte do 15. septembra 1977 v PLANSKI ANALITIČNO INFORMATIVNI SEKTOR. IZŽREBANCI nagradne križanke številka 3 1. nagrada: BREZOVNIK MARIJA 90,00 din 2. nagrada: GROS METKA 60,00 din 3. nagrada: LEVAR STANE 30,00 din Celje - skladišče D-Per 192/1977 5000001219,1 GOBI55 e OPRAVIČILO NAŠIM BRALCEM! Prva številka tiskanega KROJA se je ponesrečila, ker so v AERU v Celju, kjer bi morali pripraviti slikovno gradivo za tisk, slike založili in jih do danes niso našli. Zaradi dvomesečne zamude in čakanja, da bi se slikovno gradivo le kje pojavilo (in se do danes ni), smo se odločili, da izdamo glasilo brez slik. Obljubljamo vam, da bo naslednja številka zares prava, da bo takšna kot smo jo obljubili sebi in vam. Uredniški odbor ---------- — ... ■ ---------------------------——— * * * * * —-------------------------------------- ... - ......... Glasilo DO ELKROJ Mozirje. Glavni urednik: Vera Pečnik. Po mnenju sekretariata za informacije SRS oproščeno prometnega davka. Tisk: Kinegraf Prevalje v 450 izvodih.