ASO (LETO) XXL (15)
No. (štev,- 23
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
7. junija 1962
Ka dan
▼
narodnih žrtev
Dan drugega junija smo proglasil/ in sprejeli za dan spomina slovenskih narodnih žrtev. Ta dan se spominjamo in molimo za vse, ki so dali življenja za svoj narod :n za svobodo, ki naj jo uživa pod Bogom, zlasti tistih, ki so jih pomorili naši narodni sovražniki med drugo svetovno vojno, ki so. padli med komunistično revolucijo in potem kot žrtve nasilja kmunistične oblasti.
V najglobljem spoštovanju se jih spominjamo. Na ta dan se jim. posebej zahvalimo za vzvišeni vzor skrajne žrtve in prosimo, da bi Bog, ki vodi in končno odreja usodo narodov, sprejel mučeništvo in kri, ki so jo prelili, kot zadostno ceno za veliko, lepo bodočnost svobodnega slovenskega naroda.
Obujamo slike tistih strašmh let sovražne okupacije in komunistične revolucije v Sloven ji ter sedanjo usodo našega ljudstva pod režimom, skrajne in krute okrnitve csebnh in družbenih, zlasti verskih in političnih 'svoboščin, ki so po naravnem redu in poštenem človeškem pravu njegova nedotakljiiva pravica.
Vemo, da so mučen:ki dali življenje v nezlomljivi veri v zmago svojega naroda in te njegove pravice. V ognju te vere nas pretrese zavest, da ne smemo ničesar storiti, s čemer bi to vero oskrunili, da moramo živeti za njeno uresnčenje.
Med raznimi skušnjavami in pastmi, ki nastajajo iz sedanjih nesrečnih razmer, je prišla letos vaba, ki naj po komunističnih namenih uniči politično emigracijo iz Jugoslavije, torej tudi našo slovensko.
Politični emigranti smo svobodni ljudje. Vsak bo tudi na takozvano amnestijo odgovoril kot svoboden človek. Nihče nikogar r.e zadržuje. Vsak pa ve, da mora ostati predvsem pošten in značajen človek. Kot član narodnega občestva, ki je dalo za ohranitev svoje svobode toliko krvavih žrtev, mora odločiti tako, da ne bo skrunil spomTna na tiste, ki jih nobena človeška amnestija ne doseže, pa je z njimi bil enega duha in ene volje. Zvest ostati idealom in žrtvam, ki jih je borba zanje zahtevala, bodi vsakomur prva skrb.
Šele potem, ko bo siguren, da bi narodni mučenik odobril njegovo odločitev, se bo vsak vprašal ali veruje garancijam komunistov, ki so s prevaro pobili tol ko naših bratov in sester, komunistom., ki sami trdijo, da nimajo ne vere v Boga, zato ne morale, ampak zaničujejo oboje kot abotnosti. Ker morale nimajo, se ne čutijo vezane na ni-kako dano besedo. Ali j:m razumen človek more zaupati ?
Politični emigranti ljubimo svojo domovino. V bolečinah prenašamo izgnanstvo in si žel:mo domov. Vendar za nas šele v globoko podrejeni vrsti pridejo v pc-štev vprašanja osebne ugodnosti in udobnosti: Ali bom v sedanjih razmerah v rojstni domovini res našel svoj dom, svojo pravho in megel živeti kot srečen in svoboden človek ?
Vsak odloča sam na lastno odgovornost, saj vsak sam nosi vse posledice. Dan narodnih žrtev pa nas opominja, da smo svobodni Slovenci preko vseh preizkušenj dolžni vztrajati kot zvest' borci za svobodo svojega naroda.
Na spominski dan Združenih ameriških držav, dne 30. maja 1962
Dr. Miha_Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo
Teroristi v Alžiru znova na delu
Pretekli četrtek se je v Alž:ru prvič po dolgih letih zgodilo, da ni eksplodirala ncbena bomba niti ne počil strel iz puške. Muslimani in Francozi so se mirno, brez skrbi, sprehajali po ulicah. Tajna teroristična organizacija je objavila začasno premirje, ker da je začela z muslimani tajna pogajanja za mirno rešitev spora.
OAS je ponudila muslimanom pogajanja za ‘so-bivanje’ m.ed francoskim in muslimanskim prebivalstvom v Al-žiru, po 1. juliju, ko bo De Gaulle izvedel tam plebiscit, ki ga bodo, kakor predvidevajo, muslimani izkoristili za :zglascvanje popolne neodvisnosti od Francije.
OAS ponuja muslimanom, prenehanje s terorjem in pobijanjem muslimanskega prebivalstva, francoski delavski sindikatti v Alžiru pa predlagajo, da so pripravljeni zaustaviti beg francoskega prebivalstva iz Alžira v Francijo. Preselibtev večine francoskega prebivalsttva iz Alžira bi težko prizadela alžirsko gospodarsstvo.
Mir v Alžiru zaradi teh tajnih stikov med teroristi in muslimani je tra- | jal še v ponedeljek. Tako začasni muslimanski upravni odbor Alžira, ki js | bil sestavljen po podpisu premirja v j Evianu med De Gaullom in alžirskimi I
uporniki, kakor tudi alžirska uporniška vlada, trdita, da so alžirski muslimani dobili vsa zagotovila že s podpisom premirja v Evianu.
Alžrski Francozi in teroristi pa smatrajo, da jih evianska pogodba ne veže. Svojo bodočnost hočejo sedaj urediti z direktnimi pogajanji z muslimani, pred plebiscitom 1. julija, „če odidemo iz Alžira, bo alžirsko gospodarstvo zgrmelo v prepad,“ trdijo alžirski Francozi. Večina strokovnjakov je istega mnenja. Toda, kakor se je doslej izkazalo v drugih afriških državah, ki so se borile za samostojnost in neodvisnost, se domače prebivalstvo takih groženj ni strašilo. Svoj cilj so hoteli doseči za vsako ceno.
Nekateri opazovalci menijo, da so se teroristi začeli pogajati z muslimani samo zato, da bi vzdržali moralo francoskega prebivalstva v Alžiru na višini in tako podaljšali svoj lastni obstoj še za nekaj tednov.
Muslimani so namreč že v raznih lemu francoskemu prebivalstvu v Alžiru, da jih morejo z enim samim strahovitim krvavim udarcem zdeeimirati, zlasti po 1. juliju, ko si bodo s plebiscitom izglasovali neodvisnost.
V torek zjutraj so francoski teroristi obnovili svoje zločinsko početje.
Skupni interesi Anglije in Vraneije
Britanski predsednik MacMillan je preteklo soboto priletel v Pariz na dvodnevni posvet z De Gaullom. Ob tej priložnosti se je znova potrdilo medvojno francosko-angleško prijateljstvo med obema državnikoma.
V	skupnem, poročilu o razgovorih de Gaulle in MacMillan zatrjujeta, da „skupni interesi“ vežejo Francijo in AUgiijo v svetovnih in evropskih zadevah ter bo to dejstvo prevevalo nadalj. na pogajanja za vstop Anglije v Skupni evropski trg.
V	razgovorih je MacMillanu uspelo, tako trdijo poročila, odstraniti pri. De Gaullu ovire, ki j h je Francija delala za vključitev Angl je v evropsko gospodarsko skupnost.
Pogajanja za vstop y Skupni trg so se začela prve dni letošnjega leta v Bruslju ter je večino ovir hitremu napredku pogajanj postavljala Francija. Tc je bil sedaj prvi sestanek med De Gaullom in MacMiliancm., odkar so se ta pogajanja začela v Bruslju.
Skupno poročilo o raz'gevorih med MacMillanc-m in e Gaullom v glavnem trdi tole:
Po proučitvi svetovnih problemov oba državnika potrjujeta skupnost in-
teresov med Anglijo in Francjo. Pod tem vidikom bedo odslej naprej tekla vsa pogajanja za vključitev Anglije v ■Skupni evropski trg, pogajanja, ki so se v začetku letošnjega leta začela v Bruslju.
Oba državnika tudi ugotavljata potrebo po evropski politični zvezi, ki bo imela svojo lastno ^unanjo in obrambno politiko.
De Gaulle in MacMillan se n;>sta dotaknila vprašanja atomske oborožitve. Anglija uživa posebno prednost v tem c-ziru v svojih odnosih v ZDA-Francija v tej zadevi vodi svojo politiko, ne oziraje se ne na zahodnjake ne na sovjete.
De Gaulle in MacMillan sta razpravljala tudi o splošnem svetovnem položaju, c napet.ostti med Vzhodom in Zahodom, o položaju zahdnega Berlina /n o ameriških previdnih poskusih za mirno rešitev berlinskega vprašanja.
Toda večina njunih razgovorov se je dotikala Evrope in ukrepov, s katerimi naj bi čim hitreje in čim. uspešneje pc-vezali Evropo v trdno gospodarsko in politično skupnost obenem s priključitvijo Anglje.
De Gaulle vztraja pri svoji politiki
Skupina alžirskih poslancev v pariškem parlamentu je prejšnji teden predložila v odobritev izglasovanje nezaupnice francoski vladi zaradi njene politike v Alžiru. Skupščina je predlog sprejela v debato ter določila minuli torek za dan glasovanja o nezaupnici-
Skupina ok. 30 alžirskih poslancev, ki- so predložili nezaupnico, bo izgubila svoje sedeže v pariški skupščini, ko bo Alžir po 1. juliju postal neodvisen. Večina muslimanov bo namreč glasovala za neodvisnost Alžira.
De Gaulle bo imel v petek govor po rad u francoskemu narodu. To je vlada objavila po triurni seji pod predsedstvom De Gaulla, na , kateri ,so sklenili postaviti novo vojaško sodišče za
sojenje alžirskih teroristov. S tem novim vojaškim sodiščem je De Gaulle zamenjal prejšnje vojaško sodišče, ki je Salana rešilo smrti s svojo sodbo o dosmrtni ječi. De Gaulle je na seji objavil, da bo svojo alžirsko politiko izpeljal do konca, kakor sj jo je zamislil, r.e glede na poznejše posledice.
De Gaulle je imel svoj zadnji govor po radiju 6. aprila, dva dni prej, predno mu je Francija z referendumom potrdilu zaupanje v njegovo alžirsko politiko.
Medtem je francoska policija polovila nekatere francoske teroriste, ki so pripravljali umer De Gaulla. Vse bo sodilo novo vojaško sodišče.
V
Poslabšanje gospodarskega položaja
v Sovjetiji
ICEaBKECEECaOEEB
Gospodarski položaj v ZSSR se je v zadnjih mesecih tako poslabšal, da je moral Hruščev prejšnji teden objaviti zvišanje cen mesu, maslu in drugim ž vljenjskim potrebščinam., „da bo država megla izpolnjevati svoje izvozne obveznosti“. Cene je vlada z dekretom zvišala za 20 do 30 odstotkov.
Nekaj dni zatem je vlada objavila, da je bilo postavljenih pred sedišče in
cbsojerih na smrt več špekulantov, pri katerih da so odkrili milijonske poneverbe, kraje itd.
Preteklo soboto je Hruščev govoril skupini kubanskih poljedelcev, ki jih je Castro poslal na ogled sovjetskega kmetijstva ter je tem izjavil, ko so ga vprašali, zakaj je zvišal cene živilom, da „nimam namena zmanjšati našega vojaškega preračuna“.
Hruščev je v isti sapi zatrjeval, da bo v ZSSR kmalu obilje živil, da pa „mnog: sovražniki socializma želijo, da bi ZSSR znižala svoj vojaški proračun in tako ustvarjala pogoje, na katere naši 'sovražniki že dolgo čakajo. Toda to se ne bo nikdar zgodilo.“
Prav tako je Hruščev Kubancem dejal, da imajo oni boljšo priložnost prež veti prvo dobo po. komunistični revoluciji, kakor jo je imela ZSSR. „Vi imate prijatelje, medtem ko jih mi, ko smo začeli našo revolucijo, nismo imel'. Toda, čakajo vas še velike težave,“ S temi besedami jim je Hruščev napovedal še težko bodočnost.
v
Brez sporama v Ženevi
Razorožitvena konferenca v Ženevi se je sedaj prekinila za nekaj tednov, ker so bdi „vsi navzoči mnenja, da bi bilo prav, da naj bi posamezne vlade doma pripravile nove predloge za na-daljna pogajanja.“
To je bil doslej na ženevski razoro-žitvenj konferenci edini predlog, ki je bT sprejemljiv in odobren od ZSSR in ZDA. Poleg tega so se delegati doslej tudi sporazumeli o besedilu uvoda v razorožitveno pogodbo'.
Ameriški delegat Dean je pred razhodom konference izjavil, da z ZSSR ne bodo mogli nikdar prit: do sporazumu, ker ta država poskuša z razorožitvijo oslabiti svobodni svet in razširiti svetovni komunizem.
ZDA pa nasprotno gleda na razorožitev „kot nekaj, kar bo okrepilo svobodni in miroljubni svet, medtem ko ZSSR upa z razorožitvijo pospešiti komunizem in takozvane osvobod lne vojne“.
Dean je razpravljal o poročilu o poteku razorožitvene konference, ki je
tokrat trajala enajst tednov. Ugotavljal je, da niso mogli priti do nobenega sporazuma.
Dejal je, da nesporazuma med Vzhodom in Zahodom „ni mogoče premostiti tako dolgo, dokler bo ZSSR zahtevala takojšnjo in popolno uničenje naših vojaških ustanov, ki so življenjsko važne za izpolnjevanje ameriških obveznosti ip obrambo svobodnega sveta“.
Dean je pri tem mislil na sovjetske zahteve po odstranitvi vseh ameriških vojaških opor šč v tujih državah in uničenju vseh sredstev za odmetavanje atomskih bomb, kakor so rakete, letala in podmornice, v prvih 15 mesecih razorožitvenega programa.
ZDA teh zahtev niso mogle sprejeti, ker bj oslabile ameriške atomsko premoč nad sovjeti in bi onemogočile sleherno vojaško sodelovanje v obrambi pred komunizmom med ZDA in njenimi zavezriki, ne da bi Zahod imel kakršno koli zagotovilo s sovjetske strani, da so tudi tam napravili isto.
IZ TEDNA
V	sporu, ki ga ima Bolivija s Čilom zaradi odvajanja vode iz struge reke Lauca na čilski strani za pogon nove elektrarne, je bolivijska vlada zaprosila za posredovanje vlade Uruguaya, Bra-zila, Venezuele, Ekvadorja in Costa Rica.
Brazilski predsednik dr. Goulart je začel posredovanja s predstavniki strank zaradi sestave nove vlade, k: naj bi izvedla nove volitve v Brazilu.
V	Venezueli so levičarski elementi povzročili nov upor, ki je tokrat izbruhnil v pomorski bazi Puerto Cabello. Vodja upora je bil pc-morski kapetan Manuel Ponte Rodriguez, ki se je uprl prot; Betaneonrtovi vladi s kakimi 490 mornarji. V tem mestu je bila tudi jet-nišnica, v kateri je bilo zaprtih 80 komun: stičnih gverilcev. Te so uporniki izpustili na svobodo, da so se jim nato pridružili in sodelovali pri napadih na vladi zveste čete. Venezuelska vlada je objavila, da je upor zadušila in da je dobila v roke tudi vse organizatorje tega prevrata.
V	Peruju se je orožniška patrulja spopadla s skupino komunističnih gve-rileev-študentov v planini Cunimarca bl:zu mesta Oueros. Gverilci so nekaj dni poprej izropali dve banki v mestu Jauja, napadli dve vojaški posadki in telefonsko centralo. V bojih je bilo več gverilcev ubitih, 11 so j h pa zajeli.
Biv. ameriški predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci hudo napadel sedanjega ameriškega predsednika Kennedyja zaradi njegove slabe politike. Zatrjeval je, da je nujno, da pridejo znova na oblast republikanci, da bodo popravili Kenndyjeve napake. Millan je bil na obisku v Parizu. S
Zahcdnonemški kancler dr. Adenauerje na kongresu tam. krščansko demokratske stranke v govoru izjavil, da ga bodo morali njegovi nasprotnik: kljub njegovim 86 letom, še nekaj časa prenašati. S tem je povedal, da za nekaj časa še ne misli oditi v politični pokoj. Pred zapadn mi nemškimi volitvami je namreč strankinim funkcionarjem, izjavil, da se bo umaknil s sedanjega kanclerskega položaja še pred prihodnjimi poslanskim' volitvami in prepustil vod-svo vlade mlajši meči. Njegovi najožji sodelavci sodijo, da bo dr. Adenauer to storil prihodnje leto Pred kongresom nemške kršč. demokratske stranke je zagovarjal tako notranjo, zlasti pa zunanjo politiko svoje vlade in zatrjeval, da se Zahodna Nemč:ja ne bo oddaljila od Združenih držav Amerike.
V T E D E N
Attiiio Piccione je novi italijanski zunanji minister. Njegovo imenovanje na ta položaj je nov dokaz, da Italija odločno vztraja pri svoji dosedanji zunanji politiki tesnega sodelovanja z zahodnimi zavezniki.
V	Izraelu so v noči od 31. maja na
1.	junija obesili biv. visokega nacionalističnega funkcionarja Adolfa Eieh-manna, ki so ga obtoževali, da je kriv smrti do 6 milijonov judov. Eichmanno-vo truplo so po usmrtitvi sežgali, pepel pa raztrosili v morje izven judovskih teritrialmh voda.
V	Turčiji je prišlo do nove politične krize. Pvzročila jo je to pot stranka pravice s svojo zahtevo po amnestiji za še zaprte pristaše in sodelavce biv. predsednika dr. Menderesa, ki je bil zaradi kršitve ustave obsojen na smrt in obešen. Mandat za sestavo nove vlade je dobil zne-va predsednik turške ljudske stranke Ismet Inoni.
Irak je prekinil diplomatske st:ke z ZDA zaradi tega, ker je predsednik Kennedy sprejel poverilne listine poslanika državice Kuwait. Kot znano je Kuwait najbogatejše petrolejsko področje na svetu ter si Irak lasti pravico do njega.
V	Evropi sta se v zadnjem času zgodili dve veliki nesreči. V Italiji je v mestu Vcghera blizu Genove zavozil tovorni brzovlak v zadnje vagone potniškega vlaka. Pri železniški nesreči je bilo 62 mrtvih. Še več človečkih žrtev je pa zahtevala letalska nasreča na pariškem, letališču Orly, kjer je kmalu po odletu treščilo na tla veliko potniško letalo Boeing 707 ter po eksploziji ben-z:nskih tankov zgorelo kot strašna plamenica. V letalski nesreč; je izgubilo življenje 130 potnikov in članov posadke. Rešili so se samo trije člani posadke.
V	Oslu na Norveškem je od 2. do
4.	junija t. 1. zasedanje; Socialistične internacionale. Udeležujejo se ga predstavniki vseh evropskih in izven-evropskh Eiceialističnih strank, ki so. včlanjene v omenjejni internacionali. Napovedana je udeležba uglednih socialističnih osebnost:'. Tako je iz Anglije prišel na zborovanje predsednik angl. la-borističnel stranke Hugh Gariskell, iz Francije vodja francoskih socialistov Gui Mollet, iz Zahodne Nemčije tamoš-nj; soc. prvak Erich Ollenhauer, iz Avstrije podpredsednik avstrijske vlade Bruno Pitterman in dr. Razpravljajo tudi c- položaju in zadržanju socialističnih strank v sdd. svetovnopolitičnem dogajanju.
Is polita dogajanja v Argentini
Vojiska odklanja diktaturo
V zadnjem času so b:li dostikrat dogodki tako zapleteni, da jih jc bilo veliko, ki so mislili, da se bomo nekega jutra znašli v popolni vojaški d k-taturi. Gotovo je, da so skupine, ki bi to hotele, toda oborožene sile tega nočejo in so za ohranitev demokratskega režima v državi.
To je odločno poudaril državni tajnik za vojske general Loža na proslavi 152. obletnice, odkar je prva argentinska vlada ustanovila 1., 2. in v. pehot-
ni polk. Proslava je bila dne 29. maja,
t.	j. na dan, ki je v Argentini posvečen vojski, na sedežu motoriziranega polka Patricios v Palermu v' Buenos Airesu. Na slavnosti so bili predsednik republike dr. Guido, drž. tajmk za mornarico kantraadmiral Clement ter državni tajnik za letalstvo brig. Rojas, vsi člani vlade in druge visoke civjne ter vojaške osebnosti. Mašo na prostem je imel buenosaireški nadškof kardinal Caggiano, m.ed njo je pa prepeval na-
■ssar
J-IM
8.10 VBS S 8 1 M XH 1 V A M V S *» O M 1 X
Letošnja sppminska proslava za slo. venske žntve je bila v nedeljo, 3.j junija, v dvorani salezijank, ulica Yapeyu 13:2, v Buenos Airesu. Pripravilo jo je društvo Zedinjena Slovenija (Društvo Slovencev), izvedbo vseh točk pa so prevzeli člani Društva Slovenska vas v Lanusu in tam. pevskega zbora.
Udeležba na proslavi je bila številna in sedijo, da je bilo navzočih nad tisoč rojakov.
Spominska proslava je obsegala dva dela: prireditev v dvorani in mašo za slovenske žrtve v zavodski kapeli.
ŽALNA PRIREDITEV V DVORANI
Začel jo je predsednik društva Zedinjena Slovenija prof. Lojze Horvat. Povedal je njen namen, nato pa dal takoj besedo dr. Tinetu Debeljaku, ki je imel letos
spominski govor.
Rcjake je v uvodu svojih izvajanj opozoril na njihovo dolžnost, da se vsako leto javno spominjajo slovenskih vojnih žrtev in žrtev komurističnega nasilja, kajti „domovina nam ni samo hiša rojstev, tem.več tud; hiša smrti, v katere se ne vračamo, pred katero pa sklepamo dlani v molitev za naše mrtve, k' so živi del nas samih“. Oni so nam lahko „opomin, zgled, pobuda, pa tudi živa vest za naša dejanja v tujini“.
Po omembi Spenglerjevih napovedi o prepadu Zapada, o rojstvu nemškega Cezarja, o navalu mlajših barbarrkih sil z Vzhoda, o reševanju sporov z orožjem, je prikazal stanje po I. svetovn' vojni. Zmagala je sicer demokracija, toda njene versailleske mirovne pogodbe so v sebi že nosile kal novih spopadov. Druga silnica je prihod komunama na oblast v Rusiji in njegova napoved svetovne revolucije za diktaturo proletariata, tretja silnica sta pa fašizem in nacizem. Fašizem, s svojo namero po obnovi rimskega imperija, nacizem pa s svojo teorijo o življenjskem prostoru. Tako komunizem, kakor fašizem in nacizem so se izživljali v napadih na demokracijo in zatiranju človeškega dostojanstva in celih narodov. Nasproti tem krivicam v svetu je prišla leta 1937 papeževa encikbka o ljubezni med ljudmi in narodi ter zahteva po socialni pravičnosti.
V nadaljnjih odstavkih svojih izvajanj je govornik zgoščeno prikazal protinarodno delovanje slovenskih in ostalih jug. komunistov, kc so slovenski narod pahnili v nesrečo s svojo revolucijo, ki jo je napovedal Stalin že leta 1925, za koristi Sc-vjetije. Prikazal je njihovo zavezništvo ;'n sodelovanje s fašisti in nacisti in vsemi ostalimi sovražniki države tako pred vojno, kakor tudi med njo in opozoril na tedanjo naivnost zahodnih zaveznikov. Slepo so podpiral; komuniste, ki so ob nacističnem in fašističnem napadu na Jugoslavijo svoje sovraštvo do zahodnih demokratov izpričali že s svojo Prot imperialistično fronto, ki so jo ustanovili, katero so pozneje seveda preimenovali v Osvobodilno fronto, protikomuniste pa smatrali za sodelavce nacistov.
Ko je razvijal svoje misli oslovenski
tragediji med vojno jn , pozneje po njej, na Vetrinjskem polji*, je svoja izvajanja,, zaključil z ugotovitvijo, da smo v tem času dob li svoje mučenike, s svetovno političnega vidika pa je sedaj jasno, da so Slovenci že tedaj stali na predstraži „komunističnega vdora v Evropo in v svet pred nevarnostjo svobodnega sveta, ki danes zajema že ve3 zemeljski globus. Komun'zem je globalni problem in mi smo bili ene prvih žrtev izapadne evropske kratkovidnosti in lahkovernosti. Bil; smo dalekovidnej. ši od njih“.
Dr. Tine Debeljak je nato še prebral pismo pok. škofa dr. Rožmana, ki ga je napisal v ZDA tedaj, ko je bil v Celovcu še v nevarnosi, da ga bodo Angleži vrrili Titu in je v njem zapisal tele preroške besede:
‘Jaz osebno sem globoko 'prepričan, da bo čas koncem koncev pokazal, da smo pravilno ocenjevali položaj. Tudi britanski in ameriški narodi bodo stali pred to izbiro. Tudi pri nas smo imeli dva svetova: tudi oni bodo morali izbirati medl njima: ali tega ali onega. Ge danes oklevajo reševati Balkan pred komunizmom, se bodo morali pozneje pogledati s komunizmom na manjšo razdaljo. In s komunizmom, ki bo tedaj mnogo močnejši.’
Z vzklikom slava in čast vsem slovenskim junakom, ki spe v znanih in neznanih grobovih po Slovenij' kot žrtve nassilnega in zločinskega komunizma, je dr. Debeljak zaključil spominski govor.
„Junaška pesem mladcev pred budsčo se zoro“
je mogočna pesn'tev — sinfonija pesnika Jeremija Kalina, napisana v poveličanje slovenskih protikomunističnih borcev in vseh ostalih slovenskih žrtev. Objavljena je bila v Zbcrniku-Koledar-ju Svobodne Slovenije za leto 1951.
Recitacija te prelepe spominske pesnitve je bila druga točka spominsko proslave. Izvajali so jo člani Društva Slovenska vas v Lanusu ped vodstvom režiserja g. Ludvika Štancerja.
Postavni lanuški fantje so jo podali z vsem. občutjem in pieteto do slovenskih žrtev na odru, ki j.e bil v ta namen preprosto, a uč:nkovvito urejen. 'V ozadju je visela velika argentinska zastava, spredaj je bil grob in na desni strani je bila na črnem ozadju pripeta slovenska narodna zastava, spredaj na :!evj strani je pa stal slovenski mladec .s slovenskim praporom.
Podajanje recitacije je bilo ob zvočni spremijav:, ki je pa bila na nekaterih mestih premočna. Tako režiserju kakor lanuškim mladcem je samo čestitati, da so na tako lep način pripravili počastitev slovenskih žrtev. Temeljita izvedba je zgovorno pričala o ljubezni, pa tudi o trudu in naporih, ki jih je vlož;la slovenska mladina iz La-nusa v izvedbo svojega programa.
Pesem v spomin slovenskim žrtvam
S pesmijo sc šli slovenski fantje v boj za domovino in proti največjemu
civilizacije, ter svobode in. demokraciji!,! sploh — proti komunizmu. Vesela pe-¡sein je bila to tedaj, pesem bojna, ki je vžigala in dvigala pogum. Sedaj so mrtvi ti naši stražarji domovine n v njihov spomin so pevci slovenskega moškega zbora iz Slovenske vasi v Lanusu pod vodstvoin pevovodje Mirka Špacapana zapeli tri pesmi tako doživeto, da je bilo čutiti, da jim prihaja res iz srca. Po dvorani 'so se najprej oglasili turobni akordi pesm.i „Mi v grobu smo“, nato pa prelepe slovenske žalostinke „Gozdič je že zelen“. Ko so po tej pesmi lanuški pevci začeli tretjo pesem „Oče, mati“ jo je namah povzela vsa dvorana in jo stoje zapela tako, da je po njej kar odmevala. S to pesmijo je pa bila tudi lepa, na zunaj sicer preprosta, toda globoko občutena in skrbno pripravljena spominska proslava za slovenske žrtve zaključena, za kar gre iskrena zahvala in priznanje Slovencem v Slovenski vasi v Lanusu, tako mladini, kakor pevcem,, zlasti pa režiserju Ludviku Štancerju in pevovodji Mirku Špacapanu.
MAŠA ZA SLOVENSKE ŽRTVE
Po spominski prireditvi1 v dvorani je bila za slovenske žrtve slovesna maša v zavodski kapeli. Imel jo je g. direktor Anton Orehar, med njo je pa ubrano prepeval Slovenski pevski zbor 'Gallus pod vodstvom pevovodje dr. Julija Savellija.
Po evangeliju je imel g. direktor Orehar lepo zasnovan govor ob misli na slovenske žrtve.
Ne ustrašimo se posledic odločitve bi ga lahko nazvali. V njem je ir.ed drugim razvijal naslednje misli: V življenju posameznika in naroda so trenutki odločitve in refleksije — popre-misleka. Časovno v slov. narodu moremo postaviti leto 1945 in po 1947 do danes. Prilika za refleksijo je današnji dan, ko še vedno presunjen; stojimo pred tisoči grobov, ječ ter zapuščenih domov. Ta trenutek je posebno primeren, da uredimo svoje mnenje o svoji odločitvi. To mnenje morda ni več tako enedušne, kakor je bilo leta 1945. Nekateri so trdri, takih misli, kot so bili
5.	maja 1945 in naprej. Drugi dvomijo in iščejo krivcev, tretji se kesajo in obtožujejo, ker so ipo svojem mnenju že našli krivce svoje odločitve, po nj h mnenju nesreče. Prvim, pohvala, tretjim sramota, drugim pa Jezusove besede: „Nihče, kdor poleži roko na plug in se na,zaj ozira, ni pripraven za božje kraljestvo.“
Glede našega mišljenja je navajal, da smo leta 1945, ko smo stopili v tujino začeli ideološko- emigracijo, naj bo versko ali politično. Takrat se je začelo trpljenje, neprestano požrtvovanje, ki še dolgo ne bo končano, če sploh kdaj bo. Na nas ni, da tarnamo, ampak da zvesto izpolnimo nalogo, k v iz te emigracije izhaja. V primeri z ideološke emigracijo je neprimerno lažja gospodarska, ki človeka končno oskrb’ s tem, česar je doma potreboval; zaživi blagostanje. V ,polit:čno-veroki, ideološki emigraciji pa zmota živi naprej, gre za nami, nas pridobiva, plaši in va-
bi, da bi se skesali in jo priznali. In to se danes z nami dogaja. Nekaj že od ppčetiov, kasneje več, zadnje, čase. v l®fV.^51i:“:;fl0Ven:3^ja	stopnjevanj obliki.
Glede naše naloge je, pa poudarjal: Priznati to, kar smo in se truditi, da
v	tem poznanju ostanemo, če iščemo krivde in krivca, zakaj smo mi danes tu, moramo pošteno odgovoriti: Krivci smo mi sami, krivdh je naše mišljenja leta 1945. In ta krivda je sveta, ker je tudi mišljenje sveto, saj je slonelo na božji resnici in posebnem nauku Cerkve, katerega še nihče do danes n: spremenil in v nauku popustil. S svojim trudom moramo resnico gojiti in utrjevati. Brezboštvo doma je danes tako in morda še bolj zapeljivo, kakor je bdo tisto leto. Takrat je drhtelo v sovraštvu in se kopale v krvi, danes pa govori o ljubezni ter prikazuje lepoto življenja v domovini.
Že sami, k: hočemo ostati stanovitni, smo se nabrali komodnosti, ki je za naš položaj že zmota, naučili smo se indiferentnosti, kar je sramota in odpad. Karkoli pride tega nad nas, se moramo očistiti, da bomo prav mislili in prav živeli.
Resnico pa moramo braniti, celo pred brati. Pa ne samo pred tistimi, ki nas takrat niso razumeli, temveč morda pred nekaterimi svojimi sopotniki, ki so se spustili mimo prave poti.
Vzeti moramo nase dolžnost, da po-uč'm-c mlade, da bodo vedeli, zakaj ste
vi	odšli in zakaj oni ne morejo domov ter se vtopiti v to mišljenje, ki ga poslušajo, čeprav je bolj vabljivo.
Tisti, ki toži in gleda v žalosti sv-jo pot in trpljenje, naj ve, da v zdravo skupino ne spada in da. v takem razpoloženju ne bo dobrega ustvaril ne sebi, ne družini, še manj skupnosti. Komur je žal, da je šel, naj ve, da je škoda vsake besede ki jo je slišal, vsake besede, ki jo je. g ke žrtve, ki jo je kdor koli zanj prenesel. še zavezniške podpore, čeprav je bila poniževalna.
Tistim., ki bi debil: skušnjavo, da na račun'naših svetih dogodkov hočejo sebi pripravljati in urejati svojo osebno bodočnost, rečemo: Ne trgajte narodnega telesa, da 's: iz njegovih koscev pripravite svoje kosilo.
Apostolom amnestije pa rečemo: če hočete verovati sami,. je vaša osebna zadeva, pustite pa na miru ljudi, ki bodo po prestani prevari postal: naši oskrbovanci. **-“ Ugodnosti, o 'ksteiih-govorite,, so to, kar je težko bolnemu mamilo: ne da bolezen ozdravi, ampak uspava. Dosežejo, da bolnik ne čuti bolezni, ta pa ne gre v ozdravljenje, ampak v smrt.. Tako vse to govorjenje ne rešuje prav nič našh težav, temveč nas le zavaja in kvari, če mi' sami hočemo.
Naša ozdravitev: verska resnost, skrb za narodno zavevst ter skupnostni duh.
Ko molimo za žrtve, ne pozabimo nase, da njih žrtve ne bodo zastonj.
Po maši je g. direktor Orehar ob as'Stene; gg. Gregorija Malija, Stanka Škrheta, Jožeta Juraka, Jožeta Guština in bogoslovcev izmolil za slovenske žrtve še molitve Reš; me.
iS tem je bila letošnja spominska proslava za slovenske žrtve v Buenos Airesu zaključena.
A R G E l| T I N A
bpžne pesmi zbor podčastnikov • in vojakov.
Po cerkvenem oprayilu je imel drž. tajnik za vojsko general Loža govor, v katerem je omepil tudi naloge.,oboroženih sil v sedanjem času, to je v sedanji politični in gospodarski krizi v Argentini. Med drugim je poudaril: „Ta vojska, ki je nastala v iskanju svobode, ne bo nikdar služila za njenp uničenje. Ta vojska, katere vojaki so kristjani, -tudi ne bo nikdar dopustila, da bi jo tuje ideologije mogle razkrajati.“ Na drugem mestu je pa dejal: „V mednarodnem pogledu naglašam, da si sedanja vlada, vsa prežeta z duhov osvobodilne revolucije in ki jo odločna podpirajo oborožene sile, na vso moč prizadeva, da bi v čim krajšem času mogla doseči, da bi se Argentinci znašli na poti demokracije in zakona. Tisti, ki m'sli jo, da imajo možje oboroženih sil namen vkleniti domovino v verige diktature, niso samo v strahotni zmot', ampak tudi razodevajo, da čisto nič ne pc-znajo neomadeževanega zadržanja argentinskih vojakov proti tota-litarističneu napredovanju kakršne koli vrste. Narod naj ne bo nikar v skrbeh v teh trenutkih, ko izgleda, da nekatere skupine pritiskajo na oborožene sile, na; bi segle po skrajnem sredstvu, kajti oborožene sile dajejo Resničen zgled trdovratnega vztrajanja pri tradicijah, ki so razlog za njihov obstoj. Nared naj ve, da možje, ki so odgovora' za sedanje vodstvo vojske, izpovedujejo globoko demokratsko prepričanje, tisti pa, k; bi nas radi pahnili v diktaturo, naj vedo, da svojega namena ne bodo dosegli.“
Politična razgibanost
Politično življenje v Argentini je še kar naprej živahno. Vlada postavlja po provincah nove komisarje, ki zamenjujejo dosedanje,, ki so bili vsi krajevni vojaški poveljniki. Med novimi komisarji no provincah so civdne in vojaške osebnosti; v glavnem take, ki politično niso eksponirane. Rasen 'tega vlada preučuje načrte za nov; statut o politični strankah, po katerem se bo moralo potom urediti politično življenje v Argentini zlasti „pa, ukrepe za. zboljšanje gospodarskega položaja v državi.
Od važnejših vladnih odločitev v zad-jijem času je omenit; njene odpoved trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo in navodila, ki jih je Izdalo zunanje ministrstvo vsem argentinskim konzulatom v državah s komunist'čnimi režimi, da morajo biti silno previdni pri izdajanju viz osebam v dotičnih državah, k' žele potovati v Argentino, da ne bi prišel v Argentino kdo, ki bi lahko bil nevaren za javni red in mir ter bi v državi širil komunistično propagando.
Izgleda, -da je politična napetost začela počasi popuščati. To je sklepati tudi iz sporočila predsedstva vlade, da so odslej vnaprej dovoljeni obiski pri odstavljenem predsedniku dr. Frondiziju na otoku Martin Garcia njegovim političirm pristašem, osebnim prijateljem in znancem ter bivšim, njegovim sodelavcem v vladi in državni upravi. Ob iski so dovoljeni za tri ure vsak -torek in .soboto po -štirim osebam.
V V
L svetovni hongres hrse• demolvatshe
mladi ne
V mestu Caracas v Venezueli je od
7.	do 16. maja zasedal Prv' svetovni kongres Zveze mladinskih krščanskih demokracij, na katerega je poslalo delegate ali opazovalce 42 držav. Na tem kongresu je .bila zastopana tudi slovenska krščanska demokracija. Predstavljala sta jo Vital Ašič in Tine Debeljak ml. iz Buenos Airesa.
Maio ' zgodovine
Leta 1948 je bila v Parizu ustanovljena Mednarodna zveza demokrščan-ske mladine kot mladinska sekcija. Nouvelles Equipes Internationalen (t. j. evropske zveze kršč. dem. strank). Ta mladinska sekcija se je leta 1951 osamosvojila. Njena dejavnost je biia osredotočena lc na evropsk' kontinent. Nadaljnji hitri razvoj krščanske demokracije v Latinski Am-erik; je pripeljal
1.	1959 do druge avtonomne ve'e tega gibanja na tem kontinentu (Juventud Demócrata Crist'ana de América — JUDCA).
Cilji kongresa
Glavni cilj kongresa v Caracasu je bil ustanovitev svetovne zveze vseh mladinskih organizacij krščanske demokracije, da se tako vzpored' delo evropske in latin skoamerFk sekcije in šo morebitne afriške, ki se že priprav, lja. Na tem kongresu so bili namreč
opazovale' Ugande, Tanganjike, Etiopije, Visoke Volte, Madagaskarja in Togo.
Kongres je poleg- tega pripravil načrt za skupno sodelovanje ter s političnimi deklaracijami izraz 1 skupno stališče kršč. dem. mladine do najrazličnejših problemov sedanje dobe.
Potek kongresa
Kongres se je pričel 7. maja s prihodom delegatov iz raznih delc-v sveta ter s pripravljalnimi sejami Glavnega odbora ter kontinentalnih sekcij. Naslednjega dne je bPa slovesna otvori-tetv. kongresa v Mastnem gledališču, katere se je udeležil poleg predsednika venezuelske kršč. dem. stranke COPEI dr. Pedra del. Corral, njenega generalnega tajn ka dr. Rafaela Caldera tudi .sam predsednik republike dr. Romulo .Betanccurt, ki je tudi pozdravil vse navzoče ter pohvalil delovanje kršč. demokratsko stranko v dobrobit ljudstva. Na otvoritvi je bila zbrana številna venezuelska mlnd'na ter je do zadnjega kotička napolnila dvorano in z velikim navdušenjem pozdravljala vsakega govornika. Brzojavne pozdrave ’so kongresu poslali poleg drugih tudi predsedniki vlad Zah. N.err.č'je dr. Adenauer. . Avstrije, dr.. Gorbach, Belgije dr. Lefevre, Lnxemburga d,r. V/erncr, tajnik italijanske demolcrščanske stran-
ke Aldo Moro, bivši predsednik francoske vlade Pierre Pfliml'n, pa tudi predsednik Krščansko demokratske zveze za Srednjo Evropo, katere članica je tudi SLS, dr. Barankcvicz ter predsednik njenega izvršnega odbora Adolf Proehazka.
Dejansko delo kongresa se je začelo s političnimi poroč li jz Evrope, Afrike ter Amerike, ki so jih podali za Afriko B. B. Akakpo, predsednik mladinskih združenj v Togo, za Am.er'ko Hi-lariob Cardczo, predsednik venezuelske krščansko demokratske mladine ter za Evropo J. C. Piver-t, bivši predsednik francoske mladinske delegacije v N.
E.	I.
Pozneje je bila tudi razprava o tern' „Krščansko demokratske ideje o so-cialnfem ter ekonomskem razvoju“ pri kateri so sodelovali tudi nekateri ministri COPEI ter zlasti njen generalni tajnik dr. Caldera.
Poznejše delo se je razdel'lo na kombije, in sicer politično, za us-tanovno listino, pravila ter delovanje, pri katerih sta uspešno sodelovala tudi delegata mlad'n.ske sekcije Slovenske ljudske stranke Ašič ter Debeljak. Zlasti sta se udeleževala dela v politični komisiji. Njena nalaga je bila tudi priprava resolucije, k; naj pokaže ednos kršč. demokrat. miadine do nekaterih problemov -sedanje dobe. Tako. sta aktivno sodelovala skupaj z drugim; delegati iz . teh dežel: Madžari, Poljaki, Čehosjovaki in. L:tvanci pri izdelavi resolucije o obsodbi komunističnih režimov v Srednji Evropi. V tej deklaraciji
kongres zahteva v teh deželah vzpostavitev človečanskih pravic, umaknitev sovjetskih čet, svcbodne volitve pod mednarodno kontrolo ter vzpostavitev verske, svobode, To deklaracijo je takoj po sprejetju objavil največji caracaški dnevnik „El Universal“ na prv; strani, kar priča, da se v Venezueli zavedajo nevarnosti komunizma ter nas razumejo.
V	drugih deklaracijah je kongres zavrgel kapitalistični ter komunistični go-spodarsk: ter socialni sistem ter poudaril, da je krščanska demokracija edina svetovna sila, ki lahko zagotovi vsem svobode ter socialno pravico, ter vzpostavi resnični m'r na svetu. Zato se je kongres tudi izjavil proti diktaturam v Španiji, na Portugalskem ter v Paragvaju, posebej pa še proti Madžarski ter Kubi.
Ustanovna listina
V	svoji ustanovni listini, ki zajema ves politični ter 'deolc-ški prc-gram -de-mokrščansk0 mladine, kongres v prvi vrsti poudarja vrednost človeške osebo, družino postavlja za c-snovno celico družbe, v širši obliki pa se odločno postav' na stališče demokracije, zavrača kapitalizem ter marksizem, zagovarja svobodo ter socialno pravičnost. V mednarodnih odnosih zavrača vojsko ter zahteva kontrolirane mednarodno razorožitev,- odpravo kolonializma, pomoč manj razvit'm državam ter podpira naddržavno združevanje v višje enote.
Poleg tega je še kongres sklenil, da se naj v bodoče poveča mednarodno so-
delovanje mladine med kontinenti, mladinskih strank s starejšimi itd.
Izvršni odbor
Kot zadnja točka kongresa so b le volitve. Izvoljen je bil za predsednika Unije venezuelski delegat Hilarión Cardczo, podpredsednik pa sedanji predsednik evropske sekcije Italijan Angelo Bernassola, generalni tajnik pa Poljak S. M. Gebhhardt-
-S sprejetjem pravil je bilo delo kongresa končano. Izvenkongresni program je še obsegal predavanje dr. Caldere o zgodovini Venezuele in -COPEI ter sprejem in kosilo pri predsedniku republike dr. Romulu Betancourtu.
Zaključil pa se je kongres spet z veličastnim, manifestativnim zborom v Mestnem gledališču, na katerem je zopet govor'1 dr. Caldera, ki je zelo jasno nastopil proti komunizmu ter žago, to vil države, ki trpe pod njim, da se jih Venezuela spominja ter razume. Poleg drugih je govoril tudi novoizvoljeni predsednik Mednarodne zveze krščansko demokratske mladine Venezclanec Hilarión Cardozo, ki je -zahteval, da se socialne zahteva Kristusove uresnic'jo na vsem svetu-
Delo delegatov SLS
Pc-leg uspešnega sodelovanja na kongresu sta delegata mladinske organizacije SLS izdala -posebno spomenico za vse delegate ter za tisk, v kateri sta prikazala zgodovino ter delovanje SLS, njeno delovanje v em'graciji ter med mladino. V njej sta opozorila vso mla-
V Ljubljani je bila v prostorih Slovenskega šolskega muzeja razstava slovenskih abecedn kov. Njen namen je bil prikazati razvoj pcuka slovenskega jezika od prvega Trubarjevega abecednika do najnovejših slovenskih čitank. Zanimivost razstave iso bili tudi redki
vršni svet „spričo obsežnega in odgovornega posla predloga nove ustave ni mogel predložiti skupščini v razpravo do letošnjega aprila“. Za'zvezno ljudsko skupšč no so podaljšali mandate tudi provincijskim parlamentom.
Umrli so. V Ljubljani: Ivan Filipič,
primeri ohranjenih lencpisnih zvezkov I strugarski mojster, Henrika Cotič, roj.
šolarjev. Najstarejši tak zvezek je bil iz leta 1795.
Letošnji ljubljanski festival bo od
1.	do 8. julija. Pred nekaj meseci se je po Ljubljani govorilo, da merodajni činitelji mislijo to osrednjo poletno slovensko kulturno pridobitev, ki je postala znana tudi izven mej domovine, opustiti. Pa je tako završalo v javnosti, da so to namero m.orali opustiti, ter so se izgovarjali, da misijo izvesti „samo nekatere organizacijske spremembe“. Na sporedu letošnjega ljubljanskega festivala je „revija jugoslovanskega baleta“. Nastopili bodo najboljši 'baletni ansambli ter bodo med drugim izvajali tudi naslednje klasične balete „Romeo in Julia“ in „Klasična sinfunija“ Prckofijeva, „Petruško“ Stravinskega ter Respighijeve „Rimske fontane“. Razen tega so na sporedu iz-virn: baleti slov. skladateljev Osterca in dr. Švare.
Leta 1965 bo minilo 600 let, odkar jet Novo mesto dobilo mestne prav:ce. Ta jubilej mislijo proslaviti z raznimi prireditvami. Na občini so že sedaj ustanovili poseben sklad za proslavo te obletmce, sredstva iz tega sklada bodo uporabili za ureditev mesta do glavnih proslav leta 1965.
Letos bi morali imeti doma splošne volitve za zvezni parlament, kakor tudi za provincijske ljudske skupščine. Pa so mandat podaljšali zvezni ljudski skupščini za eno leto, ker zvezni iz-
Rezac, Agnes Kratochvill, Rado Kah ne, dijak, Vera Grčar, roj. Gregorc. Brigita Lotrič, Karolina Hodej, roj. Gračner, Franc Novotny, žel. upok., Franc Boltežar, uradnik v p., Emil Kokol, referent Rep. zavoda za soc. zavarovanje, Mika Dragan, roj. Slenovec, Ivan Sojer, upok., Štefan Novljan, Janko Klemenčič, Maks Gruden, dr. Josip Čeh, veterinarski inšpektor v P-, Danilo Pegan in Hani Šmid na Jesenicah, Marija Premšak, vdova v Ivenci pri Vojniku, Anton Žibert v Rakitovcu, Nace Trobev-šek iz Vrhpolja, Alojz Šuster iz Polzele, Anton Kordiš iz Viševka, Ivana Čeper, roj. Prelec iz Vevč, Franjo Cencič :z Selc nad Škofjo Loko, Jože Vidic iz Sneberja, Aleksander To-rok iz Lendave, Jože Ocepek, rudar v p. iz Trbovelj, Ana Vidmar, roj. Grum v Mengšu, Angelca Lojeveč, roj. Učakar v Dev. Mariji v Polju, Ivan Mesec, nos. in gost. iz Zaplane, Cilka VoL čanšek iz Trbovelj, Jokab Urbanc, pos. :z Lehna na Pohorju, Janez Galičič iz Hotovelj, Ana Renenšek v Rečici ob Savinji, Ivan Nunčič v Celju, Jaka Sagadin polkovnik v n. v Majšperku, Vekoslav Blažič na Golniku, Martin Ribič v Celju, Franko Modrijan v Borovnic:, Marija Kosmač, roj. Aleš na Ježici, Marija Ježek, roj. Ovčak v Tacnu, Anica Vindšnurer, roj. Govejšek v Kamniku, Marica Henigman, roj. Konic v Invanč-ni gorici, Franc Modrijan, knjigovodja v Borovnici.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
III.	kulturni večer SKA je bil v
soboto, 2. junija cb 19. uri v dvorani pri Bullr chu v Buenos Airesu. Na njem jo g dr. Vinko Brumen nadaljeval svoja izvajanja s prvega kuiurnega večera in sicer je tokrat govorni o „Novih pogledih na univerzitetne študije“.
V svojih temelj tih izvajanjih je predavatelj razpravljal o problemih vzgoje odraslih,, ki jih je opredelil kot vzgojno pomoč človeku, k; je končal redno šolanje in se zakoreninil v poklicu, a se mora tudi pravdno znajti v življenju-Pokazal je nekatere v zgodovini nastale ustanove, k: so služile vzgoji odraslih, kakor je bila danska ljudska visoka šola, angleška „raztegnitev“ univerze, našo mrežo ]judsko-izobraževaln'h društev ali nemške evangeljske akademije. Utemeljil je potrebo takega dela tudi v današnji dobi in pokazal na vrsto življenjskih problemov, ki bi jh danes morala pomagati reševati vzgoja odraslih. Končno je predavatelj poudaril potrebo takega vzgojnega prizadevanja med nami, ki živ:mo v zamejstvu in je nakazal še vrsto vprašanj, katerih rešitve bi se morali lotevati. Naštel'je nekaj pogojev, k; bi morali biti dani, da bi tako delo lahko doseglo uspeh.
dino na nevarnost komunizma za ves svet in tudi na toy da se komunizem ■spretno pretvarja in prikazuje drugačnega kot je.
Trdi sta imela razgovor z urednikom glasila venezuelske kršč. demokracije in mu podala sliko položaja v domovini, kakor tudi z urednikom lista „El Univerral“, ki je največji ter najresnejši 1 st v Caracasu. Obema sta podala nekako paralelo med Castrom, in Titom ter njuno vlogo v svetu.
Nazaj grede sta bila povabljena od panamske krščanske mladine, naj se udeležita njihovega zborovanja, na katerem je bila volitev izvršnega odbora. Tam sta imela prilkc, da sta se raz-govarjala z voditelji panamske kršč. demokratske stranke, ki so Jse zelo zanimali za naše probleme, za komunizem v naši domovini ter za delovanje Slovenske ljudske stranke. Na mladinskem zborovanju pa je delegat Aš č pozdravil vse navzoče v imenu slovenske mladine ter jim zagotovil naše sodelovanje v skupni borbi za boljšo bodočnost na krščanskih osnovah.
Tako vidimo, da se je slovensko ki-ščansko demokratsko gibanje znova uspešno pokazalo rr.ed svetom, in potr-dlo, da tudi slovenska mladina dela v svitu istih idealov in hiti za istimi cilji kot naš: starejši, da je slovenska politična emigracija znala prenesti v. naše mlajše tisti žar, tisto prepričanje, zaradi katerega je morala zapustiti dom.
Po predavanju, ki so ga vsi poslušali z'napeto pozornostjo in zanimanjem ter zanj nagradili g• dr. Brumna s ploskanjem in odobravanjem, je bila zanimiva in živahna debata. Večer je vodil in ga zaključil vseuč. prof. dr. Ignacij Lenček
SK.-i D —- VII. letni -občni zbor
in VIII. študijski dan
Slovenski akademiki v Buenos Airesu so se letcs spet, kot je že navada, zbral; v prijaznem, in gostoljubnem kolegiju Emaus v Haedo, da se pomenijo o bodočem delu c svoji organizacij , izvolijo nov odbor in razpravljajo o problemih študenta v današnjem času in v Argentini. Povabili so tudi srednješolce v zadnjem letniku gimnazije, da j h seznanijo z življenjem organizacije, v katero bodo kmalu vstopili.
Po sv. maši, ki jo je daroval duhovni vodja č. g. dr. Lenček, se je pričel študijski del dneva. G. dr. Brumen, povabljen da predava o problem h izobrazbe- višješelea ie razvijal svoje - misli o bistvu študija in njegovem namenu, analiziral sisteme študija po- unverzah v svetu, in še posebej situacije slov. študenta v Argentini, Debata, ki je sledila predavanju, je pokazala, da študentje čut jo praznine in -površnost v univerzitetnih študijih, posebno tehničnih. Potreba humanizacije in filozofske podlage je nujna-
Pr; skupnem a-sadu, v prijateljskem vzdušju :n veselem razpoloženju so pretekle opoldanske ure. Potem pa spet v šolsko avle na predavanje dr. Lenčka o akademiku v organizaciji. Nakazal je potrebo o nujiirsi dela, o SKADu, ki povezuje slov. študente :n pomaga k
osebnosti. Treba je prenovitve v delu, v organizacij , kajti, to je v preteklem letu precej zastalo. Tajnik Jure Vom-bergar je zatem podal letno tajniško poročilo, prosil za razrešnico, in sledile so volitve za novo vodstvo.
Nov odbor SKÁDa je sestavljen takole: Predsednik Vital Ašč, tajnica Metka Debeljak, blagajnik Janez špar-hakel, odborniki Božo Vivod, Tine Debeljak, Andrej žužek.
Slovenska podjetnost
je prišla znova do izraza, kajti na področju Vel. Buenos Airesa smo dobil'! novo slovensko pcdjetjé. V lepem mestu Mar.'^nez, kjer 3¡vi veliko evropskih naseljencev, zlasti nemških in angleških, pa tudi slovenskih, sta prejšnjo nedeljo, 3. junija, v ulici Albarellos 1961, esq. Alvear zvečer ga. Vida Kju-der de BoMini in Primož Marolt odprla nov damski frizerski in česalni salon.
Lastnika novega frizerskega salona sta oiba. Slovencem dobro znand. Ga. Vida Kjuder de Bottini je staronaseljen-ka, ki je pa ves čas -pomagala tako starim, kakor novim Slovenskim naseljencem, kadar in kjer je le mogla. To je delala in dela še naprej. Prim.ož Marolt je pa sin našega Marijana Marolta in njegove žene ge. Fani.
Prostori n-ovega damskega frizerskega salona sc opremljeni z najmodernejšimi v to stroko spadajočimi aparatu Načrte za ureditev lokala in za naprave iz lesa je pripravil Andrej Makek, izdelal jih pa slovenski mizarski podjetnik Jože Hribar.
La-stnika nc-vega podjetja s-ta številne geste, med katerimi je bilo tudi deofci Slovencev, ljubeznivo sprejemala ter od njih sprejemala čestitke, zdru-, žene z željami za -srečo in na-predek novega slovenskega podjetja.
OSEBNE NOVICE
Na jezuitski univerzi El Salvador je končala študij psihcpedagogike gdč. Vera Aš č. Prijatelji in akademiki čestitajo k uspehu.
t Ivana Masič. V Ljubljani je umrla
2.	junija t. 1. ga. Ivana Masič, roj. Pu-k-elštajn, žena pok. Pavleta Masiča. Pokopali so jc 4 junija t. 1. pri Sv. Križu. V Ljubljani žaluje zanjo hčerka Milica, v Argentini pa s:nova Ciril in Janko, katerim izrekamo iskreno sožalje. Za pokoj njene duše je 'bila v San Justu 5, junija sv. maša, Id jo je darova! g. J. Langus.
t Jcže Tomaževič, V R. Mejii je u-rr.rl 5. t. m. od kapi zadet Jože Tomaževič iz Kamne gor ce. Zapušča ženo,
4	sinove in 5 hčera. — Vsem izrekamo iskreno sožalje.
CARAPACHAY
Slovenski dom v Carapachayii
V	nedeljo, 20. maja, je imel Slovenski dom občni zbor, na katerem je odbor polagal račune o delu v preteklem letu, ki je bilo za dem prav uspešno, saj je ktímaj dve leti od uSanoy'tve, pa ima že kar lepe prostore za skromne prireditve in šolski tečaj. Okolica tega doma je velika, pa na žalost niso vsi člani, ki b lahko- bili in tako pomagali hitrejšemu napredovanju. Novi o-abor z g. Jonke Jožetom na čelu bo podvzel potrebne korake, da se število rednih članov poveča. Tudi podp-cnr član-i bodo dobrodošli.' Zato vabimo vse Slovence v severnem delu Vol. Buenos Airesa, naj se odzovejo vabili odbora in podpro 'dom, ki ima le nalogo braniti slovensko in versko vzgojo naše mladino, sta- j rejšiir, pa nuditi kraj, kjer se shajajo na' pomenke in Zabave.
'SLOVENSKA VAS
V	nedeljo, 27. maja dopoldne je bil v Slovenski vaisi v Lanusu krajevni sestanek Društva protikomunistični borcev. Pripravil ga je krajevry zastopnik društva Jože Rohie. Na že-ljo članov je
ČESNIKOVA „POGODBA”
šmartihski fantje in dekleta se pripravljajo, da bodb na binkoŠtno nedeljo odigrali burleb d petjem „Pogodba“. Avtor te izvirne slovenske burke je dr. Ive Česnik, rodom, iz vipavske doline, znan kot pkatelj tako zvane druge generacije Doma in sveta, ko sta ga po dr. Frančišku Lampetu vodila in urejevala njegov nečak dr. Evgen Lampe in dr. Mihael Opeka. Dr. Česnik ni bil zelo plodovit pisatelj, ukvarjal se je poleg pisanja izvirnih štorij in gledaliških komadov tudi z dramatizacijo slovenskih pripovednih del Tako ga je tukajšnje občinstvo že videlo na špehovem odru pri „Dc-mnu“, ki je med najbolj poljubljenimi odrskimi deli. Slogovno je Česnik realist Finžgarjevega kova in zato res pravi ljudski pisatelj.
Če je že nekako v navadi slovenskih ljudskih iger, da se bogato kmečkb dekle zaljubi v revnega fanta in je na vasi berač ali tepček, k: si prizadeva, da se zaljubljenca vkljub vsem oviram nazadnje dobita, je pri česnikovi „Pogodbi“ štorija nekoliko drugačna. Bogat kmet hoče oddati svojo rejenko bogatemu, že pestarnemu kmetu, ki je pa sam zaradi Tsvoje praznovernost: in zaostalosti nekakšen tepček. Rejenka pa ljubi .sosedovega postavnega fanta in bogati kmet-vdovec se tako osmeši, da se ljubeči se par nazadnje res dobi. Igra se godi v Česnikovi ožji domovin:, na Vipavskem, blizu vasj Vrabče, odkoder je glavna vloga, bogati vdovec. Igra bo gotovo vsem gledalcem po vsebini zelo ugajala.
Če bi dr. Česnik še živel, bi si verjetno to uprizoritev lahko sam ogledal, kajti z nami vred je bežal iz domovine, a med1 potjo ga je dohitela smrt.
gediji v Vetrinju. Rojak: so njegovim zanimivim izvajanjem sled li z napeto pozornostjo ter so govornika nagradili z odobravanjem.
SAN LUIS
Dne 20. maja 1962 se je v našem mestecu San Luisu izvršil dokaj redek dogodek, zakaj tega dne sta praznovala -gospa Margareta 'n njen mož Ernest šu-šteršič zlato poroko. Zlasti ganljiva je bila ta poroka v cerkvi Matere božje v Volčanu, kjer so se zbrali vsi tukajšnji Slovenci na svoji priljubljeni božji poti.
G. direktor A. Orehar je imel tu c-bred zlate poroke, nato pa sv .mašo, po tej pa smo imeli litanije Matere božje in posvetitev njenem.u Brezmadežnemu Srcu
Zvečer pa so se vsi Slovenci zbrali v hiši zlatoporočencev, kamor so prišli, da čest tajo jubilantoma in se udeleže domačega slavja. Tam jo imel g. Orehar prisrčen nagovor, proslavil je njiju vrline, ki sta dosegla lepe uspehe pri vzgoji svojih otrok in vsem pripravila pot v življenje.
Sl: šali smo slovenske narodne pesmi, in nato se je oglasil še g. Povše, ki je popisal trnovsko faro, odkoder izvira sam. in tudi g. Ernest Šušteršič. Srečni zlatopčročenec pa se je spominjal hčere ' Polhograjskih Dolonvtov, Gradaščlce, v kateri je lovil ribe in fca-peljne. Pomenkovali so se še o tem in enem, urice so hitro tekle in g. Orehar jc zaključil prijetno domače slavje.
Vsem tukajšnjim Slovencem se zlato-poročenca zahvaljujeta za prelepe darove in sodelovanje, zlasti še ge. Ogri-hovi in gospe-demajOgrinoma Za košarico in kar je bilo sebine v njej, kakor tudi vsem- ostalim.
integralni izobrazbi in zgradnji njihove govoril France Krištof o slovenski tra-
KOROŠKA
ODPRTA RANA
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Pred zaključkom šolskega leta v Avstriji :n pred predvidene reformo- v avstrijskem šolstvu, se koroški Slovenci ponovno pripravljajo- na borbo za pravično in primerno ureditev manjšinskega šol-stva na Koroškem.. Tako so slovenski za-stopniki že večkrat opozorili avstrijskega zunanjega ministra dr.
KreJSkyja in koroškega deželnega glavarja Wedeniga na razna osnovnošolska vprašanja, ki terjajo takojšnjo ureditev. Kar je -z odlokom koroški deželni glavar 22. 9. 1958 ukinil obvezno dvojezično šolstvo na Južnem Koroškem, se je položaj zelo- poslabšal. Mnog' činitelji vplivajo na slovenske starše, da ne zahtevajo za .ovoje otroke dvoje-ziČiie-ga pouka. Res sicer Slovenska gimnazija
v Celovca r speva in ima teMlio' uspeha	’	sidrni in telovadnimi nastopi ter	razna šolskem in' kulturnem polju, a dve-	j	stavo risb' ih ročnih del.	Prireditev je
jez čna osnovna šo’a peša. Krivica, ki	-	b la v nedeljo, 3. junija,	v veliki	dvoje bila napravljena z ukinitvijo obvez-	I	.rani Delavske zbornice v	Celovcu-
nos ti dvojezične šole, ni popravljena. Zato Slovenci ra Koroškem ponovno zahtevajo, da se uvede taka dvojezična sola, kot jo je določila deželna vlada po letu 1945. Sedanji nač n dvojezične Šo!e — po ukinitvi obveznosti — je in ostane kljub manjšinskemu šolskemu zakonu po svoji vsebini isto, kot so bile nekdaj prestole vi'..rakvistične šole: navadne -ponemčevalnics. Osnovna šc-la pa mora nuditi možnost, da -si učenec pridobi popolno! znanje cbeh jezikov, tako slovenskega kot nemškega.
❖
Slovenska gimnazija v Celovcu je letos pripravila v proslavo petega leta obstoja, te srednje šole za -zaključek j so skega leta vol ke akademijo s pev-
SLOVENCI
VENEZUELA
Slovenski rojaki v Caracasu so se zadnjo nedeljo v a-prilu, 20. apr-la, zbrali pri skupni maši v kraju Giiigiie. Cerkveno pobožnost je močno povzdig-n'lo ubrana petje sloven-skih .sabd-žnih pesmi. Po maši je g. Anton Ilija v.se rojake povabi na svoj -gostoljubni dom ter jih pogostil. V Veselem razpoloženju so nato rojaki pr: Uijevih pre-bili vc-č prijetnih ur.
Slovenci v Caracasu zaradi malo-številnost: 'nimajo v letu dosti skupnih prireditev. D-ve sta pa gotovo, t. j. proslava materinskega dne in Miklavževa-nje. Letošnji materinski dan . so proslavljali dne 13. maja. V počastitev svojih mater in v zahvalo za vso nj'-hovo skrb in ljubezen so- nastopili otroci, mladci in pevci. Govornik se je pa materam oddolžil z lepim govorom.
Slovenci v Caracasu :n okolici so imeli skupno romanje dno 27. m.nja. Ob tich popoldne je bila najprej blagoslovitev pedebe Marije Pomagaj z Brezij, ki jo je .za slovensko skupnost v Venezueli naslikal slov. umetnik Pipp, zatem je. bila pr-oce.s:ja z Marijino podobo in pete litanije. Po odmoru, ki so ga romarji pc-rabili za privatno pobožnost
Všah teden «*#*«
prelest	f;
Silvin Sardenko
Ali se tudi tebi godi V dolgih nočeh kakor meni: vse nabrekle Zapro se oči kotna j ob eni?
Ali nemirno tebe srce zgodaj prebuja kot mene, ali v samotne daljne gore z doma te žene?
Ali ne misliš sredi prevar: da bi ne bila si toli ako se rie bi poznala nikdar — tuja nikoli?
I Z J A V A
Od spodaj podpisamh rojakov iz Sao Paula v Brazilu smo dobili naslednje pismo s prošnjo za objavo
Sao Paulo, dne 28. aprila 1962. Spoštovani g. ured. „Svob. Slovenije“.
Vljudno Vas naprošamo, da objavite v Vašem cen.j tedniku „Svobodna Slovenija“ sledečo izjavo Slovencev v Sao Paulu v Braziu, za kar se Vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo.
„Podpisani Slovenci iz Sao Paula odločno protestiram,o preti neobjekivne-mu, neresničnemu in krivičnemu članku, ki ga je napisal g. Lojze ILIJA v Slovenski poti, -štev. 3-4, letnik 1962 proti slovenski skupini v Sao Paulo in zlasti proti našemu dušnemu pastirju in župn ku preč. g. Alojziju ILCU.
Izjavljamo, da docela soglašamo z njegovo željo, da se v cerkveni dvorani, ki nam jo ondotni župnik stavi na razpolago, prav po zaslugi č. g. ILCA, ne govori o politiki, čeprav č. g. ILC nikoli ni nasprotoval ustanovitvi nekega društva, smatramo mi sami kaj takega skoraj za nemogoče, ker nas ja vseh skupaj za dobro omizje.
Omenjamo tudi, da je č. g. ILC le naš dušni pastir, in nikak „ustanovitelj ali voditelj“ nekega društva ali sku-p:ne in da na dan proslave materinskega dne, maja 1961 ni bil naš prvi sestanek, temveč se -sestajamo po službi božji za Slovence v prijateljski razgovor že poln:h pet let.
Kolikor vemo in moremo mi presoditi, naš dušni pastir vedno upošteva navodila krajevne cerkvene oblasti v : cerkvi in izven nje. Predobro pozna tudi vse papeške okrožnice, se po njih ravna v zasebnem in javnem življenju in j:h prilično ali neprilično neustrašeno oznanja, tako da se prav nič ne bojimo, da bi nas zavedel v „mrtvo morje“.
Izkoriščamo priložnost, da se preč-g. ILCU zahvaljujemo za njegovo petletno pcžrvovalno in uspe-šno delo, ki ga med nami opravlja poleg svoje službe, in mu izražamo popolno zaupanje in solidarnost.
H koncu prosimo g. ILIJO, naj pusti pri miru razmere, ki jih ne pozna in za sodbo katerih ga ni nihče pooblastil.
Prav tako svetujemo uredniku „Slovenske poti“ naj bo prev:dnejši pri izbiri člankov, kajti tak članek ne škodi le, avtorju članka, temveč tudi listu, ki ga priobči, in ideji, ki jo list zagovarja.
Anton Hribljan, Franc Cotič, ing. Herbert Slivnik, Anton Borštner, S'ta-n:slav Mirt, Jože Daneu, Jože Mestnik, Radko- Malgaj, Anton Dolenc, Adolf Jančar, Martin Črnugelj, ing. Martin Črnugelj, Avgust Brunček, Valentin Majer.
PO S V E T D
in spoved ter razgovore z rojaki, je bila romarska ma-ša z blagoslovom.
ZDRUŽENE DRŽAVE
Člani čikaškega . odseka društva Sava — Društvo -slovenskih akademikov v Ameriki — so nedavno postavili na oder znano duhovvno igro Alojzija Lip-pla „Mrtvaški ples“, ki jo je prevedel v slovenščino dr. Anton Scvre. Poročevalec o u-prizoritvi igre v Ameriški domovini med drugim ugotavlja: „Sic-venci v čikagu smo lahko po-nosni na našo mladtoo, k} hoče nastopati v slovenskem jeziku ter gojiti naše narodno izročilo in kulturo.“
FRANCIJA
■ Slovenska akademska slikarka Mar_ janica Savinšek je priredila razstavo svojih starej-š:h in novejših umetnin v umetniški galeriji „Tonalités“. Razstava je povsem uspela, lcar je razvidno tudi iz besed kritika Chabanona v reviji „Le Petotre“, ki ugcltavlja, da je treba slike Marjanice Savinškcve „zaradi premišljene kompozicije ter polne barvitosti označit; kot popolne“. Rev:ja ,.ARTS“ se pa nad slikami slovenske umcttnice navdušuje zaradi „njihovega resničnega zanosa“.
OBVESTILA
Tretji prosvetni večer v Slomško-vem d«iu bo v soboto, 9. junija, ob 19. Na sporedu je drugi del zanimivega predavanja č. g. Jožeta Juraka o potovanju po Evropi. Lepo vebljeni!
Dr. česnikova veseloigra POGODBA v režiji M. Marolta se bo predvajala na cerkvenem odru v Ciudadeli v nedeljo, 10. junija, ob 17. Vstopnice na razpolago pri vhodu v dvorano.
Informativni sestanek članov zadruge „CasteJli“, bo v nedeljo, 10. junija, ob 10 dopoldne v prostorih Slomškovega doma.
Na slov. Pristavi v Castelarju bomo imeli v nedeljo, 10. junija 1962 ob 15. uri zanhnivo predavanje č. g. Juraka „Potovanje po Evropi“. Lepo vabimo vse rojake iz soseske slov. Pristave.
Kulturni odsek Našega doma v San Justo vabi vsa dekleta iz San Justa in oktolice, d'a se udeleže sestanka, ki bo 10. junija po slovenski sv. maši v Našem domu.
IV. kulturni večer Slovenske kult-akcije bo v dvorani pri Bullrichu, Sa-randi 41, Buenos Aires v sobotoj, 16-junija ob 19. uri. Na sporedu je predavanje g. dr. Pavla Krajnika o temi „Edinost krščanstva in bodočnost sveta“.
Slovenski dom v Carapachayu bo
imel v nedeljo, 17. junija spominski dan za žrtve iz zadnje vojne. Ob pol 12. uri bo sv. maša v kapeli v Carapachayu, popoldne ob 16 pa v Domu v spominska svečanost. K obema vabimo vse člane in prijatelje od blizu in daleč.
Sestanek članov in članic Slov. doma v San Martinu bo v nedeljo, 17. junija, ob 10 v domu. Zaradi važnosti dnevnega reda so naprošeni vsi člani, da se tega sestanka gotovo udeležijo.
PO ŠPORTNEM SVETU
Svetovno nogometno prvenstvo v Čilu.
Dosedaj so odigrali 4 kola v vseh štirih skupinah za VII. svetovne nogometno prvenstvo. Dve m.otvi iz vsake skupine se bosta uvrstili v četrtfinale. V osmini finala se tekmuje po točkovnem s:stemu, naslednje tekme pa bodo po izpadalnem načinu.
V	prvi skupini, ki igra v Arici, so bilj doseženi naslednji rezultari: Sovjetska zveza : Jugoslavija 2:0; Uruguay: Kolumbija 2:1; Jugoslavija : Uruguay 3:1; Sovjetska zveza : Kolumbija 4:4.
V	Santiagu igrajo moštva druge skupine: Nemčija : Italija 0:0; čle : Švica 3:1; Nemčija : Švica 2:1; Čile : Italija 2:0.
Tretja skupina tekmuje v letoviškem mestu Vina del mar. Dosedanji prvak Brazil je premagal Mehiko z 2:0, s Češkoslovaško pa le dosegel neodločen rezultat 0:0. šparnja je izgubila s ČSR 0:1, premagala pa je Mehiko 1:0.
V	Rancagui se merijo Argentina, Madžarska, . Anglija in Bolgarija. Argentina je s težavo premagala Bolgarijo z 1:0; Madžarska je porazila Anglijo z 2:1 in Bolgarijo s 6:1; dočrn je Anglija premagala Argentino s 3:1.
Po dosedanjih izidih je odločena usoda Mehike, Švice in Bolgarije, ki so že dejansko izločene iz nadaljnega tekmovanja v četrtfinalu, Vse o.stale reprezentance pa imajo še več ali manj možnosti za uvrstitev. Edino Čile si je po dveh zaporednih zmagah zagotovil uvrstitev v četrtfinale.
Jugoslovansko moštvo je precej utrdilo možnost uvrstitve, kljub porazu s SZ, kateri je Kolumbija proti vsem pričakovanjem iztrgala eno točko. Ar-
+ KANONIK JANEZ FRANČIČ
V Novem mestu je 10. maja t. 1. umrl kanonik Janez Frančič, Pokojni je bil rojen v Stari vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem, gimnazijo je študiral v Novem mestu in bogoslovje v Ljubljani Govoril je več jezikovv in Vedno veliko čital. Kot kaplan in župnik je služboval po raznih krajih Slovenije med drugim v Bučki pri Raki - Tunjicah na Gorenjskem, odkoder je bil od Nemcev izseljen v Srbijo. Od tu se je po šestih mesecih vrnil v svoj rojstni kraj in bil kmalu imenovan za kanonika v kapitelj v Novo mesto.
Bil je dober globokoveren duhovnik, vnet čast lec Matere 'božje in splošno znan kot odličen govornik. Veličastni pogreb je pričal, kako je bil priljubljen, udeležilo se ga je 23 duhovnikov in nad tisoč ljudi.
Za njim žalujejo doma sestri z družinami, številni sorodniki, prijatelji in znanci, tu pa njegov brat Ignac Frančič z družino ter druž:na inž. Matičiča, katerim izrekamo globoko sožalje.
ODSEK S F Z SAN MARTIN prireja
ob prvi obletnici svojega obstoja s sodelovanjem deklet, dr. česnikovo veseloigro
POGODBA
Režiser: Marjan Marolt
10. junija v cerkveni dvorani v Oiudadeii ob 17. uri
Dragi rojaki,
sanmartinska mladina vas vabi!
Odbor
ŽENINI — NEVESTE!
gentini po porazu :z Anglijo, ne pripisujejo možnosti uvrstitve, posebno ker se mera pomeriti z Madžarsko, ki vodi v skupini v Rancagu:.
Tekme v vseh skupinah niso pokazale kakih posebno lepih akcij, ker mnoga moštva igraio le bolj defenzivno in hranijo — kolikor se da — sile za naslednje 'gre. Razen tega so bile nekatere tekme izredno grobe. V tem so se odlikovali po pisanju čilskih in argentinskih listov Italijani in Nemri; groba je bila tudi igra med Jugoslavijo in SZ. Po pisanju itabjanskih dopisnikov so glavni krivci Čilenci ter slabi sodniki, ki so dopuščali tako igro. čeprav so izključili precej igralcev zaradi grobih iger, je bilo več igralcev resno poškodovanih. Tako so Čilenci že v tretji minuti polomili italijanskega igralca Argentinca Maschia, čeprav je vztrajal do konca tekme. Italijanske igralce so gledalci že v pričetku sprejeli zelo sovražni
JAVNI NOTAR
Francisco Rani Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
Z novim pohištvom, v novo življenje! “Los Andes’” — Radovan Soban
Blanco Encalada 261 Villa Madero
t
Nujno prodam pod ceno dobro vpeljano
MIZARSKO DELAVNICO
s Stanovanjem.
Ulica Pedro Diaz y Tokio Antena Radio Bel-grano, Moron
še vedno nudi po nizki ceni in na dolgoročno odplačevanje. Prav tako tudi vse predmete za dom,.
VAŽNO OPOZORILO! Sprejemam v popravilo vse vrste hladilnikov, tudi zamenjavo motorjev, barvanje in drugoi.
Cerrito 2245	Lomas del Mirador
Kadar ss -rt“ ,. p hladilnik, električni ali na petrolej, vedi, da ti ga
~w
:—
IVAN PREGELJ
t F o e i sonca
Teta Katra s koslom na mizo pa naj šolarji zdaj svoje žlice potegnejo. Potem pa kar vse na kup, kakor v razposajeni igri, ki ni zares. Teta Katra v sliko s Putifarko, da je candra, fej, Pclomca skozi okno ,naj Marija podviza. Kratka, sramežljivo- slovesna molitev pred jedjo, nerodno oščajanje, kdo naj prvi zajame. In že stoji starejša hči v vratih, vsa tista in taka, kakor so šolarji sanjali o njej in jo pričakovali: z obličjem, kj se ga vročina ne prime, dasi dekle plev-e, s poltjo, da dihajo skoz njo drobne sinje žilice, z očmi, ki so trudne lepe, globoko sinje. Gosposki, plemiški obraz, dekliško nežen, mehak, zrcalo- mlade duše, k' je lepo zrastla, ne da se je -videla, naturno v ugodju skrite in skrivane ničemurno-sti. Ruta je zdrknila deklic; z las v zatilnik, temno plavi lasje nad čelom ji gredo v objestne- kodre. Pot v hrib jo je uznejila in ugrela ,da je umerjeno zardela in ji leže drobne kapljice potu na gornji ustnici in obli bradici. Ko se ji zdajci obbčje razveže kakor iz nekake izgubljenosti v prijazno presenečenje in sestrsko dobri nasmeh, spregovori: -saj je spred cerkve videla, pa ni ugenila, kdo sc. Nerodno se mladi rokujejo z mjo-, č-uli so jo, pa ne bi vedeli ponoviti, kaj je rekla. A -ona, kakor da uživa. V ugodju, da jim je stopila praznična pred oči, ko so je že
pogrešali in težko čakali, še sliši ne Polonice, ki se otroško jezi, ali neki ne bo sedla pa zajela. Pa se zdajci nekam bolestno predrami, meni zmedeno, naj kar jedo, pogleda na teto, sede na klop pri peči, se nato odločno- dvigne, pristopi k teti pa pove preprosto, skoraj proseče:
„Teta! če hudi ne boste. Stric Peter sedi zunaj.“
„Ho!“ vzklikne Polonica živo in kar cd rrize in iz hiše.
Hlapec in dekla se molče spogledata. Ne da bi trenila, zajame teta, kakor da ni nič slišala.
„Teta,“ zastoče deklici v glasu. V mučni zadregi pcgleda po dijakih.
„Saj sem slišala, ne boj se,“ pove teta, a zajame mirno v drugo. Trudno se c-dmakne Marja nazaj k peči na klop. Zdajci vstane, da pojde. Pa spregovori teta:
„Mu pa povej, da hodila ponj ne bom, če si sam ne upa v hišo.“
Samo hladna bridkost ji je v glasu, nejevolje ali jeze ni. Pa se zato hlapec pa dekla zepet spogledata.
„Jej-tte, jejte, otroci,“ spregovori teta zopet toplo in pogleda prijazno svoje šolarje. Pa se žena zastonj trudi, da b: skrila svojo razburjenost. Hoče zajeti, pa ji razmišljeni obstane žlica. Od zunaj je slišati Polonico:
„Tak vstopite! če bo huda ura in
Vas ošteje, prava reč. Ubila Vas ne bo.“ V naslednjem. trenutku potisne v izbo prišleca tako goreče, da dedec kar butne preko praga pred gospod njo, in mu prične nemirno hahljati beseda:
„Bog žegnaj! Kar jejte, nu. Ne maram biti v nadlego. Bog daj, sestra! Nu, tu sem., V senci pod lazom sem ležal, pa me je Marija vzdignila. Kaj sem .hotel? Sem rekel, bom pa šel, bom videl, kako gospodarijo; nu, Katra, pa nek&j denarja sem prinesel na račun, če huda ne boš. Vroče pa. jelite?“
Mož pomežika študentom, hlapen in dekli, pa briše z roko klop ob peči, da bi sedel.
„Se ne bc-š umazal,“ spregovori trpko teta in se dvigne pa mu pokaže, kjer je sama sedela. „Tam, sedi pa zajemi! Boš potem povedal, kar misliš.“
In gre. Brat vdano spokorno z očmi za njo- :n ko je šla, k mizi. Saj ni nikak po-valjen potepenec in tudi zoprn ni. Tak pa je, da ni prav. še hlapcu igra prizanesljivo nasmeh ob ustih, ko ga vidi, tep-emu in omejenemu pomej-niškemu človeku, in še dekli, ki zna sicer le čudaško trpno buriti se s svojimi opravki. A mcžic brblja.
„Padem v hišo kakor malhar, jelite? Pa me komandira naša gospodinja kar k mizi 'n , žlici. Saj se Vam. bom grajal, gospodje,“ govori dijakom in .si briše pot z lica, ki mu ga je prignala morda bolj zadrega, kakor vročina. Dijaki pa si vljudni :n Polonica je neprisiljena in mož je hvaležen, ko m.u Jože v šali ponudi svojo zajemačo. In
ARBITER
ORGANIZACION LEGAL INTEGRAL
♦	Jubilaciones
♦	Réditos
♦	Despidos
♦	Contabilidades
♦	Desalojos
♦	Sucesiones
♦	Gestiones y Trámites
♦	Venta de casas de baja renta
Dirección General:
F. KNAUS - N. SOTO
Asesor Jurídico:
DR. OMAR BREGLIIA ARIAS
Cuerpo Profesional Especializado
Lunes a Sábado: 8—12 hs. Consultas Gratuitas Of. Castelh 36 T. E. 48-0347 6v p. ,,H“ Capital 45-9963 (Av. Rivadavia 2600-	30-7312
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Milos Stan Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires,
T. E. 69-9503
Argentina
CORREO ARGENT INO Centra! B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenija za leto 1962: za Argent.no $ 530.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estadoe Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7213
aj
Iz domov-pee smo prejeli žalostno vest, da je 10. maja t 1 prečartlti' gosjKKl^ h01'™ V ?1' letU S™je Staros';i moJ brat-
JANEZ FRANČIČ
kanonik kapitlja v Novem mestu
Vsem, ki so ga p-eznaii ga priporočamo v molitev.
Žalujoči v Argentini: brat Ignac Frančič z ženo Karolino, roj. Kegljevic, nečak Ignac in nečakinja Lina, por. jugi.
Matičič;
doma: Jožefa, vdova Metelko z družino, sestra Antonija, poi. Rupersic z družine, nečak Ivan Frančič z družino in . .	ostalo sorodstvo
Buenos Aires, Stara vas, Maharovec, Ledeča vas pri st. Jerneju na Dolenjskem, 3. junija 1962.,,
le hlapec pa dekla se potuhneta, kar I mež takoj vidi, se najde in si ju kakor ! gospodarski dobrohotno privošči s šalo. Nato pogreši pastirja in sproži Polo- ! nico, ki se spomni na Ma.tijička in mu ! hiti v kuhinjo skrbet za kosilo, čez 1 kratko se pridrvi zopet, ogorčena, da bc zdaj zdaj zvqnilo k večernicam, in da bo nauk mudila.
„Vse je narobe danes!“
Že se je šla preoblačit in se vrne čez kratko, jelite, ali pojde res sama iz vse hiše? Ko Matijiček ne more, drugi pa menda ne utegnejo. Da vsi štirje, sc- vljudni šolarji. Enega izbere dekletce’ Jožeta, drugi naj stricu pa teti in Mariji družbo delajo. Nato že v veži: „Teta, jaz grem.“
In Jožetu:
„Stopiva! Oni drugi vsi naj pa le dcrr.a ostanejo. Bodo culi, kako zna biti naša teta huda. To ga bo c-prala strica.“
Medtem so pokosili, da nihče prav ne ve, ne kdaj ne kaj. že je pozvorilo k večernicam. Polonica in Jože sta pač že nizko pri fari. Gostje pri teti Katri pa sb še vedno v izbi za mizo. Le dekla in hlapec sta se umeknila.
Tedaj ogovori teta brata Petra vpri-šo študentov in Marije:
Še nedelje nima človek radi tebe.“ „Je že tako,“ odgovarja pohlevno Peter; „Obračaš, kakor veš, pa se potem le nekako obrne, kakor je Bogu prav.“
„Saj ne odpre ust, da ne bi zinil neumne,“ zastoče žena in vpraša:
„Kje si pa obleko dobil?“
„Bog pomagaj, ukradel je nisem,“ cž vj brat in hoče biti priljudno neprisiljen. „Je-li? Dobro blago in poceni. Onegov iz Volčjega mi je delal. Saj! Mu bom. moral povedati, da me pod ♦pazduho veže. če se nisem te čase sem kaj zredil. Res ne vem, so rrlalo vagam.“ „Primi,“ pc-nuja nato ženi rob suknjiča, „boš v.dela, da je ne bom tako kmalu obnosil.“
„Če je le ne boš spet na sebi zapil,“ udari teta
„Ta bi bila pa čudna,“ deje Peter in se skromno nasmehne.
„Čudna?“ zraste žene. „Mar že nisi ene čisto nove ? Pijanemu so ti jo po-tegn ![ s telesa.“
„Tista reč je bila le šala,“ skuša ugovarjati brat, pa razjadi še huje-
i:-?.stro.
„Šala?“ vzkipi, „šala, si rekel? Takih tvoj h šal je že ves kraj poln. šala! Sramota,, reci, sramota taka.“
»E,“zgibne brat živo z rameni-„Gobci. Več pc-vedo, kakor je res.“ „Kdaj povedo več? Pa kateri gobci?“ kipi mati Katra. „Svoj gobec kroti, svoj. To pc-vedo ljudje, kar so videl:. Je-li? Bj rad, da bi te častili, kljukec norčavi Zato, da si jagrom mačka žrl za frakelj žganja pa poljanskim fantom za polič vina držal, da so te z loparjem.“
(Nadaljevanje prihodnjič)